V NEDELJO, 26. NOVEMBRA OB 17 V SLOVENSKI HIŠI Proslava Kristusa Kralja S proslavo bomo na praznik, ki je zadnjo nedeljo cerkvenega leta, počastili našega Kralja, se spomnili slovenskih katoliških shodov in začrtali smernice za naše občestvo v bodoče. MLADINSKI SHOW IN PLES V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU v soboto 18. novembra ob 21 Diskoteka LEPO JE BITI MLAD... SDO Ramos Mejita vabita na 3. MLADINSKI DAN ŠPORTNI IN KULTURNI PROGRAM SFZ 19. NOVEMBRA CASTELLI 28 V nedeljo, 19. novembra v Slovenski vasi v Lanusu CELODNEVNA SLOVESNOST Zegnanje ob 13. obletnici blagoslovitve cerkve Srebrna maša č. g. Petka Janeza CM Zaključna prireditev Misijonskega zavoda Sv. maša se začne ob pol desetih; opoldne skupno kosil», nato pete litanije in končno igra gojencev Misijonskega zavoda Vsi rojaki lepo vabljeni! ob 8.45 Slovenska šola — San Martin RODITELJSKI SESTANEK sobota, dne 18. novembra 1972 ob 17. Predaval bo g. prof. dr. R. Hanželič. Prosimo vse očete in matere, da se gotovo udeležijo tega zadnjega sestanka v letošnjem letu. UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA j m u e n L e § SLOVENSKI DOM BERAZATEGUI VII. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE ■ ■ ■ [ v nedeljo, dne 12. novembra 1972 - združena s pestrim sporedom: DOPOLDNE: ob 11: prižig plamenice slavja dviganje zastav sv. maša kosilo POPOLDNE: ob 15: pozdravna beseda predsednika Doma mladinski oktet nastop mladine Ti, ki iščeš prijetnega oddiha in razvedrila po trudnem vsakdanjem delu — v Berazateguiju ga boš našel. Družine z otroki, ki si želite proste narave in sonca, pri nas imamo vse to. In ti, ki iščeš srce, v Berazateguiju te čaka. Nasvidenje torej - pa prav zares! P. S.: Dohod z železniške postaje v Berazateguiju: kolektiv 300 B do calle 1 y 34. Oddam v najem NOVO STANOVANJE poleg parka in bazilike v Moronu, 9. nad., 2 sobi, kuhinja, kopalnica in pralnica. Informacije v upravi lista PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! ESLOVENIA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta, baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 | Slovenski dom v San Martinu ■ ■ i PEVSKI KONCERT 1 . j V soboto, 25. novembra ob 19,30 Correo A rgentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 16 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213 Pevski zbor „MLADINA“ prireja FESTIVAL SLOVENSKE PESMI 25 fantov in deklet bo pelo pesmi nove slovenske mladine, ki bodo razveselile srca mladih in odraslih. 18. NOVEMBRA 1972 V CARAPACHAY U OB 20 Podružnice ■ Avda. 25 de Mayo 136 j CALOS SPEGAZZINI ! Almafuerte 3230 SAN JUSTO Ruta 205 Frente Estación EZEIZA T. E. 295 -1197 Električni aparati Volvo — Yelmo Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — Ranser -— Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall. Potujete v RIM - Italijo? Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov. Hotel BLED -00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40 in Hotel DANIELA 00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051 Lastnik: VINKO LEVSTIK Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli! 95 Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z. KINTA SLOGA - SEZONA 1972/73 od 26. II. 1972 do 18. 3. 1973 Vstopnina: Ob nedeljah, sobotah in praznikih $ 6.— Ob delavnikih $ 4.—, sezonska vstopnica $ 60.— Otroci članov do izpolnjenega 14- leta zastcnj. Mladina od 15. do izpolnjenega 18. leta polovična. Kinta bo odprta vse dni v tednu od 9 do 21, razen ob petkih, ko bo zaprta zavoljo čiščenja. Vstop na kinto je dovoljen SAMO članom Kreditne zadruge „S. L. O. G. A.“ z o. z. in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni ali pri vstopu na kinto za $ 2.—. Prosimo, da to upoštevate in ne vabite na kinto ljudi, ki niso člani zadruge. STOLETNICA MARTINA FIERRA naj ne gre mimo tebe: KUPI GA v slovenski prepesnitvi Tineta Debeljaka. Najlepše darilo dijakom za Miklavža. Za božič in Novo leto slovenskim in argentinskim prijateljem! Kupi ga pri Zavetišču škofa Rožmana (M. Potočnik, Laprida 4762, Ciudadela) •— Podpreš tudi Rožmanovo zavetišče! Cena do novega leta še vedno $ 40.—. Odšla je v večnost naša dobra mama in stara mama. II. novembra 1972 v Slovenski hiši oh osmih^zvečer - gospa Pesem ljubezni naj v srcih zveni i Marija Batagelj roj Vodopivec Povezani bomo ostali z njo v molitvi in hvaležnem poje zbor spominu Slovenske mladenke sin Slavimir z ženo Marjano in otrokoma Gregorjem Vodi ga. Anka Savelli-Gaserjeva in Maruško v Buenos Airesu ter Koncert prireja hčerka Vlasta z možem dr. Dragom Legišem in hčer- Zveza slovenskih mater In žena kama Alenko in Vido v Devinu. v dobro svojega podpornega sklada in lepo vabi rojake k udeležbi. Sv. maša se bo darovala zanjo v soboto, 25. novembra, ob 19 v Slov. hiši. ^^Xiiiowîcc s» «SBowgyigj«e PTUJ Pri gra{jnji nove ceste Maribor Zagreb so pri Hajdini 4. oktobra spet naleteli na grobove, ki so iz prvega in drugega stoletja po Kr. Poleg nakita, lončkov in kovancev cesarjev Hadrijana in Klavdija je najpomembnejša najdba obljubni oltarček, sicer nekoliko poškodovan, posvečen bogu Silvanu. BOHINJ. — Ljubljanski jamarji so prišli do dna brezna pod Gamovo glavico v Bohinju pod planino Viševnik. Ugotovili so, da je brezno globoko 600 metrov. MARIBOR. — Na mariborskem sejmišču je bila od 5. do 15. oktobra Slovenska lovska razstava. Razstavljenih je bilo 1400 lovskih trofej, ki jih je Mednarodna ocenjevalna komisija iz Pariza ocenila in ugotovila, da pripada razs'avljalcem 110 zlatih, 280 srebnTh in 700 bronastih medalj. Poleg lovskih trofej je bilo na razstavi 60 pasemskih lovskih psov; v posebni dvorani pa so razstavili vse predstavnike divjadi, ki živi v slovenskih loviščih. Posebnost razstave je bila zbirka jajc vse divie perutnine, ki je edinstvena v Jugoslaviji. LENDAVA. — Strokovnjaki so v Petišovcih prišli na sled nafti in računajo, da bodo v nekaj letih tudi industrijsko izkoriščati; najdišča. Napovedujejo pa tudi obsežne raziskave podzemlja v Gornji Ratki. Doslej so odkrili tri manjša nahajališča nafte v Petišovcih ter nahajališče plina v Dolini. MARIBOR. — Delavski svet pekarne Inles Maribor je omejil peko cenenega enotnega kruha, ki ga prodajajo po 1,90 din za kg. Svoj sklep so utemeljili, da peka tega kruha prinaša izgubo. Strankam pa priporočajo, naj kupujejo vikend kruh, ki stane 2.40 din kg. LJUBLJANA. — Za odpravo pomanjkanja sladkorja iz sladkorne pese so uvozili trsni sladkor iz Kube. Ker pa so se pošiljke precej zavlekle, je pomanjkanje sladkorja čutila tuai industrija. V ljubljanskih tovarnah slaščic in bombonov šumi in Konditor so v septembru delali v omejenem obsegu; 22. septembra pa sta vodstvi obeh tovarn izjavili, da bodo delo ustavili, če ne bodo dobili v štirih dneh zadovoljive količine sladkorja. Sladkorja tudi v trgovinah ni bilo; listi pa so pisali, da ga imajo gospodinje doma, ker so ga kupovale, kjerkoli so ga mogle dobiti. LJUBLJANA. — Ljubljanska študentska založba je izdala knjigo izbranih spisov Leva Trockega z naslovom — Literatura in revolucija. Knjiga ie izšla v 2050 izvodih. PTUJ. — Ptujčan inž. Stojan Ker-bler je bil proglašen za najboljšega jugoslovanskega fotoamaterja. Visoko priznanje združeno z zlato plaketo je znanemu fotoamaterju podelila žirija oktobrskega salona fotografij v Beogradu. KRANJ. — V največji Iskrini tovarni Elektromehanika, kjer je zaposlen vsak četrti Kranjčan, so 30. septembra povabili občane na obisk tovarne. V tej tovarni izdeluje 5900 delavcev telefone, telefonske centrale, električne števce, vrtalne stroje in še nekaj drugih izdelkov. Tovarno si je ogledalo nad 4000 obiskovalcev; povabilo pa so predstavniki tovarne navezali tudi na propagando za nove delavce. Tovarna bo v prihodnjih dveh letih rabila še okoli 1200 delavcev. POSTOJNA. — Postojnska občina je sledila idrijski in je prepovedala točenje alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj. LJUBLJANA. — Na ljubljanski univerzi nekai ne gre po volji komunistom, scer ne bi Cen ralni komite Zveze komunistov na svoji 28 seji med drugim na dolgo preučaval položaj in zahteval od komunistov, naj na „univerzi ustvai-jalno vplivajo na politično usmeritev“. Po referatu in izčrpni razpravi je Centralni komite objavil svoje sklepe v osmih točkah, kjer daje navodila za delo. V zadnji, osmi točki pravi CK, „da bo s sekretariatom tudi v bodoče obravnaval aktivnost komunistov in organizacij ZK, razmere in najaktualnejše ¡"robleme na univerzi“. RADENCI — V zdraviliškem hotelu Radin je 29. septembra nastopil znani mednarodni pevec Ivan Rebroff. Pri petju znanih ruskih pa tudi drugih pesmi ga j:1 spremljal njegov orkester enajstih balalajk. Umrli so od 2. dio 8. oktobra 1972: LJUBLJANA — Pavla Borštnar r. Berlič, 81; Terezija Boškin r. Ličen, 90; Alojzija čižman r. Bratun; Marija Čuk; Jože Germ; Ciril Gostič; Marija Jurca r. Arrigler, 92; Lojze Kastelic; Helena Klančar r. Uranič; Jože Mrak, miz. mojster; Viktor Margon, 71; Marija Mamilovič r. Okorn, 95; Danica Planinšek: Roza Potočar r. Skuber, 90; Robert Rutar, slikar-grafik (prom. nesreča); Zlatko Seliškar; Marija Seliškar r. Margon; Franc Sitar; Aleksander Smirno v; Viktor štalec, up. kurjač; Ignac štrušnik; Ludovika Tancig r. Likar; Jerica Trkov r. Svetek; Anton Zupan. RAZNI KRAJI — Nežika Arzenšek, Celje; Danica Blažina r. Kavčič, Postojna; Katarina Borovnik r. Gorenšek, Frankolovo; Franc Cegnar, 86, Slovenske Konjice; Rado Furlan, Kranjska gora; Rozalija Herle, Radeče; Anton Hauptman, Jelša; Zdravko Kovač, 78, Velenje; Franc Keber, 66, Svet je; Alojzij Kočar, D. M. v Polju; Ivan Koželj, 80, Motmk; Stanko Kosec, Medvode; Lado Kovač, Zagorje ob Savi; Jože Lavtar, Stražišče; dr. Marjan Morelj, Beograd; Ivan Mihelič, 81, D. M. v Polju; Angela Olfacius, b. trgovka, Dobrna; Marija Perko r. Markovič, Goriče; Franc Pirš, Zg. Tuhinj; Marjan Rolih, Šentjernej in Marjan Rajer, Novo mesto (prom. nesreča); Hinko Rus, Kranj; Minka Sodja r. Kocjane, 84, Boh. Srednja vas; Matevž skodlar, gostilničar, Tomačevo; Anton Štraus, Krupa; Anton Sladič, Sajenice; Kristina Seme, Kranj; Matilda Slokan r. Jug, Krani; Franc Šuster, Trbovlje; Martin Težak, Gunclie; ing. kem. Martin Ve-čerjevič, Celjte; Martin Vojska, Dob pri Domžalah; Jože Vrečar, Podmolnik; Marija Vidmar r. Taškar, 'Dravlje; Slavi o Zupančič, Zalog; Marija Zupančič r. Goste, Zagorje. Slovo od petega letnika Nimamo besed s katerimi bi začeli. A želimo povedati to kar danes čutimo: HVALA! Da, hvala vsem in za vse kar smo pridobili v znanju, v naukih, v izobrazbi in, kar je še več. v prijateljstvu in razumevanju. Mislimo in smo prepričani, da nikoli nihče od nas ne bo mogel pozabiti in nikoli nehati priznavati, kar smo dobili na srednješolskem tečaju v Slovenski hiši. V prvih letnikih smo bili še v starem poslopju našega osrednjega doma, potem smo se preselili v drugo nadstropje nove hiše. Koliko nam pomenijo razredi, ki smo jih v petih letih obiskali! Vsak razred ima svoje življenje in zgodovino! Pet let našega življenja; danes se konča. Danes se konča doba, v kateri je bilo mnogo uspehov, pa tudi kaj napačno narejenega. Odslej naprej se bo vse ohranilo v spominu, vedoč, da smo preživeli v srednješolskem tečaju najvažnejšo dobo življenja oblikovanja in izobrazbe. In preživeli smo jo na trdnih temejih, ki so nam jih nudili profesorji z dobrimi in lepimi zgledi. Bila je najvažnejša doba za našo osebnost, za izbiro poklica! Veliko bi bilo treba govoriti o minulih petih letih: toliko lepih spominov, m toliko tudi napak, seveda nehote narejenih. In vse to ostane v starem po- slopju Slovenske hiše, ki ga ni več, in v novih razredih, kjer smo bili zadnja leta! Zelo velik je naš dolg v srednješolskem tečaju, njegovim voditeljem in s profesorjem, ki so imeli nalogo pokazati nam lepoto materinega jezika našega skupnega naroda in očetovo domovino: Slovenijo! Zato se najprej zahvaljujemo našemu ravnatelju Marku Kremžarju. Poleg vodilnega mesta, nas je tudi učil zemljepis in v zadnjem letniku pa nam dajal važne napotke za življenje. Milošu Staretu, ki nam je dal nekaj govorniških smernic, a nam je predvsem poglobil spoštovanje in ponos na slovenski narod, na slovenski jezik. Navajal nas ie na organizacijsko delo zlasti v slovenskih organizacijah. Naša zahvala velja tudi msgr. Antonu Oreharju. čeprav ga letos nismo imeli med nami nam je štiri leta gojil versko vzgojo in krepil duhovno življenje. Najiskrenejša zahvala vsem ostalim in bivšim profesorjem, ki so nas spremljali v srednji šoli. Posebej pa želimo izraziti naše priznanje in spoštovanje našemu razredniku Tinetu Debeljaku! Pridobil si je naše prijateljstvo in se zares zanimal in delal za nas. Veliko smo se z njim SLOVENCI V Osebne novice Krst. V soboto, 4. novembra, je bila krščena v Slovenski kapeli Natalija Kristina Černič, hči Janeza in ge. Marijane roj. Pipp. Botrovala sta Peter Černič in ga. Edita Pipp. Krstil je delegat msgr. Anton Orehar. BUENOS AIRES Predavanje dr. Hanželiča v Zvezi mater in žena Na oktobrskem mesečnem sestanku Zveze mater in žena je ob lepi udeležbi razvijal svojo vzgojeslovno predavanje o „poveze i.osti in sodelovanju med družinskimi člani“ prof. dr. Rudolf Han-želič. Sestanek je začela kulturna referentka ga. Verbičeva. Iz bogastva predavateljevega razglabljanja le nekaj najbistvenejših točk: Za skladno družinsko življenje je izredno važna tesna povezanost in sodelovanje vseh članov družine. To je predvsem naloga matere. Ona je središče, srce družine; k njej se zatekajo družinski člani v stiski in potrebi. Kadar presega to njene moči, se v stiski zateče pod križ k nebeški Materi — in tam najde tolažbo in pobudo za še večje samožrtvovanje. V nadaljnih izvajanjih se je naš odlični pedagog dotaknil tudi verske vzgoje. Poudarjal je, da je za notranji mir otroic, ki so obteženi z raznimi slabostmi, bistveno važna spoved. Ta jih notranje očisti in jim dâ pobudo za izpolnjevanje dolžnosti do Boga in obveznosti do sočloveka, naroda in domovine. Matere naj naučijo otroke, da bodo našli božjo prisotnost ob vsakem koraku v naravi, ob vsaki rastlini, ki je čudež zase. Največji čudež stvarstva pa je človek sam. Predavatelj je tudi svaril pred prezgodnjo ženitvijo otrok. "Mnogo otrok dozori že s 14. in 15. letom, toda U telesno; duhovno na vsekakor še nimajo sposobnosti, da bi mogli doumeti vseh dolžnosti, ki jih nalaga družinsko življenje. Posledice prenagljenih ljubezenskih odnosov so brezštevilne ločitve in druge družinske tragedije. Dekle r>red osemnajstim letom ni godna za ženitev, fant pa pred dvaindvajsetim letom ne. Po predavanju se je razvil živahen pomenek, v katerem so sodelovale naše mlade mamice, ki zadnje čase v razve-številu prihajajo na sestanka Dr. Hanželič je z njemu lastno prijaznostjo in ustrežljivostjo odgovarjal na številna vprašanja. Ses+anek je bil zaključen z zakusko. PREDAVANJE MLADEGA ZNANSTVENIKA Pri SKA je imel v soboto, 4. nov., predavanje o evoluciji zvezd mladi slovenski astronom licenciât Janez Zorec. Večer je otvoril predsednik SKA dr. Tine Debeljak, nato pa je predavatelja predstavil Nikolaj Jeločnik, omenil njegovo delo pri gledališču in v poklicu. Nato je lic. Zorec v gladko tekoči slovenščini podal izredno zanimivo predavanje o moderni astrofiziki in kako ta razlaga razvoj zvezde od rojstva do smrti. Po predavanju se je razvila živahna delata, ki je posegla poleg astronomskih vprašanj tudi na filozofsko polje. Spet moramo z veseljem poudariti, da je — tako kot prejšnji predavatelj pri SKA ing. Povše — tudi lic. Zorec predaval v brezhibni in gladki slovenščini ter popolnoma obvladal slovenske znanstvene termine astronomije. Vedeti moramo, da je Zorec prvi predavatelj nri SKA, ki je bil rojen v Argentin-, Je pa tudi absolvent slovenskega srednješolskega tečaja, pozneje je sodeloval pri SKAD, pri gledališčih, izvedel nekaj svojih avdiovizualov in je postal tudi član gledališkega odseka SKA. Njegovo predavan ie pa je pokazalo, da je enako delaven in sposoben tudi pri svojem poklicnem delu — astronomiji. razgovorili in prav posebno smo se razumeli. Zato je bil „naš“ razrednik in prijatelj! Danes se poslavljamo s srcem polnim zahvale vsem tistim, ki so nas spremljali v petih letih. Zato, se tudi obračamo na naše sošolce 4. letnika in jim želimo, da bi prihodnje leto preživeli isto in še boljše kot mi. Našli boste v vaših profesorjih ljudi, ki vas bodo znali razumeti in vas bodo usmerili za življenje! Videli boste v njih ljudi polne navdušenja in ki želijo samo vašo korist! Zato, dragi srednješolski tečaj, ti danes ne moremo reči: „nasvidenje, drugo leta!“ — ampak „Zbogom!“ — Znali bomo živeti ob tvojih naukih in ohranili jih bomo! Prosimo Boga naj nas vodi in kadar se nam pripeti kakšna nezgoda v našem življenju, naj nam bodo napotki in nauki petih let srednje šole luč za naša srca! V Slovenski hiši, 4. novembra 1972. Batagelj Maruška, Cukjati France, Ei-letz Marjetka, Fajdiga Pavel, Jerebič Roža, Kastelic Nežka, Kočar Andrej, Korošec Marta, Krajnik Peter, Loh Marija, Makovec Ivanka, Oberžan Mojca, Pavšer Lučka, Petek Lojze, Potočar Martina, Repovž Jože, Urbančič Ema, Zakrajšek Magda. ARGENTINI ŠAH Spominski šahovski turnir — Prelog—Buj as Dne 21. oktobra je bila v Slovenskem domu v San Martinu zadnja tekma šahovskega troboja, k' je bil posvečen spominu dveh odličnih slovenskih šahistov v Argentini: Franceta Preloga in Draga Buja-sa. S to tekmo med moštvi San Martina in Slomškovega doma je bil turnir zaključen. Prvak turnirja je postalo moštvo San Martina. V naslednjem podajamo kratek pregled turnirja. Tekma med^ San Martinom in San Justom je končala z rezultatom 3 in pol proti 2 in pol ter 3 proti 3 točkam. Tekma med San Martinom in Slomškovim domom je končala z rezultatom 4 in pol proti 1 in pol ter 6 proti 0 točk. Tekma med San Justom in Slom-' škovim domom je končala z rezultatom 3 in pol proti 2 in pol ter 5 in pol proti pol točke. Končni rezultat je bil: San Martin 17 točk, San Justo 14 m pol točke, Slomškov dom 4 in pol točke. Za San Martin so igrali (ves čas v dogovorjeni neizpremenjeni postavi): B. Šušteršič (kapetan), Pavlič, A, Baraga, Gabrenja, Klemenčič in D. Dimnik; za San Justo so igrali: Mehle (kapetan). Marolt, Močnik, Poštajnar, Indihar, Dolenc, Kavčič in Urbanija; za Slomškov dom so igrali: ing. žužek. Žakelj, Ve-ster, Škulj, Vodnik (kapetan), Skubic, Kržišnik, Makovec, Fajfar in Vomber-gar. Žal, da pri moštvu Slomškovega doma niso nastopili nekateri dobri ša-histi; s tem bi namreč postal turnir še bolj zanimiv in napet. Zmaga San Martina je zaslužena in je to uspeh stalnega vežbanja. Želeti bi bilo, da soorganizira šahovski turnir med vsemi domovi in da k tem tekmam zlasti pritegne mladino. ueviiKi p® ivii« BRAZILIJA SUovenci v Sao Paulo " Na dan razglasitve slovenske župnije je nadškof Pavel Ams po prireditvi v dvorani povabil Jožeta Mestnika, naj bi prišel v njegov dvorec m mu ponovno pokazal barvaste skiopti-čne slike Slovenije in Slovencev v Sao Paulo. G. Mestnik se je zamudil, da jc mogel vključiti še slike romanja v Aparesido. 6. 9. zvečer so ga sprem-liali v škofijski dvorec župnika Ludovik Ceglar in Alojzij Ilc, ter kapucin p. Janez Božič, rektor univerze v Palmas ter bivši kaplan portugalske kolonije v Buenos Airesu, Alfredo Camacho, ki stanuje pri g. Ilcu in sodeluje pri nadškofijskem tedniku. Nadškof je slike poldrugo uro z zanimanjem gledal in se na koncu z navzočimi slikal. G. Camacho je poročilo c obisku priobčil v nadškofijskem tedniku „Sao Paulo“. Za naslednji dan je nadškof povab i g. Mestnika ponovno v dvorec, da bi graviral nagovor za Slovence za spremljavo slik, ki kažejo nadškofa med Slovenci ob raznih prilikah. Desetminutni govor je zelo lep in so ga Slovenci naslednjo nedeljo poslušali po maši. K tej maši je prišlo doslej naj večje število ljudi, blizu sto. Nekaj jih je bilo to pot prvič pri slovenski maši, ki se je opravila za pokojno Alojzijo Paterno st, vdovo po Francu Pateroostu, svoj čas vplivnem Slovencu v Sao Paulo (prim. Zbornik Sv. Sl. 1960, str. 195 sl.). Alojzija je umrla 18. septembra. Pogrebno mašo je vpričo krste v pokm pališki kapeli opravil Alojzij Ilc. Prijateljice so ji zapele Vigred se povrne. Sedmino je opravil Ludovik Ceglar v cerkvi v Moinho Velho, kjer je pokojni Franc stanoval, prodajal zemljišča, določil zemljišče za cerkev in dajal ulicam slovenska imena (Drava, Dravin-ha i. p.). XII. kulturni večer SKA — Zgodovinski odcek —' bo v soboto, 18. nov. 1972 ob 20 v Slovenski hiši. Predava prof. dr. Srečko Baraga: Dinastija Ka-radjordjevičev in Jugoslavija. Ob priliki spominov in smrti princa Jurija. -— Ker bo predavanje ponazarjalo mnogo diapozitivov, se bo pričelo ob napovedani uri. Vabljeni. Zveza slovenskih mater in žena Na pevskem koncertu, ki nam ga za sloboto, 11. novembra ob 8 zvečer pripravljajo Slovenske mladenke pod vodstvom ge. pevovodkinje Anke Sa-velli-Gaserjeve v Slovenski hiši na Ramón Falcónu, nam bodo priklicale v spomin v;se tiste naše lepe, nesmrtne slovenske melodije, ki so bogatile in sladile našo mladost tam daleč onstran morja — v nepozabni domovini. O, da še dolga desetletja ne bi izzvenele med nami, ki smo lačni domačega kruha in žejni domače kapljice! Da bo pa pevski spored bolj pisan, nam bodo Slovenske mladenke s svojimi zvonkimi grli zapele tudi nekaj pesmi drugih narodnosti. Nič zato. Pesem je tista, ki draži vse narode in jim daje skupno osnovo: blagovest duše in srca, ki hočeta drag drugemu dopovedati, kako je življenje lepo, pa tudi bridko. — Ves izkupiček tega koncerta bo šel v dobrodelni sklad Zveze, ki je že izčrpala vse, kar je imela na razpolago. Božične kartice. Kakor vsako leto, je tudi letos Zveza oskrbela božične kartice. Za letos sta izdelala načrt umetnika France Ahčin in Milan Vo-lovšek. Kartice so zelo slikovite in imajo tudi slovensko besedilo. Dobijo se pri krajevnih odborih in tudi v Dušno-rastirski pisarni. Ves dobiček od teh kartic je namenjen božičnemu obdarovanju pomoči potrebnih. Vodstvo Slovenskega srednješolskega tečajia sporoča profesorskemu zboru, da bo zaključna konferenca 11. novembra ob 15 v Slovenski hiši. Vljudno vablje. ni. — Ob 17 bo sv. maša v zahvalo za Vsak teden ena SONET NESREČE France Prešeren Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, 'trpljenje in obup mu hlapca zvesta in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi. Prijazna, smrt! predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moč pregnancev ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže, tje, v posteljo, postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanju spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji“ 6. novembra 1952 — Št. 42 K VEČERU BALANTIČEVE DRUŽINE Kot vsako leto v inozemstvu se hočejo tudi letos slovenski pisatelji, zbrani v Buenos Airesu v Pisateljski družini France Balantič, pokloniti spominu tragične smrti tistega pesnika, ki so ga dali v- svoj naslov: mladega Franceta Balantiča. In to v mesecu njegove smrti — v novembru. INi to samo sveta izpolnitev obljube, ki so si jo dali Balantičeva', da bodo slednje leto v izgnanstvu, če mogoče v mesecu novembru, počastili spomin v Grahovski noči 23. nov. 1943 živo zgorelega borca in pevca, temveč je tudi kulturni dogodek naše emigracije. Dan, ko se naša kulturna dražba pokloni besednim ustvarjalcem med nami.,. IDokler bomo čutili potrebo po slovenski knjigi, listu, po lepi naši pesmi in povesti, po liku in melodiji, ne bomo umrli niti se izgubili v tujstvu, ne mi ne naši otroci... Zato ima emigrantski pisatelj dvojno nalogo: biti pesniški glasnik emigracije in potlačenih duhovnih plasti v domovini. In slovenski emigrant dvojno nalogo: da ga podpre, da sam ne otopi v srčni nekulturi in da ostane povezan z domovino s tistim tokom, ki je najintimnejše povezan z našim srcem: z umetnostjo. Dom in svet, svet in dom... OBVESTI I» A SOBOTA, 18. novembra 1972: V Slovenskem domu v San Martinu ob 21 mladinski show s plesom. V Domu v Carapachayu prireja pevski zbor Mladina svoj prvi festival slovenske pesmi ob 20. V Domu v San Martinu ob 17 roditeljski sestanek šole. Predava g. prof. dr. Rudolf Hanželič. V Slovenski hiši ob 20 XII. kulturni večer SKA. Predaval bo dr. Srečko Baraga o „Dinastiji Karadjordjevičev in Jugoslavija“. NEDELJA, 19. novembra 1972: V Slomškovem domu mladinski dan s celodnevnim programom. V Domu v San Martinu po maši (ob 10) skioptično predavanje „O lepotah Slovenije“ Govorila bosta ga. Marija Zorec Sušnikova in prof. Franci Sušnik. V Slovenski vasi v Baragovem misi-jonišču žegnanje, srebmomašno slavje in zaključila prireditev Misijonskega zavoda. ČETRTEK, 23. novembra 1972: V Slovenski hiši ob 16.30 zanimivo predavanje Pavla Fajdige o prihodnjih argentinskih volitvah na sestanku Zveze žena in mater. SOBOTA, 25. novembra 1972: Koncert v Slovenskem domu v San Martinu ob 19.30. NEDELJA, 26. novembra 1972: Nedelja Kristusa Kralja. Proslava praznika in spomin slovenskih katoliških shodov. NEDELJA, 4. decembra 1972: Dan Slovenske vasi ob 20-letnici društvenega delovanja. DRUŠTVENI OGLASNIK Čas za prijavo za šolsko kolonijo je do 20. novembra, zato prosimo, da pohitite s prijavami. Kolonija bo odšla 27. decembra 1972 in se bo vrnila 12. januarja 1973. Radio. V soboto 11. nov. bo v slovenski radijski oddaji pel Cankarjev oktet. To naj bi bilo tudi povabilo na praznovanje obletnice doma v Beraza-teguiju. Seja referentov Zedinjene Slovenije bo 16. nov. ob 20 v prostorih ZS. Upravni svet pa se bo zbral 24. no-vembra ob 20.______________________ končano šolsko leto, nato razdelitev spričeval. Udeležba obvezna. Vodstvo Slovenskega srednješolskega tečaj|a nadalje sporoča, da bo 18. novembra ob 13 na Pristavi v Moronu skupno kosilo gg. profesorjev. Vabljene tudi družine. — Ob 14,30 bo seja profesorskega zbora za izdelavo šolskega programa za leto 1973. — Ob 16 bo predavanje g. dr. Komarja za profesorje in sodelavce srednješolskega tečaja. NIXON SPET PREDSEDNIK ZDA Iz življenja in dogajanja v Argentini SE VRNE? SE NE VRNE? SE VRNE? Na severnoameriških volitvah 7. t. m. je bil za predsednika ZDA za naslednja štiri leta spet izvoljen republikanski kandidat Richard Nixon. Dobile je 62% glasov, njegov tekmec senator George McGovern pa 38%. Volilna kampanja bila za te volitve različna od drugih v tem, da je bilo Nixona malo videti na shodih republikanske stranke ter je napravil edino volilno potovanje po sevemovzhodnem Ohiom tik pred volilnim dnevom. Za Nixona so govorili in potovali po državi republikanski senatorji, poslanci in drugi propagandisti, medtem ko je on sam hotel prikazati se narodu kot predsednik države, ki mu ni za malenkosti, temveč skrbi za velike državne probleme, tako notranje kakor zunanje in lete rešuje iz Bele hiše, kamor da po vsej pravici spada. Demokratski kandidat McGovern je zadnje tedne potoval križem po državi in trdil za Nixona, da se hoče z njim spustiti v debato in da se je „prvič v zgodovini ZDA zgodilo, da imamo na predsedniški kampanji samo enega kandidata-“ McGovemovi volilni dnevi so trajali po petnajst ur ter ga je njegovo spremstvo z veliko težavo sledilo, ker je le od časa do časa kazal rahlo utrujenost. Nixonovi propagandisti so Mc-Govema označevali kot moža, ki bi s svojim programom, če bi zmagal, pogreznil ZDA v dobo gospodarskega in družbenega kaosa in jo končno spremenil v socialistično državo. McGovern pa je za Nixona trdil, da bo pod njego- V Čilu je po štirih tednih stavke prevoznikov, trgovcev in drugih vojska postavila pod vojaško kontrolo 21 od 25 čilskih provinc. Pet čilskih opozicionalnih strank, ki ki so povezane v tkim. Konfederacijo demokratskih strank (CODE), je nameravalo v kongresu zahtevati odstop štirih Allcndejevih ministrov, ker so kršili čilsko ustavo: to so notranji min. Jaime Suarez, gospodarski minister Carlos Mutus, poljedelski minister Jacques Chonchol in vzgojni minister Anibal Palma. Allende ni iz stiske svoje vlade našel drugega izhoda, kakor da se je s svojimi ministri dogovoril ter so vsi podali ostavko prej, predno je opozicija storila v kongresu zgoraj omenjene korake. Nekateri ministri so svoj odstop navezali na svoje kandidiranje pri prihodnjih kongresnih volitvah, da ne bi izgledali, kakor da so odstopili zaradi nastopa opozicije. Da bi si zagotovil nadaljnji obstoj, se je sedaj Allende obrnil na čilsko voj- vim predsedstvom država zašla v še večje gospodarske probleme in mednarodna trenja, ker da „niti take malenkosti, kakor je Vietnam, ne zna hitro in dokončno urediti.“ Poleg obeh tradicionalnih ameriških s'rank, republikanske in demokratske, je v volilno kampanjo poseglo, dasi brez upa na zmago, še več drugih strančic in gibanj. Največja je bila tkim. Ameriška neodvisna stranka, ki jo je do nedavna vodil alabamski guverner Wallace ter jo po atentatu nanj, vsled katerega je ostal hrom, vodi neki John Schmitz, član skrajno desničarske John Birch družbe. Stranki se je posrečilo, da je kandidirala Schmitza v 32 državah. Na drugem skrajnem koncu političnega spektra so komunisti, ki jih vodi Gus Hall ter nova protivojna organizacija, tkim. Ljudska stranka, ki ji na-čeljuje znani otroški zdravnik in aktivist Benjamin Spock. Komunisti so nastopili za volitve v 13 državah, Spock v 11. Med p'lirično orientirane stranke, ki so se predstavile na volitvah, spadata še Socialistična delavska stranka s kandidatom Louisom Fischerjem ter Socialistična delavska stranka, ki jo vodi Linda Joness. Ker le-ta ni še stara 35 let, sama ni mogla kandidirati za predsednico. Volilne kampanje pa so se udeleževale tudi druge manjše skupine, tako npr. stranka za ponovno uvedbo alkoholne prohibicije in stranka vegetarijancev. sko in ji ponudil tri ministrstva v svoji vladi. Vojska se je nekaj časa obotavljala ter je zlasti opozicija svarila pred vmešavanjem vojske v čisto civilne zadeve vlado. Toda končno je prevladala Allendejeva Vaba ter je notranje ministrstvo v novi Allendejevi vladi prevzel bivši vrhovni poveljnik čilske vojske gral. Prats, ministrstvo za javna dela admiral Huerta, ministrstvo za rudnike pa letalski general Sepulveda. Tako se je Allendeju najboj kritična miri-trstva posrečilo izročiti v roke vojski, s čemer si namerava zavarovati nadaljnji obstoj v svojem neprestanem boju s opozicijo in nezadovoljnim delavstvom in prebivalstvom na sploh. Renome čilske vojske, da je izključni varuh ustavnosti in demokracije v državi, ki ga ie doslej imela, je sedaj v veliki nevarnosti. Gral. Prats je kot notranji minister po nekaj razgovorih z vodstvom stav-kujočih le-tem praktično izdal ukaz, da stavko prekinejo, kar se je minuli ponedeljek tudi zgodilo. Mednarodni teden Veleposlaniki štirih velikih, ki kontrolirajo Nemčijo kot premagano državo, so na konferenci v Zahodnem Berlinu izdelali skupno deklaracijo, v kateri ponovno ZDA, Anglija, Francija in ZSSR potrjujejo svoje pravice nad Nemčijo v celoti, se pravi nad Zahodno in Vzhodno skupaj. Ta reafirmacija je uspeh Brand to ve vlade, ki se bori proti končni delitvi Nemčije ter je zato od zaveznikov vztrajno zahteval, da znova potrdijo enotnost Nemčije. Sedaj Brandt namerava urediti nadalje odnose med Zahodnim in Vzhodnim delom Nemčije ter tudi meni, da enotnost nemškega naroda ne bo ogrožena, če bosta Zahodna in Vzhodna Nemčija kot dve državi pripuščeni v članstvo v ZN. Zavezniška afirmacija njihovih pravic nad vso Nemčijo da nemškemu narodu zagotavlja tudi državno enotnost v bodočnosti. Medtem, ko ZDA še vedno niso podpisale premirja s Severnim Vietnamom ter nekateri opazovalci napovedujejo, da je mir v Vietnamu še dolge tedne daleč, so katoliške množice v Saigonu u-prizorile velike protestne demonstracije proti sleherni koaliciji s komunisti. Komunisti <-0 v zadnjih dneh okrepili svoje napade na vladne postojanke ter zlasri hitiio z dovažanjem novega vodnega materiala in moštva iz Severnega Vietnama po znnni Hočiminhovi stezi proti jugu. Argentina, Brazil in Venezuela so v latinski Ameriki države, ki imajo možnost izdelovati atomske bombe, je izjavil Antonio González; pomožni tajnik lafnsko-ameriške organizacije za prepoved nuklearnega orožja na tem kontinentu. Letošnja žetev žitaric v ZSSR, ki je bila zaradi vremenskih neprilik silovito prizadeta, je spremenila Sovjetsko zvezo v državo, ki se v tem pogledu ne bo opomogla vsaj do leta 1975. če bodo vse naslednje žetve ugodne, bo ZSSR z žetvijo 1972 vrnila žito, ki si ga je „izposodila“ od vzhodnoevropskih držav, žetev 1974 pa za ponovno napolnitev silosov, šele z žetviio 1975 bo mo^a misliti na izvoz žitaric. Gospodarski okrepi v Boliviji NEMIRI PO DRŽAVI V Boliviji je vlada polkovnika Huga Banzerja razvrednotila bolivijski peso za dve tretjini in objavila stroge gospodarske ukrepe, da bi spravila v red razrvano bolivijski gospodarstvo. Vlada je uvedla maksimirane cene osnovnim živilom, toda se ji ni posrečilo preprečiti špekulacijo na drugih gospodarskih področjih, kjer so cene ponekod za petdeset odstotkov višje, kakor jih dovoljuje režim. Proti novim gospodarskim ukrepom so takoj nastopile nekatere študentov- ski politiki, ki so veljali za „konservativne“, izjavili za partijske vrhove. -Ko bi Tito, reeimo, pred dvema letoma stopil iz političnega življenja, bi zapustil za seboj sicer zelo federalizi-rano, toda urejeno državo z mladimi, odprtimi vodilnimi kadri na vodilnih mestih — v „Zvezi“ kot v posameznih republikah. Vodilne sile, stoječe tedaj na vodilnih mestih različnih središč bi se že kako med sabo razumele in bodočnost samoupravljalne Jugoslavije bi bila zasigurana. če pa hoče danes, ali če bi moral zapustiti politično pozor-nico, bi težko zapustil kaj drugega kakor kaos. To, kar dela sedaj stari „mar-šal‘‘ z napadi na vse in vsakega, je čisto razdejanje, ki se da razlagati samo iz občutja samozavesti osebne oblasti in grenkega osebnega sovraštva. Politično gledano pade v oči, da se Titova kampanja, ki se vrši pod geslom „demokratičnega centralizma“, samo deloma drži pravil. Po teh pravilih bi moral Tito za svoje odločbe proti Nikeziču vprašati za svet skoraj petdesetglavo partijsko predsedstvo. Toda on se je poslužil samo izvršnega odbora, ki ima — na žalost — le malo članov, toda starih Titovih „tovarišev“, med katerimi si je oportunistični Slovenec Dolanc znal zasigurati mesto glavnega tajnika. Zdaj je položaj tak, da je sleherni, ki bi se postavil proti Titu, že označen kot partijski sovražnik in v nevarnosti, da bo izključen iz partije, čeprav pristojni partijski organi niso še določili temeljne partijske linije. Odpor je Preteklo nedeljo je politični komentator buenosaireškega dnevnika La Nación v svojem običajnem tedenskem komentarju ostro napadel igranje s Peronovo vrnitvijo. Izrazil je, da bi vsak resen dnevnik moral bralce najprej prositi oproščenja, aa mora o tej stvari sploh poročati. Politična komedija, ki je iz tega nastala, je dosegla take meje, da je vsakemu resnemu človeku tega že zdavnaj preveč. Komedija se je res ta teden še nadaljevala. Do kdaj bo trajala, nihče ne ve. Prav preteklo nedeljo zvečer se je vrnil v Argentino osebni Peronov de-degat dr. Cámpora, in je ob tej priliki ponovno zatrdil, da se bo Perón vrnil „še ta mesec“, najbolj gotovo 17. novembra. Ni pa nič povedal, koliko časa bo v državi ostal. Nekateri opazovalci menijo, da če se Perón res vrne, bo to za malo časa, morda le par dni. Ostal bo ves čas na letališču na Ezeizi. Živel bi v tamkajšnjem „Mednarodnem hotelu“ in tam sprejemal poklone svojih pristašev. Drugi opazovalci pa še vedno vztrajno trdijo, da se ne bo vrnil, niti za par ur, ker pač nima tukaj kaj iskati, in mu povratek nikakor ne gre v račun. Sploh je njegov položaj spričo peronisričre mase zelo težak. Da ne bo on bodoči predsednik, vedo vsi, razen fanatiziranih peronističnih množic. A V Urugvaju, kjer se je vladi posrečilo praktično uničiti tupamarsko gverilo, imajo sedaj težko notranjepolitično krizo. Urugvajska vojska je namreč začela brskati po starih sodnih arhivih in skuša izvleči na dan gospodarske zločine, ki da so jih izvršili pred nekaj leti nekateri urugvajski politiki, zlasti 45-letni Jorge Battle Ibanez. Ta da je pred štirimi leti obvestil nekatere svoje prijatelje o nameravani devalvaciji urugvajskega pesa, s čemer so le-ti napravili velike dobičke z nakupom a-meriških dolarjev po stari ceni. Zadevni sodni postopek proti Battleju je bil takrat prekinjen zaradi „pomanjkanja dokazov”, sedaj pa ga urugvajska voj-ri-a hoče znova preučiti. Battle vodi v urugvajskem parla-menu del opozicije, ki je bila do danes lojalna sedanji Bordabemjevi vladi. Iz protesta proti vojaškemu vmešavanju ske organizacije in del delavskih organizacij, medtem ko so pripravno stanje proglasile tudi stranke, združene v tkim. Narodni ljudski fronti, ki podpirajo Banzerjevo vlado. Z odločnimi nastopi se je vladi posrečilo obvladati nastali položaj ter se je v državo vrnil mir. komaj mogoč, pa tudi brez smisla. Maršal je čisto jasno povedal, da je bila napaka, ko so 1. 1952 sklenili demokratiziranje partije. Toda Titov povratek k restavraciji še nikakor ni jasen. Tudi se zdi, da je v nekaterih republikah Jugoslavije — ne samo v Srbiji — le mlačno podpirajo Tita, kakor da so tam problematiko njegovega poskusa dobro spoznali. Je pa seveda tudi polno karierovičev, ki bi radi izkoristili avtoriteto starega državnika za svoje osebne koristi. Nihče ne dvomi več, da je v gospodarstvu Jugoslavije še mnogo problemov in da je mnogo tudi najvišjih funkcionarjev odpovedalo. Zdaj pa Tito kliče „na lov na čarovnice“. To ga dela, kakor se vedno dogaja ob takih priložnostih, popularnega med najnižjimi in ubogimi plastmi ljudstva, nastaja pa vprašanje, kdo bo potem še sprejel v politiki in gospodarstvu visoka uradniška mesta, ne da bi v kratkem času nato postal tarča napadov in sovraštva in bi bila tako njegova avtoriteta vedno ogrožena. Kar Tito s svojim povratkom k centralizmu namerava, je vendarle — čeprav poudarja nasprotno, v bistvu vprašanje administracij. Z novimi Titovimi metodami se Jugoslaviia vrača spet k sovjetskemu modelu. Stvarno se zdi, da stari maršal tudi odkrito teži k tej naslonitvi. Tisti, ki niso zadovoljni z novim pri-bližavanjem Moskvi, se bodo pa gotovo zbrali k odporu. Kaj pa se bo zgodilo potrm, ne ve nihče. to resnico bodo zavlačevali tako dolgo, da se te množice na volitvah ne bodo mogle razbiti na frakcije. Ni težko ugotoviti, da marsikdo ne bo volil peronističnih list, če ne bo na njih Peronovega imena. Je pa tudi gotovo, da se bodo peronisti razbili na razne frakcije, kakor hitro bo njih vodia iz Madrida popustil vajeti. Poleg zadeve peronistov in Peronovega povratka, je pretekli teden razburila politične kroge objava v Uradnem listu, da poteče rok ža volilne po vezave med strankami 11. novembra. San notranji minister je moral razložiti, da je bila to tiskovna napaka, kajti rok poteče šele mesec kasneje, t. j. 11. decembra Vendar je tudi ta datum pr >-blematičen. Stranke še niso organizirane. Razne povezave so še v zraku in marsikatera stranka sploh ne ve, kakšne možnosti za povezavo bodo sploh obstajale. Zanimiv primer so socialisti, ki so neuradno povsod, uradno pa sploh še ne vedo, ali bodo nastopili samostojno, ali povezani z drugimi strankami. Tudi to je drug odtenek politične igre, ki je v tem primeru bolj dramatična. Sploh je tudi žalostno ugotoviti, da par mesec"v pred volitvami stranke še nimajo izdelanih svojih programov. Tiste pa, ki jih imajo, so bolj propagandnega značaja kot pa resen načrt za to, da se država izpelje iz krize, v kateri se nahaja. v civilne zadeve so iz vlade izstopili trije ministri Battlejeve stranke. Poleg politične se Urugvaj nahaja tudi v težki gospodarski krizi. V državi traja prepoved prodaje npr. govejega mesa že štiri mesece, toda od tega so izvzeti privilegirani sloji vojske, policije, poslanci in drugi. Tudi inflacija je nezadržna, kakor v Argentini; tuj kapital, kolikor ga je bilo še vloženega v državo, pa hitro odhaja, podobno kakor v Argentini, ker se ne more zanesti na bodoč razvoj v obeh državah. POMANJKANJE PEVCEV Slovenije je bila dežela lepih glasov. Operne in koncertne pevce smo „izva žali“ po vsem svetu. Slovenski operni solisti so nastopali po velikih odrih Amerike in Evrope. Sedaj pa se je tudi to spremenilo. Ko so pred letošnjo operno sezono v Ljubljani predstavili na posebnem otvoritvenem koncertu Slovenskega opernega gledališča, so med solisti, ki bodo v ljubljanski Operi nastopali za letošnjo sezono, prevladovali Bolgari. Tudi to se je spremenilo: Slovenija je včasih „izvažala“ operne in koncertne umetnike, sedaj pa jih „uvaža“. Poleg partijskih vplivov je verjetno glavni vzrok ta, da v Ljubljani ni dobrih pevskih učiteljev. SLOVENSKA PESEM DOBRODOŠLA (Nad. s 1. str.) Jugoslavije, smo poudarili, da so nosilci slovenske kulture med nami vedno dobrodošli, da pa ne maramo, da bi jih komunistični režim v SR Sloveniji izrabljal v politično propagando. Tako je bilo tudi uradno stališče vlade ZDA, zato je leta 1953 odklonila že pripravljeni obisk znanega „Slovenskega okteta“. Zdi se, da nekateri obiskovalci iz Slovenije tega ne vedo ali pa v svoji vnemi za sedanji režim v SR Sloveniji pozabljajo, da so prišli v ZDA med svoje rojake prepevat, jim posredovat lepoto slovenske pesmi in melodije. Slovenska narodna zastava je od 1. 1848 bela-modra-rdeča, to je ostala, pa naj je oblastnikom v Sloveniji to všeč ali ne. Bela-modra-rdeča zastava z rdečo petokrako zvezdo v sredini je le zastava Socialistične republike Slovenije in sedanjega njenega režima. Kot taka seveda nima nobenega opravka v slovenskih narodnih domovih in drugih slovenskih narodnih ustanovah izven SR Slovenije! Če katera skupina, ki želi iz Slovenije na obisk med nas v ZDA, misli, da ne more nastopiti s svojo pesmijo, melodijami in plesi brez uradne zastave SR Slovenije, naj mirno ostane doma v SR Sloveniji, kjer si lahko za svoje nastope postavi cel gozd zastav z rdečo petokrako! Dostojen gost se v hiši svojega gostitelja vede ljubeznivo, gleda, da mu ustreže, ga ne žali in mu ne skuša delati nobene slie! Tito nastavlja sekiro na svoje lastno življenjsko delo Za diisseldorfski časopis Rheinische Post je 28. oktobra njegov dopisnik za vzhodno Evropo, Viktor Meier, napisal naslednji zanimiv članek o razmerah v Jugoslaviji, ki ga priobčujemo v prevodu: Jugoslavija, mnogonarodna država Srbov, Hrvatov, Slovencev, Bošnjakov in Macedoncev notranje ne more priti do miru. Medtem ko je spor med centralo v Belgradu in partijskim vodstvom v Hrvatski bil s silo odstranjen, je nastal sedaj velik spor med Titom in vrhunci srbske komunistične stranke. Zdi se, da je Tito na najboljši poti, da se zaplete z državo, ki jo je sam ustvaril, v veliko nasprotje, ki pod raznimi okoliščinami more postati za obe strani porazno. Ali bo osemdesetletni „maršal“ in ustanovitelj države sam nastavil sekiro na svoje lastno življenjsko delo ? Tito je pred kratkim obdolžil celotni vodilni kolektiv Srbije, da je preveč liberalen, da ni ničesar ukrenil proti nacionalistom in proti gospodarskim kriminalcem ter pustil intelektualni levici na univerzah, da delajo po svoje, kar hočejo. Tito ni imenoval nobenega imena, toda vsem je bilo jasno, da gre napad na šefa srbske partije in bivšega zunanjega ministra Nikezi-ča, prav tako na tajnico Zveze komunistov Latinko Petrovič, kakor tudi na bivšega ministrskega predsednika in bančnega strokovnjaka Bojaniča. Pred silo napadov so vsi trije medtem odstopili. Tito je uporabil isto metodo kot pri padcu hrvatskih voditeljev v decembru lanskega leta. Ko je predhodno dobil zase najbolj doktrinarne privržence, voditelje stranke v Bosni in Hercegovini ter nekatere nove hrvatske voditelje, je prišel z izjavo, da je srbsko vodstvo v nasprotju z drugimi deli države. In Tito je vnovič uspel, čeprav je srbska partija skrbno gledala, da ne bi ponavljala istih napak, ki so hrvat-skemu vodstvu lanskega leta spodnesle tla: v nasprotju z njimi sta Nikezič in Latinka Petrovič zavzela ostro stališče proti nacionalizmu med Srbi in so napadli tudi srbsko pravoslavno Cerkev, ki je v zadnjem času skušala pridobivati z nacionalističnimi gesli. Tudi so občutili levo usmerjeni študenti in učitelji na belgrajski univerzi njegovo zavrnitev. Kljub temu je doslej vladala v Srbiji še relativna toleranca. Nikezič je izjavil, da se bori proti ideologijam in ne proti posameznikom. Titovo sovraštvo do Nikeziča je že starega datuma. Že od poletja 1967. leta, ko je Nikezič — tedaj zunanji minister — zavzel stališče proti Titovi pretirani reakciji v izraelsko-arabski vojni. Maršal, morda zaradi starostne trmoglavosti ali oblastiželjnosti, hoče sedaj proti srbskemu vodstvu in drugim funkcionarjem ter gospodarstvenikom na demagoški način mobilizirati odpor „od spodaj gor“. V tem leži za srbsko vodstvo velika nevarnost. Na drugi strani pa so se tudi dotični srb- Vojaki v Allendejevi vladi KONEC STAVKE Vladna kriza v Urugvaja POSEGI VOJSKE VOBODNA SLOVENIJA aW (LETO) XXXI. No. (štev.) 45 (25) ESLOVENU libre BUENOS AIRES 9. novembra 1972 ■m Kako dobro doma? Centenario del Martín Fierro Este año ha sido designado “Año Hernandiauo” recordando la publicación, en 1872, de la primera parte del poema “El Gaucho Martín Fierro”. También la colectividad eslovena residente en la Argentina ha contribuido a la difusión del poema hémandiano. El diario “La Nación” de Buenos Aires en sú revista del domingo 5 del corriente, comentó así este aporte: “Un homenaje, esta vez colectivo, es la magnífica edición del Martín Fierro en esloveno, con grabados de terracota de un escultor esloveno, viñetas a pluma, encuadernación de tipo japonés (con hojas dobles) y financiada por miembros de la colectividad eslovena en la Argentina. El traductor es el profesor doctor Tiñe Debeljak, historiador de las literaturas eslavas, miembro do academias y grupos literarios europeos, periodista y profesor universitario. El doctor Debeljak, nacido en skofja Loka, ciudad de Eslovenia que en 1973 cumple el milenario de su fundación, ha traducido a su idioma natal las más importantes obras universales y trabaja actualmente en la Divina Comedia, de la que ya editó, la traducción del Infierno. Traductor de Darío y de Gálvez, a quien conoció y admira, el doctor Debeljak estima que el Martín Fierro es la obra fundamental para conocer el carácter argentino. Para él su trabajo es el aporte al homenaje colectivo de los eslovenos residentes en nuestro país.” Ob stoletnici Martina Fierra Mr vat se čudi Nedavno, je v „Hrvatskem glasu“, glasilu hrvatske seljačke stranke, sedanji predsednik te slranke v zdomstvu dr. .Turaj Kmjevič napisal uvodnik, v katerem izraža veliko začudenje nad dejstvom, da nekateri slovenski razumniki v zdomstvu, ki pišejo in se zavzemajo za neodvisno državo Slovenijo, nimajo nie povedati o zunanjepolitičnih vprašanjih v zvezi z ustanovitvijo take slovenske države. S prstom kaže na -odprto mejo“ proti Italiji, katere končno ureditev komunistični režim v Jugoslaviji opušča in se taki neurejeni odnori med Italijo in Jugoslavijo ne odpravijo z dnevnega reda, čeprav sta Tito in njegov zunanji minister Te-pavac zavzeta z zunanjo politiko bolj kot katera koli druga država v Evropi. Kako da nimajo besedniki suverene slovenske države prav nič povedati v svojih izjavah in oklicih o tem življenjskem vprašanju slovenskega naroda? K tem Krnjevičevim vprašanjem je dr. Ludvik Puš tajnik NO 25. oktobra t. 1. v uvodniku z zgornjim naslovom med drugim zapisal naslednje tehtno razmišljanje: „Pripombe k temu predmetu so zelo aktualne in bistveno važne, saj italijanski iredentisti bolj in bolj drzno izzivajo in je slovensko Primorje in z njim ostala Slovenija izpostavljena tujemu vdoru. Take pripombe od strani voditelja dominantne demokratične stranke na Hrvaškem so vredne komentarja in nadaljnjega obravnavanja. Zasledujoč razprave in objave o neodvisni državi Sloveniji v emigrantskem tisku, je ta pisec že ponovno nameraval zastaviti klicarjem za ustanovitev take države podobno vprašanje kakor ga je sedaj sprožil Hrvat Krnjevič. Ni se pa pojavil ugoden trenutek za tako debato; na drugi strani bi bilo zelo verjetno, da bi ga oni proglasili za jugoslovanskega unitarista, ki je pripravljen pobirati še naprej drobtine z beograjske centralistične mize. Preden se zatorej kaj več piše o suvereni slovenski državi na razvalinah Jugoslavije, je treba pribiti, da ne gre za vprašanje, ali smo za tako državo ali ne. Malo jih je med našo politično emigracijo — kako je v domovini, je teže trditi —, ki' bi se ne strinjali, da more politično zrel narod razviti vse svoje ustvarjalne sile in se polno uveljaviti na področjih narodnega in mednarodnega udejstvovanja samo v lastni državi; še manj je takih, ki bi zanikali narodu pravico do lastne dr-žavnorti ali osporavali njegovo sposobnost, da se vlada sam v svoji hiši. Zdi se, da taki argumenti letijo v prazno, ker so nepotrebni, pa se vendar vedno znova pojavljajo. Prinašajo jih v javnost oni, ki vidijo edino oviro pri uresničenju državne samostojnosti, v obstoju Jugoslavije. To je treba razbiti, tako je tolmačiti njihovo stališče, pa bo stopila svobodna Slovenija zmagovalno in ponosno v zbor neodvisnih držav. Na tej točki je umestno poudariti, da jih je med Slovenci zelo malo, ki bi se zavzemali za ohranitev Jugoslavije, ob sedanjem mednarodno-političnem stanju, samo zaradi Jugoslavije kot take (seveda pod demokratično vladavino). So drugi tehtni in težki razlogi za to. Na enega najbolj usodnega med njimi je s prstom pokazal Krnjevič. On ni Slovenec, ni za Jugoslavijo, ni za isto državno streho s Srbi, ampak za neodvisno hrvatsko državo. Ne more se zatorej sumiti, da bi bil nenaklonjen slovenski samostojnosti v lastni državi, ker bi bil za obstanek Jugoslavije, kar se tako rado podtika Slovencem, ki imajo resne pomisleke glede razbitja Jugoslavije za vsako ceno slovenske bodočnosti. Gre za meje. Ona proti Italiji je odprta; Kmjevič označi to stanje za življenjsko vprašanje slovenskega naroda in graja tiste, ki pišejo in izdajajo okli-ce za suvereno državo Slovenijo, pa nimajo prav nič povedati o tem vprašanju. Zadel je v polno in vse izzval za reševanje že dolgo odprtega problema Ob povratku naših turistov iz domovine jim navadno zastavimo prvo vprašanje, kako doma živijo ? Mnenja so deljena. Nobenega dvoma ni, da se danes doma bolje živi kot pred 20 leti ali kot v bivši Jugoslaviji. Toda ta primerjava sama na sebi ne drži, ker tehnični napredek zadnjih 27 let pač ni mogel preskočiti Slovenije. Bolje je, če si stavimo vprašanje, kakšen bi mogel in moral biti materialni napredek, če bi vladal v Sloveniji politični sistem, ki bi dopuščal ne samo svobodni trg, ampak svobodo produkcijskih sredstev (trgovin, tovarn, kmetij) pravatniku. Znano je, da se je pred drugo svetovno vojno živelo približno enako dobro v Avstriji, severni Italiji in Sloveniji. V prvih deželah so bili industrij-sk izdelki nekaj cenejši, je pa bila hrana zato dražja, kar je standard izravna- lo. Poglejmo sedaj napredek v Sloveniji pod socialistično stvarnostjo in v sosednjima Avstriji in Italiji v svobodnem sistemu. Omejimo se na glavne faktorje, ki sestavljajo življenjski standard: Plače: Povprečna plača v industriji v Sloveniji: 95 dol., v Avstriji 145 dol. in v sev. Italiji 225 dol. Stanovanja: V Sloveniji je silno pomanjkanje, dočim je v Avstriji in severni Italiji stanovanj dovolj! Po zadnji statistiki je prišla v isev. Italiji na osebo 1-1 soba, dočim za celo Italijo ena duša na sobo! Tudi je znano, da so slovenska stanovanja (grajena po 1945!) silno majhna, tako da pride na prebivalca v Sloveniji vsaj 35% stanovanjske površine manj kot v Avstriji in Italiji. Argument, češ da ¡so stanovanja v Sloveniji cenejša, ne drži v celoti. Cenejša so stanovanja pri nas zato, ker so pod kontrolo, ki jo nameravajo 1. jan. 1973 v veliki meri odpraviti, po drugi strani pa, ker so stanovanja manjša in manj kvalitetna. Pri Avstrijcih m Italijanih ni pozabiti, da so stanovanja že več let last stanovalcev, (horizontalna lastnina — condominiums) pa so tako stroški stanovanja skrčeni na skromno odplačevanje (privilegirane obresti!) m majhne oskrbovalne stro-ške.^ Kot je znano, zadnje čase v Sloveniji nekatera podjetja omogočajo nakup stanovanja ali pa si ga kupec na- slovenske meje z Italijo, ki je po zadnji vojni vsa nova. Vabimo javno vse, 'ki bodo v bodoče Pisali o suvereni .državi Sloveniji na ruševinah Jugoslavije, da junaško jasno m odkrito povedo, kako si zamišljajo rešitev zgornjega vprašanja, ki m je sprožil Krnjevič. Pred očmi morajo imeti sedanje mednarodno politično stanje, ki se brez vojske ne bo bistveno spremenilo, ne pa umišljenih združenih držav Evrope, ki jih ni in jih še dolgo ne bo, kot je spet pokazala Norveška. Ob izstopu Slovenije iz Jugosla-vne bodo mednarodno zajamčene meje padle. Kdo izmed mogočnih sil bo jamčil odprto mejo z Italijo ali jo celo branil z oboroženo silo pred italijanskim pohlepom? Ali jo bo ščitila slovenska vojska, ki je ni? Kakor hitro pa bi čez mejo udrli Italijani, bi jim zelo verjetno sledili Madžari, kakor so to storili aprila 1941. Slovenija bi se znašla v istem obupnem položaju kot ob zlomu Avstrije 1. 1918. Kdo bi se potegnil za integriteto njenega ozemlja m preprečil tujo okupacijo? šlo bo za povsem novo državo, ki je ni priznala nobena obstoječa sila. Zato ne bo mogla računati na nobeno zaščito ali zatočišče — razen, če bi bila taka zaščita vnaprej pripravljena in zagotovljena (kot si jo je zagotovil npr. T. Masaryk v Ameriki za svoj načrt češkoslovaške države). Kako si zamišljajo klicanji slovenske državnosti na pogorišču Jugoslavije pot do sigurne take zagotovitve? Takšna so nekatera izmed vprašanj življenjske važnosti za slovenski narod. Terjajo jasne odgov-ore. bavi na prostem trgu. Toda za oba primera velja ista cena in sicer od 25 milijonov dinarjev navzgor, kar je dražje kakor v Italiji ali Avstriji, dasi pri nas imajo naši ljudje 40% manjše dohodke, kakor v sosednjih zahodnih državah. K stanovanjskim pritiklinam spada danes v mestih tudi telefon. V Avstriji in Sev. Italiji (v mestih) že težko najdeš stanovanja brez telefona, v Sloveniji ima telefon manj kot 10 odstotkov stanovanj. Ker je napeljava telefonov silno draga, z ozirom na slovenske razmere na tem polju ne bo zadosti 30 let v sedanjem tempu, da bi dosegli standard sosednjih dežel! Transport: Slovenija se duši v privatnih avtomobilih, to drži; toda ne zaradi števila avtomobilov, temveč zaostanka v gradnji cest, parkišč, izgradnji mest; po statistikah za 1971 pride po en avto: v Sloveniji na 10 oseb, v Avstriji na 6 oseb in v Italiji na 5 oseb. Italija ima danes 5000 km štiripasovnic, Avstrija 600 km, Slovenija pa šele gradi prve kilometre proti Trstu, ako izvzamemo cesto Ljubljana-Zagreb, ki ni prava avtocesta v današnjem smislu. Vendar avtoceste, štiripasovnice še ne bi bile tako nujna zadeva, ker tako cesto bi zaenkrat v Sloveniji potrebovali samo poleti; kriza je v celotnem cestnem omrežju, četudi so ceste asfaltirane, je do danes šlo, z izjemo ceste Kranj-Ljubelj, samo za izboljšavo starih cest, trasiranih pred 100 leti, ko še ni bilo avtomobilov. V Sloveniji je avtomobilska vožnja samo mučenje živcev. železniški promet: Elektrifikacija je v delu dočim se druge infrastrukture, kot so pragovi, tračnice, vozni park, bistveno niso premaknile, tako da danes še vedno rabiš 4 ure iz Ljubljane d-i Maribora kot pred vojno. Letošnje leto bodo slovenske železnice končale s skoraj 20 milijoni dolarjev pasiva! Avtobusni park je zadovoljiv, se pa ubiia s slabimi cestami. Industrijski izdelki: Avstrijske in italijanske cene so povprečno za 10-30% nižje od slovenskih. Dokaz za to je že več kot desetletno nakupovanje naših ljudi v Trstu, Gorici, Celovcu in Gradcu, fenomen, ki bo ostal tudi v bodoče in ker tu ne gre za kake posebne artikle, temveč za široko polje predmetov, je nesposobnost jug. gospodariva vsem razvidno. Tu vse poveličevanje samoupravljanja ne pomaga nič, ker pač govorijo kupci! Italijani pri nas kupujejo nekatera živila in bencin, v glavnem na izkoriščajo slabo plačano delovno silo v restavrantih, prostitucijo in igralnici v Kopru in Ljubljani. Hrana je pri nas cenejša kakor v sosednjih državah vendar ne toliko cenejša, kolikor so nižje plače! Razlika je kakih 10—20%, vendar pri tem ni pozabiti, da sta kvaliteta in izbira v Avstriji in Italiji boljši! Letošnje poletje, recmo, je bila v Jugoslaviji kriza mesa, izbira zanič; po mast in olje pa so hodili v Avstrijo! V Trbiž že prihajajo prvi Slovenci, ki kupujejo sadje! Je pa seveda dejstvo, da v Sloveniji živijo bolje kot v drugih deželah vzhodnega bloka. Toda to je nekako tako: „Jaz sem ga manj polomil kot drugi!“ Ne gre pa zadeva korak naprej in privatnega sektorja ne razširijo. Enostavno puščajo, da ljudje odhajajo služit na tuje! Slovenski narod je standard, ki ga sedaj uživa, plačal in ga še plačuje s prevelikimi napori in žrtvami. Pustimo na strani dajatve na političnem in kulturnem polju in naštejmo samo narodne in materialne žrtve 1. emigracija (oprostile — moderna razdelitev dela!): od leta 1945 dalje 120.000 ljudi, ki se bodo mogoče vrnili v minimalnem številu in v glavnem na stara leta! 2. brezposelnost več deset tisoč ljudi; 3. brutalna revščina prvih 15 let, ko so sosednji narodi (bivši okupatorji) že dosegli lep standard, naš narod je pa še trpel upajoč na „zlato dobo“. 4. prekomerno garanje prebivalstva, ko mož. običajno dela po 40 ur v samoupravnem sektorju in nato v privatnem, 10. novembra praznujejo v Argentini Dan tradicije in to v spomin smrtnega dne njihovega največjega narodnega pesnika José Hemandeza, pesnika njihove reprezentativne pesnitve Martin Fierro. Letos je ta dan še posebno slovesen, ker je stoletnica izida prvega dela pesnitve, leta 1872 v Buenos Airesu. Slovenci smo se tej slavnosti skušali oddolžiti že lani, ko je celotna pesnitev izšla v prepesnitvi Tineta Debeljaka in je v uvodu povedano, da jo Slovenci izdajajo v spomin na 90. obletnico prvih naseljencev Slovencev v Argentino ter obenem tudi že v proslavo bližajoče se stoletnice pesnitve. Prejšnji teden se je tega dogodka spomnila tudi slovenska radijska ura z recitiranjem slovenskih verzov in tako počastila pesnika argentinskega gavča. Buenosaireški list La Nacion se je v svoji ilustrirani prilogi spomnil Her-nandezovo počastitve na ta način, da je priobčil nekaj podob iz prevodov v razne jezike ter predstavil nekaj pre-vajavcev v tuje jezike. Tako je v članku Babel y el Martin Fierro predstavil tudi avtorja . ¡slovenske prepesnitve dr. Tineta Debeljaka ter napisal naslednje: „Druga počastitev, to pot skupinska, pa je prekrasna izdaja Martina Fierra v slovenščini. Uredil jo je Slovenec, reliefi iz gline so delo slovenskega kiparja, ima risane vinjete in vezavo na japonski način z dvojnimi listi; založili so jo člani slovenske skupnosti v Argentini. Prevajalec je profesor dr. Tine De- V Clevelandu je v začetku oktobra t. 1. prispel iz Slovenije na pevsko turnejo asambel Henček Burkat ter je imel 6. oktobra koncert v slovenskem Narodnem domu na St. Clair, ki ga u-pravljajo slovenski staronaseljenci. Fred koncertom je politični komisar ansambla pregledal dvorano in zahteval, da odstranijo slovensko zastavo, ki že od ustanovitve doma stoji ob severnoameriški, ker da sicer ansambel ne bo nastopil, Vodstvo doma je tej zahtevi klonilo in zastavo odstranilo. Gostje so napolnili dvorano in je bil med izvajanjem ansambla prvi, ki je opazil, da ¡slovenske zastave ni, Frank ko je odstotek zaposlenih žena neprimerno večji kot pri sosedih, kjer so delavnik skrčili na 36 ur! Za konec je treba še ugotoviti najbolj žalostno dejstvo, da so ljudje pesimisti, ker ni upanja na zboljšanje v doglednem času. Zato toliko pijančeva-vanja, samomorov in plehkosti. Partija si ne upa dati več poleta privatni iniciativi, ki bi čez noč popravila to stanje. Bojijo se Moskve ali pa ljudi, ki bi postali samozavestnejši. Tako vse kaže, da se bo paradoksno stanje naraščanja namesto padanja razlike med vzhodom in zahodom nadaljevalo vse dotlej dokler ne bo prišlo do mogoče tragičnih premikov in sprememb v vzhodnem bloku. Peter Urbanc beljak, slovanski književni zgodovinar, član akademij in literarnih evropskih skupin, časnikar in univerzitetni profesor. Doktor Debeljak, ki se je rodil v Škofji Loki, mestu v Sloveniji, ki bo leta 1973 cbhajalo tisočletnico svojega obstoja, je prevedel v svoj materin jezik najvažnejša svetova dela in trenutno prevaja Dantejevo Božansko komedijo, od katere je že izdal Pekel. Dr. Debeljak, kj je prevajal Daría in Galveza, katerega je osebno poznal in ga občuduje, je tudi mnenja, da je Martin Fierro osnovno delo za poznanje argentinskega značaja. Smatra, da je ta prevod doprinos slovenske skupnosti k počastitvi Argentine.“ Že prej se je spomnil slovenskega prevoda urednik nove, za stoletnico izi-šle revije Palabra hemandista v svoji prvi številki. Ker urednik ne razume (slovensko, se opravičuje, da ne more ocenjevati prevoda, pač pa opiše slovensko izdajo v podrobnosti. Veseli smo, da ob stoletnici pesnitve omenjajo tudi slovenski delež k razširitvi Hernandezovega imena in Martin Fierrove slave v širnem svetu. In tudi mi smo zadovoljni, da Argentinci znajo ceniti našo lepo izdajo, predvsem pa — sedaj ob stoletnici epa —, da smo mu Slovenci s prvim celotnim prevodom odprli vrata — v slovanski svet, v katerem je bil vse doslej neznan. Martin Fierro nastopa odslej med nami — v „'slovenski noši“. Ob stoletnici je tudi naš, slovenski. Turek in njegova gospa Antonija, predsednica Slovenske ženske zveze. Takoj je pozval predsednika Nar. doma Ke-nika, da mora zastavo postaviti na svoje mesto, „sicer bomo vsi odšli iz dvorane in zahtevamo vstopnino nazaj.“ V dvorani je nastal nemir ter je bilo vodstvo doma prisiljeno zastavo postaviti na svoje mesto. Incident, ki kaže vso nestrpnost komunistov, kjer koli se pojavijo, je povzročil val ogorčenja med slovenskimi staronaseljenci v Clevelandu. Dogodek go komentirale razne radijske postaje, v Ameriški domovini pa je v angleškem delu dnevnika Jim Debevec napisal podrobno poročilo pod naslovom Ruska ruleta, ki ga zaključuje z vzklikom: „Tu v Clevelandu nočemo ruske rulete!“ Protestni članek je napisal tudi Ja-cob Strekal, ki poudarja, da „kultura ne pripada politični partiji“ in da „kar se je zgodilo v slovenskem narodnem domu 6. oktobra 1972 dokazuje, da nekateri niso kulturni“ in pribija: „Če je rdeča zvezda potrebna na slovenski zastavi, potem naj ta viri na ljubljanskem gradu, ne pa v slovenskem domu v A-meriki!“ V uvodniku pod zgornjim naslovom pa Ameriška domovina 10. oktobra t. J. p~'še naslednje: ..Predno so začele prihajati v našo deželo razne pevske in druge glasbene ter folklorne skupine iz Slovenije in (Nad. na 2. str.) Nosilci slovenske pesmi dobrodošli, propagandisti komunizma pa ne !