Šl. 36.
V Trslu, v sredo 7. septembra 1881.
Tečaj VI.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V oJlnogtl Jo mol*
»EDINOST« izhaja vsako »redo; cena za v*.) loto jo 4 gld. 40 lir., /a polu leta 2 Rld. 30 kr., za četrt l><ta I j?ld. 20 kr. — Posamične St ivilko nrl upravništvu Tn po tratikah v Trstu su dobivajo po 8 kr. — Saroiniite, reklatua-iju li> in/orata prejema Upravniitvo »vi* Zonli 8«.
v«l il»]HU se pošiljajo Uredništvu »vla S. Lazzaro Tip. Hiiala; vsak m >rat.itl frunktran. Rokopisi liroz i-ti'biii) vroiluonti »in.) vrn Ujo. - tnurt'i (r.uu i vrni.- itimmilii 1» pulunlce) «• zaftvamljo po posilil— av c«n6; pri kratkih oglasili z drobnimi Arkaml h j pUStijo /a vnako basudo l kr.
pO.iol
pri
Volilcem V. okraja tržaške okolice.
11. t. m. sto uže zopet poklicani na voliSSc na Občine.
Ker je podpisanemu odboru znano, da ste se uže dogovorili glede kandidata in ker odbor ne nasprotuj o mnenju večine vo-lilccv, ter je tudi on sprejel onega kandidata, zatorej odboru ne ostaje druzega, nego da Vam priporoča gorko: volite složno kandidata, kateri je uže občo znan mej Varni in no dajte so zapeljati od onih, ki bi radi zasojaii moj Vas neslogo, tla bi toliko lažje dosegli sebični svoj namen.
Pridite vsi k volitvi in ako hočete kaj pozvodeti o kandidatu, oglasito so na volitve dan pri zaupnih mož^h našega društva, ki bodo pričujoči na Občinah.
Y Trstu, 5. septembra 1881, Odbor polit, društva „Edinost".
Deželni zbori.
Poreški deželni zlior se je odprl 23. pro-filoga mPKocaz navadnim formalnostmi. V drugoj soji bo so izbrali finančni, Šolski, policijski odsek. Temu zadnjemu odseku se jo izročila tudi pritožim glasovitoga Ćud ra zoper deželni odbor, ki ga je odstavil iz službe. Radovedni smo, kako se ta stvar razreši.
Znamenita je bila tretja seja dne 27. avgusta. V njej jo namreč interpeliral dr. Cos-tantiui s tovariši vladnega komisarja tako le:
1.	»Ali je cesarskej vladi znano nekaterih profesorjev pazinske gimnazije v politično-na-rodnej zadevi malo korektno postopanje, pod katerim zelo trpi učencev nravnost in disciplina, spoštovanje do gimnazije in dežolne socijalne zadeve?
2.	Ako so vladi znai.e omenjene nenaravno in s podučevanjem nevjemajoče so razmere, ali ima voljo, ukrenoti zdatuc naredbe, da ta gimnazija v prihodnje ne bo teriŠčo obžalovanja vredni)] dejanj, ognjišče politiških strasti mej prebivalstvom, i da zadobi zopet tisto spoštovanje, katero je moralnemu vspeliu nepogojno potrebno«?
Mi so toj interpelaciji prav nič ne čudimo, ker dobro vemo, kam meri deželnega zbora večina, ki nikakor ni glasilo veČine prebivalstva isterske dežele; ker je nam tudi znano, da so profesorji na pazinskej gimnaziji zvesti Avstrijci i dobri rodoljubi, ki ne hodijo Irredenli na roko. — Prav dobro vemo, kani pes taco moli i le vprašali bi, kaj pa Čuder? Ali ne bo nobeno Interpelacije o njem, ki jo poreški deželni odbor tako grdo umazal?
Prestopivšl na dnevni red je zbor sprejel v drugem i tretjem branju te-le zakonske načrte:
a)	uvedenje neodvisnih, stalnih deželnih in občinskih davkov od opojnih tekočin in piva pri prodaji na drobno in povživanju;
b)	uvedenje uredskih zajmov na breme občin, da se poplačajo njih dolgovi, ki so iz imen zaščitnega civilnega prava nastali ter so eksoku-ciji podvrženi;
c)	premembo zakona o varstvu divjačine.
Nazadnje so so brez ugovora potrdili računski sklopi let 1879 in 1880.
Ooriiki zbor, tretja seja.
Predloži se vladin načrt zakona, gledč varstva ribjega lova.
Vladina predloga, glede spremembe domovinskega zakona in ustanovitve okrajnih zastopov, izročita se pravnemu odseku v pretres.
Vladin predlog zakona, zastran posiluega nalaganja doklud, da so poplačajo občinski, iz nejavnih imen izvirajoči dolgovi, sprejme so brez promombe.
O prošnji kanalskega županstva, naj se raz-dele občinska zemljišča Gorenje vasi, prestopi se na dnevni red.
Načrt zakona o razdelitvi zemljišč občino Pliskavice in Kosovelja se sprejme po predlogu deželnega odbora.
Ustanovi so ena štipendija z 400 gld. za mladeniča, ki bi se učil na Dunaju rezljarstva iu strugarstvn, in druga z 300 gld. ki i jI se tudi na Dunaju učil pletenja košev in obdelovanja bek, vsacemu se dovoli še 12 gld. za vpisnino in obrabo orodja.
Odboru za morsko kopelj v Gradu se dovoli 400 gld. podpore.
Potem so potrdi načrt zakona, vsled katerega se dovoljuje nekaterim davkarskim občinam, da se ustanovo ko samostojno občine, g. 1. tega zakona se glasi tako le: Davkarskim občinam Sežani, Lokvi, Povirju, Merčem, Štor-
jun iu Kazljem je dovoljeno, da se smejo ločili ud sedanje krajne občine Sežanske, lt*r so ustanovili: a) davkarska občina Sežana sama zase kol županija; h) davkarska občina Lokve tudi sama zase kot županija; c) davkarski občini Povir in MerČe skupaj kot ena Županija z županijskim sedežem v Povirji; in d) davkarski občini Sto rje in Kazijo skupaj kot ena županija z županijskim sedežem v Štorjah.
Ko sc več računov in proračunov So potr li, sklene so seja.
0 sedanjem poiitiškem polozju na Kranjskem.
Z Dolenjskega 28. avgust i.
V nemškem jeziku so glasi nek pregovor nekako tako-le: »Uožji mlini sicer počasi meljejo, pa dobro in drobno.« Kar trdi ta izrek o božjih mlinih, to bi jaz bolel obrnoli na mline naše sedanje vlade. Njeni mlini res počasi moljejo, in želja je vseh njenih prijateljev, mej katerimi so Slovenci najzvestejši in odkritosrčnimi, da bi tudi dobro mleli in vzlasti nam Slovencem kaj dobre moke zmleli. S temi vrsticami bi jaz rad najprej dokazal, (sicer ni zelo potrebno, ker dejanja jasno govore), da mlini sedanjo vlade res počasi mcljojo; potem si bom prizadeval povedati, da pu vondar drobno moljejo.
Enakopravnost, ki so nahaja tudi v kolescih mlinov sedanjo vlade na Kranjskom, še nikako ni izvršena. Kako je s slovenskim uradnim jezil ioni pri sodnijah, o tej žalostnej zadevi nečem govoriti. Poštonje in omikanost sodnijskih uradnikov na Kranjskem je vzrok, da novine ne poročajo še o družili enakih slučajih, kukoršniso se v Metliki godili, kajti znan odlok najvišjega sodišča daje slehernemu sodnijskemu uradniku povod, da lehko zametuje slovenske vloge. Pri politiških uradih pa delajo uradniki navadno tako, kakor se jim ljubi, t, j. tisti, katerim sc je slovenščina več ali manj priljubila, nekoliko jo rabijo (prav za prav le malo) pri vnanjom poslovanji, dočim se je pri notranjem ngibljojo. Nahajajo se pa še politiških uradov načelniki, kateri so slovenščini naravnost protivni, skoraj tako, kakor so bili pod prejšnjo vlado. Večkrat se čuje še, ko bi treba bilo na slovensko vlogo dati slovenski odlok: »Rti uns wird nur deulsch amtirt.« So pa tudi uradniki, kateri so pra-
vilne slovenščino nezmožni. Dela so pa nič nn, da bi se ti uradniki našega jezika dobro naučili. Ako bi, tako sem si mislil, naša uradna »Lai-bacbor Zeilungt izhajala izključljivo ali vsaj na polu v slovenskom jeziku, imeli bi potom naši uradniki priliko, učiti so iz njo slovenščine. Nokij miloga bi tudi koristilo, ako bi se vsaj uradna naznanila prlobčovala v uradnem listu v obeh deželnih jezikih. A to lopo navado imajo lo črnomaljski uradi, kakor nam »L. Z.« svedoči.
Z lolsleom na narodni podlogi tudi ne napredujemo, dasi se o nazadkn no more govoriti.
Narodno Sole dobe (namreč nekatero dvo-in trirazrodnioo) v bodočem nekoliko več nemščine, kor jo bil neinSkutarski deželni odbor to žoljo izreki d, čemer jo bilo nokoliko tudi c. kr. deželno šolsko svctovalstvo pritrdilo. Na ljubljanskih učiteljiščih so se nekateri nomškutarski učitelji (in eden narodni) tudi nekoliko upirali uvođenju slovenščine, s kakošnlm vspehom, lo Šo ni znano. Da bi se v srednje učilnice v bodočem šolskem letu kaj več slovenščino uvelo, o tem šo tudi ni sluha ne duha, Da bi dobila Kranjska narodnoga deželnega nadzornika za ljudske šole, o tom se je nekaj govorilo, a zopet vse potihnolo.
Kran jskim narodnim deželnim poslancem bode velika muka, iti 24. sept. v deželni zbor in tu so posvetovati o blagosti dežele z možmi, kakorSni »o: Vestenock, Koltonegger in drugi, o katerih je ves svet prepričan, da jim jo edino za nem-štvo in za njih gospodstvo mar. Ta korak storf; naši poslanci pač le vladi na ljubo, ker od nju pričakujejo, da vsaj v bodočem letu kaj dobrega za Slovence zmelje. Slabe nastopite bi pač to imelo, ako bi sedanji kranjski deželni odbor šo leto dni funkcljoniral. V bodočem letu se imajo n. pr. naše šolsko gosposke prestrojlti, n. pr. c. kr. deželno šotoko svctovalstvo in okrajni šolski svoti. Pri sestavi teh šolskih korporacij sodeluje deželni odbor na Kranjskem v velikej meri. On pošilja v deželno šolsko svctovalstvo svoja dva zastopnika in nasveluje tudi vladi dva zastupnika učiteljskega stanu. V okrajno šolsko svetovalslvo pa imenuje dva zastopnika občin. Vsa ta imenovanja bi nomškutarski deželni odbor izvršil na korist nemškntarskej stranki v deželi.
Imenovanje deželnega glavarja za Kranjsko je sedaj manj važno, kajti v bodočem letu bodo vsekuko nove volitve, torej tudi imenovanje novega glavarja.
F*ocLlistek.
Delo sv, Cirila i Metoda,
V spomin 5. julija 1881.
Spisal J aro mir Vulkop.
II.
(Dalje.)
V tržaškej »Edinosti«, štev. 2G. od 29. junija, pisal je o tem potovanju g. C. tako-le:
»Danes so stopili v večno mesto romarji vseh slovanskih rodov; prišli so iz širnih pokrajin, od bregov Veltave in Visio, Save in Drave, od obal jadranskega morja, iz onih dežel, ki so nedavno strle turškega robstva žuleče okove ter gledajo veselim očesom v lepo, blagonosno bodočnost. Poleg visocega kneza koraka prost kmet, poleg slavnega učenjaka mož, kateremu je neznano, kaj se godi po svetu, pozna le tiho dolino, v katere, stoji njegova hiša. Zbrani so iz polovice Evrope vsi stanovi slovanskih rodov v zlogi i ljubezni; vsem bije v prsih plemenito srce, vse navdušuje ena misel, ena želja; vsi pošiljajo k Boku gorečo prošnjo: Gospod, usliši našo molitev, da bo v naših zemljah zopet on hlev i en pastir, kakor za časa naših blagovestnikov sv. Cirila i Metoda.
Verska razdvojenost je bila ter je Slovanom Še zdaj največja nesreča; ona jo Šiba, ki nas je krvavo tepla sto i sto let; zasejala je mej bratovske rodove seme obžalovanja vredne svade;
dala nas najhujšim sovražnikom v železne roke, ki nas so stiskale i trlo, da smo trpeli na vseh udih neizmerno, nedopovedljive muke. Žalostna je bila osoda tolicega, tako razumnega i plemenitega naroda, ker na lastnej Širnej zemlji po večem ni bil lasten gospodar, ampak služil jo ptujcem ter prelival drago kri, da je svoje zatiralce branil sillovitih napadov divjih rodov, ki so vreli iz Azije; da, še danes se mora z uma svitlim mečem bojevali za prirojeno pravice.
Od tiste dobe, kar je prelomil Svatopluk šibko šibice, živel jo v temi, v groznej temi I Danes mu rumeni zarja ter ga kliče na delo. In on se probnja i mane oči; solnee mora zasijati i pozlatiti njegove gore! (Jas je, da se mu vrne stara moč, da vstane, ide na delo ter sveto služi svetoj domovini.
Romarji, ki so danes stopili v večno mesto, katera sprejme sv, Očo, i ki od njega prineso blagoslov vsemu slovanskemu svetu; zdo se n un podobni romarjema sv. Cirilu i Metodu. Ta dva sveta moža sta prišla v Rim zatožena, a vrnola sla sc opravičena i čista, sam papož ju je očitno pohvalil z besedami: »Li-teras slavicas jure laudamus«. — Naši romarji sicer niso zatožen!, ampak presrčno i z velikim veseljem bodo tam sprejeti, oni niso prišli v Rim opravičevat se, ampak zato, da izrekć sv. Očetu vseh slovanskih narodov zahvalo za dobroti1, katere izvirajo iz papeževe enciklike o sv. Cirilu i Metodu. Kakor sta se iz Rima vrnola slovanska apostola z velikim vspehom, enako se vrni ludi naši romarji; prijateljska vez, katero so mej sabo sklenoli, tesnejSo bo vezala vse slovanske narode; pomirljivi duh, kateri v Rimu njihova srca napolni, blagodejno bo vel čez vse Širno pokrajine slovanskega sveta, ogreval vso katoličane ter tajal ledeno steno, katera sloji še mej njimi i pravoslavnimi Slovani. Gorki žarki pomirljivosti i sprave morajo razstopiti to
nenaravno, nesrečno sleno, ker jo je postavil zavisti i dražlji-vosti hudobni duh; kar je sovraštvo postavilo, to mora ljubezen ■podreti; sovraštvo rodi le zlo i gorje, ljubezen veselje i blaženost. Iz to resnice jo Slovanstvo tisoč let zajemalo prebritke skušnje i čas jo, da spregledamo i popravimo, kar smo zagrešili. Široko je polje, žetev bogata, na delo si srpom sprave, pomir-Ijivosli i ljubezni I Most se mora postaviti čez deročo reko, ki loči pravoslavno od katoliških Slovanov; delo ni nemogoče, postavljena sta uže na obeh obrežjih dva najtrdnejša stebra:sv. Ciril i Metod.«
Slovanski romarji so obhajali v cerkvi sv. Klemenla trl-dnevnice i sicer: 3. 4. i 5. julija. Tukaj na grobu sv. Cirila so ječitala skozi tri dni slovanska liturgija 3. 4. i G. julija i slišali so Slovanjo propoved (pridigo) vsak v svojem jeziku govorili. Iz mej vseli slovanskih propovednikov, zbranih v Rimu, odlikoval sejo najbolj Nj. prevzvišenost, vladika Strosmnjer. Govoril je raz prižnice v cerkvi sv. Klemeula na prvi veliki praznik sv. Cirila i Metoda, Tu noinamo prostora, da bi mogli njegov prekrasni govor v celoti priobčili. Po izjavi našega rojaka in romarja, govoril je vladika Slrosinajer mej drugim tudi te-le ozbiljne reči:
»Narod, ki ne slavi svojili zaslužnih mož, ui vreden, da bi živel. I če imamo mi Slovani koga čestiti, moramo čestiti pred vsem sv. Cirila i Metoda, katera sta zapustila svojo majko i domovino, ter se napotila v čislo neznane kraje oznanjat onim, ki so bili še v temi, pot do božje luči. Prinesla sta sv. vero, vsacemu narodu najvažnejšo i najsvetejšo reč. PraSa se pa zdaj: katero vero sta nam prinesla sv. blagovestnika, vztočno ali zapadno? To je prašanje, ki je zlasti moj našimi nujbližnjimi brati, mej Srbi, zdaj na dnevnem redu. Jaz pravim, dokler zgo-
EDINOST.
Vidi se tedaj, da mlini sedanje v];i<le Slovencem še niso začeli mleti. Sicer spadajo pi Slovenci mej tiste potrpežljive ljuJi, kateri radi in voljno moke čakajo. Pa vendar se nahajajo Še možje v uradnih krogih, kateri te potrpežljivo Slovence silno prezirajo. Tako dobri državljani, kakor smo Slovenci, vredni so vendar, da bi se ž njimi lepše ravnalo. Glejte no lojalnosti in zaupanja Slovencev do sedanje vlade | Velika vrsta rseh slovenskih iasnpisnv izraža silno simpatijo do nje, berite prvi naš dnevnik, berite organ našega prvaka in drugo slovenske novino, kako polni so ndanosti do mlinov sedanje vlade, ki so jim vendar do /daj Še tako malo moke zmleli! Nekaj dobrega ima sicer res to, da se tako počasi in previdno dela; kajti recimo, da bi nam vlada vse šole in vse zavode poslovenila na enkrat; na mesto TaafTe-ja pa naj bi prišel Hcrbst ali kdo drug ustavovercev, ki bi vse zopet ovrgel, kar je Taaffe storil; britko bi nas to zadelo I Pri sedanjem sistemu smo Slovenci toliko na boljem, da se nam Časopisje naše več tako obilno ne konfiscira, in da se Slovencem, ki so v javnih službah, ni bati, da bodo radi narodnosti, radi svojega politiškega prepričanja proganjani, kakor se je žalibog, to prej godilo. Te vrstice sklepam s to željo: Mlini sedanje vlade naj le mel/ejo drobno, a vendar nekoliko hitreje, da bi Slovenci vendar enkrat uže nekoliko državne moke dobili!
Dopisi.
V TrMil. 5. septembra.
[Volitev v V. okoliUem okraju. — Nala dež. vlada. — Tržaška razstava.)
risali smo o svojom ča3U, da je dož. vlada izrekla, da za zdaj no razpiše nove volitve v V. okraju, ker noče prav dati mestnim očetom, kateri niso hoteli potrditi poprešnje volitve. To vse je resnica, katero lehko sprlčata predsednik »Edinosti« in pa odbornik St.
A kako iznenadjeni smo, ko čitamo razpis volitve za V. okraji Pozvedali smo, kako se je to zgodilo in zvedeli smo iz najboljših virov to lo: Oni gospod, kateri se hvali, da ima V, volilni okraj v svojej oblasti, in da nobeden ne sme voliti drugače, nego po njegovem receptu, oni gospod je toliko Časa moledoval okoli na-mestnlštva, dokler se mu jo spolnila želja in je bila razpisana volitev. — A zakaj se gospodu tako mudi'? — On hoče sedeti za večne Časo v mestnem starešinstvu, in ker mestu ne zaupa toliko, hoče si užo z d u j zagotoviti 5. okraj s tem, da spodkopuje upliv društva »Edinosti« in od-stranja vsakega tacega kandidata, kateri bi hotel stalno sesti v omenjenem okraju. Odbor »Edinosti« jo v tej zadevi pozvedal in sklenol, kar je dobro; volilci sami so tudi uže izrazili svoje mnenje, in to jo tudi društvu »Edinosti« mero-dajno; naj torej volilci volijo po svojem prepričanju in kakor so uže sklenoli. A deželna vlada bi bila to pot gotovo zaslužila malo lekcijo, kajti s takim postopanjem je razžalila večino volilcev in društvo »Edinost«. Treba, da si dobro zapamtimo to brezobzirnost in da se drugI pot ravnamo po svojem boljšem prepričanju. Naša dež. vlada sploh čudno postopa: Slovence bi rada imela na svojoj strani, a ti morajo biti krotki, brce mirno trpeti, in kadar so stvari dovršene, potem naj Slovenec gleda, od koder jo prišel: »Der Moor hat seine Schuldlgkelt go-than, der Moor kanu gehen«. Sredstva, s katerimi pa izvršujejo tukaj namere minlsterstva, katero hoče uvesti enakopravnost, pač so taka,
da bi se jih no moglo posluževati nikako politično društvo, A za danes se molčimo o tej kočiji vej zadevi; pride čas, ko bomo govorili glasneje in obširneje. Samo Se alijance z Italijo potrebujemo v Avstriji, za drugo je tukaj na Primorskem uze preskrbeno, da Slovencem ne zraste greben in da bo lo olre>eni oni še ne-odrešeni. .Mi nemarno navade napadali brez tehtnih uzrokov; toliko več pa so veljavne pritoži.!', kadar jih javimo.
Kakor se sliši, mogoče je, da bode razstava odložena; tukaj ni nič pravega veselja do razstave, saj tržaške trgovine razstava no utegne povzdignoti; na druge bolj važne in potrebne reči, tako menijo veščaki, morala bi misliti naša dež. vlada, katera je prva začela to misel širiti. Teško, da bode razstava kaj posebliega; a vre-sničiti se vendar utegne, saj je na nebu razstave vse polno lepih zvezdic, po katerih hrepene prazne luknje mnogih tržaških frakov in zatorej se utegne vendar najti potrebni denar in potrebno osobje, katero stvar dobro ali slabo vredi. Teško pa bode v resnici vso napraviti do avgusta prihodnjega leta, in prav zato so morda utegne stvar zakesnoti do spomladi IHM. Da pa razstava vendar utegne koristiti Trstu, to je: posebno hotelirjem, delalcem, malim trgovcem itd., to se ne more zanikati, in nizko, delniško ljudstvo v Trstu zdaj potrebuje zaslužka. Zato pa ne smemo biti nasprotni razstavi in to iz čisto lokalnih obzirov, ker veseliti nas mora, ako dobi mnogo naših delalcev in obrtnikov mnogo zaslužka. To jo vse, kar nas vodi, da odobravamo razstavo, akopram mislimo tudi mi, da si nekateri krogi ne pridobe s to idejo onega priznanja, po katerem hrepene.
X dolnjega Krasa 29. avgusta.
Kaj je to danes v Bmtovici? vprašal bi bil včeraj tujec oiulot meino gredoč. Možnarji pokajo, veselo zvonjenje se razlega po dolini, vse polno zastav in zastavic vihra z vseh višin in z najvišjegastožja cesarska; pred praznično opravljeno cerkvijo je napravljen zelen šator, v katerem stoji na pogrnenem odru miza in na njej tint-nik. Ljudi se zbira nenavadno obilno, odlična gospoda dohaja — duhovniki in svetni — iz Gorice. Okoli 91/, ure hiti množica na jutrovo stran vasi, kder stoji tudi uže čedno oblečena godba lz Tržiča (Monfalkona). Na čelu vsem pa je občinski zastop in g. vikar. Čakat so šli c. k. okrajnega glavarja sežanskega gosp. viteza Bosizia, ki je imel priti pripet »zlati križec za zasluge« brestov skemug. vikarju Jožefu Kumar-ju. — Pač — tudi v stranskej, samotnej dolini, tudi v tihej Brestovlci so zasluge mogočo — no sicer umetno povekšane, kakoršne so mnogokrat hrupno raznašajo po časnikih in razglašajo z velikim bobnom, ampak ponižne, kakor vijolica, vendar pa resnične in zdatne. Osemnajst let je g. vikar K. v Brestovlci; mnogo je storil za olepšanje obeh cerkva (v Brestovici in Selu) mnogo pa tudi za materijalno blagostanje svoje občino. Trije lepi veliki vodnjaki (za deževnico) bodo mej drugim od roda do roda pričali gosp. vikarjevo skrbljivost in prizadevnost. O lotošnjej suši so imeli Brestovci prvikrat priliko, ceniti dobroto čiste hladno vode. O šoli, cestah in druzih zaslugah g. Kumarjevih ne bom govoril, lo povem naj ob kratkem, kako se je včeranja slavnost vršila. Vso slovesno službo božjo so opravljali vikarja proslavljenca štirji sošolci. Prav primerna je bila pridiga po nedeljskem evangeliji. Dokazal je govornik, da dober dušni pastir je Bvojej soseski »usmiljeni Samarijan« v
'•usnem in telesnem oziru in da tak Samarijan |e g. vik, K. Petje n i koru je vodil vikarjev svak, g. učitelj Krizman iz Doniberga, ki je pripeljal svoje vrle pevce s£ sabo. Po maši je g. glavar v omenjenem šatoru pred cerkvijo opravil glavno opravilo tega dne! Razložil je najprej pomen proslavitve, potlej presrčno ogovoril proslavljenca in pripel mu križec. Zahvalivši se je taklical proslavljeni trikrat »živio« cesarju, ir. »živio« je iz tisoč grl krepko odmevulo, mej tem ko je godba cesarsko pesem igrala in so grmeči topi ći važnost tega trenotka oznanjali. Mej slavnostnim obedom so »e vrstile napitniee, svirala je godba in peli so jako ubrano in gladko dorn-berški pevci. — I' onosui Brestovci so se na večer tudi veselili, ubogi in otroci niso ostali pozabljeni: g. vikar je sam pečeno »štruklje« mej nje delil.
Iz Kanala 24. avgustva.
(Šuta, toffa, povodenj, rojstvo cesarjevo, vojnike vaje) Dohajale so in še vedno dohajajo iz raznih krajev slovenskih pokrajin in druzih deželo, prež ilostne vesti, kako suša pridelke, ki so bogato ozhnlno obečali, mori in pokon-čtije; tildi pri nas je ta nezgoda ubožnemu ljudstvu uže pretila In raznim pridelkom, kakor fižolu, repi, v nekaterih bolj solnčnih krajih tudi turšlci zelo škodovalo, a ko bi le pri tem ostalo, lahko bi se naši kmetje srečni šteli, a kadar so ga enkrat nezgode lotijo, nakopičijo se nanj, da se mora vsakemu v srce smiliti, Ves trud, ves znoj, vsa nadeja, vso je v malo minutah uničeno; ta nezgoda je zadela tudi naše kinetc v kanalskoj okolici 7. avgusta, dan Marije snež-nice popoludne sc je ulil v začetku še precej pohleven In zaželen dež, kateri je pa vodno močnejši postajal, nebo je zatemnelo in vsula se toča, katera je k sreči le nekatere vasi, kakor Loga, Bodrez, Anča, Idrija, najhujše pa je dolino Gornjopolje, Anikovo, Plavo, sv. Ivana zadela, tam je ubogim ljudem toča, kakor je bilo cenjeno od 5 delov 4 dele pobrala, sploh pa je grozdju, ki je letos posebno lepo kazalo, zelo Škodovala, vendar pa se je nadejati letos Še precejšne In dobre kapljice.
V noči od t7. do 18. avg. je dež od O uro zvečer do pol štirih zjutraj neprenehoma lil, kakor bi ga z vedrom obračal, voda in narastli potoki so v raznih krajih mnogo zemljišča raz-rili, in mnogo škodo napravili. Soča je zelo na-rastla,v Kanalu iz struge stopila In prebivalce posebno ob desnem bregu grozno prestrašila; pod Morskim, tako imenovanim »pod Stolom«, stali so na cesti štirjl vozovi z vrvmi in z verigami privezani do podvoza pod vodo, k sreči je bila voda tam vlažna, sicer bi se bila gotovo nesreča prepetila. Jaz menim, da bi ondi silno potrebno bilo, kakor tudi v Plavili, cesto zvišati, vsekako pa jo nezaslišano, da se na erarnih in močno obiskovanih cestah nahajajo tako napake, katere bi se dale prav lahko z malimi troski ljudstvu v prid odstraniti. PoŠta je lz Gorico oni dan, mesto ob 4 zjutraj, ob 11 dopoludne v Kanal došla. Večjo škodo je napravila povodenj na Tolminskem, kder jo on-dotnlin prebivalcem mnogo drv, obdelanega lesa, ograje, hleve, moste odnesla.
18. t. m. našega cesarja rojstni dan se je v Kanalu z navadno svečanostjo obhajal, na predvečer in ob zoru rojstnega dne streljanje iz možnarjev in pritrkovanje zvonov, ob 10 uri velika slovesna maša, katero so služili naš v. Č. gosp. dekan F. Vidic z asistenco štirih druzih duhovnikov; po maši jo bil blagoslov s za-
hvalno pesnijo, pri maši so bile vse tukajšnje korporacije, vsa šolska mladina, veteransko društvo požarna hramba, in mnogo odličnega in dru-zegn občinstva, cerkev je bila praznično okrašena in polna občinstva, po maši ste se peli dve kitici cesarske himne; vsa slovesnost seje končala z defiliranjem veteranov in požarno brambe na trgu mimo e. kr. uradnikov in g. župana z občinskim znstoponi.
16. t. m. je šlo skoz Kanal nad 700 vojakov z godbo k večjim vajam v Kobarid na Tolminsko, v Kanalu so imeli en dan počitka, popoludne ob 7, sedmih svirala je izvrstna, 45 mož močna, godba na trgu izvrstno in izbrane komade, konečno je pretresel vse živce občinstvu ohrabrajoči .slovenski marš »Naprej«, kije ljudstvo tako navdušil, da se ni moglo zdržati brezkončnega rokoploska in živio-klicov, dokler ni vrli kapelnik znamenja dal, da se ima omenjeni marš ponoviti. Nikdar no bi mislil bil, da se zna naš trg tako vrlo ponašati, zdelo se mi je, da imam goriški Travnik pred seboj. Pri tej priliki naj omenim, da so mej kmeti, kder so vojaške vaje, velike zmešnjave, žensko z otroci vred beže v hribe, ter so nočejo vmoti domu, dokler »vojska« ne mine, ker čujejo kričanje vojakov, grom lopov in pušk, dirjanje konjištva, ker niso vojakov vajeni, zato mislijo, da je to prava vojna«.
Iz Brkinov 29. avgusta.
»Brkin je trpin,« tako mnogokrat zdihuje naš kmet. Žal, da so besede popolnoma resnične 1 Kde so vzroki ljudskej bedi? Da tudi Brkin uže teško nosi bremena, katera tlačijo posebno slovenske kmete, razumeva se; ali o teh, h katerim spadajo v prvej vrsti uže nezno-sljivi »cesarski« in drugi davki, tukaj ne govorim. Tukaj naj mi bo dovoljeno govoriti lo o tistih bremenih, katera si ljudje sami nakladajo.
Mej velika bremena ali nesreče Štejejo se plesi, ki jih nespametno ljudstvo posebno v poletnem času napravlja. Dragi bralec, ne misli, da so to malenkosti. Recimo, da potrosi revna vas, ki šteje 20 hiš, za vsak ples vsega skup sto ffold., ali je to malenkost? In vendar je gotovo, da vsak ples naredi še več Škode, nego 100 gld. Koliko denarja, koliko vina nad potrebo, koliko drage obleke, koliko zlatega čaBa — kajti pleše se po dva, tri dni — požre ta Brkinski malikl Nastane praŠanje: Ali ni dolžnost pravih prijateljev našega kmeta, odvrnoti to nesrečo, ker je kmet sam neSa odvrnoti? Slavna županstva! V vaših rokah jo moč, od vas so pričakuje pomoč. Ne dajajte dovoljenja za plese, ker plesi so našemu kmetu pogub-lj i vi. Občinska blagajnica kmetu nič ne koristi, ako bi se tudi do vrha napolnila z denarji, ki se plačujejo za dovoljenje plesov.
Drugi vzrok mnogih nesreč in nadlog je lahkomlšljenost in nespamot nekaterih kmetov, kar dokazuje prav zdaj velika nesreča, ki je zadela vas Vureje, o katerej je tudi draga »Edinost« užo nekaj poročala. Kako je temu pomagati? Tudi tu store lahko veliko slavna županstva. Preudarite, rodoljubni gg. župani, ali ne bi bilo dobro in koristno, da bi se kdaj ter kdaj zbrali zastopniki vse občine, ter se pogovarjali in učili, kar je kmetu znati potrebno? Ti občinski zastopniki bi potem učili ljudstvo, vsak v svojej vasi, in stvar ne bi ostala brez koristi. Naj bi se nakupile in razdelile primerne knjige mej zastopnike, morebiti tudi kateri gospodarski list itd. Nesreča omenjene vasi mi daje tudi priliko, da pozorim dotične gosposke, naj
dovina ostane zgodovina I dokler ljudje dosledno mislijo, dotlo je očividno, da sta sv. blagovestnika učila ono vero, katero sta učila v tem glavnem mestu blagovestnika sv. Peter i Pavel. Ako je istina, da sta som došla na poziv papeža Adrijaua II., ako jo istina, da sta bila tu posvečena v vladiki i pri vladičnem posvečevanji je bila od nekdaj navada, dajo posvečenec prisegel v roke papeževo, da hoče učili oni nauk, kateri uči rimska stolica; ako je to Istina, potem je tudi istina, da sta opirala vse svoje oznanjevanje na skalo sv. Petra, kar se tudi popolnem vidi iz vsega njijnega živenja. Da je sv. Ciril umrl v najlepših letih tu v Rimu i bil tu pokopan, to je gotovo delo božje previdnosti.
Sv. blagovestnika sta nam prinesla tudi prosvelo, oprto na vero, od katere se ne more nikdar ločiti. Sestavila sta nam tudi pismena, kar je na videz majhna stvar, a kdor premisi^ da je znanje i umenje tudi napredek, i občno narodno živenje nemogoče brez pisma, spozna tudi, kakšno dobroto nam je učinil sv. Ciril. Sestavila sta nam knjige In oboje, pismo namreč i knjige, tako odlično, da si ne moremo misliti, da bi ju milost božja tudi v tem oziru ne bila razsvetljevala. Želel bi jaz Imeti duhovnikov, kateri bi z enako točnostjo i uglajenostjo preveli sv. pismo na hrvatski jezik. Spoznala sla, da je slovanski jezik sposoben za kulturo prav tako, kakor grški i latinski, i ros še dan de:;ašnji ne morejo jezikoslovci prestopiti nijedne stopinje brez staroslovanščine. Ciril i Metod sta naslanjala prosveto na vero, položila sta prve slovanske knjige na grob sv. Petra i s tem je dobil slovanski jezik ono predpravico v liturgiji, katere nema nijeden evropski jezik. Naš jezik je »vel i mi se smemo s tem ponašati. Sv. Ciril nam kaže z nebes: Kdor vam hoče vzeti jeziK, on vam hočo izrovati tudi vero iz srcal
VI hrvatski svečeniki I Ni človeka srečnejšega od svečenika, ki sklepa ljubezen do Boga z ljubeznijo do naroda. Tacih je treba dandanes. Ako imam take svečenike, no bojim se ničesa na svetu. Da se je slovanski jezik v rimskoj liturgiji samo v naših krajih ohranil, to je tudi previdnost božja. Prosim vas, da čislate slovanski liturgični jezile, kakor ga čislajo dalmatinski svečeniki, če veste, da bi se tem potom širila jedinost, da bi si na balkanskem poluotoku mej seboj približevali, da bi se pozabile stare naše mržnje.
Vi hrvatski svetovnjaci! Vi imato tudi del v apostolatu, ki obstaja v kreposti i čistoj veri. Od vas je zavisno domače živenje. V cerkvi Jezusovej, verujte mi, živi srce, živi ljubezen, i ljubezen svet premaga. Tu v cerkvi vas opominjam: pazite, da se mladež, naše upanje, ne spridi, skrbite, da jej sveto vero, ki je v vaših srcih, ko najdražjo dedščino zapustite; ne dopuščajte, da bi se jim glava ločila od srca, prosveta od ljubezni božje. Ni svobode, r.' dobrote, ni živenja brez Boga.
Vsi se složimo 1 Sv. Ciril naj nas blagoslove ter naj nam dodeli ono, po čemer je on hrepenel, namreč jedinstvo. Da, zapustimo pokoljenje jako i složno!«
Iz teh kratkih potez slavnega govora se vidi, kako unet je vladika Strosmajcr tudi za slovanski liturgični jezik.
Prav isti dan je papež sprejel Slovane v slovesnej avdijonci, i sicer v največjej dvorani, kar jih Ima vatikan.
Ob '/,1 uri prinese 12, v rudečej svili oblečenih mož, sv. očeta v talarju ko sneg belem, na prekrasnoj naslanjači pod velikim pernatim flafolom, kakoršne imajo samo carji i kralji v Jutrovih deželah v navadi.
Papež stopi raz omenjene naslanjače ter sede na pripravljeni mu prestol.
Veličasten jo bil prizor pri tej avdijencl. Videl si prosve-čenika vsega katoličanstva, na Čelu slovanske zbrane čedo dobrega slovanskega pastirja, prevz. vladiko Strosmajorja ter opazoval, kako srčno veselje ga obhaja, da je po dolgem trudnem potovanju srečno pripeljal slovanske ponižne ovčice i krotka jagnjeta pred lice samega očeta papeža.
Redka je slovesnost, da bi se vatikanski dvor pokazal kakšnoj deputaciji v tako sijajnem blišču, kakor se je to zgodilo na sv. Cirila i Metoda praznik, Slovanom v čast. Pričujočih je bilo 28 kardinalov i 37 škofov. Papeževe straže v pre-krasnej opravi i velika množica Slovanov v različnih narodnih nošnjah, delala je velik vtisek na opazovalca.
Ko papež sede na prestol, stopi pred Njega prevz. vladika Strosmajer, ter Mu govori lep nagovor, zadevajoč najbolj enclkliko lanskega leta. Po dovršenem ogovo-ii zaori vsa zbrana množica slovanska trikratni naudušenl »živio « ter s tem potrdi, da je složna v vsem, kar je slavni vladika govoril.
Prvikrat v zgodovini je slišal vatikan Slovane iz vseli strani tako v složnem duhu vskliknoti mogočni naš »živio!«
Na Strosmajerjev nagovor odgovori oče papež stoječ.
(Dalje prihodnjič.)
EDIN
OST.
preskrbe ljudstvu potrebnih okrajnih Živinozdrav-nikov. Ako bi pa ne dobili teh, treba, da si pomagamo sami. V Ljubljani imamo izvrstno ži-vinozdravniško solo, katera je ule mnogu mladih zdravnikov odgojila na Kranjskem. Vsaka občina naj pošlje pe enega ali več niiadeničev na svoje troške v Ljubljano učit se živinozdravilstvaj to bo kmetu velika korist in pomoč ob času živinske bolezni. Naše ljudstvo ima najbljiinjega živinozdravnika osem ur daleč v Trstu, kaj čudo, ako se v sili zatoče k mazačeml Prijatelji ljudstva, ako najdete v teh vrsticah kaj dobrega zrna, poberite ga, in glejte, da izraste iz nje^a z vašo pomočjo kruh za naše ljudstvo sploh, iu še posebe za naše — Brkine.
Iz Divače 28. avgusta.
Pri nas na gorenjem Krasu je bila letos srednja letina za Žito, kajti dolgotrajni spomladanski mraz in prevelike rose po naših dolinah so provzročile, da ni bilo po navadnem redu brsno. Oves je izmej drugih poljskih pridelkov najbolje obrodil. Krompir in fižol jo začetkom lepo kazal, ali predolga subota ga je nekoliko poškodovala.
Vsled ces. kr. okrajnega sodnijskega povelja napravila je tudi naša soseska novi živinski trg (prostor) blizu železnične postaje in mislim, da bode o naših somnjili ljudstvu po volji.
Iz Skednje 30. avgusta.
Kar koli človek pogleda, na vse je davek naložen, ali te<;a ne očitam, ker se držim zvoii-čarjevih besed: Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Tako preobloženi pa niso nikder, kakor na Tržaškem, zato skrbi uže naše mestno svetovalstvo, ker magistratov sod je brez dna. A naj bi uže bilo, ako bi silni občinski davki občini res na noge pomagali, pa kolikor večji so davki, toliko večji so občinski '' olgovi, in to je žalostna stvar.
Vžitni davek je uže tolik, da tolicega v vsej Avstriji i skoraj gotovo na vsem svetu ni. Gostilničarji delajo užo skoraj zgoli za magistra-tovo blagajnico. Za vsacim voglom stoji čuvaj, ki pazi, da se od vsake buče predpisani davek plati, Še od tiskih kapelj, s katerimi salato belijo. Teh čuvajev in nadzornikov je uže toliko, da zarad njih ne more dac nizek biti, i prav smilijo se mi ti ljudje, ker po dnevi se dolgočasijo i Bogu v okno gledajo, po noči pa na zvezde Študirajo i le čudim so, da nobeden ni Še našel nobenega novega kometa, ali repate zvezde.
Prav je, da so nekatere meje postavili tako imenovanim šagrain, še boljše pa bi bilo, da so jih popolnoma odpravili. Ali še bolj pohuj-Sljiva od šager je tista umazana kavana, v ka-teroj sc poštenje našega mladoga sveta i blagostanje naše soseke s kolesom tare; ker so se uže postavile mejo Šagram, zakaj se niso tudi tej kavani? Mnogokrat smo prosili uže za to, ali nič nismo opravili, ker kavanar pri magistratu več velja, nego vsa soseska.
Iz Koperskega okraja 30. avgusta.
(Cesarjev rojstni dan. Solst to.) Na cesarjev rojstni dan je bral v Dolini prečast. g. dekan slovesno sv. mašo, katere so se tukajšnje občinske korporacije, šolska mladina In več dru-zega občinstva udeležilo. V proslavljenjo pre-svitlega našega cesarja jo napravil imenovani blagi gospod tudi obed, pri katerem je bil ko vladni vdeležitelj tukajšnji veliki župan g. Slavo-Ijub Lampe; bila je pa tudi bližnja čestita duhovščina in učiteljstvo Moj burnim streljanjem vstane izza mize g. veliki iupan ter napije avstrijskemu vladarju na mnogaja leta, na kar zadoni trikrat: Bog ga živi!
Od 22. do 29. avgusta t. 1. so se vršile v našej dolinskej velikej županiji javne skušnje v ljudskih šolah. Vdelcžil sem se jih sedem. Uže zopet jo bila prilika opazovati, kako se prečest, g. dekan, pa tudi g. Lampe za šolo in njo napredek zanimata. Opomniti bi imel še mnogo dobrega, a tudi zanikarnega glede učiteljskega osobja. Ker pa nočem po nilcakem šolskim policajem fungirati, zato le rečem: Mladi učitelji, na delol Ne s puhlimi frazami, nogo se vestnim in natančnim spolnovanjem svetih naših dol-žnostij rešimo Čist učiteljskega stanu, povzdignemo z dobrimi učitelji, če tudi Imajo le IGO gld. plačila, zanemarjeno ljudsko šolo tu v tužnoj Istri.
V sredo 24. avgusta je bila v Kopru seja okrajnega ljudskega šolskega svAta. Mej drugim se jo določilo, da pride v Blcmanje namesto 84 letnega starčka g. Furiani-ja,. g. Baklič, iz-pitan kandidat. G. Spin gre iz Itoljunca k sv. Antonu. Ker je g. Praprotnik nekoliko okreval, prevzame zopet on nčiteljevanje v Boljunci. G. And. Vertovcc, zač, učiteij v Dolini, dobi prav tam stalno službo. Vse drugo ostane pri starem v dolinskej velikej županiji. Ako boste dovolili g. urednik, poročal Vam bodem kaj o vojaščini.*)
*) Drago nam bode.	Uredn.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je odpotoval na Ogersko, kd«-r Iti. t m. odpre državni zbor, 27. t. m. pa se zopet na Dunaj vrne.
Politično rtpraro, kakor poročajo časniki, misli ministerstvo preustrojiti. Sploh se priznava, da je sedanja uprava predraga, prezamo-tana i prepočasna; zato je velika potreba, da se predrugači; dvojni oblasti bi trebilo zediniti v eno in samoupravo razširiti.
Držat ni proračun za prihodnje leto bo v primeri z letošnjim dosti ngodniši, ker so so v množili rečeh troški bistveno stisiioli in vlada predloži državnemu zboru nove predloge, da se primanjkljaj odpravi.
Strahoviten krič je bil uže več dni zarad dveh ruskih lastnikov, ki sta neki bila ogle d uha v Galiciji, i pri katerih so dobili veleifdajska pisanja i risanja. Časniki so o njih uže uvodne članke pisali iu ruski car jo bil primoran odstaviti ministra Ignatijeva, ker je poslal ta dva vohuna v Galicijo; da; celo našega cesarja so vpletali v to strahovito zaroto. — Mi o vsem tem nismo besedo omenili, ker srno bili uver-jeni, da so Slovanom sovražniki naredili iz komarja konja, i tako jo tudi bilo, ker jo vojaška gosposka vsako preiskavo ustavila.
Ogerska vlada na vso moč zatira nemadjarske narodnosti; na vsem Ogerskem ni več nobene nemadjarske srednje šole, katera bi so podpirala iz državne blagajnice. S tacim počenjanjem kujejo Madjari orožje zoper sebe, ker dražijo dosti močnejše narode, nego so oni sami. Naj bi Madjari pomislili, da jih je malo, i da morejo ohraniti svojo narodnost le tedaj, ako so ponizni i spoštujejo družili narodov pravice. Pregovor pravi: plačilni dan je zadej, in, kedordruzemu jamo koplje, sam vanjo pade. Če bodo Madjari tlačili druge narode, pride maščevanja dan in madjarskemu rodu solnce na veke zaide!
Vnanje države.
Papež se misli preseliti na otok Malto, tako poročajo časniki. Mi inonimo, da do tega še ni prišlo, utegne pa priti, alto bo dopuščala laška vlada rovanje zoper njega. In kedo bo potem na škodi? Sama Italija, i na takej Škodi, da bo Še za božjo voljo prosila, naj se papež vrne.
Radikalna stranka v Italiji Rnuje novo vojsko pod Imenom: »/ volontari delle patrie bat-taglie«. Načelnik tej vojski jo Menotti Garibaldl, ki je uŽe imenoval častnike, vaje v orožje so so uže pričele. Ministra notranjih zadev in poduka sta, ne da bi bila vprašala vojnega ministra, pravila te vojske potrdila z besedami: Visto, si approva. To potrjuje, kako prav smo imeli, ko smo zadnjič svarili pred zvezo z Italijo. Će italijanska vlada nema volje, ali moči, take vojske prepovedati, ali zatreti, ne more nikakor pričakovati, da bi jej kodo kaj veroval, ali upal.
Francoska vlada so je na algerske;«^ zelo razsrdila, ker so večidel oni Arape podSČuvali zoper Francoze. Zato misli prihodnjemu državnemu zboru nasvetovati, naj se jim skrečijo dano pravico. Jud povsod Sčuje, da more v neredu bolj molzti. Zato pa judom pretć še hudi časi; ker so veter sejali, želi bodo vihar.
Na Ruskem se pripravljajo velike notranje prevredbe; vsa ministerstva, posebno grof Igna-tlev neumorno delajo, najbolj pa cesar, ki večkrat do Štirih popolunoči čuje ter je ob sedmih zjutraj uže zopet pri delu.
Rusija se jo konečno pogodila s kitajsko vlado o Kulčl. Po tej pogodbi plati Kitajsko Busiji devet milijonov rubljev; Rusiji se je dovolilo, da sme v korist svoje trgovino ustanoviti konzulate po vsej Mongoliji, Manžuriji in vsbodnjem Turkestanu, tedaj do velicega kine-škega zidu, do katerega bodo hodile ruske karavane; trgovina bo popolnoma prosta ln Kitajci no bodo smoli nobeno carino od nje pobirati. Temu nasproti pa odstopi Rusija večji del Kulče Kitajcem.
Črnogorska meja na vshodnjej strani Še vedno ni trdno vrejena. Turški Sultan je tedaj dal ukaz, naj se to takoj zgodi; to pa jo menda storil le zato, ker potrebuje denarja. Albancem bi namreč rad naložil davek, od odstopivših okrajin pa zahteval odškodnino na ime državnega dolga.
Socijalisti na Švicarskem strašno nesramno delajo, zato jim je švicarska vlada shod prepovedala. Vsled tega pa je dobila pismo, v katerem se jej preti, da njo prvo pokončajo, ko stopijo na nogo; z Švicarsko bodo k malu pri kraju, potem pa ves svet požgo.
Iz Londona se poroča, da so Arapi Midhat pašo, ko je v Djedahi stopil na suho, z orožjem osvobodili i ga nečejo Turkom izročiti.
Egiptovska vlada je sklenola vojaštvo popolnoma odpraviti, ker se na lastne vojake ne more več zanašati; namesti teli pa bi deželo zaseli angleški, francoski in turški vojaki.
DOMAČE STVARI.
liiM'iioiaitJe. Cesar je imenoval okrajnega glavarja na Tolminskem g.Šemerlaza svetovalca pri deželnem namestništvu v Trstu.
1'romenilM* pri polliičuili i;<»sp<»-skali na Primorskem. Kakor e čuje, premesti se več okr ajnih glavarjev na Primorskem: g, Hosizio ima pri t i v Koper i na njegovo mesto v Sežano g. Rohnel iz Trsta; g. Jettmar iz Pazina v Volosko, na njegovo me^to pa g. grof M anzano iz Voloskega; novoimenovani okrajni glavar grof Leopold Goess, dosedanji vodja deželnega glavarstva v Kopru, pride na mesto okrajnega glavarja, g. dr. Benedikta grofa Giovanelli v Pulj, zadnje imenovani pak, kot poročevalec k tukajšnjemu namestništvu. Novoimenovani deželnega namestništva svetovalec, g. Semerl, ostane v Tolminu.
Itazslava v Trslu ima, kakor mnogo druzega, tudi svoje težavo in zapreke. Denarja je premalo, ker je druga poskušaj a popolnoma i/podletela, podpisal > seje namreč lo ubozih 800 gobi,1 ('Jas je tudi kratek, dela pa veliko. Vendar se ima odpreti 18. avgusta 1K82 in zapreti konec oktobra. Krajni načrti so lahko pregledajo do 15. decembra 1881, prijave se bodo sprejemale do 15. februarja, lS.apriiase razglasi, kako so so razdelili prostori.
»obra razsodba. Tržaški mestni svit je hotel učencem na Italijanskih učili.ščiii dajati štipendijo i ker so to ni dovolilo, vložil je n i državno upravno sodišč • pritožbo, katero jo pa to sodišče zavrnolo. To je prav! Denarja tržaških davkoplačevalcev ni treba pošiljati na tujo, ker ga doma potrebujemo, še manj pa učencev, ker iinamo doma boljše Šole, nego v Italiji, kdor so lo irredenta podpira. Prevročo ljubezen večine naših mestnih očetov do sosednje države bi trebalo malo ohladiti.
Pevski večer, ki so ga priredili tukajšnji pevci v nedeljo 4. t. m. bil je dobro obiskan, sobe »narodne pivarne« so bile tako napolnjene, da ob 9. uri ni bilo mogoče dobiti nobenega prostora, občinstvo jo dohajalo in odhajalo tako, da lehko rečemo, da je bilo skupnega občinstva nad 400 osob. Polo se je izvrstno, posebno so občinstvii dopale pesmi: »Slovan«, »Mihatova ženitev«, »Luna sije", »Bodi zdrava domovina« in »Jadransko morje«; obbčinstvo je vsako pesem tako odobravalo, da so se skoraj vse pesmi moralo ponavljati. Vsa hvala gro našim neulrud-Ijivim pevcem, njih vrlemu kapelniku gosp. S. Bartclnu in izvrstnemu tenorju gosp. Čenčurju. Vsakodo jo zapustil prostore »narodne pivarne« s polnim zadovoljstvom. Želeli bi, da bi so taki lepi večeri večkrat ponavljali, kajti pripraven čas za lo stvar prihaja. Tudi opozorujemo slovensko pevce, kateri imajo veselje do petju, naj se pridružijo tein pevcem, ker čujemo, da hočejo osnovati »slovensko pevsko društvo«, katerega v Trstu zelo potrebujemo i u smo tudi prepričani, da bode izvrstno napredovalo, kajti tudi narodno polje je podloga narodnemu ži-venju.	—r.
Istrski kreditni zavod je od 1. januarja 1881, ko se je ta zavod ustanovil, ob-ravnal 272 prošenj za posojila, ki bi znašala nad 300.000 gld,; na 138 prošenj je dovolil 180.000 gld. 10G jih jo odbil, druge pa čakajo še rešil vo. Posojenih jo bilo omenjenih 180.000 gi. na vrednost, ki po cenitvi znaša 458.091 gld.
V nei'lhli 28. avgusta je bil vgrlauskej biki v velikej nevarnosti čoln, v katerem jo bilo enajst fantov iz Sv. Križi, ki so zgubili eno veslo. Fantje bi skoraj gotovo bili utonili, tla ni vrli Gašper Grlaneo iz Konlovolja v morje skočil, z velikim naporom do čolna priplaval in fantov otel.
Duhovske promenilie v tržaško koperskej škofiji* Župnija v Brezovici je podeljena č. g. Ivanu Benediku, dozdanjeinu upravitelju te župnijo.
Ilankna podružnica v ftoricl. Čujo se, da ljubljanska eskomptna banka hoče v Gorici ustanoviti podružnico.
Ur. Janez llleiwels jo povzdignen v dedni viteški stan po pravilih reda Železne krone, kateri mu je cesar nedavno podelil.
Ilaron Žveffelj. zloglasni slovenski odpadnik, povabil jo kranjske ustavake, napravil je tako pojedinjo, kakoršne je dajal Luculus ter jim na srce polagal, naj nobeden no sprejmo kranjskega glavarstva. S tem misli on grofa TaaPPeja vroči. Grof Taalfe bi tej prodrznej oholosti najbolje odgovoril s tein, ako bi razpustil kranjski deželni zbor, katerega večina kranjsko deželo moralno in gmotno gonobi.
f Ladislav |il. II razo vit* umrl jo v Zagrebu 30. avgusta v 32. letu živenja. Bil je eden izmoj najplemenitejših Hrvatov, ves goreč za narod, za katerega jo neumorno delal na duševnem polji. Hrvatska matica se ima naj bolj njemu zahvaliti za vspcSno prouredbo.
*iln%<*silosl v %ipail napravijo tamošnji rodoljubi na Malega S marina dan po končam j kmetijskej tomboli, t. j. oh ti, uri /večer. Spored: 1. Dav. Jenko. »Naprej«, svira vojaška godba. 2. Slavnostni govor. 3, A. Haidrih: »Jadransko morje«, moški zbor. 4. Vojaška godba. 5. X. Jurčiču v spomin«, slavnostna deklamacija. t>. Resch: »Skrivnostna ljubezen«, moški zbor z spremljanjem vojaške godbe. 7. Ruska narodna: »Sarafan«; princezinja »Kočubej«, Povejte ji i« samospeva za sopran. S. Vojaška godba 9. A. Nedved: »Moja rožica«, čveterospev. 10. Vojaška godba. II. Dr. It. Ipavic: »Domovina«, moški zbor z bariton- iu tenor solo, 12. Vojaška godba. — Potem bo slavnosti ples z vojaško godbo. Vstopnina za osobo k besedi 30 kr. k plesu 1. gld. za gospode, gospe in gospice so proste. Listi dohodek je namenjen Jurčičcvej ustanovi, zato se biagodusnostl ne stavijo mejo.
Mlov. učiteljskemu društvu za kopcrskl »kraj. V drugej polovici meseca oktobra skliče podpisano prodsedništvo odbo-rovo sejo, pri kate roj se bodo pretresovali referati ter so postavi dnevni red, kraj in čas prihodnjega zborovanja, katero nai bi bilo užo prvo dni meseca novembra. Prosim, da se tedaj mej počitnicami požurimo za referate.
V Dolini 31. avgusta 1881.
And. Vertovec, predsednik.
Razne vesti.
Dober denar. Minoli mesec nam je kazal g.
uradnik K... pene/ za štiri krajcarje, v katerem je tičal v papir zavit polunapoleondor. Dobila ^a je njegova dekla na trgu, a ni vedela o I koga. G. K... ne hi bil opizil, kaj v njem tiči, da mu ni, ko je hotel kupiti cigaro, na tla padel in zažvenkal, kakor bi bil iz svinca. Začel gaje t o raj opazovati i zapazil na robu prav majhno zarezo, v katero je nož vtaknol, Denar se je ra/.polil, bil je votel I v njem je bil v p t pir zavit zlat za 10 frankov. Zapor jo jako umetno i bistroumno napravljen. — Ce so no motimo, brali smo pred dvoma mesecema, daje nek zlatar enak ponez dobil, ter tudi iz cvenka do njegove skrivnosti prišel. — Od kod so taki denarji, to je uganka; mi mislimo, da je šala kacega bogatina, ki je nekoliko tacili novcev napravil i inoj ljudstvo dal ter zdaj pozvedujo, kde i kakim ljudem je prišla v dobro njogova skrivnost. Ako lil ta bogatin bil tako dober, da bi v vse »patakone« cekino skril, zelo bi ljudstvu ustregel.
Brzojavne poslanice z denarjem. Pred malo časom je prišla v Trst brzojavna poslanica na noko popolnoma neznano žensko. Ker se ni mogla dostaviti, odprl jo je kontrolor ter prvotnoj postaji poročil, da se ne more izročiti. Potom pa jo prišla naplsnlea v brzojavni ured po poslanico. Ko pa se jej je izročila in jo žona videla, da je bila odprta, grozno so jo začela hu-dovali i trditi, da je bil denar v njej i da ga jo njej kontrolor ukradel. — Nekaj enacega so je leta 1831 zgodilo v Ljubljani. Prinesla jo namreč stara žona na pošto pismo brez napisa, in ko jo jo uradnik, praSai, kam i komu jo namenjeno pisino, ni hotela povedati, ampak očitala mu je, da je taka radovednost pregrešna.
Spoznanje. Nek husarski častnik so je nedavno sprehajal na Dunaju z gospo pod pazduho. Pritekel je za njim slabo oblečen mlad človek, odkril so inu i priklonil ter ga pozdravil: »Dobro jutro, gospod baroni« Častnik so mu je prijazno zahvalil, a ni dosti pazil nanj tor daljo korakal. A s to zahvalo mladi človek ni bil zadovoljen, postal je nekoliko trenotij, potem za njim tekel in zopet pozdravil: »Dobro jutro, gospod baroni« Baron je menil, da ima kakega berača pred sabo, segel jo v žep, pomolil mu dar; ali mladi Človek ga ni hotel vzeti, ampak gle lal mu jo tako milo v obraz, da so ga solzo oblile. Lastnik osupne, bistro ga pogleda, vzame roko spremljevalki, objame mladega moža ter ga v pričo gledalcev srčno poljubi. Potem pokliče voznika ter se ž njim i spremljalko naglo odpelje. Mladi mož, ki je bil nekdaj komis, zadnji Čas pa zabadava službe iskal, otel je v Bosni pri Maglaju Častniku živenje, ker je odbil sovražnikovo sabljo, ki bi bila častniku glavo razklala. Ker jo oče tega častnika milii mar ter ima več fabrik, ni dvonibc, da dobi mladi mož služiio, ki ga za vselej uboštva in revščine Qtine.
Po tristo letih. Anglež VVilliain Delisle Hay je v Londonu, izdal knjigo pod naslovom: »Po tristo lotili.« Čudne in vendar zanemljive reči Ima ta knjiga. Hay dokazuje, da bo imela pri naravnem razvoju zemlja, na katerej zdaj živi okoli 1,438 milijonov ljudi, v 300 letih 92.032 milijonov prebivalcev. V Berolinu iti se pomnožilo probivalsto od 1 na G4 miliionovl Hay se no ujema z Mathusom, ki trdi, da so prebivalstvo na zemlji vsakih 25 let podvoji, ampak ozira se na razna plemena in pravi, da se Arabci, ludijani in vos latinski zarod (Italijani, Francozi, Spanjci itd) prav počasi, ali prav nič ne innože. In vendar bo 92.032 milijonov ljudi I Da, celo verjetno je, da so še veliko bolj poinnožo, i da bo imela zemlja v 300 letih 1 bilijon in 462 000 milijonov ljudi, V tom primcrljaji bi moralo po-ginoti Človeštvo, katero je ljubezen in lakota tako pomnožila. Hay so ozira v bodočnost in preiskuje, kako hi si mogla 11 neizmerna množica ljudstva priskrbeti stanovanje in živež. On pravi, da bodo ljudje globoko v zoniljo rili i da se nazadnje presele na morje; bivanje na morji jo zdravo; vsa zemlja z 60 milijonov šlirjaških milj so obdela. Zemljo na obeli tečajih oproste ledu ter jo osuše električna sobica, katera je ustvaril človeški um; v Grcnladiji bodo rastle palme in banano, s kratka: svet bo ijrasen in velečastou.
EDINOST.
Gospodarske slvari,
Kazenje laškega olja. i.'njc so, da v Trstu nekateri trgovci iz Dalmacije In Istre pripeljano olje mešajo z makovim in tudi bombaževim oljem, i da so poškodovanci prosili finančno minlsterstvo, naj to goljufijo odpravi.
Vinska trgovina bodo letos po vsoj priliki jako živahna, ker ho v primorskih deželah dosti i dobrega vina. Francozje ga gotovo toliko več pokupijo, ker je tam liloksera veliko Škode napravila.
Cvetica kamelija, ki je pri nas toliko čislana, prišla jo leta 17.19 v Evropo, prinesel jo je misijonar Camelli, iz jaiuvitskega reda, na Špansko z Filipinskih otokov ter podaril Španskej kraljici Mariji Tereziji. Po tem misijonarju je dobila ime. Dolgo so jo gojili Je v vrtih Buon Hetirovib v Madridu i skrbno so Čuvali, da se ni drugam zanesla. Dan danes pa je zelo razširjena i povsod priljubljena.
Niti ii leta za lioanje. Na Švedskem so začeli del iti niti iz lesa za šivanje. Tako niti se delajo jako ceno i so tako trpežne kakor iz kono-pnine.
Zmrzneno meto. V Avstraliji se je ustanovila družba, katera je napravila velikansko klavnico in ledenice, v katerih bo meso ztnrzovalo. Tako zmrzneno meso bodo vozili v Evropo. Naprava je tako velikanska, da se na leto lahko pripravj in prepelje v Evropo polu milijona ovac ali 00,000 volov.
Zajem ljubljanskega mesta.
Dne 2. septembra so bile izsrečkane ter so dobile te le štev.: 53415 z 15000 gkl 39964 z 2000 gld., 33188 z GOO gld., 42435 z 000 gld., 33303 z 000 gld. Št. 817, 881, 1245, 1470, 1487, 3088, 8400,9003,10002,11253,13434,14073,14146, 15253, 18184, 18200, 20888, 21725, 23004, 23719', 25370, 27001, 29021, 32904, 33399, 35759, 37979 38525, 40897 , 42809, 43135, 43961, 44332, 444741 40834, 4G876, 48074, 48885, 50G21, 50981, 54377, 65005, 58043, 58436, 58491, 00400, 01121, 61336, 65423, 05895, 07002, 08200, 69762, 69789, 70024, 70038, 70200, 70378, 70441, 70G41, 70655, 71236, 72154, 72400, 74577, vsaka 30 gld.
Tržno porodilo.
Kava — vedno brez spremembe; cene so pa So precej trdne. — Rio gl. 50 do gl. 73—, Java gl. 83 do gl, 90. — Cevlon plant gl. 90 do gl. 135 — Portoricco gl. 90 do gl. 105. —
Olje — je sopet poskočilo vtogno Še draže postati. Denes velja namizno gl. 04 do gl. 70—, jedilno gl. 42 do gl. 40—, bombažno gl. 36'/, do gl. 40. —
Sadje. Došlo je sadje novo vsake baže. — Sultanina velja gl. 38 do gl. 40 — cvebe gl. 30 do gl. 35 — opaša gl. 22 do gl. 23, rožiči gl.71/,, mandlji gl. 8U do gl 88 — ligo v vencih gl. 17'/., pomeranće in limoni gl, 9 do gl. II.
Rti — je močno poskočil; a zadnje dni so cone nekoliko mlahove; italijanski velja gl. 15'/, do gl. 23'/,, Rangoon gl. 13'/, do gl. 14»/,.
Petro/je — prodaja se po jako trdnih cenah, akopram ga je došlo dosti, znamenje je to, da cenc teško padejo. Danes velja petrolje iz prvih rok gl. 10.—, za kesneje dobo gl. 10 '/t do gl. 10'/,.
DomaČi pridelki, Rudeč liiol nov gre po gl. 14-, bel gl. 12'/,, zelen gl. 13—, mešan star gl. 10—, maslo gl. 85—, češpe domače gl. 16 do gl. 17—, korun gl. 3'/, do gl. 4.
Žito. — Koruza je padla in vtegno šo pasti, kakor smo ml prorokovali, da namreč bode kaka reakcija v septembru; pa cene z novim letom vtegnejo zopet poskočiti. Denes velja koruza 1. vrste gl. 8 05 do gl. 8-15. Pšenica je tudi bolj mlahove; danes se kupi odeška po gl. 13 do
Les — vedno v dobrem obrajtu.
Razglas.
najprej i lepa pomilovanju vredno žensko zurud njenega pobujšijivega — vrufneg* ju Škodljivega vedenja podučiti in posvariti — pu se ni dala.
/ato s m ji viled dekreta prč. k nadškofljstva v <» .rici ml '.»e. julija t. 1. št. 1,(17 preteklo nedeljo 21. t. m. v Cerkvi med služba božjo vse njeno kvan-tunje u zamakne nji, u dušah v vinih, iti koliko sv. maš da ta ali ona potrebuje — in druge enake prazne čenče prepovedal, in ji zaŽugal, <la ne ji ne bodo delili sv. sakramenti, In tudi p..kopami da no bo po cerkveno, ako ie vsemu temu prej ne odpove.
Javim to svojim p. n. duhovnim bratom v mo-r. bitno porabo pri njili pavtirstvu — pa tudi vsem tistim iz med si. občinstva, ki so Že morda na vražne limanice obsedeli, ali bi še lahko v nevarnost prišli.
Zdi so inl s tem stvar od cerkvene strani v javnosti dokončana.
Miren, 21 avgusta 1881.	v v
J. LUKEŽIC. župnik
Dunaj«k<t borza
dne G. septemba.
Enotni drž. dolg v bankovcih 70	gld.	05	kr.
Enotni drž. dolg v srebru . . 77	«	45	«
Zlata renta.......93	«	70	.
1860 državni zajem .... 131	«	25	■
Delnice narodne banko ... 836	«	—	■
Kreditne delnice.....351	•	50	«
London 10 lir sterlin .... 117	«	95	»
Napoleoni........ 9	«	30	«
C. kr. cekini...... , 5	«	59	»
100 državnih mark.....57	■	45 «
Doktor Muha,
domači zdravnik porodništva naznanja, da stanuje v ulici (Lazzareto vecchio št. 27) II. nadstropje, sprejema doma vsak dan od 8. do 10. ure dopohulne ln ob 10. uri v lekarni Fentler via Farneto. (4-2)
Kdor Želi več
Bezclskega dobrega vina
naravnega raznih let, po ceni kupiti, naj se obrne na 12. A. Kohler v Hrežicah na Štajerskom.
Drogerij a
Ani. C;nl»nl&i*B*»jii se jo preselila v ulico Casermn it. 6 nasproti nemške kavane, Blago za ro-jaške potrebe in pelrolije v hišici na trgu vojašnice.
Važno gospodinjam!
Moj najboljši in Izvrstni
stroj za pranje in izžemanje
so skrbnim gospodinjam m; more dovoli priporočati. Daje pri prihranim mnogega časa In materijala In z nujvečhn taroranjem najčistejše perilo, kakor se z rok& nikoli no inore prirediti. Edino ženska zadostuje, da perilo srednje hiše v nekaterih vrah popol-_ noma osnaii. — Cena stroju t. navorom za pranje je 15-20 gld., stroju za Izmečkanje .'33—20 gld., stroju za pranje z mahavnlm kolesom 15, 40, 45, 00 gld,
(15—5) »nnlel Molimid,
Wlcn, Mariahllf, Stumpfergasse Nr. 49.
m Auerovo ■
najboljše barvilo za Ias6 za bhsknsto, rujavn In črno edino naj lm I ji t trn kontinentu, s porojlvom, da se povrne znesek, barva v IS minutah ln stalno, da se barva pri umivanju ne odmira. Patent za Arstro-r.gerskn, Cena za karton tekočina za Hrohelkasto 4 gld'. — za črno ali rujaeo 3 gld. — z natančnim naznanilom, kako se ima rabiti 20 kr. več v gotovini aH s povzetjem-
»
Koppitzinovo«
najboljše sredstto ta ohranjenje hoie zoper prbtin, rerma-tizem, koine ipuščaje, stare In nore rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld. 20 kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 20 kr, voiS. Mnogo inriSal leži na razgled pri M. Hrdlička, c. k. priv. vlastnik na Dunajl, W leden, Hauptstrasse It, 36. kamor naj se pošiljajo vsa naročila, (34—16)
Ravnanje z vinom
se djansko udi v novo izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k požlahteuju kislega, pustega natomega vina, napravi janje vina brez grozdja; vina iz dr oži j (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domaČo pijačo, in fina vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izlečkov, drožij, dišav, zdravilnih spiri-toznilt balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100°/. dobička. — Cena 3 gl. — Naročuje so z gotovim denarjem ali postnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, c. k. priv. lastnica, \Vien, Wieden, Hauptstr. Nr. 36 I. Stock 34.	(24 22)
Neka oseba tukaj uŽe več let sem lahkoverne, posebno ženskega spola, moti, češ, da ona jo »za-maknena«, da v takem stanu vidi dušo v vleah, da izve, koliko sv, maš potrebujejo... in drage take prazno* verske skrivnosti. Vprašana od radovednih po tej ali onej duši, jo gre najprej zanmknena iskat, jo najde v vleah, in potem določi, koliko sv. maš da še potrebuje. Naroči tudi navadno, komu da jih imajo plačati — pa tudi sama za sv. maše vzame.
Težavno ml je sicer tuke reči javno razkrivati; pa ker so uže tuko veliko nfiim znane, in boli zunaj kakor duma, iu ker drage tako primerno poti no vidim, sem prisiljeni tukaj razglasiti, da sem skušal
Od c. k. av. namestništva potrjeni
bureau za inserate in naznanila Vinccncija Hrdlička,
Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36.1, nadstropje
se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom In vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih In tujih deželah sploh za posredovanje liri naznanilih poa strogo tajnostjo lit Insoruti za vse koledarje in časnike se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo.
Kup in prodajo
hiš, posestev in blaga vsako vrste, posredovanje pri denarjih in službah, pri ženltbenskih ponudbah Itd. prevzame za Inserlranjo pod popolno tajnostjo
bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička
_ za vse časnike na svetu. (94—U)
Sklad išče vsakovrstnih S i n gr e r-jevih. amerikanskih
Šivalnih strojev.
Amerikanski filngerjevl stroji s poboljšanim niahalnlm kolesom. 'li stroji so pridobili na vsph razstavah darila, so najboljši, ln poroštvo dajem za nje 8 let, akoprav Singer & Cornp. za svoje samo 5 let garantira. Skladišče od Hovveja, Wilson-a \Veeler-ja itd. Naročila iz dežele iu popravo se ceno ln na-
______ tančno Izvršujejo, Prodaja tudi
{n plačilne dele po | gld. na teden. Pritlkllna, kakor sivanke, sukanec itd. po najnižji fabriški ceni t^-11)	l?lii|» Iftnttieh,
Arpiedotto Št. 23, Trst.
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako sc plati vsak teden samo ©dan goldinar,
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
iu to brez povišanja ceno PoroSlt o ilajr /n pol Icl. poiluk na <l<»inii brezplačno.
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, plača Modello.
Sivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat HO kr. (13-1)
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve iz sadja. 8 e s alke vseli vrst,
Plinovi motori
OTTOVI, popolnejša in bolj ekonomična sistema.
Železne cevi,
Stavbeni stroji.
SCHHA81 i C,
V Trstu via Carintia IT.
(30-13)
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c, k, priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu
ustanovljena v letu 1822 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
(ki so bili po predpisu V: 211 trcovinlskef?a zakonika v žudnjom glavnem zboru dokazani, priporočil se za zavarovanja.
1.	Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah, pohištvih, zalogah z blagom, »hrambah n poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu.
2.	Zoper škode na potih po mokrem ln suhem.
3.	Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah.
4.	Zavarovanje zoper nesreče na Životu ln živenja. Azienda Auiourttrioe, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro ime v avstrlj-skej državi ln zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih t najslobodnejšlh pogojih in daje se svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsako vrste rudovolino dajo preglede brez plačila delt in zavarovalne ponudbe sprejema
vodstvo v Trstu vi« S. Nloolo it. 4.
Kakor tudi zastopništva ln glavna društvena opravniitva v vseh večjih krajih avstrijsko oger-ske države ln v Italiji.	(12-0)
n
Ustanovljeno 17(1.
"I

Albert ijjjjj Samassa
c. kr. dvorni zvonar
fabrihnt strojev i« gasilnega orodja
v I_ij vih>lj ani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občino, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orodju in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona.
Scsdlke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode In kadil, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Daljo: kovinsko blago, cevi iz litega In kovanega železa s priteklino, mehovi i/, konopnlne in gumija itd. —
po najnižjih cenah. Občine iu gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(12-"'
•d
11 nvvtlnj.
1-9) J
IN
Vinske sesalke
(pumpe) najboljše sestave, pri shodu vlnorejcev na Dunajl z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre Izdelave odlikovane, s vso pritlklino; prave amerikanske cevi z dveletnim poroštvom, Mousseus, sodi'1. menjalne in kljunasto pipe, prehodne znklop-nlce in vsi Izdelki iz kovine pri Franc Syrowy, Wlen, III. Ikzirk, Fasangasse Nr. 18. v lastnej hiši. (21-11)
Jos. Svoboda,
lekar pri .zlatem orlu' v Ljubljani, Prešernov trg,
priporočil lusino iutaUni' poaabaodti, Iti «ni
i. Vesoljna štupa za živino za konje, gove li, ovcc in presiče. ka lar neiicjo jesli, pičlem mleku it i. v zavitkih po 10 in llo kr. — j. 1'rava Franc-ova eienca, izvrsten domač pripomoček pri vseh boleznih v /cloJcu steklenica po io kr - Svalki za čistenje krvi, v škatlah po jn kr. - Balzam zoper ozebline po jo kr. - 5. Tinktura zoper bolečine zob po io kr.
—	6. Stupa za pokončanje Turkov v zavojih po jo in 3j kr. - 7. Salicitskc ustna voda počokr. in Sa-llcilski zobni prah po ,jo kr., sta najboljša sreJstva za čistenje ust in zob. - M. Salioilska štupa zoper potne noge, - 9. čudoviti balzam za vnanjo in notranjo rabo po to kr. - 10. Takozvani fljakarski prah zoper kapelj. 20 kr. - 11. Balzam za guio 'krof', s tem se odpravi napihnjeni vrat, 5o kr. — u Konjska tekočina, s to sc ma/.ejo bolni konji — i3. Strup za podgane, s tem se pomorć podgane in miši. — 14, Terpotčev tok, zoper bolezni v prsih in na pljučih.
—	Santoninskl celtelci zoper črve pri otrokih. -Potem seidličnl prah, malinski sok itd. itd. liobć sc nadalje vsa najznamenitejša zdravila od blizo in od daleč, ribja mast, vino iz Malage za bolnike in ozdrav-ljajočc, franeovo žganje, in tudi natančno pripravljene homeopatlike zdravila po najnižjih ccnah. (1j-C)
Velika zmaga vednosti!
«Antiepileptikum» je sredstvo, uradno preiskovano, notrjeno in priporočeno po zdravnikih stro-kovnjakih, popolnoma in jedrno ozdraviti v vsakem slučaju najhujšo od vseh bolezni:
Epilepsijo
(božjast) In tudi vukajako oslabljenost čutnlo. To zdravilo je velikega pomena za vso bolnike; ufe na tisoče oseb mu ima zahvaliti pomoč. To je netajijiva resnica, katero je odločno priznalo mnogo domačih iti tujih časnikov.
Antlepileptikum se razpošilja v zabojih s 6 ite-klenloami s priloženim podukom, proti pošlljatvi 25 frankov ln poravnanju poštnih stroškov.
Uspeh so garantira; samo v izrednih slučajih je potreba, zdravilo podvojiti.
Naročila gredo na glavno skladišče „	Dr. Ktrchner,
(10-5)	Berlin, N. W. BrUcken Allee 34.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ.
Na sto tisoč ljudi
ve hvalo za lepe, goste lasč edino obstoječej c. kr. In kr. ogersko izključljlvo prlvlligiranej
Esenci
za lasno in bradno rast,
ki tudi grlnte brez sledu prežene, kakor k njej spa-dajočej pristnej pomadi iz itajerskih planinskih zebli, alt orehov iz c. k. ln kr. ogerskl Izključljlvo prlvlllgirane fabrike
M. A. Herdlioka
Na Dunaj}. Meden, Hauptstrasse, It. 36.
To nepresegljlvo sredstvo je moja mnogo Imenovana esenca za lasno in brailnn rasi, ki pri pra-vilnej rabi in s prideto pomado itajerskih planinskih zelisti ali orehovim izlečkom užo v kratkem času celo na najbolj golih krojih napravi goste lase prejšnje barve I Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade mojel esenci za lasno in bradno rast. Ce lasje le izpadejo, vpliva uže v osmih dneh, pri grintah uže po tnkratnej rabi. 1'rav nič škod- .	rom; sivim, celo
Ijivo j« najbolje	snežnobellm la-
barvtlo za lase	\ sem daje popol-
»hoppitzinal<1 ■	\ nonm črno svit-
(brez primeša- , ^rafi	\ lobo. 1'ri rab-
nega svinea) ki ^jt^T VfflM' J lasnih barvili barva v vseli	^JjfiKs priporočam po-
bartah črno-ru- TO®.	sebnosvoj »Kop-
javn ali srillo-	^ pitzinal,« pri-
rujaro p /o	stno, dvojno
mtah pod porolt- Mf t	močno pomado
Iz orehovega izločka tudi (v kozmetiki) pomado vpalek-ah kakor tudi najbolj moja olja Iz orehovega izlecka za barvanjeln lasno rast.
MoJa oes. In kralj, ogerskt izključljlvo priv.
Esenca za lasno in bradno rast
ozdravlja v vseh prlmerljajih bolne lasne korenlke popolnoma 111 v najkrajšem času zagotavlja do naj. poznejše starosti zelo goste lase, vpliva prav prijetno na glavno kolo, brani od vsake gihtlčne in revmatično alaco-boli ln odpravlja vse kožne nesnage. Resnica je, daje dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma brez brade ali plešaste, užo od enega do treh meseeer, v primeri tedaj v neverjetno kratkem času, lepo m gosto polno brado, ali goste polne last. Aiderajoče mnoge tahralnice so razslarljene.
Naročila naj se pošiljajo glavnej zalogi ces. in kr ogerski izklj. priv. esenc« za lusno in "bradno rast
Marije Ane Herdlička
C. k. in kr. ogersk. izklj. posestnici privilegija
Wieden, Hauptstrasse 36 na Dunaji. Cenik :
1 velika alabastrova steklenica dvojno
močne esence za lasno in bradno rast 3 gl. 51 kr.
1 mailina..........2 » — «
1 alabastrova steklenica pristne po-
made iz štajerskih planinsk'h /. 1 » 50 »
1 alabastrova steklenica pristne po-
made orehovega Izločka za obnovljenje
las.............2 » — »
Pristno lasno barvilo »Koppltzlnal« za rudeče, črne, rujave, ali svitlorujuve št. 1 (plavo) št. 42 (rumeno) olte steklenici s pladnjema in krtačama velja 1 slekleniea olja orehovega Izlečka zu
omnovljenje las........1 o —• «
Pomada obrehovega izlečka kosmetik
v plačlcah..........— »DO«
Naročila iz inozemstva ali domačih dclel se proti pošiljatvi ali povzetji n>čwo in naglo rr&i.
Zavitek 30 kr. veii.
Tisk. F. Huala v Trstu,