jfZ'* %.
•^icA
‘f ^y.
,&&7

NO. 89
//P_	_ AMCMCAN JN tMIttT
^ 9smMH m umov *,m oms
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York-. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
iLOVSNIAK
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 6, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Na Formozi nervoza
‘kitajska’ politika ZDA ie razburila ‘nacionalno’, Pa tudi ‘rdečo’ Kitajsko.
TAIPEI, For. — Odkar je Predsednik Nixon oklical novo Mitiko do Maove Kitajske, je Zavladala na Formozi huda zaobljenost. Prvi vtis Nixonove politike bi se dal izraziti v Par besedah: Nixonova izjava •T začetek konca Čangkajškove Politike. Kdaj bo konec prišel, Oče ne ve, pojema par število lstih, ki mislijo, da ga ne bo.
. Kako občutljiva je postala Ohost na Formozi, priča od-tTiev> ki ga je povzročila v Tai-, u izjava tiskovnega urada dr-Oflega tajništva, da je Formo-‘neurejeno vprašanje". Tako un° je zavrelo na Formozi, da vJe s temi par besedami takoj Ol pečati parlament. Debata
bok o iz]> tada P,
^ngla storiti drugega kot glo-
obžalovati ‘nepremišljeno’ v° ameriškega tiskovnega u-v, a> saj je bila bodočnost otoka Orrhoza urejena že 1. 1945. angkajškova vlada je seveda ^k°j vprašala tudi naše držav-tajništvo, kaj naj gornja iz-^ a tiskovnega urada pomeni. jj9 adgovor je dobila izjavo, da es^de tiskovnega urada ne po-nijo nobene spremembe v jj9 Kču, ki ga ima naša dežela ° Kormoze in Cangkajškovega ^itha.
v <“angkajškova diplomacija ho-e,ae drugače reagirati na sedali' položaj Maove Kitajske. ]j °r bo knel v svojem potnem ^ h vizo za vstop v Maovo re-abUko, ne bo smel priti v ailgkajškovo republiko. Ideja ^ po sebi ni nova, je v rabi arabskem svetu že dolga leta. ^ Izjava je dvignila burjo tudi Neipingu, kjer so Nixonoyo ,, l^koV politiko označili za ^eParsko’’ in “nesramno Vme-t^ie” v notranje zadeve Ki-
Žin-
Ping se še vedno veseli ne-P ° b oda južnovietnam-bjih V ■bjaos’ Posebej pa seda-£t)A Nr°tivojnih demonstracij v ojiar’ ,v katerih gleda “revoluci-stva,ni ^uh ameriškega Ijud-
l^a vojna v Angliji?
1{0^NDon, Vel. Brit. — Znani P0^ s e rvativni poslanec Enoch ziji ^ je v razpravi na televi-bejj rcNl, da se bodo leta 1986 ^ črni prebivalci Velike h0je9tlbe med seboj spopadali in
°Well je dejal, da velika tanil 9 Prebivalstva Velike • Bri-V^re ne iželi, da bi ta postala vPra9sna- Če bi prebivalstvo nekdo pred 15 leti, če W. bi leta 2000 živelo v ^.®r*taniji 5 milijonov črn-iitn’ ,1 ne mogli razumeti, da staV: <a° tako vprašanje sploh I^0’ trdil Powell, je bjlga Je nato M. Michell, ki vi. v 9 vs°udeležena pri razpra-Kaj bodo vpraša-Sovo,.,062 t5 let, je Powell od-Hoj ^ V 15 letih se bodo med

Vremenski
prerok
pravi:
Obla v
’P če> Cn° irl ^eževno ves dan v>sja . n°č do jutri. Milo. Naj-Jl0stonemperatura oKoH 66. Jutri
°Plla zjasnitev.
Novi grobovi
Nick Milcinovic
Po dolgi bolezni je umrl v torek popoldne v Marymount bolnišnici 77 let stari Nick Milcinovic, 4649 E. 85 St., Garfield Pits., Ohio, rojen v vasi Radato-vic, fara Sv. Nedjelja na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1913. Do svoje upokojitve leta 1961 je bil zaposlen pri Republic Steel Co. Bil je član HBZ št. 403 in Kluba hrvaških upokojencev. Zapustil je ženo Helen, roj. Juracek, hčere Helen Di-Ambrozia, Martha Mahdanec in Janet Rollhagen, pastorke, vnuke in pravnuke, brata Petra in sestro Jelo (v Evropi). Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd., Maple Hts., v soboto ob 9., v cerkev sv. Nikole na E. 36 St. ob 9.30, nato na pokopališče.
Dvema 11 let starima deklicama prekinili nosečnost v Britaniji
LONDON, Vel. Brit. — Iz u-radnega vladnega poročila o izvajanju zakona o prekinitvi nosečnosti, ki je bil sprejet leta 1969, je razvidno, da so od tedaj prekinili nosečnost dvema 11 let starima deklicama, eni pa stari 12 let. Dve od 14 let starih deklic sta imeli ob prekinitvi nosečnosti že vsaka po enega otro-xa, tri 16 let stare , neporočene, pa dva otroka vsaka, ena 17 let stara s 4 otroci in ena stara 20 let s 20 let s 6 živimi otroci.
/ Skupno je bilo od uveljavitve novega zakona prekinjenih 54,-319 nosečnosti, od tega 4,990 ženskam, ki so prišle iz tujine.
Za čistejši zrak
WASHINGTON, D.C. — William Ruckelshaus, ki je odgovoren za varovanje okolja v o-kviru zvezne uprave, je objavil prva določila o čistoči zraka. Ta bodo od ameriških mest zahtevala ustvaritev množičnega prevoznega sistema, spremembo prometa ali omejitev rabe motornih vozil.
Gospodinjstva bodo morala plačevati več za elektriko v skladu z novimi predpisi; ker bo njena produkcija dražja. Treba bo rabiti najmanj 15% več pri-rodnega plina, elektrarne in tovarne pa bodo morale preiti na rabo goriva z manjšim odstotkom žvepla.
Moskva za pogajanja |Na Ceylonu se vojna
le ne bo skoro končala
Vladni predstavniki v Mo-s’.vi zagotavljajo ameriške zastopnike, da imajo iz Kremlja naročilo za resna, stvarna pogajanja.
MOSKVA, ZSSR. — Ameriški diplomat]e dobivajo od sovjetskih uradnih predstavnikov vedno nova zagotovila, da je Sovjetska zveza odločena voditi z ZDA resna in stvarna pogajanja o spornih vprašanjih in doseči v njih sporazume in pogodbe. Pri tem opozarjajo na izjave Brežnjeva na 24. Kongresu Komunistične partije pretekli mesec.
Vcdnik KP ZSSR je na Kongresu sicer prijemal ZDA zaradi vojskovanja v Indokini in zaradi njihove politike na Srednjem vzhodu, pa je dodal tudi: “Mi nadaljujemo r a z g o vore z ZDA v prepričanju, da je izboljšanje odnosov med ZSSR in ZDA možno.”
“Naša osnovna linija do kapitalističnih držav, vključno ZDA, je dosledno in polno izvajanje načela o mirnem sožitju. To naj privede do za obe strani ugodnih vezi in sodelovanja z državami, ki so za to pripravljene, v krepitev miru, medsebojnih odnosov, kolikor le mogoče ustaljenih,” je dejal Brežnjev na Kongresu.
V tem smislu naj bi bil govoril tudi zunanji minister A. Gromiko zadnji petek z ameriškim poslanikom J. D: Beamom. Razgovor naj bi bil ne le vljuden, ampak skoraj prisrčen.
Previdni opazovalci mednarodne politike ZSSR ob teh vesteh opozarjajo na potek SALT razgovorov na Dunaju, razgovorov štirih sil o Berlinu in o Srednjem vzhodu in sprašujejo, kje naj bi bili znaki sovjetske “dobre volje”.
COLOMBO, Cey. — Med vladnimi silami in mladimi levičarskimi uporniki se boj v notranjosti otoka nadaljuje. Po vladnih poročilih se je v teku štirih dni amnestije predalo kakih 2500 upornikov, kar naj bi bilo nekako eno četrtino vseh upornikov, če upoštevamo vladno cenitev števila upornikov.
Po nevladnih cenitvah je u-pornikov bilo veliko več kot 10,000. Nekateri jih cenijo na 50,000 in celo na 70,000. Izurjenih in dobro opremljenih gverilcev naj bi vendar bilo le nekaj tisoč. V pogledu števila so uporniki verjetno močnejši, toda vladne sile so opremljene s težkim orožjem in tudi z letali in helikopterji, ki jim omogo-mjo nagle nastope.
Kljub temu, da je č,;s za predajo potekel že v torek, vladne sile še niso začele nobenih večjih vojaških nastopov, ker še vedno čakajo na predajo. Med tem je prišlo do nekaterih manjših gverilskih napadpv upornikov na vladne postojanke. Nji-nov cilj je očiten: Prisiliti vlado, da bo končala čas za predajo.
Tudi Japonska se mora boriti z draginjo
TOKIO, Jap. — Japonska vlada je za 1. maj sporočila javnosti, da kupna moč japonske valute pojema kar naprej. Indeks za cene je že dosegel raven 132.5 .točk, ako vzamemo cene iz leta 1964 za osnovo. Vladno poročilo ne omenja, da upa, da se bo naraščanje draginje kmalu ustavilo.
Nixon napoveduje spremembo davčne politike
WASHINGTON, D.C. _ Predsednik Nixon je na sv rji sobotni tiskovni konferenci' v San Clemente napovedal, da premišljuje tudi o možnosti olajšanja davčnih bremen, ako se bo v mesecih april, maj in junij pokazalo, da gospodarstvo še ni prišlo v pravi zagon.
To je prvikrat, da je javno povedal, da hoče vpreči tudi davčno politiko v svoj načrt, kako pomagati gospodarstvu iz sedanje krize. Nixon je pri tem tudi omenil, da ni za sedanjo kongresno politiko, ki nalaga deželi nova bremena z “neodgovornimi” izdatki.
Opazovalci mislijo, da je Nixon hotel pripraviti javnost na verjetnost, da bo vetiral marsikateri zakon, ki ga je sklenil sedanji Kongres brez ozira, odkod naj pridejo sredstva za kritje izdatkov za take zakone.
DOLAR V EVROPI V TEŽAVI
Nagel in obsežen tok dolarjev v Evropo v zadnjih mesecih jA sprožil krizo dolarja, ko so njegovi lastniki zasledili možnost zvišanja tečaja nemške marke v odnosu na dolar. Poskus menjati naglo bilijone dolarjev je prisilil banke v Zahodni Nemčiji, Švici, Belgiji, Nizozemski in Avstriji, da so ustavile menjavo do konca tega tedna.
CLEVELAND, O. — Po štirih letih se je dolar zopet znašel v krizi, tokrat v glavnem v Evropi, kjer je množica takozvanega “evrodolarja” v zadnjih letih naglo rastla. V teku zadnjih 4 let se je dvignila od 10 na nekako 50 bilijonov, samo v letošnjem letu za novih 5 bilijonov. To je rodilo pri evropskih narodnih bankah odpor, ki je sprožil sedanjo krizo. Preveč dolarjev na evropskem denarnem trgu nujno pritiska na njihovo ceno, ki se kot povsod na svobodnem trgu pri vsakem blagu ravna po ponudbi in povpraševanju. Ponudba je bila prepekli teden, posebno pa prve dni tega tedna tolikšna, da so v Zahodni Nemčiji, v Švici, Belgiji, Nizozemski in Avstriji menjavo dolarjev ustavili. Menjajo jih še dalje v Rimu, Parizu, Londonu in drugod. Naval z dolarji na menjalnice je pognala v tek izjava gospodarskih strokovnjakov v Zahodni Nemčiji pretekli ponedeljek, da bo treba vrednost marke zvišati.
Pred 20 leti je bil dolar prav tako trden kot zlato. Izven dežele je bilo tedaj le <>koli 6 bilijonov dolarjev, za njihovo kritje pa v ZDA za preko 22 bilijonov dolarjev zlata. Postopno se je odtok dolarjev v svet, kjer je bila potreba pa kapitalu velika, večal, vendar do leta 1961 ni dosegel obsega, ki bi spravljal v nevarnost njegovo zlato kritje. Položaj se je bistveno spremenil šele z vietnamsko vojno, ko je odtok dolarjev v tujino naglo rastel in je plačilna bilanca ZDA leto za letom kon-čavala z velikimi primanjkljaji,. V tem času je bil ustvarjen “ev-rodolar” in se množil naglo iz leta v leto, dokler ni dosegel zdaj okoli 50 bilijonov.
Samo po sebi to ne bi bilo nič hudega, če bi bile vse to množine dolarja v tujini krite z zlatom ali pa da bi vsaj plačilna bilanca ZDA postala uravnove-
Črnci se niso prisl! do pravih stikov z gospodarstvom
CLEVELAND, O. — Dokler smo imeli konjunkturo in se podjetjem ni slabo godilo, smo slišali stalne pritožbe, da so črnci zapostavljeni v gospodarskem življenju. Javna uprava je zato napravila par poskusov, posebno v velikih mestih z velikimi črnskimi predmestji, da bi črncem o-mogočila samostojno gospodarsko delo. Poskusov je bilo dosti, toda le redki so se obnesli.
Med tem je pa nastopil gospodarski zastoj in podjetja so se morala začeti boriti za svoj obstoj. To je pa kar na tihem ustavilo vse akcije za črnsko udeležbo v našem gospodarstvu. Pozvedovanja so dognala, da temu ni bilo krivo, le pomanjkanje javnih fondov, ki so kreditirali ali pa dajali jamstva za kredite črnskim kandidatom; veselje do tveganja v gospodarstvu je minulo tudi pri črncih samih. Od tod tudi manj pritožb, da so črnci zapostavljeni v gospodarstvu.
Zadnjih par let so se raz-
mere stabilizirale. Gospodarski razvoj je pognal črnska podjetja, ki niso bila zrela za gospodarsko tekmo, v likvidacijo. Kar jih je ostalo, se pa sedaj kar krepko borijo za svoj obstanek. Pri tem imajo iste težave kot podjetja, ki so v “belih” rokah. Hujši pogoji za obstoj so omogočili tudi jasnejši pregled, kje so črnci uspeli in kje še niso.
Dobro se držijo v malih podjetjih, ki so bodisi v geto-krajih ali pa v njihovi bližini. Večina ima že toliko obratnega kapitala, da jo ne more zadušiti začasno pomanjkanje posojil. Taka podjetja so tudi tako močna, da prenesejo višjo obrestno mero. Pokazalo se je, da so kreditni zavodi vseh vrst že dobili nekaj prakse, kako je treba presojati kreditno sposobnost črnskih prosilcev za posojila. Načelnega odbijanja kreditov je zmeraj manj. Seveda je na drugi strani gospodarski zastoj onemogočil hitrejši razvoj črnskih podjetij, toda podobne težave imajo tudi mala bela
podjetja.
Udeležba črncev v trgovini na debelo je pa še zmeraj minimalna. Taka trgovina rabi veliko kapitala, tega pa črnci ' nimajo, nimajo pa tudi dosti jamstev, da bi ga jemali. Sicer je pa danes malo podjetij v veletrgovini, ki mislijo na večje investicije. Kar velja za veletrgovino, velja tudi za industrijo. Tam so črnska podjetja, rekli bi, izjema od pravila. Na obeh področjih, industrije in veletrgovine, se pa čuti pomanjkanje medsebojnega zaupanja, podjetij z mešanim belo-črnim vodstvom skoraj nikjer ni mogoče najti.
Redki so črnci tudi v u-pravnih organih velikih podjetij. Izjeme so, ki se tam dokopljejo do vidnih in odločilnih mest. Seveda ima vsako veliko podjetje po par črncev v svojih upravnih in nadzornih odborih, toda tam služijo taki upravni svetniki le za dekoracijo, do pravega vpliva na delo in usodo podjetja se pa ne morejo dokopati.’
Nekaj več sreče imajo črnci na športnem področju, vendar ne tako velike, kot bi človek mislil. Javnost stoji vse preveč pod vplivom raznih črnskih zvezd. So res odlične in dobro plačane, toda na organizacijo poslov pa nimajo dosti vpliva.
Glavna ovira za črnsko napredovanje v gospodarstvu so še zmeraj geto naselbine, ki so še zmeraj črnski otoki sredi belega morja. To ustvarja videz, da med obema rasama še zmeraj nekaj ni v redu. Kaj, to ni nobena tajnost, toda o tem radi ljubega miru noče nihče govoriti. Črnskim kandidatom za gos podarsko udejstvovanje škodujejo tudi mnogo razne skrajnosti v črnskih gibanjih, ki drugače nimajo nobene zveze z gospodarstvom. So to skrajnosti, ki povsod odbijajo. Kjer odbijajo, kvarijo odnose med rasama, od tega pa imajo največ škode ravno mladi podjetni črnci, ki svojih sposobnosti še niso mogli pokazati.
šena. Množina zlatih zalog ZDA se je v teku 20 let zmanjšala na polovico, plačilna bilanca pa je lani izkazala skoraj 10 bilijonov primanjkljaja, letos pa že v prvih 4 mesecih 5 bilijonov, ko so računali, da ga ne bo več v celem letu.
Dolar je v letih po drugi svetovni vojni postal glavno mednarodno plačilno sredstvo in devizna rezerva narodnih bank, saj je bil dejansko prav tako trden kot zlato, ker je bil z zlatom tudi v polni meri krit. To nalogo vrši se vedno, četudi je njegovo zlate kritje skoraj propadlo.
Ko so ZDA v zadnjih dven letih vodile boj proti inflaciji z omejevanjem obsega izdaje novega denarja in z omejevanjem izdatkov v zveznem proračunu, je svet upal, da bodo počasi spravile svoje finance v red in bodo v doglednem času tudi zopet dosegle presežek v svoji mednarodni plačilni bilanci, kar bi pomemio zmanjšanje količine dolarjev v tujini in njihovo vračanje domov.
Lani je Nixonova vlada začela naglo zniževati obresti in povečavati obseg razpoložljivega denarja v bankah. To je pognalo precejšen del “evrodolar-jev”, ki so se vrnili v ZDA zaradi visokih obresti, nazaj v Evropo, kjer so obresti zdaj bile višje kot v ZDA. Evropski bankirji so se jezili in izjavljali, da ne bodo “plačevali Nixonove volivne borbe”. Zniževanje obrestne mere v ZDA in poveča-vanje razpoložljivega kapitala naj bi namreč pognalo v tek ameriško gospodarstvo in zmanjšalo brezposelnost, kar je nujno, če naj bo Nixon prihod- j nje leto znova izvoljen.
Sedanja kriza dolarja v Evropi nas v ZDA ne prizadeva, na dolgo roko pa seveda ne bo ostala brez posledic. Izgubo vrednosti (Jolarja napram marki in drugim valutam bomo prej ali slej čutili tudi v ZDA.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Slov. ženska zveza št. 25 bo imela sejo v nedeljo, 9. maja, ob 2. uri pop. v šoli sv. Vida. Po ieji bodo imele proslavo mater.
V bolnišnici—
Rojaka Franka Perka s 1092 E. 174 St. so premestili v Euclid General bolnišnici v novo poslopje v sobo 32 v drugem nadstropju. Želimo mu naglega okrevanja.
Staršem Slov. šole pri Sv. Vidu—
Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu bodo imeli v soboto vajo na odru do 1. popoldne, zato naj prinesejo s seboj malico. Vaja je za nedeljsko materinsko proslavo.
Za Materinski dan—
Slovenski trgovci imajo obilo primernih daril za Materinski dan. Oglasite se pri njih, ko boste zbirali svoja darila! Ne pozabimo načela “Svoji k svojim!” Vsi skupaj in s skupnimi napori ohranjamo slovensko življenje in slovensko kulturo v tej deželi! — Berite oglase v našem listu!
Povišanje in podaljšanje
brezposelne podpore
COLUMBUS, O. — Senat bo ta teden odločil o usodi predloga za povišanje brezposelne podpore za 20% in njenem podaljšanju za 13 tednov v skladu z lani izdanimi zveznimi uredbami. Podaljšanje od 26 na 39 tednov bo veljavno v časih izredno velike brezposelnosti.
Oba predloga naj bi stopila v veljavo s 1. januarjem 1972, kot določa to zvezni zakon. Zvezna vlada bo krila tudi polovico vseh dodatnih stroškov. Po novem bo naj višja brezposelna podpora za družino s 5 osebami vključno njenega brezposelnega hranitelja znašala $80 na teden.
------O------
Amerika bo bojkotirala sovjetski filmski festival
WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza prireja vsako leto v Moskvi filmski festival, kjer obiskovalci lahko vidijo le take filme, ki imajo kaj umetniške vrednosti.
Pri komunistih je propagandna vrednost na prvem mestu, zato se marsikateri sovjetski film obnaša napram naši deželi naravnost rokovnjaško. Naša administracija je tako “oliko”
Zadnje vesti
FRANKFURT, Nem. — V soboto se bodo zbrali na nujen posvet o ukrepih v zvezi s sedanjo krizo dolarja v Evropi finančni ministri glavnih evropskih držav, ki jih sedanja kriza prizadeva. Položaj se je že delno začel umirjati in dolar je danes zjutraj v Parizu, Rimu in Londonu, kjer njegove menjave niso ustavili, trdnejši.
KAIRO, ZAR. — Ameriški državni tajnik W. P. Rogers je končal svoje razgovore z vodniki Egipta ir obiskal tudi vdovo pokojnega predsednika Naserja ter priramide pri vasi Gizeh, predno je danes odletel preko Cipra v Izrael. WASHINGTON, D.C. — Včeraj so protivojni demonstranti imeli za svoj cilj Kapitol. Ko se tam niso razšli na policijsko zahtevo, jih je ta kakih 1(100 prijela. Protivojne demonstracije so naletele v glavnem na odpor, ker so ljudje siti izgredov in nemirov. Žele si miru in reda
PITTSBURGH, Pa.— U.S. Steel Corp. je objavila povišanje cen jeklene pločevine, ki jo rabijo pri izdelavi avtomobilov, hladilnikov, štedilnikov in drugih potrebščin za gospodinjstvo, za 6.5%. Nove cene bodo stopile v veljavo z junijem. Jeklarne so tako letos postopne zvišalo ceno vseh svojih izdelkov za povprečno 6.5%,, kar smatra vlada za sprejemljivo, zato proti povišanju ne bo nastopila.
ST. JEAN VIANEY, Que. — Včeraj se je tu nenadno vdrla zemlja in potegnila s seboj v kakih 100 metrov globoko brezno 35 hiš. Kaj je bil vzrok, še niso dognali. Pri nesreči je bilo 31 oseb mrtvih.
PHNOM PENH, Kamb. — Kambodža je dobila novo vlado, katere nominalni predsednik je Lon Nel, dejanski vodnik pa Sirik Matak, njegov osebni zaupnik in prijatelj.
prenašala že od 1. 1961; sedaj je pa povedala Sovjetom, da se festivala ne bo udeležila, ker v izzivajočih napadih filmov nanjo ne vidi nobene umetniške vrednosti.
/Imeriška Domovina
‘A- X't I I? I C- 1 V
I ir > -vi i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
rhiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
,ča Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.r,Q per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
-f^jgfea83	No. 89 Thursday, May 6, 1971
Kitajske želje v mednarodni politiki
Kitajska zunanja politika je postavila pred našo diplomacijo novo vrsto nalog, ki jih pa ne bo mogla tako hitro rešiti, kot se zdi. Te naloge so dvojne vrste.
Najpreje je treba napraviti seznam naših želja, ki naj jih izpolnimo s pomočjo politike do Kitajske. Seznam teh želja je več kot obilen, zato jih bo treba razvrstiti po pomenu. Najprvo po pomenu, ki ga jim naša dežela pripisuje, potem pa še po pomenu, kot ga verjetno pripisujejo kitajski diplomatje. Razvrstitev naših želja po naših vidikih ne bo lahka stvar, smo svobodna dežela in vsakdo bo hotel svoje priljubljene ideje postaviti v prvo vrsto. Vrstni red se ne bo dal ugotoviti brez kompromisov, kompromisi bodo pa velikokrat boleče narave.
Veliko težje je presojati, kaj Kitajci smatrajo za vaz,no med našimi željami. Njihovega vrstnega reda ne bo mogoče hitro dognati, možni bodo pa tudi napačni zaključki, ki se večkrat ne bodo mogli popraviti, ako se sploh bodo mogli.
Pri tem bosta Amerika in Kitajska morali tudi misliti, kako so Sovjeti sestavili vrstni red za naše in kitajske želje in kam so vtaknjene tiste, ki se tičejo sovjetskih življenjskih interesov. Naša mednarodna politika, sovjetska in kitajska, bodo torej močno podobne “igri v treh”, kjer bo previdnost igranja zmeraj na mestu.
Kako važno je to, smo lahko ugotovili zadnje tedne. Kitajci so na primer sprožili začetek ping-pong diplomacije. Svet je mislil, da se je to zgodilo v kitajski želji, da se Peiping izmota iz svoje izoliranosti, pa je radi tega vprizo-ril ping-pong tekmo. Danes že prodira drugo naziranje; kitajski tovariši gledajo zmeraj, kje bi mogli napraviti sov-jeskim somišljenikom, ako jih smemo tako imenovati, neprijetna presenečenja. Pa so v Moskvi imeli svoj 24. partijski kongres in Peiping je brž povabil Amerikance na obisk in tekmo. Hotel je s tem dokazati, da odnosi med Peipin-gom in Washingtonom vendarle niso taki, kot jih slika kitajska propaganda. Sovjeti so do sedaj živeli v veri, da bo začetek sporazumevanja med nami in Kitajci izredno težaven, pa je prišlo ravno narobe. Opravljen je bil neverjetno hitro in za Kitajce zelo ugodno. Ko so v Kremlju zvedeli za vse to, jim je bilo pokvarjeno veselje nad kongresnimi u-spehi, obenem pa zasejan začetek nezaupanja do Washing-tona in Peipinga. Kitajci so dosegli svoj cilj. Poznajo tovariše v Kremlju in vedo, da je tam sumničenje tako v navadi, da preprečuje celo hladno presojo navadnih dogodkov.
Ta slučaj nas opozarja, kako težavni bodo stiki s Pei-pingom. Vsak korak, ki ga bomo tam napravili, bo predmet sumničenja v Kremlju in bo škodoval našim stikom z Moskvo. S tem moramo računati, dokler se Moskva in Peiping vsaj toliko ne sporazumeta, da ne bosta vsakega svojega koraka dosledno zavili v sumničenje in nezaupljivost. Že to priča, kako težko bo določati vrstni red našim željam.
Bilo bi torej zaenkrat zapravljanje časa vsako 'ugibanje, kakšen naj bo vrstni red naših želja, ki naj bi o njih govorili s Peipingom. Nekaj je pa takih, ki se ne bodo dale odložiti. Na primer vojskovanje v Indokitajski. V Peipingu dobro vedo, kako se Amerika trudi v Kremlju, da bi sovjetsko politiko pridobila za posredovanje v Hanoiu in kako previdni so v tem pogledu v Kremlju, ker se nočejo spustiti v nevarnost, da bi Peiping zavrl vsak njihov korak za mir v Indokitajski. Peiping tudi ve, kako zelo je stališče Severnega Vietnama neodvisno od razpoloženja v kitajski zunanji politiki^Ve tudi, da bi bili Amerikanci pripravljeni drago plačati vsako kitajsko posredovanje, zato bodo postavili visoko ceno za svoje “usluge”. Pa še takrat ne bo čisto gotovo, kdaj bodo izpolnili svojo obljubo. Med tem se bo pa Ameriki mudilo.
Kje tičijo kitajski interesi prvega razreda? Peiping bi rad izbrisal iz politike Čangkajškovo republiko na Formo-zi. Čangkajškova republika mora postati del komunistične Kitajske; v Varnostni svet ZN pa naj pride Peiping. To je procedura, ki traja dolgo, treba se je namreč držati statuta ZN. Brez sodelovanja Amerike tudi ta postopek ne bo hitro končan. Peiping bo tudi takoj zahteval svoj delež na vplivu v vzhodni Aziji. Zahteval bo tudi najmanj strogo nevtralnost v sporih med Peipingom in Moskvo, kar bo posebno boleča točka za ameriško diplomacijo. Potem pridejo na vrsto še gospodarski obračuni, ki ne bodo mali.
Kdo ve, kaj vse bodo zahtevali Kitajci kot odškodnino za sovražno ameriško politiko, ki je po kitajskem gledanju glavni krivec za izolacijo Maove države v teku več kot 20 let. Pri tem ho ameriška radovednost vsaj nekaj časa naravnost silila na Kitajsko, da vidi, kakšno podobo ima kitajski komunizem. Čudež bi bil. da bi Maov režim hitro vpošteval ž/clje ameriške radovednosti, naša javnost bo pa
za tako stanje krivila našo administracijo, kar bo seveda napačno.
Naša diplomacija si bo torej nakopala z obnovo stikov s Kitajsko dosti neprijetnih poslov, ki ne bodo opravljeni v teku nekaj let. Olajšala bi si ta posel lahko s tem, da bi se o marsičem posvetovala z Moskvo, to bo pa nemogoče, dokler se Peiping in Kremelj gledata kot pes in mačka. Ravno narobe; Amerika se bo še z zavidanjem spominjala časov, ko se je lahko pogovarjala z Moskvo brez ozira na to, kaj o tem misli Peiping. Ti časi so zaenkrat že minuli. Če tega ne bo hotela priznati in vpoštevati, bo njena politika velikokrat pogorela v Peipingu in Moskvi.
Položaj bo od leta do leta prihajal v kritične dobe. Vse tri velesile bodo polagoma ustvarile svoje strateško orožje povprečno iste vrednosti, v raketah pa že danes niso daleč narazen. Kar jih loči, je le količina takega orožja. Vendar bo kmalu imela vsaka med tremi toliko orožja in raket, da zasuje ves svet. Sila bo torej nagnala vse tri velesile na sporazum v oboroževanju, seveda je pa zato treba imeti tudi pravo pamet. Do sedaj se še ni zmeraj pokazala. Morda se sedaj bo, kajti s sovjetskim in kitajskim sumničenjem in nezaupljivostjo svet ne bo zavarovan pred katastrofo atomskega strateškega orožja. To je tisto, kar je sedaj človeku najbolj potrebno: hoče mirno živeti in se ne bati ne ameriškega, ne kitajskega in ne sovjetskega atomskega orožja. Upajmo, da bo vsaj sedanji mladi rod dočakal tiste čase, ki jih je morda začela pripravljati ravno ping-pong diplomacija med Ameriko in Kitajsko.
j 'beseda Iz naroda j
iin »i r »i I'lruinTT wiminn mr n '»mnfimmmm ■Miiiihii ■mrmriiiii rnri a
Slavnostni koncert “Korotana” ob njegovi 20-Setnici
CLEVELAND, O. — Skoraj ena četrtina Slovencev živi izven svoje domovine. Slovenec je po prirodi zelo brihten, spretno zna reševati svoje življenjske } cbleme, priden je in delaven, pripravljen tudi na žrtve, da sebi in svojim otrokom preskrbi in zagotovi boljše življenjske pogoje.
Sreča te išče, um ti je dan,
našel jo boš, če nisi zaspan.
Zato se odloči tudi za to, da zapusti svojo domovino in gre s trebuhom za kruhom, aklimatizira se v novih deželah, ostane pa vedno pristen Slovenec, vdan z dušo in srcem svoji domovini. Nostalgičen je, tiho domotožje se zbuja v njem, ko se spomni na svojo domovino. Z domovino Iga v tujini povezuje predvsem j pesem, lepa slovenska pesem, od one otožne “Gor čez izaro”, pa do ponosne in kljubovalne “Oj, Triglav, moj dom”.
Tak je Slovenec. Nič čudnega, da v novi, tuji deželi, kamor ga je odpeljala usoda, takoj teži po društvu, ki bi mu posredovalo stoletno kulturo njegovega naroda.
Zato je tudi razumljivo, da i imajo Slovenci v Clevelandu ta-jko lepo število svojih kulturnih i ustanov, društev, knjižnic in ■predvsem pevskih zborov. Pri slovenskih farah pa celo prav pridno delajo slovenske sobotne šole, da ne bi naj mlajši pozabili materinega jezika. Slovenci v Clevelandu imajo toliko lepih priložnosti, toliko skrbno pripravljenih kocertov, kjer lahko uživajo ob lepi slovenski pesmi, kateri pa tudi Ne-Slovenci tako radi prisluhnejo. To je dokaz neizčrpnega bogastva in lepote, ki jo vsebuje slovenska pesem.
Politične razmere, iskanje svobode v tujem svetu, so bili v novejših časih vzrok, da je toliko mlajših slovenskih sinov moralo zapustiti ljubljeno domovino. Po križevi poti, skozi težka koncentracijska taborišča so bežali pred smrtjo. V svobodnem svetu, daleč od domovine so našli svobodo in boljše življenjske pogoje. Spomini pa jim hitijo pod stene Triglava, v rodne doline, kjer vije se Sava, na bele planine, kjer vriska pastir, pod strehe domovja, na studenca izvir, na lepo Koroško, kjer sonce blesti, na Jadran, plavi Jadran, kjer morje šumi. In pesem jim posreduje vse te prelepe spomine v najlepši obliki.
Med tolikimi slovenskimi pevskimi zbori, ki so ustanovljeni po drugi svetovn vojni v Clevelandu in v Ameriki sploh, zavzema gotovo KOROTAN eno najbolj značilnih mest.
1951, ko je veselje do petja združilo peščico fantov okrog pevovodje Metoda Milača. Krog pevcev se je hitro širil in iz skromnih začetkov se je zbor, kateremu so se spomladi 1952 pridružila tudi dekleta, razvil v največjo slovensko pevsko skupino v Ameriki. Po prvem nastopu na proslavi materinskega dne v Collinwoodu, se je zbor z večjim programom predstavil širši javnosti na veliki Ligini prireditvi junija 1952. Takrat je v imenu zbora eden izmed Ko-rotancev takole govoril: “Slovenska pesem je tisti ideal, ki nas združuje in nam daje moč, da doprinašamo žrtve, ki so za obstoj zbora potrebne. Ne glede na kratko odmerjeni prosti čas in na razdalje, smo vsi tukaj navzoči z veseljem in z veliko vnemo prihajali k vajam, da gojimo slovensko pesem naprej, kakor smo se jo naučili v ljubljeni domovini.” Te prireditve se je u-deležil tudi tedanji guverner Slovenec Frank Lausche, ki je v zvezi z nastopom pevskega zbora Korotan rekel: “Kadar si isam, ko misliš, da si od vseh zapuščen, takrat se spomniš pesmi, ki ti jih je pela mati ob zibelki. Slovensko pesem slišiš in ti od-leže. Na tujem ste in Amerika želi, da postanete dobri Amerikanci, In tisti, ki slovensko pesem ljubijo, ki radi pojejo, bodo dobri Amerikanci in obenem tudi Slovenci.”
Kmalu nato sta se zboru pridružila dva odlična solista: baritonist Jože Do v jak in tenorist Franček Gorenšek. Tako je zbor priredil svoj prvi samostojen koncert 12. aprila 1953 z bogatim, pestrim sporedom in dosegel velik uspeh pod taktirko Metoda Milača. Slovenski pesnik in skladatelj Ivan Zorman je tedaj v svoji kritiki zapisal: “V splošnem je zbor pokazal občudovanja vredno preciznost v izvajanju, posebno v dinamiki in lepi slovenski izgovarjavi.” (Ameriška Domovina.) Priznani umetnosti kritik dr. Rajko Ložar iz Chicaga pa je zapisal: “Dirigent Metod Milač ima nesporno umetniško hotenje in ta koncert je uspeh, ki mu kaže pot in na katerega je lahko ponosen. Za Cleveland je bil koncert prvovrsten dogodek, h kateremu je treba vsem sodelujočim iskreno čestitati. Naj bi temu začetku sledila bogata pot v prihodnost.” (Novi svet.)
Korotan je pozneje sodeloval pri prvem narodnem folklornem filmu in leta 1953 izjaval enourni spored na televiziji.
Polnih deset let je neutrudljivi M. Milač vodil Korotan s sebi lastno požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in energijo. V tem razdobju je posnel s svojim zborom kar tri “long-play” gramofonske plošče, kar je gotovo ve-
10-letnici pa je pripravil bogat spored z zborom in 16-članskim orkestrom ter ga izvedel 11. novembra 1961 v veliki, novi dvorani sv. Vida. Zadnji koncert pod njegovim vodstvom pa je odzvenel v Torontu (Kanada) 22. aprila 1962.
Za Metodom Milačem je prevzel vodstvo Korotana pokojni Lempl Vlado, ki ga je vodil komaj dve leti. Tudi v tem času se je zbor kar krepko držal, nato pa je število članov začelo počasi padati vse do 1. 1969, ko je doseglo svoj minimum s 50 člani. Torej je padlo za okrog 20 članov. Po Lemplu je prevzel vodstvo zbora g. I. Zupan, ki pa je že čez dobrega pol leta v jeseni 1966 predal taktirko v roke sedanjega pevovodje g. inž. Frančeka Gorenška. Ta je obenem prevzel na sebe tudi težko nalogo, da povzdigne število članov. V tem je tudi uspel. Saj bo na letošnjem koncertu nastopilo okrog 70 članov.
Inž. Gorenšek vodi zbor solidno in vztrajno, njegovi programi so dobro zamišljeni in tudi dobro naštudirani, o čemer sem se lahko prepričal v kratkem času svojega bivanja v Clevelandu. Zato sem prepričan, da nam bodo Korotanci za proslavo svoje 20-letnice 15. maja podali prvorazreden in kvaliteten program. Prepričan sem tudi, da bodo zavedni Slovenci in prijatelji Korotana napolnili dvorano do zadnjega kotička, da se naužijejo slovenskih zvokov in oddajo zasluženo priznanje Koro-tancem in njihovemu zborovodji-
Ko sem pregledoval programe preteklih let, s katerimi je Korotan nastopal — in sezname pevcev, sem zasledil imena onih, ki so vseh 20 let zvesti člani Korotana. Vsega spoštovanja so vredna ta imena: Tonkly Blanka, Zadnikar Vdi, Kovačič, Lovšin, Zajc, Hauptman, Mohar, Švajger, Štepec, Kosem in Gorenšek. Morda sem celo katero prezrl. Ob 20-letnici jim iskreno čestitamo!
V dvajsetih letih si je Korotan ustvaril zavidanja vredno tradicijo in popolnoma opravičil svoj obstoj. Zato bi ga morali podpreti vsi zavedni Slovenci Clevelanda in Amerike, ki jim je pri srcu slovenska kultura in slovenska pesem. Edino z gmot-no-finančno podporo bi se mogel Korotan gibati bolj svobodno in prirediti po kak koncert tudi izven območja Clevelanda.
Na koncu naj omenim še to, da bo Korotan pod vodstvom dirigenta sodeloval pri blagoslovitvi Slovenske kapele v Wa-shingtonu. Štejem si v čast, da mi je poverjena skrb za ljudsko petje pri tem velikem in pomembnem slavju in da bom spremljal Korotance na mogočnih orglah v Washigtonski Marijini baziliki.
Korotanci, bodite ponosni na sioj “Korotan"!
Rev. dr. Jerko Gržinčič
-----o------
ftesfelja mež in fantov društva pri Sv. Vidu
CLEVELAND, O. — Naša nedelja, nedelja naših mater. Dragi možje in fantje, počastimo to nedeljo našim dragim materam. Kdor ima živo, naj prosi Boga, da mu jo še dolgo ohrani, komur pa je umrla, pa naj se priporoči nebeški Kraljici Mariji, da nam izprosi vsem in našemu narodu božjega blagoslova in ljubega miru na zemlji. Da bi se ljubili res, kakor bratje v Kristusu.
Zbrali se bomo kakor po navadi ob 7.30 pred šolo, nato gremo v procesiji v cerkev. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Po sv. maši zajtrk, kratek sestanek in izvolitev novega odbora za tekoče leto.
Bratje! S svojo udeležbo počastimo spomin živih in rajnih naših mater in se izročimo nebeški Kraljici nebes in zemlje. Onih, ki ne morejo priti zaradi
bolezni, pa se jih pri sv. maši lik dosežek. Iz leta v leto so se!sPomnimo pri svoji molitvi. Začetek zborq sega v jesen vrstili kvalitetni koncerti. Ob !	France Sever st.
Vabilo k materinski proslavi v Collinwoodu
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 9. maja, ob 3. uri popoldne, tj. po šmarnicah, bo v šolski dvorani župnije Marije Vnebo-vzete v Collinwoodu materinska porslava. V imenu Slovenske sobotne šole, ki jo prireja, vas prisrčno vabim, da se je u-deležite. Naše matere in otroci to zaslužijo. Matere se z vsemi svojimi močmi posvečajo vzgoji svojih otrok in otroci se vsaj zdaj z vso vnemo pripravljajo na proslavo. In užalili bi jih, če bi si pomišljali žrtvovati zanje pol nedeljskega popoldneva. Poleg tega bo materinska proslava sama vsebinsko tako bogata, lepa in ganljiva, da vam bo žal, če jo zamudite.
Kakor prejšnja leta se bo tudi na tej proslavi igralo, pelo in deklamiralo o materi in materinstvu, o njega žrtvah in radostih.
Prvi prizorček je vzet iz otroškega odra Anice Cernejeve: Mamica išče svoje dete. Vida Pustova, iz zadnjega razreda naše šole, bo igrala mamico in spraševala cvetke, ptičke, vetrček in žarke, kje je njeno dete. Ljudje ji bodo razodeli, da je u-mrlo in angelčki ji bodo dejali: “Mamiča, mi smo ga v raj peljali, tam smo ga svoji mamici dali.” Tudi deklamacija, ki ji bo sledila, bo še opevala materino bridkost in solze. A žalost spravi naše otroke kaj hitro v zadrego. Zato bosta “Špelca in Angelca” ob zvokih naših vrlih .Mladih h a r m o n ikarjev že v prvem delu proslave pregnali žalost in nam rajši zapeli visoko pesem o sreči materinstva. Tudi ‘^poštar” ne bo izročil Metki Hauptmanov!, v drugi igrici izmišljenega telegrama o smrti njene matere.
V drugi del proslave nas bodo vpeljali naši najmlajši. Dominik Gorše se bo spraševal v svoji pesmi:	Kje mamici bi rož na-
bral? Našel jih bo v srcih malih punčk in fantov, ki bodo nato nedolžno in prisrčno zarajali: Mi se imamo radi. Gdč. Marinka Petrič je tudi letos pripravila to lepo točko otroškega vrtca. Pridite jo pogledat. Gotovo bo spet žela uspeh, smeh in veselje!
Nato se bodo poskusili posamezni razredi v recitaciji lepe slovenske besede. Recitacije in deklamacije bo spet prekinila z veseljem prepojena pesem dueta: Ko zlato sonce gre za goro spat, in igrica: Tri mamice. Štiri šolarke se bodo, na poti iz šole, igrale mamico; samo zato, d^ bodo spoznale, da mamica biti nobena druga ne zna, kakor le tista, ki je zares mamica. Proslavo bodo zaključile pesmi posvečene mdteri, domovini in Bogu. In tudi tisti materi, h kateri se z zaupanjem obračajo vse matere — Mariji, kraljici naših domov in družin: “Mati ne pozabi me, večno jaz ne zabim te!”
Res, spored sam je vreden, da napolnimo našo šolsko dvorano. K temu nas silijo tudi današnji čas in okoliščine, v katerih živimo v Ameriki. Spričo kriz v sodobni družini se zdi, da vam staršem ni lahko izpolniti svojih obveznosti do materine besede in do vzgoje sploh. Zato bodite veseli, da se vam nudi prihodnjo nedeljo tako lepa prilika, da s svojim zgledom, s svojo udeležbo na materniski proslavi pri Mariji Vnebovzeti ali pri Sv. Vidu pokažete, kako cenite slovensko besedo in napore vaših o-trok zanjo. Vas bo stalo prav malo. A dali jim boste nekaj, kar prav tu in zdaj potrebujejo, ko se oblikuje njihov značaj. Kako drugače naj bo tudi njihova zadnja beseda slovenska, kot je bila prva materina beseda? Kako naj bodo ponosni na zemljo in rod, iz katerega so izšli, kako naj črpajo iz naše narodne tradicije in jezika. In iz teh virov nam je treba zajemati, če hočemo, da bomo, tako oni kot mi sami, osebno rastli
in se usposabljali za družbeno sožitje z vsemi. Na svidenje torej na materinski proslavi!
Rev. Pavel Krajnik
------o------
V Milwaukee bo koncert
MILWAUKEE, Wis. — P« cerkvi sv. Janeza v Milwaukee, Wis., je vsako nedeljo ob devetih slovenska maša ali bolje rečeno: sv. maša za Slovence. Kar napravi to mašo “slovensko”, je pridiga in petje.
Pridiga je redno privilegij in dolžnost slovenskega župnika p-Klavdija Okorna. Kot vesten dušni pastir in mojster klene gorenjščine gleda na to, 'da je božja beseda tudi slovenska, h1 to on zna!
Petje pa ima na skrbi požrtvovalni slovenski rojak Ernest Majhenič. Svojemu zboru je on pevovodja, dirigent in organist; vse obenem. To lahko vsak vidi ob zborovih nastopih. Za kulisami, pri vajah, pa je g. Ernest svojemu zboru še veliko več. Tam mora biti zborov voditelj in učitelj. Kot tak je prisiljen ravnati se po svetopisemskem naročilu: “Nastopaj, svari, opominjaj :z vsem potrpljenjem in učenjem!” Zahteven in natančen je! In morda je prav zato pri pevkah in pevcih priljubljen. Kako tudi ne? Saj vendar on in vsak član zbora ve, da vse povezuje ena močna vez: lju' bežen do domače besede in melodije. To je razlog, zakaj so pevke in pevci obenem s svojim pevovodjem pripravljeni doprinesti vse žrtve, ki so združene s potrebnimi vajami. Sad teh žrtev je lepo in ubrano petje.ll
Slovencem, predvsem starjH sim, je to petje “košček dorno^™ ne”. Tega jim Bog gotovo ne zameri. Saj On ve, da je to sam0 dodatek k prvemu namenu: peti v čast božjo.
Zbor ne nastopa samo v cerkvi, ampak tudi ob mnogih drugih prilikah. Skoraj bi rekel, da ni prireditve ali svečanosti breZ slovenskega pevskega zbora-Nastop je vselej učinkovit in pri poslušalcih hvaldžno sprejet. Ta pevski zbor v resnici u1 samo ponos fare sv. Janeza, ampak cele slovenske skupine v Milwaukeeju.
Vsakoletni koncert je seveda za vse posebne vrste doživetje-Za pevce je to krona njihoveg3 truda, za poslušalce pa višek m Žitka. Poleg slovenskega pevske-ga zbora nastopi ob tej prilik1 tudi angleški zbor, prav tako pod taktirko g. Majheniča. M0' ški in ženski zbor, ki nastopat3 posebej, dodasta k raznolikosti in užitku. Vsi ti zbori pri cerkv| sv. Janeza bodo nastopili tud1 letos.
Vsem ljubiteljem in prijateljem lepega petja sporočajo t' zbori tole:
V SOBOTO, 15. MAJA, 0$ OSMIH ZVEČER BO V W0' RANI SV. JANEZA LETNI KONCERT. Poleg vseh naštetih zborov bo nastopila tudi posebna skupina, ki bo ob spremlj6' vanju glasbe predvajala simb°' lične vaje.
Kdor se je udeležil milw3li' škega koncerta v preteklih ie' tih, ve, da se tudi to pot obet3 lep in užitka poln večer. — Sp0' red bo bogat in raznolik! Pevci se skrbno pripravljajo. Kak01 so poslušalci vselej veseli lepej ga petja, tako so pevci vsel6-1 veseli velike udeležbe. Zato Je tole naznanilo obenem tudi Pr’ jazno povabilo: “Prijatelji pei^ iz milwauškega okolja, prav t3 ko kot tudi iz okoliških mest; pridite in udeležite se koncert3' Ne bo vam žal!
Začetek koncerta bo točno 0 osmih zvečer.
Po koncertu bomo pa še °e koliko pokramljali in tudi ^ plesali. Na razpolago bo tudi V* kaj prigrizka.
Na svidenje — torej — v s°r boto, 15. maja, na koncertu!
Dr. J. Gol°
Za plošče 300 milijonov
CHICAGO, 111. — V ZDA
pijo letno gramofonskih p|0^ za okoli 300 milijonov dolarj0

FRANCE BEVK:
V mestu gorijo luči
Tedaj ji je bilo iznenada vse lasno. Razumela je marsikaj, ^ar ji je bilo prej tuje in neum-Ijivo. Novico je sprejela z mešanimi občutki. Rahlemu, ko-^aj upaznemu porogu se je pridružila senca plahosti.
Rozalka ji je vse brala v očeh in umaknila pogled.
“Ali hočeš še nocoj v službo?” “Ali ni pozno?”
“Sprejmejo te, kadar prideš.” Da, Kristina je razumela. Rodika jo je podila od sebe. Saj le rada šla. V njeni bližini se ni n^ogla znebiti neke plahosti in bridkosti. Oboje ji je s čimdalje Večjo težo legalo nan dušo. Stopili sta na ulico .. . Kristina je dobila službo pri neki družini s številnimi otroki. "Ra je plaha, skoraj ni rekla besede, zanjo je govorila Rozalka.
Nazadnje je sama ostala v kuhinji, ki je bila obenem njena sPalnica.
Tista prva noč ji je za vedno °stala v spominu.
Ni takoj legla. Ugasila je luč, stopila k oknu in ga odprla. Iz četrtega nadstropja je pogledala v dno ozkega, temnega dvorišča, hi je zijalo kakor široko odprto, črno žrelo. Smrad in tema. Ogrozila se je. Tam zadaj, na tdici, so še zmeraj gorele luči. Njih svetloba je le v medlem °dsevu prihajala čez strehe. Rilo je videti, kakor da vstaja tzza hiš belkasta zarja. Na uho s° ji prihajali zamolkli šumi. Rili so ji tuji in neznani tisto noč in še dolgo potem. Le pola-Soma se jih je naučila razloče-Vati med seboj.
Legla je. Toda bila je še zme-raj vznemirjena, dolgo ni mo-§la. zaspati. Prisluškovala je. Od nekod je prišel smeh, ki ga je zadušila kletev in pijana popevka. Nekdo je s težkimi koraki prišel po stopnicah, slišati jo bilo razbijanje na neka vrata. Kristina je trepetala. Spomnila Se je pripovesti o razbojnikih In tatovih. Baje se godijo v me-stu čudne stvari. Na 'to prej ni-boli ni pomislila ... Potem je bilo vse tiho. Iz dna noči se je Polagoma utrgala oddaljena Sodba. Bila je pretresljiva v ^nčni tihoti, tako čudno ji je vznemirjala srce.
Rilo je že pozno, ko je zasula.
5.
Prebudila se je, preden je ®°lnce posijalo na mestne stre-6i Tedaj se je zanjo začelo no-življenje. Ni bilo takšno, ka-ršnega je pričakovala. Dnevi ?? ji bežali kakor valovi v reki.
. 1 se utegnila omamljati od si-iaja luči, krasote izložb in le-oblek gospodičen na izpre-ajališčih. Življenje, ki jo je ob-. aialo, je bilo kakor plaz, ki ji
Podoba moje matere
jih je narekovala ljubezen, otroških src do njih mater, me zagrabi kes, češ, zakaj pa ti ne bi
kakor da je vse v najlepšem	svojeSa rdečega nagelja
redu, se niso mnogo zmenili za ,svoji roditeljici v nebesa za Ma-to.	jterinski dan? Rdečega, ker rde-
Polagoma je tudi Kristina ;ča barva Pomeni Lubezen. V Bo-otopela za dogodke ulice. Izpod Su bo hrala vrstice, nji name-naplavine mrkih vtisov se ji je njene- Videla bo, da je spomin
KANSAS CITY, Kans. — Vsa-i Iz vere si črpala upanje v bož-ko leto, ko čitam slavospeve, ki [jo dobroto, usmiljenje in v Njegovo pomoč. Težko je bilo življenje ... Nasititi vse lačne želodčke ni bila malenkost. Vedno
2asul sanje. Ostala je le siva,
sRrindstropna hiša, njeni leseni
^ostovži, hodniki, temne stop--blce. pa kopa otrok, ki je kri-j a od jutra do večera, se joka-a io smejala. Celo breme tistih ^aJhnih skrbi in opravkov, ki °veku razbijejo dan v drobce. e °i ki ga je spočetka redkok-prav naredila in se ga je ^ 0rala stokrat iznova učiti. rez števila majhnih, a pekočih °oižanj, ki kakor strupena ana ležejo na dušo.
Ko je nekj večer legla, se ni s °gla več zadrževati, po licih ° Se ji ulile solze.
naj se vrne domov? e' Za vse na svetu — ne! lsnila je ustnice, zatrla solze, ° rPela in molčala.
Ziv°*Z^US^a se	privaditi.
^ ° je prisluškovala utripom ^°Vega življenja. Od vseh stra-s -le bilo vsakdo uro slišati jok, eh ali kletev. In tako je bilo
zopet začelo prikazovati hrepenenje. Ni ga hotela izdati. Saj to, kar je videla, ne more biti pravo mesto, ne pravo življenje. Kako žive v belih, gosposkih hišah, v ulicah polnih luči? Vsako noč je od nekod prihajal smeh, ki se je zdel prenasičen od sreče. Vsak večer je pritre-petala iz daljave sladka godba, ki jo je poslušala leže na postelji. Bila je kakor sladek obet njeni duši.
Ob nedeljskih popoldnevih je bila prosta. Tiste ure, v katerih se je oddahnila, je posvetila sebi. Dvakrat je pisala domov. Zatrjevala je, da se ji dobro godi in da je srečna.
Kadar ni pisala pisma, se je odpravila in odšla na ulico.
Ceste so bile polne njenih tovarišic. Obrazov se je držalo zdravje dežele, razsipale so radosten smeh. Nekatere še ponižne, v domači noši, druge v na pol gosposkih oblekah. Nekatere so obiskali fantje; te so šle v kino, krčmo ali na ples. Druge so stopile v cerkev, nato so se v gručah izprehajale po ulicah. Pripovedovale so si novice, ki so jih zvedele iz pisem ali od domačinov, ki so bili po opravkih prišli v mesto.
Kristini je dobro dela njih družba. Iz besed in iz smeha je vel dih vasi. Ob spominu na dom jo je kdaj pa kdaj vendarle rahlo zaskelelo v srcu.
Neko nedeljo je iznenada srečala Anko.
“Ti tu?” se je začudila.
“Da. 2e dlje časa.”
“In mati?”
“Umrla je.”
Nekaj trenutkov sta bili tiho. Anka je ob nedeljah le redko zahajala na ulico, zato se nista
na njo še vedno zelen, svetal, kot je bil nekdaj ... Letos sem se opogumila.
Ko mi iz vseh časopisov in revij strmi v obraz beseda “Abortion”, se v veliki hvaležnosti spomnim Tebe, mati moja. Ti nisi hotela vedeti njenega pomena. Zvesto si vršila svojo poklicno nalogo, katero Ti je Bog zaupal. Nisi se nas branila. V koči, pokriti s slamo, si se že naprej veselila našega prihoda. Hrepenela si po trenutku, ko nas boš zagledala in preveč srečna pritisnila na srce. Vsi smo Ti bili dobrodošli, še jaz, dvanajsta in zadnja. Nisi takrat dejala: “Enajst jih je dovolj pri skledi.” Zaupajoč v božjo Previdnost si najbrž mislila: Žlico za nov prirastek družini bomo že našli. In si se zame podala v dolino smrtnih senc, skozi katero, kot pravijo, mora vsaka mati. Hvala Ti, mati, za življenje!
Iz božjih rok si nas sprejemala in za Boga si nas vzgajala. Nobene psihološke knjige nisi prebrala; še sanjalo se Ti ni o njih. Tudi o pedagogiki nisi nikoli čitala — a vendar si znala pridobivati naša srca za dobro in plemenito. Preprosta, uboga, kočarica, si bila bogata v ljubezni. Nobeden od nas je ni stradal. Iz vere si črpala svojo vzgojno modrost in cepila v naših srcih čednosti in jim prilivala s svojim zgledom. Hvala Ti, mati za tihe, a vendar tako glasne pridige Tvojega zgleda!
Globoka vera je bila temelj Tvojemu življenju. Vse v hiši ie bilo usmerjeno življenju po veri. Svete podobe na stenah, križ v kotu, velik molek z lesenimi kot češnje velikimi jago-
dami Je visel na prednji steni, prej srečal. Kristina jo je gle- Nj nabiral ha ^ Tj ^
dala kakor da se J. ne more na- sta vsak ^	jemala
čuditi. Bila ,e vsa .spremenjena. I ^ mollla	,,
Ne samo da je imela lase gladko l počesane, bila je tudi čedno oblečena. In tako pokojne, zado-
Pole
Vseh hišah, ki so stale druga ^ eS druge. V tisti ulici se je S°dilo v enem tednu več ko oonači vasi vse leto. A ljudje,
voljne so ji bile oči. Tega Kristina ni prezrla.
“Ali imaš dobro službo?” “Zadovoljna sem. In ti?” Kristina je samo skomizgnila rameni. Nekaj se ji je zadrgnilo v grlu, ni mogla govoriti o sebi. Vendar ji je bilo v tistem trenutku prijetno toplo v duši, da je našla znanko iz svoje vasi.
“Povej, kako je doma!”
Zgrabila jo je za podpazduho, tako sta odšli po ulici. Anka ji ni vedela mnogo povedati. Vprašala bi jo bila rada po Cirilu— sama ni vedela zakaj — a ji beseda ni šla z jezika. Bilo jima je sladko obnavljati drobne dogodke iz mladosti in iz domačega kraja. Hodili sta po ulici, a bilo jima je, kakor da hodijo z njima skalnati bregovi, zelena loka za vasjo in tolmun s temno vodo.
Nekdo je hodil za njima. Opazili sta ga obe hkrati, se ozrli in se zasmejali.
“Kdo pa je ta svetnik?” je vprašala Anka.
Mlad moški v sivem- plašču je nosil čepico, izpod katere mu je mogočen šop črnih las silil na čelo. Roke je tiščal-v žepih, v ustnem kotu mu je tičala cigareta in mu silila napošev proti nosu. Izraz obličja z vsiljivimi očmi ni vzbujal zaupanja, a hkrati je bilo na njem tudi nekaj prikupnega.
Ko je zaslišal smeh, je pospešil korake, že je bil vštric njiju. Ni se odkril, le s kazalcem se je dotaknil roba čepice.
“Gospodični sta veseli,” je rekel.
(Dalje prihodnjič)
naprej
ni venec, zdaj eden zdaj drugi. Tudi jutranjo molitev smo skupno opravili. Da bi kdo ob nedeljah ne šel k sv. maši, če ga ni bolezen priklenila na posteljo, se ni nikoli zgodilo. In smo imeli eno uro hoda do cerkve! Še predno smo začeli hoditi v šolo, smo se že morali učiti krščanskega nauka. Oče je bil učitelj njegovo koleno je bil sedež. In Ti, mati, si nas potem spraševala, česa smo se naučili. Ko si me poslala prvič v šolo in sem
si bila vprežena od jutra do poznega večera. Nikoli kakih počitnic! Delo na polju, opravki v hiši... Samo v nedeljo popoldne si ukradla nekaj uric, da si se razvedrila v pogovorih s sosedami, ki so Te rade obiskovale.
V soseščini si bila priljubljena zato, ker si bila srednica miru. Zgodilo se je, da je vladalo sovraštvo med sosedami. Nisi prilivala ognju olja; pogovarjala si se se zdaj z eno, zdaj z drugo stranko, češ, soseda nikoli ne reče kaj slabega o tebi; rada bi, da bi bili zopet prijateljici. Še zdaj me veseli, ko se spomnim, da med vaščankami našega o-krožja nisi imela nobene sovražnice. Že na zemlji si uživala plačilo, ki ga je Kristus obljubil miroljubnim. In tega se boš ra-dovala vso večnost.. .
Kot Marija si tudi Ti morala skozi morje žalosti. Tudi Tvoje srce je prebodel meč bolečin — sedemkrat. Izguba sedaj tega, sedaj drugega otroka si morala objokovati. Samo pet nas je o-stalo — najstarejši sin, drugi sin, najstarejša in nekoliko mlajša sestra, in jaz. Vse druge Ti je pustil Bog samo nekaj let v veselje, potem pa jih je vzel k Sebi. Srce Ti je krvavelo za vsakim, a tolažbe si iskala pri Žalostni Materi, ki je tudi izgubila Sina. Mati pač najbolj razume srce matere. Meni si večkrat o-menila, da si zdaj kar vesela, ker imaš večino otrok na varnem in veš, da so vsi v nebesih in prosijo za Te, medtem, ko za nas ostale ne veš, kako bo z nami. Sedaj so že vsi pri Bogu — in Tebi — na varnem. Samo zame še boš morala prositi božje Srce, da se vam še jaz pridružim ... da se bomo vsi skupaj veselili Tvoje lepe krone . ..
Mučenica si bila, mati moja. Dolgih osem let! Naduha Te je skoro neprestano mučila. Nobeno zdravilo ni pomagalo. A vkljub vsemu trpljenju nisem slišala kake tožbe iz Tvojih ust. V naj hujših napadih, ko sem jaz jokala, ker Ti nisem mogla pomagati, si me tolažila, kadar si mogla vsaj malo do sape, češ, saj bo kmalu minilo. Samo Jezusa si klicala na pomoč — a tudi Njemu nisi tožila. Kako si hrepenela po Njem! Kadar se nam je zdelo, da je morda smrt že blizu, smo na Tvojo gorečo prošnjo poklicali duhovnika. Prejela si vse sv. zakramente za umirajoče. In vsakokrat se Ti je po sv. maziljenju toliko izboljšalo, da si kmalu zaspala in je nevarnost minila. Kako veseli
zdaj napočila ura slovesa. V svoji nesebičnosti, da bi mi prihranila strah, si mi svetovala, naj grem na podstrešje in prinesem v sobo košaro, v kateri je bila vsa Tvoja obleka, katero si hotela, da Ti jo oblečemo po smrti. “Le pojdi sedaj; ko umrjem, te bo morda strah v temi,” si komaj izjecljala.
Ker si tako dolgo potrpežljivo prenašala svojo bolezen, so Ti bile prihranjene smrtne muke. Ravno sem Ti po zajtrku zrahljala blazine in Te položila na nje. Mirno, kot otrok si zaspala — še vedela nisem, da si že odšla “domov”. Samo, ker nisem slišala dihanja, me je zaskrbelo. Tvoje široko odprte oči so mi povedale, da si bila “previdena” in pripravljena, ko Te je Gospod povabil na nebeško ženitnino; Ti si Mu lahko z mirno vestj'o sledila v srečno večnost.
s. Lavoslava
Čast in hvala slovenskim materam!
CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja je posebej posvečena materam. To nedeljo se dajmo, rojaki in rojakinje, posebej spomniti vsak svoje matere, vsi skupaj pa vseh slovenskih mater, živih in rajnkih, v Ameriki! Veliko jih je še živih, še več pa jih je mrtvih.
V upanju na boljše življenje so prišle v to deželo. Težko delo in hudo trpljenje jih je tu čakalo. Junaško so ga sprejele nase. Vse, kar imamo v tej deželi Slovenci, je v veliki meri njihova zasluga. V vsem so njihove roke, njihova srca.
Zatorej, na praznik vseh mater sveta, še posebej materam naše krvi in naše besede, vsa čast in zahvala vseh nas!
Jacob Strekal
se pohvalila g. katehetu, da že smo bili vsakokrat, da smo Ti vse znam: moliti očenaš, zdravo- preskrbeli duhovno tolažbo in z
marijo, deset božjih zapovedi, pet cerkvenih zapovedi itd., je gospod hotel vedeti, če je res. Plačilo je bila podobica, ki sem jo zmagoslavno prinesla Tebi. Vem, da je bila Tebi v večje veselje kot meni.
no tudi olajšanje vsaj za nekaj
časa.
Smrt zate ni bila krvnik. Rada si govorila o njej in nas pripravljala na svoj odhod. Nekoč si dobila sredi noči tako hud napad, da smo vsi mislili, da je
Enkrat je bilo drugače
FAIRFIELD, Conn. — Dobil sem AD št. 110, od 23. aprila, v kateri je sestavek g. S. Maliyja “Enkrat je bilo drugače”. 'Ne morem več molčati, moram povedati svoje mnenje o tem, kje je resnica.
Ne vem, zakaj po krivičnem napadajo našo ljubljeno faro sv. Križa in njenega župnika rev. Hribšeka. Prilagam vam farni buletin, da boste videli, kakšen je bil pri nas spored za Veliki teden. (Buletin je dvojezičen, kot je npr. pri Sv. Vidu v Clevelandu. Iz njega je razvidno, da so imeli na Cvetno nedeljo ob 7.30 zjutraj mašo v slovenščini, ob 9. v angleščini, ob 10.30 “slovesni blagoslov zelenja” v slovenščini, na Veliko soboto slovesnost vstajenja v slovenščini. Na Veliko nedeljo sta bili slovenski sv. maši ob 7.30 zjutraj in ob 10. dopoldne, angleški ob 9. in 11. dopoldne. — Op. u.)
Sami presodite, kako je s slovenščino. Pri nas je bil misijonar rev. C. Wolbang, C.M.
Kdaj pride mir v našo faro? Ne hvalim se, vendar naj zapišem, da sem 45 let pri fari cerkveni odbornik in ključar dolga
PRI ŠAHU — Skupina otrok se veselo smej:pri šahovski deski, fotografski razstavi Expo 71 v Chicagu.
Fotografija je .bila na
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Maj je tu.... Preglejte vaš dom m ga olepšajte! Pokličite nas, da vam damo brezplačen proračun za barvanje zunaj in znotraj. Smo strokovnjaki!
leta. Vidim, da imamo malo število takih, ki se sami imenujejo “zavedni Slovenci” in si ne morejo najti mesta. Vse jim ne napak, na poti smo jim starejši Prekmurci, ustanovitelji fare, naša tu rojena mladina in še župnik na vrhu. Sami ne znajo, kaj hočejo. Naš župnik je fejst fant, srečni smo, ko smo ga dobili. Naša fara se bo letos selila in močno upam, da se pod njegovim vodstvom trdno ustanovi in da bo še dolgo let slovenska narodna fara, kar seveda zavisi od nas.
Naš prekmurski pregovor pravi: Ednim se vidi pop, drugim pa skačica.
Pozdrav vsem pri AD! Bog živi vse rojake in rojakinje!
Joseph J. Bojnec ---—o------
Kitajska trgovina s
s svobodnim svetom
HONG KONG. — Trgovina LR Kitajske s svobodnim svetom je v preteklih 6 letih nihala nekje med 3.4 in 3 bilijoni dolarjev vrednosti. Kitajska je u-važala največ iz Japonske (za $580 milijonov), Zahodne Nemčije ($163 milijonov), Kanade ($142 milijonov), Avstralije ($119 milijonov), Velike Britanije ($107 milijonov) in iz Francije ($80 milijonov).
Izvažala je LR Kitajska največ v Hong Kong (za $445 milijonov), na Japonsko (za $254 milijonov), v Singapur (za $137 milijonov), Zahodno Nemčijo ($93 milijonov), Veliko Britanijo ($80 milijonov) in v Francijo ($70 milijonov).
Ameriška podjetja upajo, da bodo z izboljšanjem odnosov med ZDA in LR Kitajsko dobila možnost izboljšanja in povečanja trgovskih stikov in trgovine, poznavalci razmer jih vendar svarijo, naj svoje upe ne stavijo previsoko.
-----o—----
Francozi so vedeli o ugrabitvi Kitajca
PARIZ, Fr. — Ko so skušali rdeči Kitajci spraviti s silo svojega rojaka v pakistansko letalo na poti v Šanghaj na letališču Orly, je nenadno posegla vmes francoska policija in Kitajca po kratkem odporu rdečih kitajskih diplomatov rešila iz njihovih rok in ga odvedla na varno. Francoske oblasti so izjavile, da bo dobil Kitajec priložnost, da se sam svobodno odloči za vrnitev domov ali tudi ne, ko bo zdrav.
V javnost je prišla vest, da je francosko zastopstvo v Alžiriji bilo že preje v stiku s Kitajcem, 33 let starim zdravstvenim tehnikom Changom Shi-jungom in naj bi bil že tam povedal, da bo v Parizu skušal pobegniti. Ki-
Zenskc dobijo delo
Dishwasher
Lady, 3 days, Tuesday, Wednesday, Thursday, 7:30 a.m. until 2:30 p.m.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
_______________________(93)
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite st osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
(xj
tajci so za to verjetno zvedeli in hoteli to preprečiti s silo, pa jim ni uspelo.
Edino, v čemer si v Parizu niso na jasnem, 'je to, ali je francoska tajna služba nastopila na svojo roko ali z vednostjo in po naročilu vlade. Da Peiping Parizu tega ne bo hitro pozabil, o tem ni dvoma. O tem govorijo pretekle skušnje na tem področju.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 5-5 vsaka, dve garaži, v Collinwoodu, blizu E. 15c St. Kličite 531-3725.
______________ -(91)
Building for sale
6 suites furnished and 2 stores on St. Clair Ave. Each suite 4 rooms and bath; individual heat. Income $8,000 a year. For sale reasonable because of illness. Call at 6812 St. Clair Ave., or call 361-1635.	(89)
Hiša v najem
6-sobna enodružinska hiša, podkletena, se odda v najem blizu Sv. Kristine v Euclidu zanesljivim ljudem, pod pridržanimi pogoji. Za pojasnila kličite:
481-7444
_________________-(90)
Lastnik prodaja hišo
Chardon Hill okolica —dvo-družinska zidana ranch hiša, 3 spalnice, polna klet, zidana garaža. Kličite 531-0039. ________________________ (89)
V	najem
5-sobno stanovanje se odda v najem na 1126 E. 72 St. spodaj. Za pojasnila kličite 731-5111. ________________________-(89)
Pri E. 260 St.
Zelo krasna in velika Colonial hiša, 3 velike spalnice, sprejemna soba z ognjiščem, zgotovlje-na razvedrilna soba, garaža za 2 kare; dobro zgrajena. Morate ogledati.
Sv. Roberta fara
Pri E. 238 St., nova zidana hiša, 3 spalnice, aluminijaste strani, polna klet. $26,900.
V Euclidu
Pri Chardon Rd., 3 spalnice, zidana hiša, priključena garaža, zgotovljena razvedrilna soba, kopalnica na prvem, pol kopalnice na drugem.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	731-L070
________________________(92)
Družabnico išče
Okrevajoča žena išče družab-' nico, najraje, da bi stanovala pri njej. Za pojasnila kličite podnevi: 381-0781, po 8. uri zvečer: 381-3862.
-(89)
V	najem
Lepo 4-sobno stanovanje, zgoraj, se odda na 67 cesti samo starejšim odraslim. Za pojasnila kličite: 881-7240.
-(89)
Stanovanje išče
Slovenska upokojenka išče 2 ali 3 sobe v bližini Neff Rd. ali cerkve sv. Kristine.
Kličite 692-1983
(90)
V	najem
Odda se 3 neopremljene sobe in kopalnica odraslim na E. 71 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 361-0989 po 5 uri pop.
(92)
Car st Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.	481-2237
ALEXANDRE DUMAS i
Grof Monte Cristo
'JS fc
IX.
Belolisca.
Baron pelje grofa skozi vrsto krasno in okusno opremljenih sob v budoar gospe Danglarsove; bila je to majhna, osmerokotna soba, tapecirana z rožnato barvnim atlasom, ki je bil prevlečen z indijskim muselinom. Stoli starega sloga so bili iz pozlačenega lesa in prevlečeni s starimi tkaninami. Okoli vrat' so bile naslikane pokrajinske slike v Boucherjevem žanru. Razun tega sta bili še dve majhni pastelni sliki en medaillon s celim pohištvom vred v zelo prijetnem soglasju z ljubko sobo, tako da je bila ta mala soba v celi palači jedina, ki je imela na sebi res nekaj karakterističnega. Sezidana je bila po načrtu, katerega je dal napraviti gospod Danglars od jednega prvih in najslavnejših arhitektov iz dobe cesarja, opravila pa sta jo baronica in Lucien Debray. Tudi je gledal gospod Danglars, velik častilec stare mode iz dobe di-rektorija, na ta mali, ljubki kabinetič zelo prezirljivo; sicer pa je smel- v splošnem priti semkaj samo tedaj, če je lahko opravičil svoj prihod s tem, da je pripeljal koga drugega. Ni bil torej Danglars oni, ki je predstavljal, ampak oni, ki je bil
CHICAGO, ILL.
Help Wanted Male & Female
WANTED
WAITRESS over 21 years. ASSISTANT MANAGER COOKS (Male over 18) PIZZA HUT 7043 W. Roosevelt rd. 749-2336
, i	(89)
APARTMENTS FOR RENT
APARTMENT
3825 North Pino Grove
Cor. SHERIDAN & PINE GROVE FREE CARPETING 1 BEDROOM
•	New elevator building
•	Air conditioned
•	Reserved parking
•	Bus service at the door
•	1 block to lake
$195.00
477-3695	348-2000
_________ (89)
LOVE
AT FIRST SIGHT 6300 M. SHERIDAN
STUDIO & 1 BEDROOM APTS.
Gracious economical living in this new elevator building.
•	AIR CONDITIONED
•	SUN DECK
•	INSIDE OR OUTSIDE PARKING
•	BUS SERVICE AT THE DOOR
From $145
HARBOR
MANAGEMENT 00.
465-4020	348-2000
RENTAL AGENT ON PREMISES
(89)
REAL ESTATE FOR SALE
FLOSSMOR — 6 rm. frame Cape Cod with 3 bdrms., util. rm. breezeway. 2 c. gar., paved drive, beaut. Indscp. Comple. redecorated. Exc. echl. dist. By Owner. 481-3629 ______________________________(89)
2 Story Deluxe Brk. — Only 9 yrs. old by retiring owner. Vic. Diver-sey & Laramie. 2-5Vi’s & 1-4 rm. garden apt. Exc. monthly inc. Prk. facil. 237-3613 or 745-9031
predstavljen ter sprejet dobro ali slabo, kakor je bilo pač obličje obiskovalčevo gospej baronici prijetno ali neprijetno.
Gospa Danglars, ki je bila kljub svojim šestintridesetim letom še izvanredno lepa, je sedela pri svojem pianu, majhnem mojsterskem delu, dočim je sedel Lucien Debray pri mizi in listal v nekem albumu.
Lucien je že pripovedoval baronici o grofu. Čitatelj se spominja, kakšen mogočen vtis je na-, pravil Monte Cristo na Albertove goste pri zajutreku. In dasi Debray za močne vtise ni bil baš dovzeten, se ta utis pri njem vendar še ni razkadil: o tem so pričala poročila, katera je dal baronici o Monte Cristu. Radovednost gospe Danglars, katero je vzbudil že Mercerf z opisovanjem svojega potovanja in jo je še podnetil Lucien, je prikipela do vrhunca. Tudi je bila ta igra s pianom in albumom le jedna onih zvijač, katere imajo ovreči v visokem svetu največje sum-nje. Baronica torej sprejme gospoda Danglarsa s smehljajem, s kakoršnim ga je osrečila le red-kokrat. Grofu se odzove na njegov spoštljivi pozdrav s cere-monijoznim, a zajedno gracijoz-nim poklonom.
“Gospa baronica,” pravi Danglars, “dovolite mi, da vam predstavim grofa Monte Crista, ki mi ga je priporočil jeden mojih rimskih korešpondentev kar najtopleje. Reči mi je treba samo jedno besedo, in ta ga napravi v trenotku ljubljencem vseh naših lepih dam; v Paris prihaja z namenom, da ostane tukaj jedno leto ter porabi tekom tega časa šest milijonov; to nam obeta celo vrsto plesov, pojedin in nočnih praznikov, glede katerih upam, da nas gospod grof pri njih ne pozabi, kakor tudi mi ne pozabimo njega pri naših malih gostovanjih.” Dasi je predstavil Danglars grofa na dovolj okoren način, je bila novica, da prihaja v Paris mož, ki namerava izdati tekom jednega leta premoženje princa, nekaj tako posebnega, da se ozre gospa Danglars na grofa s pogledom, ki ni bil brez zanimanja.
“In kdaj ste prišli, gospod?”... vpraša baronica.
“Včeraj zjutraj, milostiva.” “In kakor pravijo, ste prišli po svoji navadi s konca sveta?” “To pot čisto priprosto iz Ca-dixa, milostiva.”
“O, vi prihajate v najslabšem času. Paris je tekom poletja strašen: nobenega plesa, nobene gostije! Italijanska opera je v Londonu, francoska opera je povsodi, samo ne v Parisu; in kakor pač veste, Theatre-Fran-cais ni nikjer. V razvedrilo nam je torej ostalo le še nekaj nesrečnih konjskih dirk na Marsovem polju in v Sataryu. Ali se vdeležite dirk, gospod grof?” “Jaz, milostiva,” odvrne Monte Cristo, “se nameravam vde-ležiti vsega, kar delajo ljudje v Parisu, samo če bom imel srečo, da najdem človeka, ki me seznani s francoskimi šegami in običaji.”
“Ali ljubite konje, gospod grof?”
“Del svojega življenja sem preživel v Orientu, milostiva, in Orientalci cenijo, kakor pač veste, le dvoje na svetu, namreč plemenitost konj in lepoto žensk.”
“O gospod grof,” pravi baronica, “biti bi morali toliko galantni, da bi imenovali najprej ženske.”
“Vidite, milostiva, da imam prav, ko pravim, da rabim men-
torja, ki bi me seznanil s francoskimi navadami.”
Ta hip vstopi zaupna baroničina komornica ter pove svoji gospej nekaj besed na uho.
Gospa Danglars prebledi.
“Nemogoče!” pravi.
“To je gola resnica, milostiva,” ovrne komornica.
Gospa Danglars se obrne k svojemu možu.
“Ali je to res, gospod?”
“Kaj milostiva?’” vpraša Danglars, vidno razburjen.
“Kar mi pravi ta deklica ....”
“In kaj vam pravi?”
“Pravi mi, ko je prišel koči-jaž, da vpreže v moj voz moje konje, pa jih ni našel v hlevu. Kaj pomeni to, vas vprašam!”
“Milostiva,” pravi Danglars, “poslušajte me.”
“O, poslušati vas hočem, gospod, kajti radovedna sem, kaj mi poveste; ta dva gospoda imenujem za sodnika med vami in menoj, in nato jima stvar pojasnim. Gospoda,” nadaljuje baronica, “gospod baron Danglars ima v hlevu deset konj, izmed katerih sta dva moja; to sta krasna konja v Parisu; saj ju poznate, gospod Debray, moja belolisca. Torej isti hip, ko si izposodi gospa Villefortova moj voz ali ga ji jaz obljubim, da se pelje v Boulogneski les, mi konja izgineta. Gospod Danglars je pač zaslužil pri njih nekaj tisoč frankov in jih je prodal. O moj Bog, kakšni strašni ljudje so špekulantje!”
“Milostiva,” odvrne Danglars, ‘konja sta bila za vas preživah-na in predivja, stara sta bila komaj štiri leta, in strašno sem se bal za vas.”
“Ej, gospod,” pravi baronica, “dobro veste, da imam že c e 1 mesec sem najzanesljivejšega kočijaža celega Parisa, če morda niste prodali s konji vred tudi kočijaža.”
“Ljuba prijateljica, preskrbim vam slična in, če mogoče, še lepša, toda mirnejša konja, ki mi ne bodeta provzročala toliko strahu.”
Baronica zgane ramena z izrazom najglobokejšega preziranja na obrazu.
Zdi se, da Danglars te več Kakor zakonske geste ne opazi. Dbrne se k Monte' Cristu in pravi:
DA BI BILA BOLJ ZANIMIVA — Sonja Pugin se je na modni razstavi “Pomlad 71” na Oxford Street v Londonu na Angleškem oskrbela še s psičkom, da bi vzbudila več pozornosti v svojimi ,cvročimi>’ hlačkami.
Tils card
proves you're you
Na Cleveland Trust BankAmericard bo Vaša slika. To pomeni, da boste vedno imeli neoporečno osebno izkaznico, ne glede na to, kje boste, ne glede na to, komu se boste želeli izkazati.
Razen tega te izkaznice drugi ne more uporabljati kot Vi. Celo, če je izgubljena ali ukradena, Vam ni treba skrbeti. Vi nikakor ne boste odgovorni za njeno neupravičeno uporabo. Niti za eno minuto. Niti za en cent.
In ker je ta karta najbolj častna bančna karta na svetu, Vam daje tudi kreditne privilegije po trgovinah kjerkoli. Nobena kreditnega doplačila za nakupe, če plačate račun tekom 25 dni.
Pridite k nam in vprašajte za Vašo brezplačno karto pri Cleveland Trust banki.
BankAmericard

yjAuiMCftiiiio atONATime
or
CLEVELAND TRUST
- vrnili miMitti ..	_
i)4? 133 VST
“Resnično obžalujem, da vas nisem spoznal prej; zdaj vreju-jete svojo hišo, ali ni res?” “Da,” pravi grof.
“Ponudil bi jih bil vam. Pomislite, da sem jih dal skoro zastonj; toda rekel sem že, da sta mi vzbujala preveč skrbij, in rad sem jih dal. To sta konja za mladega moža.”
“Hvala vam, gospod,” pravi grof. “Danes sem kupil dva zelo lepa konja in jih nisem plačal baš drago. Tukaj jih vidite, gos-
pod Debray; če se ne motim, ste vi poznavalec konj?”
Dočim gre Dobray k oknu, se približa Danglars svoji ženi.—
(Dalje prihodnnč)
Z A SM~E H
Prizadevanje
Janezek bi rad razveselil starega atka, ki se mu zdi nekam žalosten, zato ga vpraša:
“Stari ata, ali bo na tvojem pogrebu igrala godba?”
Ha MATERINSKI DAN
naj lepše počastimo naše matere
S CVETLICAMI ♦
Say it WITH FLOWERS on
MOTHER’S DAY
JAMES A. SLAPNIK JR.-FLORIST
6620 St. Clair Ave.	Tel.: HE 1-8824

STARC FLORAL INC.
6131 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103 Telefoni: podnevi 431-6474, ponoči EX 1-5078
CVETLIČARNA IN ZASTOPSTVO ČOKOLADE FLORA MIR

NA MATERINSKI DAN počastimo in razveselimo naše matere s cvetlicami in škatljo izvrstnih čokoladnih bonbonov FLORA MIR.
Mamici šopek, da si okrasi obleko.
Mamici narezano cvetje za njeno mizo.
Mamici rožo v lončku za njeno sobo.
V mestu dostavimo isti dan.
Cvetje dostavimo telefonično takoj po vsej Ameriki. Telegrafično naročimo cvetje v inozemstvu po vsem svetu. Iskreno želimo, da bi vse naše matere praznovale vesel in srečen MATERINSKI DAN!
^------ - ^
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMEMŠKC D0MGVIN9
KOT DARILO ZA
Materinski dan
Naročite telefonično: 431-0628
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
....im...milim..
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
=	6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: 361-0583	5
COLLINWOODSKI 452 E. 152nd STREET
URAD
Tel.: 481-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in, ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo

^miimiiiiiiiiiiimmimiimmiimmiiiimmimmiimiiiiimimimmimiiimiiiiiih
Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime in naslov: ...........

EUCLID POULTRY
V rslogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma »veži jajca ter vseh vrat perutnino. Pridite In al Izberite!
HOWARD BAKER
14» EAST 185 STREET. EUCLID	KI 1-8187