Izhaja vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. Velja celoletno 2 gld. 50 kr. polletno 1 gld. 30 kr. BESEDNIK. ¦ Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. List 5. V Celovca 1. aprila 1869. Leto L Amerika, • ali povsod dobro — doma najboljše. (Povest za prosto ljudstvo; po poljščini predelal Andrejčekov Jože.) IT. Pogorori t krčmi. (Dalje.) Valentin je menil iti najprej v krčmo, pa brž je spremenil svoj sklep, ko je zaslišal glas zvona, ki je vabil k sv. maši. Spomnil se je pregovora: „Kdor je z Bogom, njega tudi Bog ne zapusti." Odpravil se je k službi božjej, da bi dal hvalo Najvikšemu, da bi se mu zahyalil za srečno vrnitev v domovino. Z veseljem je pozdravljal Valentin Mlakar staro svetišče, v kterem so molili njegovi preddedje in o kterem je prejel sv. krst. Prišed v cerkev, padel je na kolena ter molil goreče ; molitev njegova pa se je povzdignila pred prestol Najvišega, kakor duhteči dar hvaležnega, skesanega srca, hrepenečega po nebeškej domovini. O čudovita moč molitve! Nesrečni oni, ki ne moli, ali pa ne zna moliti. Molitev je pogovor z Bogom, in še več, nego pogovor, — združitev je z našim Očetom v nebesih, najboljše sredstvo doseči svojo popolnost — molitev lajša trpljenje na zemlji, molitev nas povzdiga ž zemskega dola pred sedež Vsegamogočnega. Valentin je molil spokorno, molil iz globočine srca in duše, in ne samo z ustmi, kakor mnogi ljudjč; prosil je neprenehoma usmiljenja — In Bog se ga je usmilil, kajti Bog je tako dobrotljiv in ljubezniv proti svojim otrokom, da jim vedno odpušča, če se le zopet poboljšajo, in vselej usliši njihovo molitev, ker ona nam pomaga k večnemu izveličanju, k našemu časnemu in večnemu blagru. Potolažen na duši, odpravi se Valentin v krčmo. Cerkev in krčma, kakov razloček, pa vendar kako po-gostoma podkopuje krčma blagi ypliv cerkve! Pa o tem govoriti, ni naš namen. Valentin, prišed v tuhinjsko krčmo, pozdravi prijazno ter se vsede v kot pri durih. Komaj so mu ozdravili pričujoči, tako so bili vtopljeni v pogovore in vino. Krčmar, majhen možiček, točil je pridno in črtal 8 kredo na stare, okajene duri — vaščanje pa so popivali težko prisluženi denar, ter se pogovarjali o — Ameriki. Tudi ti tedaj so se menili o Ameriki, o Ameriki, kamor so sklenili preseliti se. „Hudimanska reč ti!" pravi Jernej Kosmač, ,,pusto, pusto življenje je pri naš! Človek ^dela, kakor živina, pa se vendar nikjer nič ne pozna. Sembrano je žalostna naša osoda — tu ne včmo kaj početi, treba bo iti v Ameriko." „Ko bi kaj zaslužka bilo," oglasi se Korparjev Jaka, „ali ljudi je sedaj toliko, da vse mrgoli, drug drugemu kruh spodjedajo. Prej sem si pri drvih v planini toliko prislužil, da sem lehko preredil ženo in otroke, sedaj pa ni nič. Lakote bom moral poginiti, če ne grem v Ameriko." „Kaj zaslužek," ugovarja Rožanec, majhen možiček, „Ko bi le toliko davkov ne bilo! Vsak dan pride kaka nemarnost od gosposke: sedaj je treba plačati „fronke", zdaj večo, zdaj priklado, hišni davek in Bog vč, kaj si še vse izmišljuje gospoda, da bi nas bolj oskubla. Letine so slabe, nič skoraj ne pridelamo, davek pa vedno veči, kam bomo pa prišli, Bog pomagaj? Kar naravnost v Ameriko bi šel, ko bi le toliko denarja imel; tam bi jo že kako previl." „In pa jaz", oglasi se naglo že precej starikavi mož Pratkar, „koliko sem moral pa že jaz plačati. — Gospoda odira brez milosti. Ne davno, kakor veste, umrla mi je žena in meni je zapustila posestvo, ki je bilo prej njeno. Jaz sem dal to reč na-se prepisati, in kaj pravite k temu — trideset poštenih, krvavo pridobljenih goldinarjev moral sem plačati za tisti kos popirja. Jokal sem se skoraj, ko sem štel denar na mizo, škrici pa so se smejali. Se vč da, oni se lehko smejo, ki ne ved6, kako se denar služi, meni pa je drugače, na vsak krajcar moram gledati, kako bi ga obrnil, da bi mi bolj prav prišel. Dobro nas dero, dobro in večkrat sem že mislil, da bi jo potegnil v Ameriko. Daniel Fuchs, ta-le skopuh gori v gradu, saj ga poznate, pravil mi je, da ondi ni preslaba." „Pa tudi to je res," jezil se je zopet drugi gost, Gregec, kteremu so sploh rekli zavoljo njegovega rude-čega obraza „Krvavec," ,,da pri nas dan današnji človeka za vsako neumnost zapirajo v ječo. Kaj sem jim jaz storil, da so me vteknili v lukinjo štiri tedne in potem še pol leta? Dobro jim se bo še utepalo vse to, ker so mi storili takovo krivico, vse naj......." tu je začel razgrajati, da si še vsega napisati ne upamo. „Tudi jaz pojdem v Ameriko, tam bo več prostosti, in za vsako neumnost tudi ne kaznujejo in zapirajo v ječe." „Tako-le je le, ljubi moj Gregec," pravi na to župan Lazar, ki je ravno kar prišel v krčmo po nekovih opravkih. Ta mož je bil vsega spoštovanja vreden, nikdar ni posedal po krčmah in popival. „Veš, pravica mora biti na svetu. Potolkel si bil Franckovega Jaka, zatorej si moral sedeti štiri tedne. Potem si prestopil sedmo božjo zapoved, in to ne prvikrat, zatorej ni čuda, da te kaznujejo" „Prav je, prav — tatove je treba kaznovati," djali so vsi, „sicer nam vse pokradejo." „Kaj, jaz tat" — hudoval se je krvavi Gregec, „Jaz kedaj kradel ? kje ? Tiste sekire na farovškem dvorišču nisem ukradel, ampak našel. Da sem nekoliko drv v gozdu vzel, to ni nikomur nič mar, kajti gozd je Bog za vse stvaril. Po kakej pravici ima grajščinski sam gozd v pesteh, mi pa ne? Je-li to pravica? In da sem tiste vrbe za cesto posekal, za kar ste me vi oče župan tožili, Bog vam grehe odpusti, je-li to kaj hudega? Drva rast6 za vse. In da nisem hotel plačati 50 krivemu Jurčeku žganja, zato ker ni bilo za nič, to tudi ni nič tacega, kajti Jurček je neveren človek, nikdar ne gre v cerkev, zatd ga je pa Bog kaznoval, da je ves pokvečen. Nemara, da je celo Jud, Judje so pa Kristusa križali. Moj Bog, kje je pravica, sodnija me kaznuje in v ječo zapira, sedaj pa me še vi objedate, da, da! v Ameriko pojdem, med tako nehvaležnimi ljudmi nočem več živeti." „Le pojdi," reče Lazar, „samo zapomni si, da ondi za male pregreŠke ušesa režejo, za velike pa obešajo." „Prav ravnajo s potepuhi in tatovi, in da bi se tudi onemu tako zgodilo, ki mi je telico ukradel!" kričal je hribovski kmet Janez Vrbovec. „Sram te bodi, da bližnjemu hudd želiš!" pravi Lazar, „prepusti kazen Bogu, on bo prav sodil." Gregec slišati o telici in obešanji zarad tatvine, postal je rudeč, ko rak, in urno se je pobral iz krčme, drugi pa so se dalje pomenkovali o Ameriki. „Izbijte si iz glave Ameriko," govoril je dalje župan Lazar „ali ne veste, kaj se je zgodilo z Mlakarjem, ki je prodal mlin. Prišel je pozneje list do njegovega brata, da je utonil v morji z ženo in otrokom. Tako je umrl zapuščen brez spovedi, brez svetih zakramentov, in ne leži v blagoslovljenej zemlji, ampak ribe so ga požrle. Bog se usmili njegove duše! In mojemu bratu Jaku, kako mu grč slabo! Ni dolgo, kar mi je pisal iz Amerike, in tako toži, da je strah. Jaz pravim: ostanimo doma, če nas tudi včasih revščina tare, kajti čem delj človek grč, tem delj mu kažejo, pravi pregovor, in drugi se glasi: Povsod dobro — doma najboljše." Vsi so pokimali z glavami, potem pa se oglasi Korparjev Jaka: „To je vse prav lepo in prijetno, ali ne pomaga nič, ljubi oče župan! Zaslužka ni, odkar grajščinski sam drva spravlja s planine. Po leti se že še prebije, ali kaj bo pa zima rekla, zima ?" „Lepo vas prosim, oče župan, povejte mi," pravi Eožanec, „kaj pa vendar hočem tukaj početi? Petdeset goldinarjev plačujem davka, ne prigospodarim pa nič. Kje bom neki jemal. Ko bi bila živina bolj draga, odredil bi kaj ter prodal kak rep iz hleva, sedaj pa ni vredno, da bi redil, škoda klaje. Ha, včasih je bilo že drugače, ko ni bilo železnice, takrat sem na dan več zaslužil z voli, ko sedaj celo leto, dan današnji pa vse ta nemerkaj požrč!" „Jaz sem tudi enačili misli, da se bo treba prej ko mogoče odpraviti v Ameriko," pritrjeval je Pratkar, „sicer mi gospoda na zadnje še posestvo proda, in na stare dni pojdem beračit z mavho po svetu." „Prav imate, v Ameriko pojdemo vsi," kričali so kmetje, „hajdi v Ameriko!" Trčili so s kozarci in na dušek izpili do dna, vino pa jim je še bolj razgrelo glave ter je navdušilo. Lazar se je ozrl po krčmi in v kotu zapazi Valentina Mlakarja. Obraz mu je bil znan, položil je roko na čelo, da bi se spomnil, kje je videl tega človeka. Pa nikakor se ni mogel spomniti, zatorej ga vpraša: „Odkod pa vi, oče! — Kaj pravite o tem, kar se mi pomenkujemo, — zakaj pa vi ne greste v Ameriko ? Nikakor se ne morem domisliti, od kod bi bili. Gotovo ste od daleč, kajti poznam vse stare ljudi tod okrog, ker večkrat k meni pridejo." Valentin je poslušal vse te pogovore na tihem, in žalostne misli so ga prehajale. Ti ljudje po revščini prisiljeni so se spravljali v Ameriko, on pa je tako lehkoniiselno ravnal, kajti čeravno je imel več, nego je potreboval, vendar je zapustil rojstni kraj, pustil kruh in pogače ni dobil. Dobro je sprevidel, da se tem ljudem.] huda godi, pa še boljše je spoznal, da jim tudi v Ameriki ne pojde dobro, in sam ni vedel kaj storiti, da bi jim izbil iz glave te misli. Tako premišljevaje, pobesil je žalostno glavo, in skoraj se je zjokal, ko ga vpraša! Lazar. Prebudi se iz zamišljenosti, ali prav za prav iz sanj, pogleda krog sebe in pravi slednjič: „Prašate odj kod sem ? Od daleč in od blizo, kakor hočete. Mnogo bi vam lehko povedal o Ameriki in Valentinu." „Kaj o Valentinu!" kričali so vsi, „povejte, kaj veste o Valentinu, zelo radovedni smo." „0 Valentinu tedaj hočete vedeti, naj bo, zvedeli boste." Pri teh besedah je vstal s sklopi, vstopil se sredi sobe in pogledavši po nazočih, je djal: „Jaz sem Valentin Mlakar!" „Kaj, vi Mlakar!" začudili so se vsi, vi, v cunjah,^ vi mlinar, s torbo čez ramo in tako shujšani? E pojte, pojte, vi niste Mlakar." ,,Jaz pa rečem, da sem Mlakar," pravi ta, „Oni-Ie mlin, ki se vidi od tod, bil je moja lastnija, včliki zvon v zvoniku je napravil moj ded, in podobo v altarji moj ranjki oče, Bog mu daj nebesa! Moja žena Neža je bila hči starega Škrbinca, sestri je bilo imč Katra in brata Janko. O moj Bog, moj Bog, ali še živita ?" Tu je zaplakal na ves glas in debele solzne kaplje, kakor vinske jagode, vdirale so se po velem licu v sivo brado. Zakril je obraz, in samega joka ni mogel ni besede dalje spregovoriti; le ječal in ihtel je, kakor majhen otrok, da so slednjič tudi pričujoče solze posilile. „Je že res, vi ste Mlakar," pravi potem Lazar, „dobro vas poznam po vašem glasu in obličji. Na prvi j mah se mi je zdelo, da ste kak znanec. Dobro došli Valentin, vsedite se na klop in potolažite se, Bog se usmili; ker vas je že tako daleč pripeljal, vas tudi odslej ne zapusti." Valentin se vsede, strastno stisne podano desnico, ali jokal se je še vedno, kajti zelo ga je pretresnil ta j trenotek. Se le s časom se je nekoliko upokojil in njegov ''< obraz se je razvedril. „Bog vas oblagodari, za vaše pošteno srce," pravi Lazaru, „da se me ne sramujete siromaka, čeravno sem razcapan. Bog naj vas blagoslovi za vse to. Ali povejte mi, živi še moj brat Janko in sestra Katrica? „Še živita še, pa v velikej revščini, ker ju je Daniel grdo ogoljufal. Jemala sta naprej denar in on jima ga je dajal, potem pa ju je odpravil s samo pobotnico. Dolgo so se toževali, ali Janko in Katrica sta bila premalo znana s pravniškimi rečmi. Dobila sta sicer pravdo, ali denarja jako malo, ker je preveč tožba pograbila. Katra se je omožila ter vzela Kraguljevega Gašperja v Kostanjevem. Jankota pa so vzeli v vojake, ko je bila 1859 leta vojska na Laškem. Hrabro se je obnašal, slednjič pa je bil ranjen in vjet. Gnali so ga daleč tje na Francosko, menda celo v Parizu je bil. Rana se mu je popolnoma zacelila in sedaj stanuje doli za Savo, blizo Štajarskega, kacih šest milj od tod. Zadnjikrat sem ga videl pred letom na božji poti pri Novi Štifti. Kupila sta z ženo pol zemljišča in gre jima tako-le za silo. Janko ima vedno le še veselje do vojaščine." „HvaIa bodi Bogu, Najvišemu!" djal je Valentin „da le še živita. Tudi njune revščine sem jaz kriv' Daniel ne bi ju bil ogoljufal, ko ne bi bil jaz šel v to# nesrečno Ameriko, ko ne bi bil prodal domovja ptnjcu." * 51 Kar je, je," djal je Lazar, „čemu sedaj žalovati, ker nič ne pomaga, bolje bo da nam poveste svoje do-godbe. Morda spreobrnete te-le tu, da ne bi zapustili svoje dežele. Gotovo pa ste že lačni, pojdite torej z menoj, da se nekoliko pokrepčate, po tem tudi vi pridite tje-kaj k meni, če hočete poslušati, in Valentin nam bode pripovedoval svoje dogodbe." To rekši, odšel je z Valentinom, drugi pa so se orno razkropili po vasi, da bi raznesli novico o Valentinu. (Dalje prihodnjič.) Domače in tuje pripovedi. 3. DerviSi carigrajski. (Narodna bosanska.) „Derviši" so menihi mahomedanske (turške) včre, in se del6 na več bratovščin. Beseda „derviš" pomenja siromaka, Čeravno so pa po imenu vsi ti možaki siromaki ali ubožci, vendar ne smejo vsi beračiti, nekteri (tako imenovani „bektaši") pa smejo. Taki pohajajo (obiskujejo) vsako leto veča mesta turškega cesarstva. Carigrad, poglavitno mesto tega cesarstva, to jim je pa največe veselje. Ni lčta, da ne bi obiskali tega mesta. Tje zahajajo derviši iz dalnjih dežel, po kterih kraljuje turška vera. Posebno velika množica jih je prišla v Carigrad leta 1828. Najprej je bila priromala bratovščina po imenu „Islam" , ki je imela v sebi dvanajst dervišev. Tri dni so beračili In moledovali po mestnih ulicah, pa niso mogli izmoledovati toliko, kolikor je črnega za nohtom. V četrtek stopi njihov starešina po imenu Usein pred-nje ter jim začne tako-le govoriti in tožiti: „Ljubi moji bratje, dvanajsteri pravi Musulmani (pravo-verci)! Vi sami vidite, da nam je obrodilo to leto najslabše izmed vseh drugih. Tri dni so minili, da nismo mogli dobiti nI „pare", nI „dinarja." *) Dan današnji ni več prave turške včre. Ni več nekdanje milosrčnosti proti nam. Mlačna je vsa. Gorje" nam!-------Zdaj vzame Usein v misel nekoliko nesrečnih turških bojev tiste dobe, v kterih so bili Kusi Turke jako ošeškali, in pravi: Ali ni to očitna šiba božja in Mahomeda, ki sta se razsrdila na današnje Mu-sulmane? Za Boga! ne vidite li, kako je Turčin zlezel v vlaške dolge hlače, (kakoršnih pravi Turki ne nosijo) ? Pa naj nam bo dobro? Nikdar, nikdar; opešala je turška vera!!" ^Poslušajte, bratje in ubogi tovarši! nam se je ločiti. Mi moramo iti, kamor je komu odločeno, in Carigrad božji milosti prepustiti; naj se maščuje nad njim Moskvičan (Rus), ter ga izplača za nemarnost proti nam in turškej veri." Dalje mu niso dale govoriti obilne solze, ki so ga grozno oblile. Vsi drugi tovarši so bili ginjeni po besedah svojega prvaka. Sam6 brat O mer je pogledoval veselega obraza sem ter tje, češ, jaz pa še ne obupam. »Srce velja, srce velja, tovarši, spregovori Omer, Jaz sem najmlajši, zato pa tudi najneumnejši;" je li meni 8vobodno govoriti? Vsi odgovorč: „Svobodno!1' *) „Para" je najmanjši turški denar (srebern, pa tanek kot n"ja luskina), in je veljala pol našega starega „ vinarja" Zdaj 'e računi naša sreberna desetka za 40 Bpar," po tem takem ^ TiPari" za V, nkr. „Dinar" je malo veči od rpare", pa manj Telja, in ni pravi turški, ampak nekak krščanski (dobrovniški *" benečanski) denar. „No, če je tako", poprime besedo spet Omer, „potrpite! ni nas še konec. Še je pravih Turkov v Carigradu. Ni res, da so se že vsi povlašili (potujčili). Niste li videli, da so prišle cele kopice dervišev, pa ker so se prikazali leti svetniki v Carigrad, da nas zatd nečejo Carigradčani ni pogledati ?" — „To je pravi vzrok." — Pa tudi mi nismo budala *). Jaz to-le svetujem. Jutri je petek. Jaz se mislim potuhniti in po lisičje umrtviti se. Iznesite me na sred ulice, koder se hodi v veliko „ džamijo" (turško cčrkev). Pokrijte me s platnom, ter me položite na desko. Tu me štirje varujte in nad menoj javkajte! Če vas kdo mimo gredoč popraša, zakaj se jokate, recite, da vam je umrl tovariš, pa da ga nimate ob čem pokopati tako, kakor velevajo zapovedi naše bratovščine; gotovo ne bodo ljudje tako trdega srca, da se ne bi usmilili mrtvega trupla. Glejte stroškov (za pogreb). Carigrad je prostran (velik), džamij je v njem dosta, nas je dvanajst; pa se hočemo vrstiti, Bog daj srečo! Jelite, bratje?" Vsi kakor iz enega grla zavpijejo: „Bre aferim" (prav dobro), Omer! kdo bi si bil mislil, da bi moglo iz take buče toliko pameti izlezti?" „Ne boš ti, jaz bom prvi, zatč ker sem starešina," zakričl Usein ves vesel, „za menoj pa po vrsti vsi." — „Tako je prav! naj gre starešina prvi," zavpijejo drugi. Komaj so pričakali drugega dne, petka. Okoli poldne, ko so jeli Turki v ,,džamijo" hoditi, popadejo š t i r j e desko, na kterej je njihov starešina ležal otrpnjen in se ustavijo ž njo sredi ulic proti Zofijini džamiji. Mignejo si, pa začneta po dva javkati. Nista se še dolgo in strašno jokala, ko se ozrejo (vsi štirje), in ugledajo poleg sebe nekega turškega romarja, ki jim je bil znan po svojej pobožnosti. „Taseje že vjel!" mislijo sami s seboj. Ali kako se ogoljufa človek, ki misli koga drugega goljufati, to so čutili zdaj potuhnjeni derviši. Kakšna nesreča se vam je pripetila, služabniki svetnikovi (Ma-homedovi) ? „Ne vprašaj, dragi romar!" — odgovorč oni, — „danes nam je umrl Usein. Jako dober, pošten in svet mož je bil, naš starešina. Mi reveži pa mu ne moremo skazati svoje hvaležnosti. Nimamo ga ob čem pokopati; ne bi li se spomnil kdor koli svoje duše. Dobro delo je mrliča pokopati, nikar derviša, derviškega prvaka, svetega človeka!" „Tudi moji starši so dobra dela delali, pa jih bom tudi jaz," reče romar, „nič ne skrbite za to. Pojdite domu; da bo zakopan, to bo moja skrb." Nato da dvema hlapcema, ki sta ga spremljala, ključ do svoje izbe, rekši, naj mrliča zapreta v izbo, pa se brž vrneta v džamijo. „Kedar opravimo svojo molitev, potem ga pokopljemo" — veli romar. Ko slišijo to tisti štiri derviši, zdelo se jim je, da se vrti Carigrad okrog njih. Ali ni drugače. Romarjevi hlapci popadejo živega mrliča. Derviši se morajo dobremu romarju nehote zahvaliti za ljubav. Pa kdo je nesrečniši, kdo žalostniši od dervišev! Otrpnjenec je bil v izbi zaprt; kako mu je; — Oni štirje so se vrnili k lovaršiji. Mrtvaški pot polije vse, ko so jim povedali oni, kaj se je zgodilo z Useinom. — Ali nesrečni Omer! Na-nj se zader6 vsi, kakor na belo vrano. „Pri8moda, prismojena! saj smo vedeli, da iz tako neumne buče ni moglo nič pametnega na dan *) Pa saj tudi mi nismo neumneži (butci). 52 priti! Cigan potepeni i. t. d." (Tako so ga pikali in sramotili). Zahman se je Omer opravičeval, češ, da so oni neumniši, zato ker so sprejeli njegov nauk. Nobeden ga noče poslušati. Prvič je je trla žalost zasvojim tovaršem; drugič pa še veča zato, ker zdaj svet poreče, da so derviši hudobni ljudje, da vganjajo farizejske zvijače. Kolika sramota! — Turški romarje, že iz cerkve grede, dvomil, je li oni derviš zares mrtev ali ne; kajti dobro so mu bile znane derviške zvijače. S to mislijo pride tudi domu. In glej, kako se mu sum potrdi. Ko stopi romar v izbo, pogreši mahom venca smo-kev (fig), ki je visel na steni. (Pojedel ga je bil vsega derviš, ki je bil lačen, pa se spet na svojem mestu potuhnil). Pokliče romar hlapce in jih vpraša, ali niso oni premeknili venca smokev. Ko sliši, da ne, vidi romar potrjeno svojo misel, da se je derviš potuhnil. „Pesja noga derviška!" — zavpije zdaj romar, „kje so moje smokve ? Ce si jih pojedel, moraš jih iz sebe dati — slišiš li, prijatelj?" — Da-si ravno je romar te besede ponavljal, in se smejal, ter derviša z nogo suval; vendar je bilo vse bob v steno, derviš je mrtev pa mrtev, niti se ne zgane niti premakne. Na zadnje ga začne romar prositi, naj vstane, in se mu zaroti, da ne bo tega pravil živi duši. Nad dve uri je potratil romar ter derviša zdaj prosil, zdaj se mu grozil, da ga hoče živega zakopati. Vse je bilo zastonj. Derviš je ležal v eno mčr. Pusti ga romar, ter pošlje svoje hlapce, ne bi li ga mogli oni ali iz lepa ali iz grda prisiliti, da bi se mu pobral iz izbe. Tudi hlapci nič ne opravijo. Derviš se ne premakne. In tako je ostal celč do mraka v ro-marjevi izbi. Ko se že zmrači, zapove romar hlapcem, naj ga odnesti na pokopališče ter ga ondi puste. Tega so hlapci komaj dočakali, ter ga popadejo in odnes6. Česa niso ž njim počenjali ? Z iglo so ga zbadali, ščipali, za palee so ga na nogi vlačili, s pestjd ga grohali (mahali). To je derviš vse rad pretrpel ko kako mučeniško pokoro za slavo (čast) vsega svojega derviskega stana, ki bi zgubil mnogo poštenja in cene pred svetom, ako bi se izdal. Hlapci so se mu grozili, da ga zakopljejo, če ne izpovč svoje hudobije in ne vstane. Ko pa vidijo, da je vse njihovo počenjanje in in govorjenje zastonj, izkopljejo rako, ter živega derviša zakopljejo. „„Pa umri, ker ti je drago (ljubo) mrtvemu biti,"" rek6 hlapci, odhajaje domu. „Naj gre svet počivat, pa ondaj izlezem... do polnoči bom tukaj" — reče derviš; — a to mu je bilo lebko storiti, zakaj Turki ne pokopujejo globoko svojih mrličev, (in jih postavljajo v raki po koncu v grob). Okoli polnoči se zasliši nekak krik *), Usein misli, da je prišla njegova bratovščina po-nj. Vzdigne glavo, in ima kaj videti: več od dvajset razbojnikov hiti k njegovemu grobu. „Tukaj-le bomo!" — zakriči „haram-baša" (poglavar), „tukajje najvarneje pri tem novem grobu." — „Dobro!" zavpijejo drugi, in razgrnejo plašče, iztresejo denarje in drugo pokradeno blag6, da bi razdelili rued-se. ,.Lakomne so oči pri pogači" veli naš pregovor. — Nekteri so vpili: „To gre meni!" nekteri spet: Ne, ampak meni!-------Naš Usein pomoli roko in se zadere : „Kaj je pa meni ?" Ta nepričakovani glas iz groba je kakor gro odmeval v ušesih prestrašenih razbojnikov. Niso utegn-ni svojih rdečih kap na glavo natakniti, nego vsi križ v beg! Ta prigodba je bila dervišu voda na mlin. V sam sviticah in v srajci poteče za njimi do konec pokop lišča. Ko se vrne, sreča svojo tovaršijo onih ednajst de višev, ki so bili prišli po-nj, in gledali s strani vs kar se je godilo. Derviši začno zdaj tuje blago deliti z ravno tis mero: z razbojniškimi kapami. Kes, da so bili razbojni enega srčnejšega tovarša nazaj poslali, naj bi bolje p gledal, — ali na pokopališče naj ne hodi. Ko pa le-zasliši več glasov, pobegne na pol mrtev k svoji tov siji, in pravi: „Dragi bratje! — malo da mu ni sa zaprlo — „ni samo eden; zdaj jih je že toliko, bo vsakemu komaj dinar. Kolikor je le mrtvih duš, v so se zbrale. — Bežimo!" — Izmed dervišev je pa nosil vsak to, kar in k je mogel več odnesti. In še le doma so se zahvalili tolik dobiček ali plen dragemu svojemu „aliku" (bogcu ki svojih pravih sinov v nobeni nesreči ne zapušča. Useinu, prvaku in dobrotnika svojemu, poljubij zdaj vsi nogo. Mladi Omer pa je bil najveselejši, toliko zarad blaga, ampak najbolj zato, ker ga je prigodba rešila vednega pikanja in preganjanja. „Pa zdaj recite, da je Omer neumna butica vpije ves v ognji. Bratovščina Islam postane brž potem najimenitnej v Carigradu. Njo so šteli Turki za najsvetejšo, in to primoralo druge derviše, ker jih ljudje niso radi videli da so zapustili Carigrad; to so pa želeli Usein o v derviši. Oni so še dolgo ostali v Carigradu. Omer je povikšan na prvo mesto za Useinom po časti. Ornero beseda je mnogo veljala pri derviših, da-si tudi se predrznil take umetnosti nikdar več priporočati podložn* bratom. Pa ni bilo ni potreba. Imeli so vsega obilno. J. N. Slavospev o rojstnem godu. *) Krik — kričanje ali vpitje. Vila vbira Strune zlate, Vabi brate V kolo pet, Da začuje Miloglasne Pesme krasne Slave svet. Ker obhaja Domovina Svojga sina Srečni god, Ti prepeva Jožef blagi, Biser dragi! Slave rod. Sin slovenski Ljubeznivi! Bog Te živi Mnogo let! Solnce sreče Naj Ti sije Vence vije Kožni cvet! Dobra duša! Dolgo z brati V zarji zlati Se radnj! In v ljubezni Srce Tvoje Brate svoje Poljubuj! Naj slovenskih Trat cvetice Ti stezice Venčajo, Sad goric pa Deve naše V zlate čase Takajo. Tud mi čase Natočimo, In napimo Zdravje zdaj : Bog Te živi Brat nam dragi, Jožef blagi, Vekomaj! t Jožef Virk. 53 Srenja pod lipo. Druga nedelja- • Kakor prvo, ravno tako se je zbralo tudi drugo nedeljo naših sedem poštenjakov pod županovo lipo, in ko posedejo okrog kamenene mize, povzame najpred oče župan besedo in pravi: „No, gospod učitelj! preteklo nedeljo so nam čestiti gospod župnik obljubili, da nam bodete vi razlagali nauk o kmetijstvu in da boste s tem naukom koj že danes pričeli. Poznamo vas kot umnega in modrega moža in zarad tega tudi pričakujemo, da bomo slišali iz vaših ust marsikaj koristnega in zanimivega o tem sila važnem predmetu. Učitelj : Zagotovim vas, dragi sosedje, da si bom na vso moč prizadeval svojej važnej nalogi kaj najbolj mogoče zadostovati; samo to vas bodem prosil, da boste tudi vi svoja mnenja in skušnje med moj nauk vpletali, kajti dobro vem, da je ta in uni izmed vas že marsikaj pri svojem kmetovanji skusil, kar je gotovo vredno, da se omeni, in z mojim naukom primerja in pojasnuje. Sosedje: Dobro, dobro! kolikor bomo vedeli in znali, radi hočemo tudi mi svoja mnenja in skušnje razodeti, da se koristna reč vsestransko pretrese in to, kar je^ dobrega, tudi v djansko rabo vpelje. Župnik: Bog pa bode naše početje blagoslovil in npati smemo, da bodo naši razgovori pod lipo, ne le samo nam, ampak tudi drugim Tihodolcem obilo zaželenega sadu donesli. No, gospod učitelj, zdaj pa le začnite, da ne bomo zlatega časa tratili z drugimi nepotrebnimi govori. Učitelj: Preden začnem govoriti o kmetijstvu, mislim, da ne bode odveč, ako se ozremo nekoliko v najstarejo dobo in si ogledamo tedašnje stanje poljedelstva, da tem lože potem sodimo, kolikošnega razvitka je sposoben človeški um in na kako velikansko in častno stopnjo izomike se lehko človek povzdigne, ako marljivo in ve-doma s časom napreduje. — Zgodovina kmetijstva je brezdvomno ravno toliko stara, kakor zgodovina človeštva Sveto pismo nam o tem poroča, ki pravi, da so imeli naši prvi starši dva sinova: Kajna in Abelna. Kajn je bil poljedelec, kajti ukvarjal se je z obdelovanjem zemlje; Abel je bil ovčar, bavil se je tedaj z živino rej o. Kako sila težavno je bilo obdelovanje zemlje za Kajna, prvega poljedelca, lehko sodimo iz tega, ako pomislimo, koliko stoletij je moralo zatoniti v morje neizmerne večnosti, preden so ljudjč le prvo najpotreb-niše kmetijsko orodje iznašli, kajti sveto pismo nam zopet pripoveduje, da je bil Tubalkajn, Lamehov sin, prvi kovač, in ta je bil že sedmi potomec našega prvega očeta Adama. To se ve, da so ljudje že tedaj morali za obdelovanje zemljišč nekovo orodje imeti, bodi-si že leseno oralno drevo (plug), ali pa lesena kopala, ka-koršno orodje se še dan danes v Galiciji sem ter tje nahaja; toda s kolikim trudom in težavo so si k temu orodju potrebni les od drevesa rezali, s kolikim trudom oralno drevo, motiko, lopato i. t. d. pripravili, to le tedaj lehko umejemo, ako pomislimo, da ni bilo še niti železa niti kovača, tedaj tudi nikakovega rezalnega orodja. Lipovec: Jejmina! to je bilo težavno delo; po vsej pravici se tedaj lehko reče, da so naši prvi starši v potu svojega obraza zemljo obdelovali. Krvavo je bil zaslužen vsaki grižljej kruha, ki so ga jedli. (Dalje prihodnjič.) Izlandija in Izlandčanje. (Konec.) 1783 leta je razsajal ondi hudo vulkan Skaptar Jokull, ki je, kakor nekdaj Vezuv, vso okolico spremenil v grozno puščavo. Pepel je pokrival ves otok. Bujni travniki in krasne vasi so se izpraznile. Tudi med živino se je zatrosila kužna bolezen in ljudjč, ki so jedli meso" bolnih živali, so tudi zboleli. Strašna lakota je razsajala po vsej deželi, ljudjč so kuhali usnje, vrvi i. t. d. ter je povživali. To nesrečno leto je vsekalo otoku zadnjo rano, ki se bo težko še kedaj zacelila. Dandanašnji žive Izlandčanje siromašno; razun živinoreje hrani jim morje neprecenljiv zaklad: obilo rib, po ktere hodijo vsako leto kupci iz raznih krajev ter donašajo prebivalcem moke, prediva in razne obleke. Kupčija je ondi še vedno po starej navadi, namreč, da se zamenjuje blag6 z blagom, le redko kedaj zahteva Izlandčan od kupca denar, kteri potem zapre v skrinjo, ali pa dela iž njega lepotičje za-se in svojo ženo. Njihno življenje pozna malo potreb, zato tudi ne najdemo pri njih marsikterih pregreh, ki so po olikanih deželah tako navadne, On živi zmerno, marsikteri celo življenje ne okusi vina ali piva, le pri barantiji mu včasih kupec preveč natoči kozarček z žganjem in to neprevidnost potem navadno drago plača prodajalec, ker mesto blaga prinese domu prazne vreče, in ves njegov dolgi trud bil je zastonj. Hiše izlandske niso dokaj boljše, nego laponske. Navadno so narejene iz rušenj ter imajo več oddelkov: nekaj za ljudi, nekaj za živino. Steklene šipe v oknih so redkoma, le pri bogatih gospodarjih. Ker na otoku manjka gozdov, kurijo sem ter tje s šoto, premogom ali lesom, ki ga morje izmeče na prod; kjer pa tudi tega manjka, žg6 živinsko blato in ribje kosti. Na bližnih Vestmanskih otocih kurijo cel6 s suhimi ptiči, ktere sežigajo s perjem vred. Da to ni ravno prijeten duh po sobi, razume" se samo po sebi. Največi praznik imajo, kedar dokončajo košnjo; takrat napravi gospodar veliko pojedino in povabi zraven tudi bližnje sosede. — Travnike kose" s srpi in ved6 se kaj urno obračati pri tem delu, in kedar je mrva suha, zložč jo doma v velike kopice, da jo kladejo po zimi živini; pa le govedom, konji morajo biti zadovoljni s slabejo pičo, mahovjem in bičevjetn, ovce pa se pasd tudi po zimi zunaj, kjer pa je treba prej sneg razmetati. Kakor vsi severnjani imajo tudi Izlandčanje grdo napako, da se slabo čistijo in to napravlja večkrat ostudne bolezni, ki veliko ljudi žalostno pokončajo. Pri vsem tem pa vendar ne smemo Izlandčana preostro soditi. Za duševno izobraženje skrbi bolje, nego marsikteri gizdalin pri nas. — Kedar se približajo dolgi večeri, predejo ženske volno, ali pletd nogovice, moški pa izdelujejo potrebno orodje. Pa ne da bi se pri tem opravilu kratkočasili s praznimi pogovori, o ne. Pri brlečej leščerbi, napolnjenej z ribjo mastjo, sedi kteri domačih ter prebira na glas pesmi, zgodovino ali tudi sv. pismo, drugi ga pa pazno poslušajo. Ni ga ondi človeka, da ne bi znal brati in pisati. Že od mladih nog uči ga najprej mati, potem pa grč v šolo, kjer si nabere potrebnih vednosti. Od kod pa jim dohaja tako obila omika v onih pustih krajih? — morda kdo popraša. Neutrujeni duhovni in učitelji jim donašajo te obile duševne hrane, oni skrbčres po očetovsko za svoje podložne, čuditi se moramo njihnemu djanju, ako po- 64 mislimo, da donaša ondofnim fajmoštrom vsa fara komaj 10 dolarjev na leto, včasih pa še toliko ne. Razun tega dobč še nekaj malega pri porokah in pogrebih. Še veliko slabejo plačo pa itna učitelj. In vendar se obadva trudita vse življenje ljudstvo izobraževati ter mu polniti um z vednostmi. Duhoven prebiva v ravno tako borni koči, kot njegovi podložni. Miza, stol in postelj so edino premoženje, razun obilih knjig v skrinji. Sam si mora donašati drv ali šote za zimo, sam mora kositi in spravljati sen6, sam krmiti svojo živino. Ni jim mar, da se borijo vse življenje z siromaščino, oni so zadovoljni, ako njih zrno obilni sad obrodi v srcih svojih farmanov. Cerkev, ki je narejena iz desek ter se loči od stanovališč le po križu na strehi, je navadno sbodišče ob nedeljah. Sem prijezdijo kmetje z ženami in otroci, ter pričakujejo službe božje. Duhoven jih prijazno pozdravlja; ko stopi med nje, vsakemu poda roko, otroke pa poljubuje. Potem gredo vsi v malo cerkvico, kjer je samo en oltar, kaka polomljena miza, ob stenah in pod streho pa so zaboji, kjer ima župan shranjene svoje ribe. Večkrat poslušalci pridigarja še ne vidijo ne, ker je krog in krog obešenih polno rib, fajmoštrovo premoženje. Po službi božji se razgovarjajo zunej navadno o prihodnji kupčiji z ribami ali pa o košnji. Ker si ubogi kmet ne more vseh potrebnih knjig preskrbeti, posojujejo si jih eden drugemu ; mnogo pripomorejo k temu tudi duhovni, ki razposujejo kniige po svojih farah, čeravno si jih tudi sami težko omislijo. Leta 1821 se je ustanovila v glavnem mestu Raj-kjaviku ljudska knjižnica, ki že šteje kacih 12000 zvezkov ter je shranjena pod streho na cerkvi. Ustanovili so jo kmetje, učitelji in duhovni po nasvetu Ko-danjskega profesorja Rafna. Iz te knjižnice posojujejo se bukve po vsem otoku za več mescev, daljim kmetom tudi za celo leto. Tiskajo se ondi trije" časniki, eden izhaja vsaki teden, druga dva pa vsacih štirnajst dni; tiskarnica je v Vid9e blizo Rajkjavika, kjer izide vsako leto mnogo koristnih novih izdelkov. Izlandčanje govorč svoj jezik še popolnoma nepo-pačeno, kakor so ga v srednjem veku; k temu je gotovo pripomoglo edino čitanje starih knjig. Zatorej pa tudi zna vsak kmet zgodovino svoje dežele, kot očenaš," in vsi stari slavni pesniki so mu znani. Nekteri znajo vse narodne pesmi iz glave ter jih popevajo po hišah, kakor slepci v Srbiji. Učenje je ondi tako rekoč zapovedano, kdor ne zna brati in pisati, ta se še ženiti ne sme. To bi bila marsikje drugod tudi dobra pomoč zoper uporneže proti učenju. J. P. Gospodarske drobtine. Kako o d gojiti najlepša piščeta. Prišel je das splošne valitve za tičji rod. Tudi marljiva gospodinja se v tem času podviza, da podloži koklji jajec, da jej izvali (izplodi) piščet za domačo rabo, pa tudi za na na prodaj. Toda naše gospodinje so pri izbiri jajec, ki jih mislijo koklji podložiti, vse premalo izbirčne; mnogoletne skušnje so potrdile, da prirastejo lepi veliki piščanci samo iz čvrstih, prav težkih jajec; zato imajo gospodinje na Angleškem vselej tehtnico (vago) pri roki, kedar nagajajo. Bodite previdne tudi ve, slovenske gospodinje, da si odgojite lepših in večih piščet, ki se tudi boljše v denar sgravijo. Kako se spozna starost jajec. Raztopi kacih 7 lotov navadne kuhinjske soli v poliču čiste vode. Eo se je sol raztopila (razprostila), položi jajce v to vodo. Jajce istega dneva zneseno se potopi do dna posode, jajce od prejšnega dnč ne gre prav do dna, 3 dni staro jajce plava v vodi, ako je pa stariše od pet dni pla/a na vodi, in kolikor je stariše, toliko več ga gleda iz vode,! Kako je treba jajca spraviti, da se dolgo drže. Jajca položi v slano vodo, in pusti je tako dolgo v njej, da se potope na dno posode. Potem je vzemi iz vode, obriši in spravi ali v suh pesek, v otrobe, žaganjoi i. t. d. Jajca ostanejo čez leto in dan frišna in imaje ugoden okus. Drugi način. Namazi jajca s špehom, in je posadi na špico v suh pesek, otrobe, pepel i. t. d. Ogled po svetu. Avstrijsko-ogerska država. Najimenitniša do-godba poslednjih dni je bilo popotovanje Nj. vel. cesarja na Hrovaško in Primorsko. Vsako mesto, vsak trg, vsaka vas, ki jo je mil. cesar obiskal, oblekla je svojo drago-kinčano svatovsko obleko, da bi se v najlepši diki pokazala presv. vladarju goreča ljubezen in neprelomljiva zvestoba slovanskega naroda do staroslavne cesarske rodovine. Bog daj, da priklije iz tega cesarskega pohoda (obiskovanja) s časom lepša sreča vernemu hrovaškemu narodu! Kot prvi čin cesarske milosti naj se z veseljem omeni dovolitev jugoslovanskega vseučilišča pod naslovom „Franc-Jožefovo vseučilišče" v Zagrebu j naj postane pravi svetilnik učenosti in omiki vsem slovanskim rodovom na jugu I — Dne 17. marca so dognali poslanci obravnavo zastran deželne brambe. Zanimiva je bila, piše „Domovina" ta obravnava sosebno zato, ker je malo manjkalo, da se ni vpeljal ž njo — federalizem. Slo je namreč za tale važni razloček: Ima li biti naša deželna bramba takraj Litave samostalna (sama svoja), ali pa, ali ima biti le oddelek stojne armade pod poveljstvom vojaških komand. Večina tistega odseka, ki je poprej to stvar pretresel, je nasvetovala, naj bode oddelek armade pod vojaškim poveljstvom, manjšina pa je hotela, da naj se razdele vse slovansko-nemške dežele v 8 okrajev in vsak naj ima svojo, nekako narodno deželno brambo; zapovedovavni jezik naj bi bil dotični narodni. Po tem poslednjem nasvetu bi bile imele Kranjska, Goriška in Istra skupno brambo. Zoper to je bila v zboru le majhna večina: za en las bi bili zmogli tisti, ki so zahtevali narodno federalno organisacijo dež. brambe. Za tako osnovo so se potegovali tudi naši Slovenci, Tiroljci in Poljaki. Ko ne bi bili nekteri poslanci te stranke popred z Dunaja odšli, in ko ne bilo mi-nisterstvo v naglici nekaj poslancev v zbornico poklicalo — zmogli bi bili federalci. Kakor je pa osnova dež. brambe zdaj obveljala, imela bode ves vojaški značaj: namesti oboroženih državljanov imamo povojačeno ljudstvo ; dež. bramba ni samostalna orožna moč, ampak le reserva redne armade Potem ni tudi nič kaj enaka naša bramba ogerskim honvedom, ki so čisto narodna armada. Tako tožijo cel6 nemški minislerski časniki. Obravnala je zbornica posl. 20 m, m. pred odhodom na praznike tudi III. člen novih vojnih postav, namreč „Črno vojsko", pa je ni odobrila. — Zborovanje je do 4. aprila odloženo. — Dolgo in željno pričakovana postava o porotnih sodbah za pregreške tiska je po Nj. veličanstvo potrjena in zadobi 45 dni po oklicu, to je 23. aprila, splošno veljavo. — Presvetli cesar je poslal generala Moringa v Florenc, da se zahvali za čestitanje, ktero mn je v Trst prinesel od italskega kralja general della 55 jjocca.— Ugiblje se, da se odpravi kmalo po velikej noči na Češkem izjemno stanje; pri tej priložnosti se pričakuje tudi pomiloščenje obsojenim vrednikom in pisateljem. Na Ogerskem so volitve v deželni zbor sploh dovršene; vlada jih nič ni kaj posebno vesela. Ohranila je sicer še Deakova ali vladna stranka večino, vendar si je pridobila levica vkljub vzem prizadevam Deakovcev okoli 50 glasov, to je več nego je sama pričakovala. Kolikor je doslej znano, štejejo Deakovci 226 in levič-njaki 176 zastopnikov. — Večina narodnih kandidatov slovaških je propadla, samo trije so bili z večino glasov izvoljeni, med njimi znani prvosednik slovaške matice Pauliny-Toth. Nemško. Kakor drugi, miruje o velikonočnih praznikih tudi severno nemški državni zbor, in o ministru Bismarku pisarijo, da je čmeren i. t. d, drugi pa vendar trde, da na pomlad nekaj prav važnega spravi na dan. Veliko hrupa pa napravljajo te dni celo vladni časniki pruski ter se togote čez Avstrijo zato, ker je Nj. V. cesar poslal tržaškega poglavarja MSringa v Florenco, da se v njegovem imenu pokloni laškemu kralju, kteri je tudi po posebnem poslancu srečo vošil našemu cesarju o zadnjem potovanji po južnih deželah. Nekteri že govore o trojnej političnej zvezi: med Avstrijo, Francijo in Italijo. Zarad tega letajo tako hude strele od severja na Avstrijo, da tako ravnanje, ki nima ni-kakoršnih pravih razlogov, grajajo celo tuji časniki. Francosko. Francoska in belgijska vlada ste nekako navskriž prišli zavoljo železnih cest. Nekaj časa se je ta reč kazala tako grozivna, da so politiki že vojsko videli za njo. Sedaj je že boljše, sestavili so posebno komisijo, da poravna, kar je krivega. V le-tej komisiji je nekaj mož od francoske, nekaj pa od belgijske vlade, zato jej pravijo namešana komisija. Sicer pa ima zelo enak posel onemu, kakoršnega je imel mesca januarja zbor v Parizu, ki je miril turško-gerški prepir. — Vojni minister je dovolil, da vojaki, kteri imajo odpust, smejo še dalje ostati doma. Izvoljenih pa je 41 novih poveljnikov za narodne straže v severnih okrajih. — Cesar Napoleon je pred kratkim zopet očitno govoril, govor je veljal Lavalette-u, načelniku delalskega gibanja. Kakor vselej, tudi zdaj zelo rešetajo Francozi cesarjeve besede, in takrat ne ravno njemu v pohvalo. Laško Mnogo so pisarili po časnikih o prija-teljskej zvezi med Avstrijo in Laško. Nekteri so se že skoraj sprijaznili z mislijo, da bi Avstrija v ta namen prepustila Laškej južno Tirolsko in druge okraje, po kterih stanujejo Lahi. Sploh je čudno, da je zdaj kralj Viktor Emanuel junak, kterega ne morejo prehva-liti tisti, ki so nedavno še udrihali po njem, kakor po razbojniku. Kako pa bode s to zvezo, v ktero politiki silijo razne države, menda bo kmalu očitno. — Zastran vojske tudi na Laškem zeld šumi. Ravno je prišla novica, da je general Bixio zahteval v zbornici, naj se po morskem obrežji nastavijo podkopi in torpedi, kakor je to storila Avstrija, češ da bi vtegnila vojska biti in bi se morda tudi Amerika vtikala vmes. Tudi laški časniki stanovitno pisarijo o vojskinej zvezi s Francosko. Angleško Viharna razprava je bila v angleškem poslanskem zboru o postavi, ktera katoliškim Ircem i zagotavlja prostost v veri. Veliko prvih govornikov je govorilo za, mnogo zoper, nazadnje je obveljalo tistim , ki so za postavo, ž njimi je potegnila večina. Sicer bode v gosposkej zbornici še hujši in nevarniši boj, vendar je upati, da zmaga svobodoljubje in pravica. Špansko. Tam je še zmerom celo neprijetno gibanje. Te dni je bil velik nemir v Xeresa, ljudstvo se je uprlo zavoljo novačenja. Postavili so bili več barikad, kterih pa so se polastili vojaki, in uporniki so morali zbežati. Vendar je več mrtvih in mnogo ranjenih vsled tega boja. Drugod je sicer vnanji mir, pa vendar zelo kipi in je velika razdraženost, posebno zavoljo razpisane vojaške nabire. Celo poslanci v Madridu (Kortes), kteri so nasprotnih misli, malo da se ne tep6, tako živo se pričkajo pri zborovanji. Neznano je še vedno, kdo bode prihoduji vladar. Vojvoda Mont-pensier je djal, da prevzame vladarstvo le, ako ga izvoli večina. Zoper to pa vse žile napenja Napoleon, ker je Montpensier iz rodu Orleancev, ki so prej vladali na Francoskem in so najhujši nasprotniki Napoleoncem. Govori se tudi, da portugalski kralj Don Fernando ima priti na španski prestol. Turčija in Grško. Vkljub miru, kterega je tema državama naklonil zbor v Parizu, Turčija nekako preži, da ravno jej velike zadrge pripravlja Perzija, ker perzijski kralj hoče svoje pravice, kar jih ima proti Turkom, šiloma imeti. Turčija in Perzija ste se že torej sprli, da je prenehalo diplomatično občenje. Od druge strani nekoliko pritiska Rusija, ki je, kakor pravijo, Grkom v prid jela v Carigradu nagovarjati zastran tistih podložnikov grškega rodu, ki stanujejo v Turčiji. Po novejšem ukazu je je turška vlada razglasila za svoje, Rusija pa neki hoče, da bi to spet prišlo ob veljavo. — Kako zelo je večernim državam v sramoto, da tolikanj čuvajo za ohranitev turškega carstva v Evropi, iz nova dokazuje grdo ravnanje, s kterim v Bosni postopa Osman-paša. Ne le da Srbe odira in tlači kar se da, te dni je razgnal semenišče v Banjaluki, kjer se je 60 mladenčev pripravljalo za duhovski stan. Te je brez vzroka napadla turška straža, ko so čez ulice šli od večerje in nektere celo pretepla, tako da so enega morali domu nesti. Ko se je profesor Pelagič pritožil pri sodniji, tirali so ga v Sarajevo, da ga bo sodil sam Oman-paša Tako ravnajo Turki s kristijani! Po pravici tedaj protestuje srbska vlada v Belemgradu, ki neki zahteva, da naj turška vlada odpravi tega tirana iz Bosne. Na Grškem so obhajali veselje, daje dogotovljena železnica od Aten do Pireja. Pri slovesnosti, ko se je vožnja pričela, bila je pričujoča tudi mlada kraljica, Olga. Razne novice. Obrok družnikom podaljšan. Ker ima o velikonočnih praznikih preč. duhovščina z dnhovskimi rečmi preveč opravka, zat6 se je podaljšal po mnogo-terej želji obrok , da more kdo za tekoče leto še v družbo sv. Mohora stopiti do 15. dneva aprila; kar naj se blagovoljno do vednosti vzame. Venec pobožnih molitev in svetih pesem. Pod tem naslovom je izšla pri Fr. Lejrerju v Maribora prav lepa molitevna knjiga, na ktero obračamo pozornost vseh pobožnih Slovencev. Prišla je na svitlo v drugem pomnoženem in popravljenem natisn, ter obsega: Cerkvene godove, navod pobožnega življenja; juterne, večerne, mesne, spovedne in obhajilne molitve; več sort roženkrancev, litanij in različnih molitev; molitve za cerkvene obhode in božje pote; sveti križev pot, mnogotere pobožne društva in svete bratovšine, in še zraven 300 svetih pesmi za nedelje, praznike in godove cerkvenega leta, med kterimijell8 pesmi v počeščenje device 56 Marije, za šmarnice, božje pote, potem mnoge različne in pogrebne pesmi. — Velja nevezan 1 gld., v usnje trdo vezan 1 gld. 50 kr., in se dobiva pri vseh knji-garjib po Slovenskem. Šteje 624 strani v lepem natisu. Natisnjen je za moški in ženski spol posebej. Volitve v tržaškej okolici. V tržaškej okolici so bili vsi priporočeni narodni možje v mestno starešinstvo izvoljeni, namreč: gg. Fr. Cegnar, Iv. Zjor, Iv. Piano, Iv. Nabrgoj, J. Primožič in Jan. M. Starec; da so poskusili laški nasprotniki vse pripomočke, dovoljene in nedovoljene, da bi predobili vo-lilce na svojo stran , to se ume samo po sebi; torej je zmaga toliko bolj sijajna. Tržaška okolica se je v malih letih vsa prerodila, povsod se zbuja krepko narodno življenje, ki sramoti vse druge Slovence; in vse to je t prvej vrsti delo krepkega „ Primorca" in po njegovem svetu ustanovljenih čitalnic. XIII. Matična seja. V 13. matičnej seji 11. pr. m. je bilo med drugim sklenjeno, da dobe udje za tekoče leto: a) „Vodnikove pesmi in druge spise", ki se jih prav veselimo; b) „Koledar in letopis" in c) „Schodlerjevo fiziko". Oglasnik. Družba sv. Mohor a. (Do 25. marca). i. fig. dosmrtni udje. 310 Miha Sedej, mizar_ in dosl. vojak v Starej Loki 311 Vencelj Marija v Št. Vidu pri Zatični . . . 312 Anka Mestnik, km. hči......... 313 Neža Sodiš I. pol............ B. fig. letni ndje. 1. Franc Košar, dekan v Kozjem....... 2. Lor. Mazek, kapi. v Zagorji....... 3. Jak. Mrak, kapi. v st. Loki........ 4. L. Vošnjak, kapi. v Šmihelu pri Šoštajnu . . . 5. Fr. Juvančič, dekan pri Novej cerkvi .... 6. Val. Matjan, župnik v Risanu....... 7. Šimen Wilfan, kanonik v Novem mestu . . . 8. Fil. Vihar, kaplan pri Svetinah...... 9. Vekoslav Vlah, dekan v Kastvu...... 10. Jož. Levičnik učitelj v Železnikah..... 11. Mart. Poč, kaplan v Št. Janžu na Dolenskem . 12. Jož. Golinar, žup. pri Mariji snežni na Velki . 13. O. Avguštin, gvardian kapucinski na Reci . . . 14. Matija Arzenšek, fajm. pri sv. Rupertu nad Laškim 15. Andrej Milar, fajmošter v Kotmirskej fari. . . 16. Jož. Bartl, kapi. pri sv. Ivanu pri Trstu . . . 17. Mat. Kulavec, fajm. v Št. Vidu pri Zatični . . 18. Val. Bernard, kaplan v Selcih....... 19. Jan. Kurnik, župnik pri sv. Petru v Radgoni 20. Lovre Kramberger, žup. pri sv. Križu..... 21. Gr. Jakelj, kaplan v Zatični........ 22. P. Rezek, kapi. v Mirni peči....... 23. Luka Jeriša, kurat pri sv. Primužu..... 24. Val. Kapun, kapi. pod Kernosom...... 25. J. Simonič, kapi. pri sv. Lorencu v puščavi . . 26. J. Jaklič, župn. v Špitaliču........ 27. Bal. Legat, župn. v Borovljah....... 28. B. Jury, kapi. v Makolah........ 29. Gr. Pivec, kurat pri sv. Mihelu...... 30. Valentin Lesjak, mestni kapi. v Belaku . . . 31. Fr. J. Rogač, kapi. pri sv. Križu...... 32. J. Hašnik, župnik........... 33. Jož. Simonič, fajm v Serdišču ....... 34. Andr. Aliančič, dekan v Velkovcu..... 35. M. Smole, kapi. v Dohrepoljah...... 36. J. Vari, fajm. v Krašnji......... SI. Fr. Anžlovar, dekan v Cerknici...... .38. J. Berglez, kapi. v Monshergu....... gld. 15 15 15 8 kr. 39 139 40 39 — 7 — 68 — 139 — 29 — 102 40 21 — 28 — 25 — 14 30 17 55 5 — 33 — 31 — 30 — 118 — 78 — 42 — 71 — 48 90 13 — 16 50 8 — 36 — 5 50 25 — 16 — 8 — 142 — 19 — 55 — 86 60 121 90 34 — 56 — 43 — 37 50 T. Mikel 1, dv. kpl. L. Einspieler 1, A. Tiskar in Križnik 2, U. Hren in A. Turnšek 2, L. Šare in M. Polak 2, J. Volavčnik 1, M. Kues 1, M. M. Marko 1, avsk. A. Kos 1, O Magnus, gvard. v Samoboru 4, L. Saveli 1, žup. J. Lakner 3, uč. Ferd. Vigele 3, prov. J. Čibašek 2 gld. 90, uč. J. Janah, 2, župn. Dobajnikar 2, Fr. Mišmaš 1, Št. Brinšek 4, župn. E. Jetmar 3, dek, Fr. Juvančič 3, A. Bartl 1, c. k. voj. duh. J. Pri-božič 1, J. Hanželič 1, V. Slamnik 1, kpl. Fr. Ferk 4 gld. 50, dek. M. Skubec 5, Jezičnik F. 2 gld. 20, c. k. min. tajn. M. Cigale 2, Fr. Logar 2, J. Stadler 1, lok. J. Zagoda 3, J. Va-lentan 2, uč. J. Vidic 3......... gld. Vkup 69 kr. 1931 60 "65* Dopisovalnica. A. C. gg. družnikom: Dvema č. gg. družnikoma: Pol družbinih postavah dobi vsak ud toliko iztisov družbinih buke^J kolikorkrat svojo letnino odrajta: ta, ki plača 3 gld. letnine dohfl 3, ki plača 5 gld. dobi 5 iztisov vsacih družbenih bukev; ga fajm. J. V. v K. Kedar imate s časom priložnost, oddajte bufr« bukvovezu. Hohnu v Ljubljani. B. Č. gg. pisateljem: Č. g. J. R. v L. Kak veči rokoJ pis se za tekoče leto ne more več prejeti, k večemu kaj drob-1 njave v „Koledarček". C. Č. gg. dopisnikom: g. J. P. v K. Hvala; gotovo soj porabijo, če ne bo v njih za prosto ljudstvo kake spotike; g. Tj T. v L. Dobro došlo; natisne se v dveh listih; g. L. H. vL. Listjl v novo poslali; jako draga nam je Vaša obljuba; g. A. P. v Gl Kmalo pride na vrsto; ali nimate narodnih uganjk; g. V. M. J V. „Besednik" polletno naročen; zaukažite, kaj z ostalimi 3 gld.l Pripovedka se natisne v Koledarčku; prosimo tudi kaj pripomočB za „Beeednik''; g. S. K. v B. Prihodn. odgovor. Duhovsite spremembe. Ljubljanska Škofija. G. Jož. Lavrič se je Goriški lokalii odpoveval. ___________ Žitna cena. (V Gorici po kaznaniku, drugej povsod po merniku prerajtanau Ime žita 3 ani oru dinu t* » j= >« O 35 M m Cel Lju > o O > > > > t* gld. 1 kr. gld. |kr. gld. | kr. Igld. |kr.| gld.l W Pšenica Rež Ječmen Ajda Turščica Proso . Oves Krompir Fižol . 4 3 3 a 2 4 4 2 2 2 2 3 1 1 4 2 2 2 2 1 85 3 2 2 2 2 1 2 35 2 601 55 — — 1 — 1 70 | 80 1 30 15 1 40 20 — —M — 1 80 20 — —'1 10 2 —* j Korzi oa Dunaji 31. marca. 5°/0 metalike . 62 gld. 75 kr. Nadavek na srebro 124 gld. 50 kri Narodno posojilo 71 B 45 , Cekini .... 6 „ 1 Ji Lolerijne srečke. V Trstu . 20. marca 1869: 47, 19, 17, 51, 67 V Lincu . 20. „ 1869: 66, 89, 18, 84, 50 V Gradcu . 27. „ 1869: 41, 36, 50, 21, 85 Na Dunaju 27. „ 1869: 52, 12, 9, 21, 67 Prihodnje srečkanje v Trstu in v Lincu bo 3. aprila, vj Gradcu in na Dunaju 10. aprila. Izdajatelj: A. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Umek. — Tiskar: J. in Fr. Leon.