prešifriranja, ki bi vseboval za posamezne točke njihove sedanje in nove šifre. Thk 
seznam je potreben zaradi kompatibilnosti z izmeritvenimi elaborati (skice, 
tahimetrični zapisniki, šifriranje parcel, ipd.). 
Glede na to, da je v teku pospešena pretvorba katastrske grafike v digitalno obliko, bi 
bilo smiselno tak sistem šifriranja uvesti čimprej po vsej Sloveniji, seveda z dodatnimi 
dogovorjenimi eiementi šifre in geodetskih digitalnih baz. 
Joe 1hglav 
Prispelo za objavo: 25.11.1991 
Obvestilo o dejavnostih v okviru 
JEP MPUS programa ELIS 
UVOD 
Tuhnični Univerzi v Delftu na Nizozemskem je komisija Evropske skupnosti odobrila 
podporo pri realizaciji programa Education in Land Information Systems (ELIS) v 
okviru IBMPUS (Trans-European Mobility Programme for University Studies) Joint 
European Project (JEP). ELIS projekt se je začel v študijskem letu 1991/92 ter bo 
predvidoma trajal dve do tri leta, odvisno od uspešnosti in obsega realizacije. 
Sodelujoče univerze so naslednje : 
Delft University ofTochnology (NL)-funkcija: koordinator, (nosilca: prof. M.J.M. 
Bogaerts in prof. J. Gazdzitcki), 
Polytechnic of East London (GB) - funkcija: sodelujoča univerza, (nosilec: prof. P.R 
Dale), 
University of Aalborg (DK) - funkcija: sodelujoča univerza, (nosilec: prof. E. 
Stubkjaer), 
University of Thessaloniki (GR) - funkcija: sodelujoča univerza, (nosilec: prof E. 
Liviearatos), 
Agricultural-Tochnical Academy, Olsztyn (PL) - funkcija: izbrana univerza, (nosilec: 
prof. A Hopfer), 
Centre for Geodesy and Cartography, Warsaw (PL) - funkcija: izbrana univerza, 
(nosilec: E, Musial), 
University ofLjubljana (SLO) -funkcija: izbrana univerza, (nosilec: R. Šumrada). 
CII.JI 
Informacije o zemljiščih so potrebne za razvoj ter organizacijo različnih dejavnosti v 
prostoru oziroma za vse aktivnosti, ki se nanašajo na zemljo. Zanesljivi podatki o 
zemljiščih so posebno pomembni v postkomunističnih deželah v Vzhodni ter 
Centralni Evropi, ki so v obdobju politične, socialne in ekonomske preobrazbe. Po 
desetletjih stagnacije so te države začele uvajati reforme za simulacijo tržišča 
nepremičnin, intenzivnejšo izrabo prostora ter varstvo okolja. Obstoječi zemljiški 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
informacijski sistemi (LIS) v nekdanjih deželah realnega socializma ne delujejo 
zadovoljivo. Ena od osnovnih in pomembnih dejavnosti za izboljšavo stanja je razvoj 
ustreznih izobraževalnih sposobnosti v teh deželah. 
V prvem letu delovanja se bo ELIS projekt osredotočil na Poljsko, ki izvaja velike 
ekonomske spremembe. V naslednjem študijskem letu se bo projekt razširil oziroma 
internacionaliziral v večji meri ter bo vključil tudi druge države Vzhodne in Osrednje 
Evrope, med drugimi tudi Slovenijo. Načrtovano sodelovanje vključuje združene 
podiplomske LIS tečaje, izmenjavo znanja in izkušenj v obliki različnih posvetovanj 
ter seminarjev, sestavo in distribucijo enotnih študijskih pripomočkov, itd. 
ELIS projekt je torej v glavnem namenjen podpori izobraževanja o LIS tehnologiji v 
deželah Vzhodne in Osrednje Evrope. Kombinirale se bodo izkušnje in prenos znanja 
o tehnoloških LIS značilno~tih in zmogljivostih iz dežel Zahodne Evrope na probleme 
in specifične LIS potrebe v izbranih deželah na Vzhodu. Tukšni cilji bodo doseženi s 
pomočjo naslednjih aktivnosti 
o z izvedbo skupnih inovativnih podiplomskih LIS tečajev 
o s stimulacijo izobraževanja visokokvalificiranega učnega osebja. 
OSNOVNE AKTIVNOSTI 
V okviru skupnih enotnih podiplomskih tečajev sta planirani dve vrsti oziroma ravni: 
• osnovni podiplomski LIS tečaj 
• nadaljevaljni podiplomski LIS tečaj. 
Učni programi teh tečajev bodo razviti in izdelani s sodelovanjem izvedencev iz vseh 
dežel udeleženk ELIS projekta. Dolgoročni cilji tako razvitih učnih programov so med 
drugim tudi uskladitev ter postopno poenotenje sedanjih fakultetnih LIS učnih 
programov, tako na ravni podiplomskega študija kakor tudi v okvirih dodiplomskega 
študija. 
Program enomesečnega intenzivnega osnovnega tečaja pokriva naslednje tematike : 
o uvod v LIS koncept 
• teorija in značilnosti podatkov o zemljiščih 
• LIS tehnologija 
• praktični problemi pri razvoju in vzdrževanju LIS-a 
o specifični LIS aspekti v postkumunističnih deželah. 
Izbrani najuspešnejši kandidati iz osnovnega tečaja bodo nadaljevali študij v 
nadaljevalnem tečaju. Program šestmesečnega nadaljevalnega tečaja je raziskovalno 
orientiran in bo vključeval naslednje teme : 
• obvezni in izbirni predmeti za razširitev in poglobitev znanja osnovnega tečaja 
o diplomski študij z nalogo, ki bo posvečen reševanju konkretnih problemov v 
državi udeleženca. 
DODATNE AKTIVNOSTI 
Vsako akademsko leto se bo organiziral ELIS seminar kot forum za prezentacije in 
razpravo o izobraževalnih aspektih LIS študijskih programov v Evropi. Na seminarjih 
se bodo zbrali akademski učni in raziskovalni kadri, ki so aktivno zainteresirani za 
revizijo LIS študija, sestavo enotnejših učnih programov, pedagoške probleme in 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
izmenjavo izkušenj med izobraževalnimi ustanovami v Zahodni, Centralni in Vzhodni 
Evropi. Prvi takšen ELIS mednarodni seminar bo organiziran konec aprila 1992 v 
Delftu. Planirana je tudi organizacija različnih strokovnih in pedagoških posvetovanj 
za zadovoljevanje in reševanje konkretnih potreb in problemov v določeni deželi. V 
sklopu te vrste ELIS aktivnosti je bilo že konec oktobra 1991 organizirano in 
realizirano enotedensko posvetovanje v Delftu, ki je imelo naslov Razvoj parcelno 
orientiranega LIS v Republiki Sloveniji. Mednarodnega posvetovanja so se udeležili 
tudi štirje pedagoški delavci FAGG, Oddelka za Geodezijo. 
mag. Radoš Šumrada 
Prispelo za objavo: 11.11.1991 
Vodenje zemljiškega katastra na 
Nizozemskem 
1. UVOD 
V okviru mednarodnega programa JEP TEMPUS - Izobraževanje o zemljiških 
informacijskih sistemih, ki je bil na Tuhniški univerzi v Delftu, smo si ogledali tudi 
katastrsko upravo province Južna Holandija v Rotterdamu. Seznanili smo se s 
konceptom dela in novostmi, ki jih želijo vpeljati v vodenje zemljiškega katastra. 
2. OSNOVNE ZNAČILNOSTI ZEMWIŠK.EGA KATASTRA 
Katastrska izmera Nizozemske se je začela v prejšnjem stoletju s klasično izmero. Do 
druge svetovne vojne je bila izvršena obnova dela ozemlja. V letu 1975 pa se je začel 
velik projekt z imenom GBK.N (izdelava osnovnih kart velikega merila za celotno 
Nizozemsko in sicer 1:1 000 za urbana območja in 1:2 000 za agrarna območja). Karte 
so namenjene različnim uporabnikom, kot so občine, različne komunalne organizacije 
in katastrske uprave. Do sedaj je pokritih s kartami več kot 50% celotne Nizozemske. 
Projekt bo predvidoma končan leta 2000. Od leta 1982 se vodijo karte digitalno in se 
tako tudi vzdržujejo. Podatki se pridobivajo fotogrametrično, le kjer to ni možno, se 
uporabljajo običajne metode izmere. Najpomembnejša značilnost nizozemskega 
katastra je vodenje parcelnih mej po topografskih elementih terena. Na tako razviti 
produkciji novih katastrskih načrtov, baziranih na GBKN, ni bilo treba izvrševati 
(minimalno) osnovnih in dragih geodetskih meritev. Vsebina map s topografskimi 
informacijami je naslednja: meje cest, vodne poti, jarki, vrh in dno jezov, mostovi, 
zgradbe, naravne topografske razmejitve z mejami in ogradami. Za povečanje 
čitljivosti map so le-te opremjene z imeni vodnih poti in cest ter s številkami zgradb. 
3. VODENJE IN VZDRŽEVANJE GRAFIČNE BAZE PODATKOV 
Grafični del baze se vzdržuje z LKI sistemom, ki omogoča: 
o avtomatsko zbiranje podatkov, procesiranje, vzdrževanje in prezentacijo 
geodetskih in kartografskih podatkov, 
o digitalno registracijo geodetskih in kartografskih podatkov za različne 
uporabnike (planiranje, komasacije, itd.). 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4