flSMmS&il PO^OVIM/I

^ IW E	ill"^ HO awi E
AM€RICAN IN SPIRIT .FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
,	„7 ,	. , t i* + c t	SL0V6NIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP£B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, BockSprings
NO. 146
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVH1
Sovješi pospešeno gradijo raketne sile
Obrambni tajnik Rumsfeld je dejal, da ZSSR gradi raketne sile hitreiše, kot so pričakovali. Kljub temu so še vedno vsaj nekaj let ze ZDA.
WASHINGTON. D.C. — Sovjetsko izgrajevanje raketnih sil je vzbudilo pozornost vodnikov obrambe naše dežele, ker je hitrejše, kot so pričakovali in sega “preko' potrebe za preprečevanje jedrske vojne”, kot je to dejal obrambni tajnik Donald Rumsfeld. Sovjetske zveze pri tem ni dolžil, da skuša svoje jedrske sile zgraditi v taki meri, da bi mogla “dobiti” atomsko vojno.
Obrambni tajnik je na tiskovni konferenci, katero je sklical, da bi razpravljal na njej o sovjetskem strateškem programu, bil nekam nejasen. Zato niso gotovi, če ni bil smoter te tiskovne konference pripraviti javnost na povišani predlog proračuna za narodno obrambo.
Pričakujejo, da bo predlog novega proračuna za narodno obrambo nekje okoli 130 bilijonov dolarjev, okoli 10 bilijonov več, kot je 'bilo doslej v vladnem načrtu za leto 1978. Obrambni proračun za novo finančno leto, ki se začne jutri, s 1. oktobrom, znaša 104.3 bilijone dolarjev, <3.6 bilijonov manj, kot je predsednik Ford predložil.
Donald Rumsfeld je povedal, da je Sovjetska zveza doslej namestila na nekako 130 medcer linskih raket večlbombne glave vrste MJRV, na več, kot so ZDA računale v letošnjem januarju. Prav tako je Sovjetska zveza hitrejša v razvijanju in opremljanju raket za svoje atomske podmornice. Ena vrsta teh raket bo tudi oborožena z več-bombnimi glavami MIRV. Obrambni tajnik je pripomnil, da je ZSSR v tem še vedno vsaj za “nekaj let” za ZDA.
Obrambni tajnik ZDA je v odgovoru na vprašanja novinarjev dejal, da je “Utemeljeno” misliti, da se je ZSSR odločila, da ne bo
'Novi grobovi
Joseph Tomsicb
V	77. letu starosti je pretekli ponedeljek umrl Joseph T&n-sich, 1982 Brookdale Rd., Richmond Heights, mož Frances, oče Frances Selers in Roberta J., šestkrat stari oče. Bil je član društva št. 169 KSKJ in SNPJ.
Pogreb je danes, v četrtek iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue v cerkev sv. Felicite ob 9.30 in nato na pokopališče.
John Zalokar
V	84. letu starosti je umrl v
Huron Roadi bolnici John Zalokar, zadnja štiri leta živeč v Slovenskem starostnem domu, preje na 19014 Kildeer Avenue, vdovec po leta 1971 umrli ženi Agnes, rojeni Rosel, oče Johna E.,	_ Tr ,7	• v ,
Lillian Marie Orazen, Agnes Za- j CZ^enc® M' Ke ley Je ZaSe lekar, Margaret Ivec, Therese Weber in Catherine Palumbo, 26-krat stari oče, 22-krat prastari oče, brat pokojnih Josepha,
Henry j a, Mary Milner in Therese Yanchar, stric in stari stric.
Rojen je bil v Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišel.
v Ameriko leta 1904. Zaposlen j wAshINGT0N. D.C. - Zvez-je bil kot strojnik pri Addresso- > graph-Multigraph Corp. 27 let do svoje upokojitve leta 1957. Pogreb bo v soboto ob 8.45 iz Žele-
lilllB
V TEŽAVAH
Direktor FBI
težave, ko so odkrili, da je uporabil zvezno iviovino za lastne potrebe in sprejel nekaj darov od svojih podrejenih.
---—o------
Ssdslsvci 1 sia^istš
is!eg;ii@|o Mii izgnani
WASHINGTON, D.C. ni urad za vseljevanje in naturalizacijo je objavi, da bo začel preiskavo proti skupini 7 priseljencev v ZDA iz baltskih držav po drugi svetovni vojni, ki so osumljeni sodelovanja pri vojnih zločinih z nacisti tekom druge svetovne vojne v Litvi,
tovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 9.30, nato v družinsko grobnico na
pokopališču Vernih duš. Družina	. ^ na poljskem
priporoča v njegov spomm da-
rove za Slovenski starostni dom. Poskušali jim bodo dokazati, Anna Bolek	da 80 Pri8li v ZDA nezakonito,
V 75. letu starosti je umrla v ker so prikrili svoje “vojne zlo-Kaiser Foundation bolnici Anna čine”. Nekatere price proti ej Bolek, 19122 Abby Ave., Euclid, sedmerici bodo ^pnsle v ZDA Ohio, vdova po leta 1970 umr- pričat lemu možu Franku, mati Franka
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je včeraj vetiral nakazilna zakona za Delavsko tajništvo in za Tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo v skupni vsoti 56.5 bilijonov dolarjev. Dejal je, da je ta zakon “popoten primer triumfa politike volivnega leta nad omejitvijo zveznih izdatkov in odgovornostjo.
NEW YORK, N.Y. — Sinoči sta se sestala na razgovor državni tajnik Kissinger in sovjetski zunanji minister A. Gromiko.
WASHINGTON, D.C. — ZDA so ustregle Sovjetski zvezi in posredovale pretekli torek sestanek njenih predstavnikov s prebeglim letalcem V. Belen-kom. Ta se je prostovoljno odločil za sestanek, na katerem je zastopnikom ZSSR povedal, da je z letalom MIG-25 načrtno pobegnil in da se ne mara vrniti domov.
BEJRUT, Lib. — Sirijske čete so zavzele gorati predel severovzhodno od glavnega mesta, ki so ga imeli Palestinci in levičarski muslimani zasedenega od začetka letošnjega leta. Ker je bil to zadnji krščanski predel pod palestinsko in muslimansko zasedbo, sodijo, da ni sedaj nobene ovire več za pogajanja o končanju 17 mesecev dolge državljanske vojne. Palestinska osvobodilna organizacija se je obrnila naglo posredovanje arabskih držav, ko se njen vojaški položaj v Libanonu pod pritiskom sirijskih čet slabša.
POSKUS USTAVITI NAKUP
RAKET SAVDSKI ARAIIJI V KONGRESU JE OBTIČAL
Na prizadevanje državnega tajnika H. Kissingerja je zunanjepolitični odbor Senata, ki je resolucijo o prepovedi nakupa raket Maverick Savdski Arabiji pretekli teden z 8:6 glasovi odobril, to u-maknil z dnevnega reda Senata in jo zadržal v “nadaljno razpravo”. Poskus v Predstavniškem domu za tako resolucijo je nato obtičal.
WASHINGTON, D.C. — Ko--- —-----------=
je vlada ZDA objavila dogovor Srednjem vzhodu za mirno re-o prodaji in dobavi 650 Mave- gitev sporov med Arabci in Iz-rick raket^Savdski Arabiji, so se raeicj; pa zadržuje tudi povišanje cene olja in s tem doprina-
iz Clevelanda in okolice
za
in
na stroške
Krnil se ispel uprli
ANKARA, Tur. — Turška vla-
iz Izraela
ZDA.
in Ann, por. Wagner, 5-krat' Uradni viri pravijo, da je tre- da je protestirala pri vladi Iraka, stara mati, rojena v Mali Ročni nutno v preiskavi skupno kakih ker da so iraške vojaške sile v Sloveniji, kjer zapušča sestri; 80 takih priseljencev. Ni znano, 1 bombardirale in obstreljevale Mary Koshak in Lojzo Noljan. V iz katerih držav so se priselili v turško ozemlje zasledujoč odde-Ameriko je prišla leta 1920, na našo deželo. Večina, če ne celo lek iraških upornikov, ki so se Abby Avenue je živela 32 let,:vsi, naj bi bili že naturalizirani umaknili preko meje v Turčijo, aposldna je bila 11 let kot stroj-j državljani ZDA.
j Kurdski viri v Londonu trdi-jo, da so Kurdi razširili svoj upor proti iraški vladi in prešii v na-za- pade na vojaške in policijske po-
na
niča pri Graphite Bronze do upokojitve leta 1953. Bila je članica j
Progresivnih Slovenk krožka st. 66 St., rojen v Clevelandu,
Is. Pogreb je danes ob 11. dopol-;poslen 37 let pri White Motor stojanke.
Idne iz Želetovega pogrebnega za-;Co. kot uradnik do upokojitve Irak je komaj lansko pomlad poraženi strani”, voda na 152. cesti na pokopališče j leta 1971. Bil je mož Helen objavil, da je uspesno
če bi kdaj prišlo do atomske ■vojne. To dokazuje sovjetski Program gradnje medcelinskih raket, civilne obrambe in drugih dejstev. ZDA imajo za enkrat edini smoter z izpopolnjevanjem svojih jedrskih strate-skih sil preprečiti jedrsko voj-no in ne tako vojno voditi in
dobiti.
končal
(Allan), rojene Braddock, brat dolgoletni kurdski upor, ko se je Hattie Kircher, pokojnih Pau- sporazumel z Iranom, ki je zaprl line Damberger, Williama in El- mejo proti Iraku in ustavil upor-merja. Pogreb bo jutri, v petek nim Kurdom vsako pomoč, starosti je pretekli zjutraj iz želetovega pogrebnega Sunny Acres bol- zavoda, 6502 St. Clair Avenue v
Lekeview. Rev. Gerard Kohn od Shorehaven luteranske cerkve bo opravil obrede.
Ediwin Laskowski V 66. letu torek umrl
Ce se zgodi nesreča, vam ne
niči Edwin (Ed) Laskowski, 906 cerkev sv. Filipa Nerija, nato na more nihče pomagati, če se ni-E. 76 St, preje živeč na 1150 E.'pokopališče Kalvarija.	ste držali prometnih predpisov! podpirajo
prijatelji Izraela, boječ se, da bi te rakete bile morda v morebitni novi vojni med Izraelom in Arabci uporabljene proti Izraelu, predložili v Senatu resolucijo, ki bi to prodajo onemogočila. Zunanjepolitični odbor Senata je to resolucijo pretekli teden dejansko izglasoval z 8:6. Slična resolucija je bila pripravljena tudi v Predstavniškem domu.
ZDA hočejo ohraniti dobre odnose s Savdijo
Vlada ZDA, ki hoče ohraniti dobre odnose s Savdsko Arabijo iz mednarodno-političnih in go-sodarskih razlogov, je postala zaskrbljena. Najprej je podpredsednik ZDA N. A. Rockefeller opozoril načelnika zunanjepolitičnega odbora sen. Johna Sparkmana na težke posledice, ki bi jih izglasovanje take resolucije v Kongresu rodilo odnosom med ZDA in Savdsko Arabijo. Načelnik je nato resolucijo, ki je bila že na dnevnem redu zasedanja zbornice, s tega umaknil.
Nato je državni tajnik Henry Kissinger zunanjepolitični odbor Senata na posebni seji opozoril na škodo, ki bi jo taka resolucija 'prinesla naši deželi v zunanji politiki in verjetno tudi v gospodarstvu. Kissinger je zanikal vesti o grožnji Savdske A-rabije z novo ustavitvijo dobav olja ZDA v slučaju razveljavitve dogovora o dobavi raket Maverick, kot so bile objavljene v Kairu ter dodal, da ne verjame v možnost take ustavitve, pa nato obrazložil, kakšno škodo bi poslabšanje odnosov s Savdsko Arabijo pomenilo za ZDA. Savdija podpira politiko ZDA Savdska Arabija spada med umirjene arabske države, ki politiko ZDA na
Seni Pramoj se premisli!
BANGKOK, Taj. — Predsednik vlade Seni Pramoj, ki je Sredi preteklega tedna odstopil z vso vlado, se je premislil in dobil koncem tedna od kralja naročilo, naj sestavi novi vlado.
Nova vlada bo sestavljena iz istih strank in bo vodila isto politiko kot dosedanja.
Ford povišal cene svojih
avtomobilov za 5.6%
Detroit, Mkh. — Ford Mo-
l°r Company je povišala cene Sv°jim avtomobilom za povpreč-n° 5.6%, za nekaj manj kot General Motors. Najcenejši Fordov avto letnika 1977 je Pinto Pony, stane $3,099, najdražji pa
Mark
V, ki stane $11,396.
SLOVENC! OBTOŽUJEJO AVSTRIJCE PRISTRANOSTI
Vremenski prerok
Delno oblačno in hladnejše., ajvišja temperatura okoli 62 F j ! T — Sončni vzhod danes je j d ob 7.23, zahod pa bo ob 7.11. j
CLEVELAND, O. — Sodelavec The New York Timesa M. W. Browiie je poslal svojemu listu preteklo nedeljo, 26. septembra, daljše poročilo, objavljeno v NYT naslednji dan, po katerem posnemamo v sledečem glavne ugotovitve.
* *
Slovenski aktivisti v spremstvu jugoslovanskih novinarjev so imeli v tej gorski vasi danes zborovanje, na katerem so dolžili to deželo (Avstrijo), da preganja slovensko manjšino. Na milje daleč okoli je bila ta mala skupnost obkrožena s policijo v pripravljenosti za izgrede med Slovenci in Nemci, toda prevladovalo je praznično ozračje. Kakih 50 godbenikov v u-niformi je igralo na zborovanju in mladi Slovenci so no-
New Yorlt Times poroča o zborovanja v Globasnici, v slovenskem delu Koroške.
radne jugoslovanske izjave proti vladi na Dunaju so v zadnjem času posebno ostre. Beograd pravi, da imajo Slovenci v Avstriji njegovo po-
sili na svojih majicah napise v slovenščini in nemščini “Koroški Slovenci — tujci v svoji lastni deželi!”
Globasnica, ki leži kake štiri milje od jugoslovanske meje, je bila izbrana za zborovanje, ker je središče kmetskega področja, močno naseljenega s Slovenci.
Vrsta slovenskih govornikov je nastopila pred kakimi tisoč udeleženci z odra, postavljenega v sadovnjaku za (šoštarjevo) trgovino in gostilno. Jedro govorov je bilo, da naj Slovenci na Koroškem bojkotirajo posebno ljudsko štetje, določeno za letošnji november za državljane, ki ne govorijo nemško.
Odpor proti temu štetju je ena glavnih potez jugoslovanske zunanje politike v . zadnjih nekaj mesecih in u-
polno podporo v njihovem boju proti ljudskemu štetju in proti avstrijski politiki “narodnega rodomora” proti njim.
Jugoslavija obtožuje, da bivši uradniki nekdanje Avstrijske nacistične stranke in drugi nemško-govoreči skrajni desničarski Avstrijci načrtno onečaščajo slovenske spomenike in strahujejo one, ki uporabljajo slovenski jezik.
Nemški Avstrijci opozarjajo, da je bila Koroška zasedena po jugoslovanskih partizanih pod maršalom Titom dolgo po drugi svetovni voj-
ni in da so ti odšli šele, Jko so jim Britanci postavili ultimat. Oni pravijo, da se Beograd sedaj meša nepravilno v : notranje zadeve dežele.
Jugoslavija je podpisala avstrijsko državno pogodbo leta 1955, s katero je bila povojna zasedba Avstrije po zaveznikih končana. Pogodba določa, da mora Avstrija dovoliti rabo slovenskega jezika v dvojezičnih predelih dežele in da mora postopati z manjšinami enako kot z nemško govorečimi državljani.
Slovenski kmetje tu pravijo med drugim, da zahtevajo od njih višje obresti, da so Slovenci prisiljeni najemati tolmače, kadar pridejo pred sodišče, in da morajo plačevati višje cene za nepremičnine.	|	a,;
ša k ustaljevanju gospodarstva svobodnega sveta. Zunanjepolitični odbor je po zaslišanju državnega tajnika opustil nadaljno razpravljanje o resoluciji, ki prepoveduje prodajo 650 raket Maverick, opremljenih s televizijskimi kamerami za učinkovite napade na tanke iz letal Savdski Arabiji.
Ko je Senatni odbor resolucijo “odložil”, so tudi podporniki Izraela v Predstavniškem domu opustili poskus doseči izglasovanje take resolucije. Kong. Benjamin S. Rosenthal, demokrat iz New Yorka, glavni predlagatelj te resolucije v Domu. je dejal, da ni nobenih izgle-dov, da bi bilo mogoče resolucijo spraviti skozi odbor in dose-" či njeno izglasovanje v zbornici pred zaključkom sedanjega zasedanja, ki je predvideno na jutri.
Knesset za prepoved
Značilno je, da je izraelski parlament (Knesset) izglasoval posebno resolucijo, s katero je pozval Kongres ZDA. naj odobri resolucijo o prepovedi prodaje raket Maverick Savdski A-rabiji.
Izraelu naklonjeni člani Kongresa so opozarjali tega, da u-tegne nova dobava Maverick raket Savdski Arabiji k 1,000, ki jih ima, sedaj bistveno spremenila odnos Oboroženih sil na Srednjem vzhodu. Kissinger je to zanikal in vladni krogi izjavljajo, da potrebuje Savdska A-rabija te rakete za svojo obrambo proti državam, kot sta Irak in Južni Jemen.
Prepoved sodelovanja pri arabskem bojkotu zastala
Verjetno Kongres tudi ne bo končal dela na zakonskem predlogu, ki prepoveduje ameriškim podjetjem sodelovanje pri arabskem 1 bojkotu Izraela. Arabske države so se postavile namreč na stališče, da družbe in podjetja, ki sodelujejo z Izraelom, nimajo pravice poslovati v arabskih državah. Prenekatera ameriška podjetja, ki delujejo v a-rabskem svetu, so se podala tej arabski zahtevi na nejevoljo Izraela in njegovih podpornikov Kongresu. Zadnji so s posebnim zakonskim predlogom sklenili to preprečiti ali pa vsaj hudo otežiti. Vlada ZDA je proti temu predlogu in so njeni predstavniki ponovno svarili Kongres pred njegovo odobritvijo.
o------
Na gumijastem modrocu pobegnil iz Poreča v Trst
Raznašalca iščemo—
Uprava AD išče raznašalca Arcade, Ridpath, Lucknow Trafalgar Avenue ter za E. 161 in 162 St, Kličite 431-6628.
Sestanek—
Carniola Hive 493 TM ima v soboto, 2. oktobra, ob dveh popoldne sejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, staro poslopje.
Krofi naprodaj—
V	soboto po 10. uri bodo naprodaj v avditoriju pri Sv. Vidu domači krofi.
Festival novega sveta—
V	dneh 1. 2. in 3. oktobra bo v Sea World v Aurori v Ohiu, “Festival novega sveta” za zabavo celih družin ob vsakovrstnih narodnih jedeh, pijačah, ob pesmi in narodnih plesih ter ob razstavi narodne umetne obrti. Začetek vsak dan opoldne, konec ob 10. zvečer. Vstopnice so v predprodaji v uradu American Cancer Society, 1148 Euclid Avenue, rm. 514, Cleveland. Za odrasle stanejo $1.50, za dijake (13-18 let) pol dolarja, za otroke izpod 5 let je vstop brezplačen. Ves čisti dobiček je namenjen American Cancer Society.
Narodna dediščina—
Cleveland Public Library vabi na SLOVENSKI PROGRAM pod pokroviteljstvom Nationalities Services Centra, The United Slovenian Society Velikega Clevelanda in The Slovenian Research Center of America, Inc. v soboto, 9. oktobra 1976 ob 2.30 popoldne v avditoriju glavne knjižnice na 325 Superior Avenue.
Lepa starost—
Bivši Clevelandčan, poznani rojak Frank Gorenc, ki živi že več let v sončni Floridi, v New Smyrna Beach, bo praznoval 3. oktobra 86-letnico rojstva. Se še kar dobro počuti in je še vedno rad vesel. Svojim clevelandskim prijateljem in znancem pošilja lepe pozdrave, v sklad Ameriške Domovine pa je ob tej priliki daroval deset dolarjev. Prijaznemu rojaku in zvestemu naročniku lista k 86-letnici rojstva iskrene čestitke in še dolgo, veselo življenje!
Srebrna poroka—
Včeraj, 29. septembra sta praznovala 25-letnico srečnega zakonskega življenja dobro poznana in spoštovana zakonca slovenski zdravnik dr. Anthony F. Spech in njegova življenjska družica ga. Frances, rojena Zakrajšek, 17406 Nottingham Road. Bog je blagoslovil njun zakon s petimi otroki; Michelle, An-thonyjem, Thomasom, Richardom in Robertom. Iskrene čestitke, združene z naj lepšimi željami za srečno bodočnost!
Še je čas—
Čas za vpisovanje v volivni imenik naglo poteka. Ponedeljek, 4. oktobra je zadnji dan. Volivni urad v Cuyahoga okraju je na 2409 Payne Avenue, telefonska števila 771-4250.
Britanci odklonili
sprejem sovjetske ladje
LONDON, V. Brit. — Oblasti so odklonile prošnjo sovjetske pregledovalne ladje Oceano-TRST, It. — Mlad Čeh je na I graph za pristanek v pristani-
času
napihnjenem gumijastem modrocu priveslal iz Poreča v Istri v bližino 50 milj oddaljenega Trsta. Po 20 urah na morju ga je našla italijanska policija v bližini obale in ga odpeljala v bolnišnico.
šču Leith ali Aberdeen v pomorskih vaj NATO.
Britansko pomorsko poveljstvo je prišlo do zaključke, da 'je Oceanograph sovjetska vo-,hunska ladja, ki je hotela sledi-j ti pomorskim vajam NATO.
«117 St. Clair Am - 481-0628 - Cleveland Ohio 44108
National and International Circulation
obljub ni bila upoštevana, ko so komunisti dobili v roke moč in oblast.
Komu verjeti? Za razsodnega človeka odgovor ni posebno težak. Za lahkoverne ljudi pa menda ni druge medicine, kot da z lastno skušnjo na svoji koži spoznajo, kdo ima prav.
L.
mbUxbed dally *xcept Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st w®ek of July
Manager Editor: Mary Delavec
NAROČNINA
s Združena države:
$23.00 na leto; $11.50 sa pol leta; $7.00 m 3 En®»e©e e Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 messaa« Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for S months; for ? month: Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 tor 3 month? Friday Edition $7.00 tor one year.
P.
BESEDA IZ NARODA
-M
UH
Mi§k ž4Sress¥,? jisSiif@| , Pisni® rsjsfecin
@ls	it fall® ill
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 146 Thursday, Sept. 30, 1976
Komu verjeti?
CLEVELAND, O. - Nastop folklorne skupine “Kres” je zopet pokazal, koliko smisla je za skupnost med nami. Nikak špas
CLEVELAND, O. — Bilo je leta 1945. Tlsočglave množice ni ^ostaviti na *oder kar “s2 ple- ^venskih trpinov so se .valile
salcev, ki se morajo vsi enako gibati, vsak v svojem prostoru in strogo po svoji določeni poti. Pa otroci, še iz prvih razredov osnovne šole bi sodil, razumejo določila plesa še bolj kot odrasli, bilo jih je 24. Čeprav moram • priznati, da se na ples sam ne i razumem preveč, šem vendar bogato užival in ne zastonj, saj so udeleženci prireditve tolikrat zaploskali kar med samo vršit-vijo ob 'zapletih in odpletih pri
Od pravilnega odgovora na vprašanje: komu verjeti, zavisi zelo mnogo, veliko več kot bi povprečen človek na prvi pogled mislil. Morda zavisi usoda svobodnega sveta v celoti, ne le svoboda posameznega naroda
ali države.
Ali verjamemo Aleksandru Solž,enicinu? Ali verjamemo Enricu Berlinguerju r Ooema ne . moiemo iposamezhih plesih ter plesalce verjeti, ne da bi pri tem zatajili zdrav uim in pamet, .nagradili s svojim priznanjem, Oba pa sta močna glasnika vsak svoje poti iz sedanje-na ploskanje kar pozabim, ga nevzdržnega položaja, v katerega je zašla svetovna ' politika. Poglejmo na hitro roko odrešilno pot iz sedanjega stanja, kakor jo oznanja vsak izmed njih.
Enrico Berlinguer, šef italijanske komunistične partije, najštevilnejše in verjetno najbolj strumno organizirane v demokratičnem delu sveta, hoče na vsak način in čimprej privesti svojo stranko na oblast v Italiji. Kot smo že oni dan poudarili, so prišli komunisti v zahodni Evropi do spoznanja, da jih v njihovem položaju sovjetska, bi rekli, izvirna marksistično-lenini-stična pot v “socializem” ne bo pripeljala do zaželenega cilja — to je do oblasti. Morda najbolj jasno in najprej so to spoznali italijanski komunistični voditelji, ki so že pod vodstvom rajnkega Palmira Togliatti-ja o-znanjali tako imenovani policentrizem, torej gibanje, ki naj ima več centričnih enot in ne le eno samo v Moskvi. V tem predlogu je bila skrita možnost različnih poti v socializem, različne taktike z ozirom na različne razmere, in drugačne mere aplikacije Marksovega e-vangelija za drugačne situacije, v katerih se partije bijejo za oblast.
Berlinguer je torej svojo sedanjo taktiko, ki so jo po Togliattiju posneli tudi francoski in španski komunisti — in morda še kateri — podedoval od svojega prednika. Kar je njegov in njegovih sodelavcev dodatni prispevek k polcentrizmu, je uporaba in aplikacija Togliattijevega nauka na sedanji politični, socialni in gospodarski položaj v Italiji, ki je tak, da naravnost kriči po remeduri nevzdržnih razmer v deželi. Vendar tak, da na nasilni preobrat in revolucijo ni misliti.
Berlinguer je zatorej popolnoma skril komunistične rožičke nasilja in diktature in si odel volčje oblačilo demokracije m sodelovanja, razglašajoč načrt “zgodovinskega kompromisa” z vladajočo stranko Democra-zia Cristiana, katera se je po tridesetletnem vladanju obrabila in je v mnogih ozirih opešala. Vse druge stranke v Italiji dejansko ne pomenijo veliko, treba je torej izpodkopati korenine tej mogočni stranki De Gasperija in se korak za korakom polastiti vlade v celoti. To niso ugibanja, ampak resnica, ki je za pametnega človeka na dlani.
Vendar je na svetu žal tako, da ljudje današnji dan veliko poslušajo, pa malo ali nič ne mislijo. In tako brenka po njihovih možganih vseobsegajoča in do pičice izdelana propaganda o svobodnih volitvah, o zaščiti vseh človečanskih pravic in o strogem upoštevanju ljudske volje, v zunanji politiki pa o trdnem zavezništvu zoper ruski komunizem.
Ljudje poslušajo in verjamejo, pa ne samo povprečen človek na cesti, ampak tudi najbolj prominentni glasniki javnega mnenja — časnikarji in politiki. Ne dolgo tega je star, častitljiv časnikar-zapisal v svetovno pomembnem listu, da je zanj logična Berlinguerje-va trditev, da je KP v Italiji voljna sodelovati v NATO,
Logična in utemeljena zato, ker se ta boji na italijanski vzhodni meji sovjetskega soseda po morebitnem prevratu v Jugoslaviji, ki bi ogrožalo Berlingeurjev koncept komunistične oblasti v - Italiji. Taka je “logika” ljudi, ki svetovnih dimenzij komunizma ne poznajo ali nočejo poznati po vseh peripetijah zadnjih 60 let, odkar je prišel na oblast v Rusiji.	,	•
Drugačno je mnenje ruskega; pisatelja m, domolim ba Aleksandra Solženicina, kakor na ie izpovedal pred. nedavnim na londonski televiziji BPO v tako mogočni obliki, da ie včs svet prisluhnil. On. ne1 verjame Rerlin-guerjh ih tovarišem glede njihovi]? namenov in trdi, da tb Zahod Vara,, čte misli, da ruska kom.uni.stična dik-tatbrh izAita iž 'carske preteklosti in je Zahod imun pred To knko zaradi '
!preko gora, skozi ljubeljski predor, na poti v tujino. Imeli smo malo prijateljev, le redki so nam. voščili dober dan, nikogar ni bilo, ki bi nas povabil pod svoj krov. V tistih dneh, ko se je zdelo, da smo pozabljeni od vseh, so nas pod svojo streho sprejemali dobri tirolski kmetje in z nami delili svojo skromno in dobro hrano. V Anrasu smo v senci visokih gora našli varno zavetišče,' v tirolskem kaplanu Schuchterju pa iskrenega prijatelja in dobrotnika. V cerkvi sv. Štefana v Anrasu je škof Rožman posvetil prvega slovenskega novomašnika v tujini. Kmalu so se nam pridružili novi begunci. V tihi gorski dolini, v Innervilgatenu so našli kruh in zavetje v domovih dobrih tirolskih kmetov.
Težki so bili dnevi, trda tista pomladna jutra v tirolskih gorah so bila polna lepote, božje in
ki je sledilo vsaki točki sporeda, ko se je bilo bati, da se bo j dvorana razrušila.
, Čeprav 'šo se plesalci dolgo časa učili in. žrtvovali svoj čaš, so bili bogato nagrajeni, ko so udeleženci napolnili dvorano tako, da lahko mirno rečemo, da je bila nabito polna in so le redke prilike, ki privabijo toliko j človeške dobrote. Sklenili smo, ljudi v dvorano, kot je bilo ta|da bomo ohranili spomin na ti-večer. Najbolj razveseljivo je'ste dni. Poklonili bomo tri ke-bilo, da je bilo izredno veliko lihe> prvega župni cerkvi v An-mladine, take, ki že o sebi sama rasu’ drugega cerkvi v Inner-odloča, kakor tudi tiste š svoji- vilgratenu, tretjega pa našemu mi starši. Mislim, da se je slo- .velikemu dobrotniku, prijatelju venstvo v svoji zavesti precej .Slovencev, msgr. Schuchterju. močno med nami znova utrdilo i tudi ob tej prireditvi, kar bi ka-1 zalo še na bodoč lep razvoj.
no, se je videlo na ljudeh, ki bi ga življenja, še kar mirovali v pričakovanju | V soboto, 2. oktobra 1976 na novih točk, pa so se na odru široko odpira vrata zbor Glas-prikazali “Veseli Slovenci”, ki bena matica in vas vabi ha svoj so vso prireditev prej prav z vsakoletni jesenski koncert. Pri-občutkom spremljali, da sedaj četek koncerta je ob 7.30 v ve-dajb možnost veselju in hepred- .liki dvorani Slovenskega narod-pisariim plesom V presti žabavi. nega doma na St. Clair Ave.
Vsi, ki so prireditev žamislli | Pridite! Slišali boste glasove, in to pomagali izvesti, tako ki jih premore šanfro Glasbena mladi plesalci, starši, ki ko 'svo- 'matica, izv'ezbani pevci in pev-e otroke potrpežljivo vozili 'na ke, šb v žboril'že had 20 Ifet. Jaz vaje v Baragov dom' tedne in sem nova članica tega pevške-tedn’e, “ Veseli Slovenci” ih Pni, i ga 'zbora ■ sprejeli so me med sebi So poskrbeli za tako lepo in be z vsem Spoštovanjem. ZbOr primerno opremo odra ter še ] vodi sposobni direktor Vladimir tisti, katerih imen v prografnu Malečkar.
nisteio mogli zaslediti, zaslužijo j Pridite, uživali boste ob lepih prisrčno zahvalo naše slovenske .melodijah prav starih sloveh-Rvtne rdzličro prefetv^sti. Dobe- skupnosti, gotovo pa to še po-iških pesmi, kakor'so: Ko sem sedno ie dejal: “Ne sme se.hoFcbšt'. Je jo Imri.n sn.rtl sebaj zasluži ga. Bernarda 6v-[jaz ptičica, Luna sije, Marko vedno 'rabil zlate besede, n^ed.en fS r-nN?! Ve oHast, Ko senik, na katere skrbi je Stvar- .skače, Italijanska serenada, v pa jo ir'doseRol ;e oo-karM. da iyeo oricravlion'o dobro no .bilo, da se je vse tako Wpd !izvedbi odlične solistke,in rpno-ore-pnizirkrio diki.etrro. kj ip -o-,h,-. v -	izpeljalo.	j go drugih lepih pesmi, Ofcčin-
‘Pred bob-ševiško revolucijo.” jo z jasno besedo Dokler imamo še slovensko 'stvo bo pri koncertu sedelo pri Pribil DrlžerrVbtL “je Lenin napravil v^.nc^o. mnovo ob,-'čuteče požrtvovalne ljudi in :okroglih mizah, zato pohitite- z ljub, Gb-lilhd ie svobodo prho P OI	fro.vVnri- i mladino, polno dobre volje, se nakupom vstopnic! Po kohcer-
tev v&bN! V*etn ie obtjpN! Iqnf.cv'-p-rip. zemlje m de-,mam ni bati prihodnosti!	j tli jb ples, ža katerega igra oblami direktno kontrolo nad mdvr.trijo.” Niti ena teh I	J. o-k. kester siogar.
Imam občutek, da so prisotni pri takih prireditvah v dvorani precej prikrajšani, ker vidijo le prednje vrste in so mnogo na boljšem; oni na galeriji, ki razpletu sledijo z vrha in so jim hkrati vsi plesalci pred očmi; bogastvu sestave posameznih delov lažje sledijo.
Veliko fantazije zasluži zamisel plesov, kjer se hoče prikazati kaj iz praktičnega ljudskega življenja. Suha gasilska vaja z prav primerno scenerijo (gasilski dom bi moral biti nekoliko večji) se ie posrečila, posebej še na zadnje, ko se je v “mokro” spremenila, ko je
Rev. Mirko Kozina,
Brentwood, California; Dr. Ludvik Leskovar,
Chicago, Illinois; Janez Senica,
Toronto, Canada; Vladimir Pregelj,
Washington, D.C.
Darove, prosimo, pošljite ha naslov:
Mrs. Albina Kozina-Odar 1703 Oakmount, Cleveland, Ohio 44121 Tel.: (216) 382-0662
------o----—
iSasbesta mafiea vali
CLEVELAND, O. — Poletje se je poslovilo od nas. Prišla je ne- jesen v vsej svoji zlati lepoti, rodni gasilec v golidi prineseno j Piknike farme zapirajo svoja vodo vrgel v poveljnika name- vrata s poznimi pikniki “trgat-sto v ogenj. Še kar se je posre- vami”. Sedaj je pa prišel čas, čil tudi nastop iz časov pionir- da se na široko odpro vrata slo-stva vseljencev v Ameriko. Ta- venskih narodnih domov. Saj ki prizori so vedno zelo nevar- zato so bili zgrajeni, da v njih
ni, ker se morejo iz lepega pre-vreči v navadno burko, ki še smeha niso vredni.
Da je bilo res lepo vse izvrše-
zveni pesem in godba, da od-mevajo udarci poskočnih nog mladih ljudi, da si'ljudje pomirijo napete živce od vsakdan j e-
Prisrčno vabljeni! Uživajte ob lepih melodijah slovenske pesmi!
j	Olga Mauser
—-----o-----
j Issijonšr lapsi splsnp
j aioJ hgm
PATERSON, N.J. — Tole pismo je poslal svojemu sobratu ,v Evropo:
j “Pred tremi leti sem Ti bil j pisal o Alfa dnevu (3. X. 1952) i naše vietnamske salezij anske j misijonske zgodovine. Dolga je 'bila ta cesta 24-Ietnega misij o-narjenja od tega prvega kilometrskega kamna.,
Ta mesec julij pa je ljubi Bog z Omega dnevom postavil piko vietnamskim misijonom in misijonarjem. Najprej sta odšli zadnji dve salezijanski sestri, potem, pa vsi drugi. Meni so vsi želeli, da bi mogel ostati, najbolj pa mladi Vietnamci.
V nedeljo, 11. julija, sem začel svoj dvanajsti noviciat s 13 novinci. Sestavil sem praktična predavanja, staro in novo, pa tudi najnovejše o življenju v socialistični republiki. Novinci, ki so prejšnje leto obiskovali državno šolo, so bili zelo odprti in me močno cenili. Imel sem najlepše upanje, da bo šlo vse dobro.
Na žalost je veselje bilo kaj kratko. V sredo, 27. julija, so mi na vladi povedali, da so odločili, da morajo vsi, ki so dobili vstopno vizo od “amerikan-skih umazancev”, zaprositi za odhodno dovoljenje, pozneje pa da bodo zopet lahko zaprosili za vrnitev.
“Zbogom, zbogom, Abraham!”
Tako se je končalo .moje 12-dnevno vodstvo zadnjega noviciata. V petek, 23. julija, sem somaševal za ■ .novince in sobrate iz drugih hiš ter imeh zadnji govor. Šli smo k zajtrku, potem pa na avto. Srca so se trgala, iz vseh oči je deževalo, usta so nemela, le kak medel “Zbogom, zbogom, Abraham!” je bilo slišati. Nepopisni in nepozabni trenutki. V letopisih, bo pisalo: ‘Prvi in zadnji misijonar je odšel in pustil nas Vietnamce same.”
Prvi blagoslov sva dala z g. Giacominom 2. oktobra 1952 naši družinici v Hanoju. Dne 23. julija pa sem zopet dvignil svojo roko, da blagoslovim to mlado salezijansko družino, ki šteje kakih 130 sobratov, po večini mojih nekdanjih novincev.
Na letališču sem se zopet srečal z 8 misijonarji Pariške družbe za zunanje misijone in z zadhjirn francoskim jezuitom. Že prejšnji dah sem bil pri njih na poslovilnem kosilu. Prišel je tudi saigonski škof, ki se' je pariškim misijonarjem, ki so skoraj 300 let uspešno delovali v Vietnamu, lepo zahvalil. “Sedaj imamo 24-škofov,” je rekel, “več tisoč duhovnikov, redovnikov in redovnic in malo , manj kot tri milijone katoličanov. Hvala vam, vrli misijonarji! Pa tudi vam, salezijancem in jezuitom, ki ste bili mani časa pri nas, pa ste mnogo naredili,, kar ste zgradili,. se ne bo podrlo,, marveč bo še naprej rasti o. Imejte zaupanje.”
Meni osebno je pa rekel: Tskal sem Vas v Thu Duku Jr v Tan Ha ju, pa Vas nisem dobil, zato sem vesel, da ste tukaj. Rad bi se Vam zahvalil za vse. kar ste dobrega storili v Vietnamu. Bodite prepričani, da ste dobro delali. Vaši vietnamski sobrat i e so polni upanja in bodo Vaše delo po Vaših smernicah uspešno nadaljevali.”
Končno smo po zelo natančnih preiskavah naše borne prtljage — saj hisem vzei kaj prida s seboj, le nekaj perila .in fotografij — zlezli v francosko letalo. V srcu sem ponavljal blagoslov Marije Pomočnice njim, ki so tam ostali. Mladi vietnamski sobrati e žive sicer v negotovosti, a imajo na razpolago dva vira milosti: Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu in
O j, blažena jesen...
Ko v žilah čutim težkih brajd zorenje — ti sedaš k meni — deklica s Prisoj, v naročju grozde nosiš mi s seboj, da skupaj ublaživa hrepenenje... .
Opojen vonj prsti je, ki rodi
iz zemlje vino, da se v kri pretaka,
kot v polič, ki pripravljen v shrambi čaka,
da dneve viničarju pozlati...
Rad tebi, zemlja rodna, bi napil — tako kot ženi, ki je porodila otroka prvega — ga podojila iz svojih mladih in skrivnostnih sil...
Objemam zdaj klopotce v sonce zroče in s sanjami zemljo, ki se razdaja vsa v barvah ustvarjalca in napaja srce — da kot deklično je pojoče...
Oj, blažena jesen — na kolesnice me znane pelješ zdaj .. . košaro zlato pred me postavljaš — oj, kako bogato!
Naj v sreči, zemlja, ti poljubim lice ...
M. Jakopič
Marijo. To so bile zadnje bese- no. Z g. Massiminom tukaj se de, ki sem jih jim govoril, in zdaj prizadevava, da kaj skupaj zadnji utripi mojega misijon- , spraviva, da jim 'od časa do ča-skega srca. Grenka bolečina se se pošljeva za njih potrebe.
je mešala z žarom zaupne ljubezni. Adijo, dragi Vietnam, za vedno. Zbogom, God Bless You! Bog te blagoslovi!
V Hong Kongu. lepo sprejet
Ob pol treh sem bil v Bangkoku, siamski prestolnici, kjer sta me čakala dva sobrata. Odpeljali smo se V zavod Dominika Savla, kjer so me zares bratsko sprejeli in sem se lepo odpočil. Pri Air Siam so mi kupili letalski listek do Hong Konga, saj sem bil brez ficka, kamor, sem prispel 27. julija. Sprejel me je provincial g. John Wau in več sobratov, med njimi trije “prvi cvetovi” mojega svoje-,časnega delovanja v Kuhmingu na Kitajskem. Res nepozaben ta bratski sprejem! Provincial me je pohvalil, dd še znam po mandarinsko (kitajski pismeni jezik). Z ljubeznijo se je spominjal mojih glavnih postaj: Leta 1935 sem dospel v Hong Kong, nato pa odrinil h g. Kerecu v Kunming, od tam sem se kot izgnanec 1951 vrnil v Hong Hong in 1952 odšel v Hanoi, od tam pa 1956 v Južni Vietnam, kjer sem deloval 20 nepretrga-
Smo pustili tam večinoma mlade salezijance, ki so še v formaciji:	novince, klerike, ki
študirajo College, in bogoslovce. Seveda obdelujejo polje in vrt, pa to za vse potrebe hi zadosti. Zato sem dobrotnikom za vsako pomoč zelo hvaležen. ‘Če sam ne morem več delovati v Vietnamu, bi pa vsaj rad pomagal tistim, ki še morejo tam širiti božje kraljestvo.”
•
Z izgonom iz Vietnama se je zaključilo tretje važno poglavje v življenju misijonarja Majcena. Prvo se je končalo, ko so ga z msgr. Kerecom in slovenskimi oo. lazaristi vred izgnali iz Kunminga na Kitajskem leta 1951, drugo leta 1956, ko je moral z vsemi svojimi sobrati lž Hanoia bežati v Južni Vietnam. Vsb trikrat je bil brezbdžni komunizem, ki je pr'ekinil njegov misijonski apostolat.
Slovenski misijohski prijatelji ste z zanimanjem ih ljubeznijo spremljali njegovo delovanje. Veselili ste se njegovih u-spehov, a tudi v težavah, potrebah in stskah ga niste nikoli zapustili. Pomagajmo mu še sedaj, da ostane “do konca zvest
nih let.
Bil sem in sem še močno zde- j svojemu misijonskemu poklicu' lan, a zdaj počivam, da pridem ! kakor želi.
zopet k sebi. Sram bi me bilo in težko bi prenašal, če bi ha večer svojega življenja padel komu v breme. Res pa je, da sta mi delo in leta zglodali zdravje. Boga in Marijo Pomočnico prosim, naj vse tako uredita, da bo prav na vse strani.
Zelo radi bi me imeli na For-mozi. ker znam mandarinsko kitajščino, pa mi je kot Jugoslovanu pot tja zaprta. Tukajšnjo kantonščino slabo obvladam, angleščina sama pa je za ta angleški teritorij precej nezadostna. Vabijo me tudi v portugalsko kolonijo Macau, kjer imamo več zavodov. Tam imam več znanih sobratov, ker sem tam deloval eno leto. Moram pa priznati, da
Rev. Fr. Blatnik, SDB.
——o---------
So iš sranjski pasji dnevi pri kraju..»?
NEW YORK, N.Y. — Tako sem se v nedeljo, ne po prvi osmi maši, ampak po drugi, deseti, začel spraševati. In to vprašanje se mi vsiljuje še danes, dva dni pozneje. Zadnja nedelja je bila tretja v septembru in začetna za farno-srenjsko prosveto. Cerkvica je bila kar čedho posedena, kakor tudi cerkvena dvorana po tej deseti maši, čeprav niti ena niti druga hi bila napolnjtena. Preveč lep
dan. je bil. Nekaj jih je bilo torni je portugalščina na. žalosti krat zadržanih zaradi posebnih
močno izplahnela.
želi ostati zvest., misijonskemu idealu Dvainštiridesetletno delo v misijonih, težave vseh vrst, uspehi in neuspehi "so moj misijonski ideal, ki je začel brsteti že v noviciatu leta 1924, le še bolj poglobili in utrdili. Zato bi mu rad do konca ostal zvest.
Iz Rima je prišlo pismo, vrhovnega preclstčjhika, ki mi izza svojo dobrodošlico, • hkrati pa tukajšnjim šobhatom n&foča, naj zelo skrbijo za moje zdravje.”
Meni je pisal 2. septembra: Prejel sem Vaš ček z darovi misijonskih prijateljev tam pri vas. Vam in vsem dragim dobrotnikom se prav lepo zahvaljujem, da mi pomagate, da malo k sebi pridem. Sem sem prišel zares kot cerkvena miš u-bog. Saj si revnim sobratom tam v Vietnamu hisem upal kaj odvzeti, kar bi njim bilo potreb-
vzrokov. Po drugi plati pa so .prišli srenjčani, ki jih ha teh urah pogosto ne videvamo. U' gledal Sem celo nov obraz, o-braz sicer poznane srenj čanke iz rodbine Pirnatov. Verjetno jo je pripeljala naša pevka Minka Sturmova. Da, če bi vsakdo od nas vabil in povezava!, pri slovenskem Sv. Cirilu n& Osmi ne bilo treba doživljati tako pogoste pasje dni. tudi takrat, ko ni pasje vročine ...
In o tej lepi srenj skl nedelji’ katere prosvetna ura je bil* skromna počastitev sto letnice rojstva slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, jaz danes ne bom poročal. To bo opravil nekdo drug, tako mi je bilo rečeno-
Jaz pa moram poravnati svoj dolg bralcem, ki sem ga napravil z obljubo v zadnjih dveh zapiskih svoje srehjške kronike-In ne bi želel slišati glasove iz prostrane Amerike:	zakaj Pa
(Dalje na 3. strani)
So li srenjski pasji dnevi pri krajn.
> *
(Nadaljevanje s 2. steni)
Tone nič več ne piše! Iz teh gla-s°v sem spoznal, da jim je bil kar všeč klepet srenj skega Toneta, ko je utihnil ob' začetku Svojih .pasjih dni. Seveda vsem Pa moje pisanje ne more biti všeč, še Cankarja, ki je lepo pi-Sak so sežigali, ker je ibil pre-Siešen. Morda sem se tudi jaz kod pregrešil.
In je tako, da drugi smejo hdo besedo reči, le Tone je ne sme! Toda človek, ki resnično sliko življenja in dogajanja ri-5e> včasih le ne more zabrisati ^Sega, kar si žel, da v njej ne bi bilo.
Evharistični kongres v Phila-kolphiji je bil lep dogodek, a indi o njem smo v AD brali pre-trdih besedi, veliko resnice 11 tudi nekaj pretiravanj.
Ker sem že farno-srenjski ^roničar — moram danes v far-Po-srenjsko kroniko zapisati tu-. k kako je potekala in kakšna K bila naša udeležba pri tej Verski manifestaciji.
„ (~e jo presojamo iz želje po arni večji aktivnosti, seveda v
tem
presojanju nikakor nismo
da bo to romanje itak farni P za poživitev. To je javil v
^dovolj ni. Tista dva avtobusa, z1 lih je fara naročila za soboto, V avgusta, bi morala biti napol-Pjena. Tako pa smo se tega dne ^peljali njujorški svetocirilski arani izpred Ligine hiše v Rid-§eWoodu v enem skoraj polnem drugem skoraj praznem av-Pusu. Skupno se nas je odpe-Jalo okoli 60 faranov, župnik , ?e Rihard pa s svojim avtomo-llom, v katerem so bili tudi Ppganist Franjo in drugi.
župnik mi je v dneh prvega Planje vanj a in vabljenja de-, ’ da letos farnega piknika ne k° Prav zaradi Philadelphije,
sku tar
ftem pismu in nato stalno v ^edeljskih oznanilih. Farno pi-11:10 je dobil vsakdo, z oznanili ,a je nekam drugače. Prijav je od ° ^	kolikor se nas je
s sijalo. V tem posebnem ča-, sta spala dva pomembna od-s°ra: farni odbor, ki je bil se-. avljen pred farno 60-letnico, ^ °dbor Društva Naj sv. Imena. Vel'° ^ tei priliki nismo doži-1 farne duhovne obnove in
Ikanove
Če
e presojamo udeležbo naše p^tocirilske fare, ker to je bila Sre^VSem larHa zadeva, ne ^Jska na široko vzeta, z dru-Vil 1 večkrat močnejšem štete laranov po Ameriškem, po-bo^ Srn0 iakko s svojo udelež-^Zadovoljni in ponosni.
Ofd' °b^aV0 Pripravljalnega (ko-skega) p o vezovalnega ^ m°ra Za si°vensko udeležbo na ^ e r i škem-mednarodnem 41. lad ^ističnem kongresu v Phi-ipdi	naj foi to bil hkrati
ske VsesI°venski na Ameri-bp/?'. In v številčno skrčeni o-V v.A ie vsekakor to bil. Seveda
stične procesije, ki se je ob sedmih, razvila iz Veterans preko Roosevelt parka v Spectrum Stadion, kjer se je začelo celonočno češčenje.
In tega poslednjega smo bili njujorški svetocirilski farani prikrajšani. Clevelandski udeleženci, v pretežni večini so bili to pevci Korotana, so to mogočnost doživeli. Tako spoznavam iz njihovega poročila v AD. Pri glavni maši, drugi dan, ob zaključku kongresa so to doživljali Slovenci iz Hamiltona ter Tonček in Janez Babnik in inž. arh. Simon Kregar iz naše nju-jorške svetocirilske fare.
Kdor tega ni doživel, mu je težko reči, da je bil na evharističnem kongresu v Philadel-phiji, kajti 7. avg. smo šli njujorški slovenski farani Sv. Cirila na Osmi samo na lepo slovensko mašo in na lep slovenski koncert v Phidalephijo. O-boje je le bilo kot poseben delček v sklopu mogočnega evharističnega kongresa v tem ustanovnem mestu ameriške svobode.
Kongresno pravo intimno doživetje pa sem osebno le dvakrat lepo doživljal pred tretjim obiskom, katerega sem zdajle ravnokar po svoje opisal.
Prvič je bilo na začetni kongresni dan — 1. avgusta. Otvoritveni maši nisem mogel prisostvovati, ker je naš avtobus, ki ga je naročila Liga odpeljal šele opoldne izpred njene hiše v
p
ICfTi
mmi 0 S¥0JEM DOMU V SLOVENIJI!
V Devici Mariji v Polju pri
Ljubljani, sedaj: Ljubljana — Novo Rolje, je naprodaj dvonadstropna, z železobetonom in opeko zidana hiša s 100 m2 zazidane površine. Ima 4 velike kletne prostore. Pred hišo je širok dovozni prostor, za njo pa 500 m2 velik vrt ali dvorišče. Čez cesto je prijeten park. Hiša je priključena na ljubljansko vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. Ima svoj telefon. Na visokem podstrešju lahko zgradite krasno dvosobno mansardno stanovanje. Hiša ima velika moderna trokrilna okna. Stanovanje v prvem nadstropju je vseljivo takoj, v drugem pa prihodnjo jesen. Vse ceste so asfaltirane in imajo električno razsvetljavo. Do trgovin in avtobusne postaje je 400 m, do železniške postaje 600 m. CENA: $59,000 v gotovini. Brez posredovalcev.
POJASNILA: CHARLES DRAGO, BOX 541,
Jackson Heights, N.Y. 11372 — Telefon: 212 — 899-1720.
svečk, v mogočni skupni molit- sem se na stopnišče pred cer- j 1000-članskega pevskega zbora, vi, ko gledaš nad seboj zvezd- kvijo in kot dobio oblečen pros- Jjih je bilo 20,000 do 22,000.
nato nebo s plavajočim ščipom lune. Sredi Njegovega stvarstva si, ki ti mirno, ne ukazujoče govori o svoji vsemogočnosti in tvoji majhnosti. Zakaj potem ne bi sledil ukazom in namigom Njegove ljubezni, zakaj ne bi v
jak sedel in čakal miloščine.. Tonček in Janez se pripeljeta, imata kratek razgovor z župnikom, mene pa vzameta v avto in v lepi, mirni vožnji puščamo
Na moji levi so začele iz enega vhoda prihajati skupine narodnih noš. Skoraj vse od 30 do 70 ljudi. To so bile pevske skupine posameznih narodov, 26
Ridgewoodu.	,
V njem je bilo poleg 15 oseb ljuoezni postal s svojim so-
(11 iz New Yorka in 4 iz Brid-geporta) precej nas drugih faranov Sv. Cirila na Osmi. Ta dan je bila parada in hkrati procesija, v kateri so se razvile častne straže narodov, oblečene v narodne noše. V dneh pred kongresom mi je eden od članov pripravljalnega odbora dejal, da bo vsa stvar velika polomija. In ko smo se pripeljali ta dan v Philadelphijo, sem ob prvem trenutku mislil, tako je takrat kazalo, da je možakar imel prav. Ko se je stvar začela razvijati, trikrat sem bil njen delček, sem uvidel, kako skrbno je bila pripravljena in kakšno ogromno delo je bilo do vseh podrobnosti izvršeno. Stvar je zmeraj tekla brezhibno.
Tu se je pozneje našim nju-roško-bridgeportskim narodnim nošam pridružilo še pet iz Wa-shingtona, D.C. S Tejom in or-gartistom Franjom sem jo ubral naprej po poti, kjer se bo pomikala paradna procesija, ki, je ne bi rad tu prmerj al z onimi v Ljubljani. Vendar bila je mogočna in veličastna. Za mene je hkrati pomenila spet drugačno doživljanje sestave Amerike, kot pa tisto mesec dni poprej na dan 1. in 4. julija v New
ilj cjlsb^1 fnaani zdajle le sobot- Yorku.
an T avgusta, ki je bil dolo- S prijateljema sem se ustavil ji’ da se številne narodne zbero po philadelphij-a^°IKkih icerkvah in da )\iPi'° s svojimi škofi in duhov-^2ikiwa k°§oslužja v svojih Sa ' Kam, Slovencem je bila Čiču Pffllko odbrana lepa fran-a’ gotska cerkev sv.
rJ ^
^na ie kila udeležba, je
Ife 70QbOZnano' Rrali smo števi-
Dip ljubljanski verski ted-
^ o^uUZina ie 2apisal 600. Mo-Sebno ■”
j?0:
Orodni e?Stvo ie:	ie kil naš
N«sriužie
^°Fotav,„-_V pkiladelphiji, pa
3ijf)	štetje pa se suče med
v,„ _ In vse to nikakor ni roa' Deistvo
SKuip, cerkveno sloven-cerkvi sv.
■ Frarp0^ ^6r Zvonov koncert §°dek C1fbovi dvorani lep do-enRar tu se nismo in Vl 1 širši ameriški javno-
sTo
njeni iztr£
Mednarodnosti. Bili
^nobarran d^vek iz''pisanega;
StavIjeniVnega mozaika in po-: Sv°ie	Rnsokno mesto
::i lastno obČudova
za
nje ih iž-se zvečer znaj-
na primernem vogalu Chestnut in 12, ceste, precej pred katedralo, da smo imeli dober razgled in pogled. Narod je korakal za narodom. Vse zlito v eno samo celoto — pa vendar en sam njen del, katoliški — v A-meriko. In v tem je njena veličina in mogočnost, ki je položena na temelje človekove težnje — svobode. To je zares tista dežela, o kateri je sanjal naš Prešeren, kjer si njeni člani sami volijo vero in postave.
V tej mogočnosti koraka tudi mali slovenski svet in cvet, v katerega je toliko oči in pogledov uprtih sprašujoč, kdo in odkod je. Posamezni deli so bili močno vidni, pa so se vsi izgubljali v celoti; zvrstili so se mimo nas in se prelili v človeško jezero rhed katedralo in evharističnim oltarjem ob vznožju. Umetnostnega muzeja, ki zgleda, kot stavba na atenski Akropoli.
In tod smo doživeli versko množično veličastje v noči, v
Človekom takšen brat, da bi v njegovi stiski z njim delil svoj kos kruha?
Samo to — in nič drugega —
New York za seboj in hitimo v jih je bilo. In med tem prihaja-Philadelphijo pred nami.	njem vstopi na špoftno igrišče,
Pred časom smo bili tam. ; ki je postalo za nekaj dni pro-Vrata stadiona so vsa zaprta, |strana oltarna ploščad, tudi ena vendar so ljudje, čeprav dve uri (najmanjših, skupin, slovenska, pred začetkom, že vsi priprav- j Da ste jo videli? Kako majhna jljeni za sprejem vernikov. Ton- j je izgledala v tej prostornosti
je bil ves globlji smisel phila- j ček in Janez gresta po vstopni- j in med temi pevskimi skupina-delphijskega evharističnega jco za mene, jo dobita in odideta jmi, ki bodo pele, pred vstopom kongresa, katerega sem se ude- na mesto, kjer se morata javiti (duhovništva in svetega bogo-ležil kot kristjan-katolican, kot kot prinašalca darov pri mašni Islužja. Kako nebogljeni in siro-človek in kot Slovenec, Jugoslo- ;daritvi, katero je opravil polj- 'mašni so izgledali. van in Američan.	ski kardinal Wojtyla v namen j Gregorčičevi stihi so se mi
V nedeljo, 1. avgusta, je bil za polnost svobode in pravično-1vrstili in mi trgali razmišljeva-torej prvi skupnostni obisk fa- sti. Jaz sem bral zadnji Bogo- nje, kako bo to vse izpadlo v ranov njujorškega slovenskega plovni vestnik, ki sem ga dobil takšni tekmi neenakih sil. V o-Sv. Cirila. S to skupino sem bil pred dnevi iz Ljubljane, stoječ količi sedeža sem začel ljudem prvič na evharističnem kongre- :ob vhodu, kjer sta me pustila kazati nanje govoreč: To so mo-su. In ni mi bilo žal. Del svoje- Babnikova, v dogovoru, da se ji, to so Slovenci, iz severe-ga doživetja sem vam razkril, itam spet dobimo, ko bo vsega zahodnega dela Jugoslavije.
Za torek, 3. avgusta, je bilo konec. Menda sem se redite- Marsikdo od njih me je s po-( objavljeno, da bo zvečer maša Ijem pri tem vhodu zasmilil in Ogledom pomiloval, narodov, v kateri se bo bralo eden me je vprašal, če bi se j In padel je ukaz, da se vse
tudi slovensko berilo, da bosta poleg škofa Jenka somaševala tudi svetokriški župnik Hribišek in svetocirilski župnik oče Richard Rogan, da bo oktet Zvon pel dve
morda rad vsedel. Pritrdil sem skupine, po redu premaknejo v mu in odprl mi je vhod, da sem bližino prostora ob strani oltar-vstopil. Tako sem bil prvi ude- ,ja, nekaj na desno od orkestra leženec v vsem Stadionu, dobri ! in nad njim sedečega 1000-gla-
slovenski j 'Ive uri pred začetkom in uro, slovenski ; Pfedno so odprli vhode.
pesmi, eno pred mašo in eno med obhajilom ter da bosta Babnikov Tonček in Janez o-blečena v slovenski narodni noši med prinašalci darov — kruha.
Srce in duša mi nista bila mirna, dokler se nisem dogovoril z župnikom, da me bo vzel v svoj avto. Ob dogovorjenem času sem bil perd cerkvico sv. Cirila na Osmi. Župnik mi pove, da nima prostofa zame, da pa se bosta ustavila tu Babni-
Zbral sem si sedež, s katerega sem imel pregled po vsem prostoru. Ogledoval sem si ga, bral in premišljeval. Minute minevajo v uro in čez in vhodi se odpro. Udeleženci prihajajo in vstopajo od vseh strani. Nasproti oltarja in ob straneh se bolj polni. Vendar nikdar se ni napolnil. Tako so zgornji del zaprli. ' In vsi smo bili samo v spodnjem in srednjem delu. Listi so navajal 30,000 udeležencev. kar je bilo malce pretira-
kova fanta in morda me bosta j ho. Po mojem štetju, za svojo onadva vzela s seboj. Vsedel merico sem vzel kompaktnost
vega pevskega zbora, ki je že nekaj časa prepeval v čudoviti pevski dovršenosti, ob spremljavi 200-članskega orkestra. Ko bodo ti odpeli svoje, bodo narodnostne skupine odpele po eno ali dve od svojih primernih nabožnih pesmi.
V še bolj označeni prostor stopijo Armenci. Tehnika urejata mikrofone, ko se skppina uredi. Skupina pristopa za skupino. Svojevrstna kulturna zanimivost, v kateri skušaš najti stik svoje duše z utripom tiste, ki je položena v melodijo, besede itak ne razumeš, prihajajoče v tvoje uho in celotno tvoje po-
aMM ea da
u v valovanju evhari-J morju migljajočih plamenov
'At
POSEBNE (VRSTE RIBOLOV — Ob obalah otoka Ceylona (Sri Lanka) lovijo dalje od brega ribe s posebnih oporišč, kot kaže slika.
čutje.
j Ko se tako vrsti pesem za pesmijo, se ob preračunanem momentu začne vstopna procesija duhovnikov: Ta ti daje spet nov |užitek lepote v gibanju, razvrščanju in barv. Nestrpno čakaš, j ko se duhovniška vrsta vleče ibolj in bolj in se vrsta pevskih j skupin pred slovensko — pred ZVONOVCI vse bolj in bolj manjša... Poslušam, gledam, zdaj duhovniško vrsto zdaj vrsto pevskih skupin ... Nervoza se me žačenja oklepati... Naše pevce že vidim, ko pristopajo. Tehniki urejajo mikrofone za to nebogljeno pevsko skupino, slovenskih Zvonovcev iz Fairfiel-da ... škofa Jenka in Tončka ter Janeza Babnika pa še ni bilo v prihajajoči vstopni procesiji... Osem fantov je pripravfjenih. Peregrin tis, njihov pevovodja, iz stisnjene pesti povleče malo intonirko, pevce svoje pogleda s svojega mesta in da znak. V prostranost Veteran’s Stadiona zadoni slovenska pesem, A. Foersterjeva: Presveto Srce slavo ...
V istem trenutku vstopi slovenski škof Jenko s Tončkom in Janezom Babnikom kot svojima spremljevalcema do oltarja v slovenski narodni noši.
In to je bil trenutek ponosa ter zadoščenja. Tam vidiš domačega škofa, ki je prišel med razkropljene slovenske ovce, upajoč, da jih bo veliko zbral za to lepo versko svečanost, ki ima tudi narodnostno obeležje, prav zato, ker se ta verska svečanost vrši v ameriški deželi svobode.
Bolj pred seboj vidiš in slišiš slovenske pevce, za katere si še malo poprej v strahu drgetal, gledajoč jih sredi velikih skupin. In njih pesem je zdaj donela kot da poje veliki zvon tam sredi domače vasi, a poje na tujem, v tekmi z velikimi... in to tekmo je zares zmagoslavno dobil, ko nas je učinkovito predstavil s kulturne in verske strani tujemu, ameriškemu svetu.
Jaz sem obsedel v radosti in začudenju'. Mnogi šo vstali ih' ploskali. Sicer pa je bil aplavz ogromen in močan.
Pozneje so mimoidoči čelo Tončku in jattezu Babniku Čestitali misleč, da sta dVa od pevcev zaradi nošnje, v katero sta bila oblečena. Večiha, gotov sem, da ni vedela ža poreklo Zvonovcev, ker nihče ni najavljal pevcev, programu je malokdo sledil. Vsakdo pa jih je odnesel s seboj v spominu, da je najmanjša narodnostna skupina skorajda najboljše zapela.
Sam sem imel solzne oči kot takrat, ko sem kot tjudskošol-ski učenček bral Finžgarjevo knjigo- Pod svobodnim soncem. V duhu sem spet videl Iztoka v bizantinski areni, ko na vse za-prepaščenje tujih gledalcev prav on v tekmi na svoj način sestreli kragulja.
In tedaj je Irena s plamenečim veseljem na licih baje Iztoku zašepetala: “Hvala tebi, Kriste, a tebi sin naroda moje rodnice — poljub.”
Ta dan sem se ponosen in tudi nekam zmagoslavno vrnil iz Philadelphije v Ridgewood tudi zaradi zavesti: da sem Zvonov-cem velikokrat botroval, jih spodbujal in gonil v delo, ko so imeli težke dni v svetokriški in svetocilirski fari.
sednika Predstavniškega doma C. Alberta.
•	Potovanja skupinska in poedinci
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov za obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. L Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, OMo 44103
Phone 431-3500	i
"Mali oglas.
Attention Realtors
Family desires home with mother-in-law suite. Call 531-6178, ask for Mary.
_______________(x)
V	najem oddajo
Pet sob na 1009 E. 74 St. zgoraj. Kličite 431-1048.
-(149)
Ravno za dva naprodaj hiša v Parmi
Ena velika spalnica, čista, ljubka hiša, dvojen lot, sobe dvojne velikosti, dvojna veranda, garaža za 2 avta, dvakrat čisto, prodaja lastnik. Kličite 321-1856 - $26,999
-(149)
V	najem oddajo
Tri sobe s kuhinjo in kopalnico oddajo samo odraslim. Kličite 431-6641 po petih zvečer.
-G47)
Zidana dvojčka (duplex) v Euclidu
se bosta zidala na 280 cesti in Lakeshore Blvd. Bodite prvi pri izbiri parcele. Vsako stanovanje 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, zimska okna z mrežami, več drugega. Kličite za pojasnila.
Novi zidani ranč v Euclidu
severno od bulevarja, 3 spalnice, družinska soba, kamin na drva, jedilnica, klet, dvojna prizidana garaža, tla iz trdega lesa, kvalitetna gradnja.
umu iEM,n
UMLA
499 E. 269 St.	731-1070
odprto od 9. do 9.
(147)
Stanovanje oddajo
Manjše stanovanje za samsko osebo oddajo v Grovewood Avenue okolici. Kličite po 9. zvečer tel. 692-3612.
_____________________ -(146)
Help Wanted Female
LIVE -IN^JOMPANION
Looking for woman to cook and do light housekeeping in exchange for room and board in home in Nottingham area. On bus line, close to shopping and churches. Call after 6 p.m. 531-0989 or 481-8985.
_______________________00
Help Wanted Male or Female
CLERICAL WAREHOUSE
Duties consist of counting cancelled trading stamp books and coupons. No experience needed but must be good at detail and light figure work. Steady employment. Opportunity for right person. Call 881-3006 ext. 66 between 11 and 4 p.m. Monday thru Friday only.
*	_______________(149)
Help wanted Female CLERK-TYPIST
Tone Osovnik
-----o-----
Sen. Ted Kennedy išče mesto nečaku
BOSTON, Mass. — Sen. Ted Kennedy bi rad preskrbel varno politično postojanko svojemu nečaku Josephu Kennedy-ju, 24 let staremu sinu svojega brata pok. Roberta F. Kennedy-ja. Pregledoval je kongresne o-kraje, kjer bi Joseph Kennedy lahko kandidiral z dobrimi iz-, gledi na zmago.
Pri tem svojem iskanju je sen. T. Kennedy zadel ob odpor drugih demokratskih politikbv,. med drugim kong. Thomasa P. O’Neilla, ki je na tem, da nasledi v novem Kongresu precl-
This busy desk requires a detail oriented person. Duties to include order processing1, recording new orders, assigning account numbers and matching of invoices. Some filing and light typing required for this job. Call 881-3006 ext. 66 between 11 and 4 p.m. Monday thru Friday only.
(149)
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnine Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. \ Omogočite našemu listu fiober nadaljni razvoj. I Hvala!

Janez Jalen:
BOBRI
Tretja knjiga
VRH
imeli še dokaj, opraviti, preden'pa samo začudeno pogledal, ste-, je pograbil odlomljen konec roza vedno odrinejo. Največjo za- kel naprej, še više zakrilil z ro-'ga in ga ročno zadegal prek ogra-drego je pa imel mali Škrjanček, kami in še glasneje zapel: “La, je v jezero. Kalini je bilo dovolj, naj mlajši otrok Zorne Kaline in la, la, la, la—”	j Skočila je za porednežem, ga
Ostrorogega Jelena. Tri spom-j “ge rogovje moramo sneti,” je luiela in mu priplosknila nekaj ladi je bil šele doživel. Bil je ukazal Ostrorogi. Bil je prever- SorinK Škrjanček ni zajokal, iazigiane volje, kakor doslej še da bi kaj kmalu zgubil vsoj^^	mati spustila, se je
nikoli ne. Vse jutro je tekal okrog po mostišču, krilil z roki-
...-**1*-— -—--“L	.rr.
Vsak dan hitreje se je zima	Rol j kakor blago in ljudje so
umikala spomladi. Mimogrede Ostrorogega skrbele 'črede. Od sc na vrbi in beki zasivele ma- prostranih planjav za Dravo so čice, leska je pričela otresati ru- jih ločile goščave in vode in še ■menkastorjav prah, v prisojah se hribi navrh. Že je razmišljal, če je pa pokazalo prvo cvetje. V bi sam šel z njimi. Nak! Preveč Veliko jezero so prileteli ptiči.; bi se zamudil in tudi spodobi se Dokaj jih je ostalo in si iskalo ne. To morajo pastirji že sami prostore za gnezda. Še več pa opraviti. In še nekaj izkušenih se jih je selilo še naprej v višje j lovcev jim doda, da bodo živino kraje.	jbranili pred zverjadjo. Pa tropo
cami in nenehoma prepeval: “La, rodu sile. Mladci so krepko pola, la, la, la	prijeli težko rogovje orjaškega
“Tok, bodi malo tiho!” .Zorna jelena. Kljub temu jim je op-Kalina se je naveličala otroko- letlo na tla in odletelo je precej vega blebetanja. Rada bi bila zgornjega parožka. Prav ta hip dečka umirila. Škrjanček jo je je pripel mimo Škrjanček. Urno
moč in veljavo, če bi ne vzel s glusno zasmejal, stekel naprej in sabo znamenja svoje in svojega sPe^ zaPel; ^a, la, la, la .
“Le kaj je danes otroku?” je bila nejevoljna Zorna.
“Ah kaj! Nič mu ni,” se je zasmejal Kalini Jelen: “Najrajši ga čaka na planjavah za Dravo velika sreča.”
Selečim se ptičem je bilo po-1 mladcev, če bi se bilo treba mi-dobno to leto tudi kolišče pod | rnogrede s kom spoprijeti. Pa, Rožnim hribom. Grčavi Brest!pa, pa? Kdo naj jih vodi? Aha, in njegovi rudarji in kovači so se že ve. žvižgajoči Svizec, tretji prvi dvignili. Z vsem svojim;sin Zorne Kaline. On je za tak orodjem in z vsem blagom, ki posel kakor nalašč. Živad ga na mu ga je oddelil gospodar, Os- brlizganje na prste uboga. V pre-trarogi Jelen, se je Brest spustil ;tepu je pa strupen kakor sršen, po Reki in Savi navzdol. Še celo 'Svizec je od samega veselja kar prisojeno mu živino je zvezal in poskočil. Brž se je lotil dela. jo naložil v drevake. Kaj bi ri- Odbral je živino, kar jo je oče nil skozi goščave in iskal preho- namenil pustiti Lipanu, ki se ga dov čez vode! Je z dokaj manj- je bogato spomnil, ko mu je lo- j širni napori in precej prej pr e- višča skoraj izpraznil. Potem je j stavil svojo živad od očetovih (čakal, da je zemlja ozelenela. Ko i staj na prod Save pod rudniki je pa pognal, je še isti dan pre-zgoraj v sončnih hribih.	brodil in preplaval Savo. Voda
Nič manj kakor Brestu se ni ,mu je odnesla eno samo jagnje, mudilo Vztrajnemu Volku in Iz->Bilo je nekaj kilavo, vedenemu Lesarju, ki je znal po-! Ptiči v Velikem jezeru so se dirati in tesati les in staviti koče,! umirili. Najbolj zgodnji so že da ga nihče ni dosegel. Volk, ki jprepeljavali mladi zarod. V raz-bo prav za prav glavar novih redčenih obrodnih goščavah se je naselij, če ne koj, pa kmalu, naj i oglasil zakasneli rumeno oper-: poišče pripravne kraje za sta-j jeni kobivkobiv. Izpod kolišča višča, Lesar pa že sam ve, kako j Ostrorogega Jelena .-|j pa še ved-naj poprime, je naročil Ostroro-1no odvažali drevaki blago in gi. Dobro založena z brašnom injljudi. Vsako jutro iz Večjega šte-orožjem in orodjem, sta odvesla-! vila koč se ni več pokadil dim. la brata s številnimi drvarji in‘Ognjišča so ugašala in obsežno tesarji, še preden je v osojah'mostišče je bilo dan za dnem bolj skopnel sneg.	zapuščeno. V pričetku poletja je
Rjavi Medved je s kopači in postalo podobno jezeru v zimi, kopačicami počakal, da se je tik preden zamrzne, ko se z nje-zemlja za prvo silo osušila. Po- ga odselijo kar vsi ptiči.	j
tem je naložil kar vse žito, da ga i Kakor pred leti, ko je še hodil > pretovori po Reki in Savi in Sa- na odprave in je Vztrajni vodili vinji v Dravinjo in Dra- prvi drevak, on sam pa je veslal vo in še daleč naprej v brezmej- v zadnjem, je tudi tokrat Ostro- 1 no ravnino, kjer ga poseje v rogi Jelen čakal, da odide zadnji, mlado razkopano prst. Pa da ne Na Brdu so žita poganjala v pozabi najprej darovati in na og- klasje. V njih so prepelikale nju sežgati od vsakega žita pe-j prepelice, nad njimi pa je že vse. rišče vekovečni materi Zemlji, I jutro krožil in žvrgolel škrjanec, mu je naročil Jelen.	| Kolišče pod Rožnim hribom se
V Veliko jezero so vsako jutro! je razživelo koj s prvim svitom, in vsak večer priletali seleči se | Spodaj na vodi je plavalo nekaj ptiči in odletali iz njega naprej, j natovorjenih drevakov. Hrup na
Chalet 1	/ 9
Vineyards
FRESH
Grapes & Juice
li SEASGH
Can far AVAILABILITY 9 VARIETIES
Refrigerated -
io mmmmm
466-3405 - lim Ebif id iadlson? Milo 44§§T
From	Matitea	_ f	„ ►	11	Gonava
Crivolertf Painesvillo S	K ! m	g ORANO	W!	KiVSR	frcm AtMfitKifa
	!	SwwT itimw	
	T~	! | CHAS.ST m DEBONME*	
..	’W .	'V.
MODERNA UMETNOST? — Geometrični vzorec bi kazal na kako umetnino, pa je v resnici le kupola mogočnega stadiona v Pontiacu, Mjch., kjer igrajo detroitski Lions (spodaj).
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po po šti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava
^________________________________________________
Izpod kolišča pod Rožnim hribom so pa dan za dnem odve-slavali drevaki, se vračali in se
mostišču pa še zdaleč ni dosegal vrveža, v kakršnega se je rod Ostrorogovcev razgibal prejšnje
spet polno natovorjeni spuščali i čase, kadar je odhajal na odpra-po Reki in Savi in se pehali po i ve. Saj ženske in otroci, ki na-Savinji navzgor, od koder so na jvadno najbolj vrešče, so že kar krepkih plečih prenašali zastav-1 vsi odšli. Za veslače so pa ostali ni hlapci bremena čez hribe v | večinoma mladci. Vodil jih bo Dravinjo, da jih drevaki pope-! Ostrorogi sam. Se že kako z nji-Ijejo še naprej v Zadravje. Imi pripeka do Drave. Vsi so
NOVICE- * vsega sveta
NOVICE- W jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogože originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaia v hilo
Ameriška Domovina
DRUŽINSKA ZADEVA — Guv. George Wallace je dejal, da je prisluškovalno napravo na njegov telejon namestila njegova žena Cornelia, da je to torej čisto “družinska zadeva”, ki se nikogar drugega ne tiče.
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
Za vsakovrstna mmm dela
pe priporoča
mKAm mmm mami
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepČ^ Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepsa izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb*
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE

PRIVATNE. TISKOVINE
SEŽIG VKNJIŽBE IN
OBHAJANJA 70-LETNICE

MARIJA VNEBOVZETA V G0LLINW06DU
BANKET
v nedeljo, IG. oktobra 1676

ob 5. popoldne v Slovenskem domu na 15810 Holmes Ave.
(Kuha Mrs. Julie Zalar) Vstopnina $6 za oseho


Rezervirajte kosilo v župnišču do 4. oktobra.
Kličite tel. 761-7740
Vstopnice so na razpolago samo še za spodnjo dvorano