Še?. 196.
T MaMjanl, f ponedeljek 28. avgusta m
Leto XXXIX.
=3 Jelja po pošti: s=
iia oelo lato naprej . K 26*— za pol leta ,, . „ 13 — za četrt leta „ , ,, 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletoo „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*—
V LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24*— za pol leta „ . „ 12*— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*—
1 upravi prejemm raesefino K 1-90
i .i Inserati: ■ m' » ■
Enostolpna peUtvrsta (72 mmj: za enkrat . . . . po 15 f za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ ■a večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna peUtrrsta (72 aa) 30 vinarjev.
s Izhaja:;
vsak dan, lzvzemšl nedelje la praznike, ob 5. ari popoldne.
uar Uredništvo je v Kopitarjevi nUol Stav. 0/m. Rokopisi se ne vračajo; nehanklrana pisma se ne bes sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. sss
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo je v Kopitarjevi ivstr. poštne bran. račun št
nUol
24.797.
štev. B. tw
...«-».<... Ogrske poštne bran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnla Številka obsega 6 strani.
Gospodarski boj Koroških Slovencev.
Kdor zasleduje delovanje naših narodnih nasprotnikov nasproti koroškim Slovencem, mora jih spoznati v vsej satanski nagoti. Najpreje so nas skušali ubiti politično, kar se jim je žal tudi zelo obneslo. Tako brezpravnega naroda kakor je koroški Slovenec, menda še v osmanskem cesarstvu ne najdemo. Nikdar pa še nemški naci-onalci niso bili tako predrzni in brutalni, kakor po zadnjih državnozborskih volitvah, pri katerih so dosegli z vsemi mogočimi sleparijami in terorizmom zmago. Svojo moč zlorabljajo seveda v prvi vrsti nasproti Slovencem.
Da bi prišli do moči, smo sc začeli koroški Slovenci že pred leti gospodarsko organizovati. Naši denarni zavodi so se ustanavljali z velikim vspehom. Hralnilnice in posojilnice so od leta do leta bolj združevale slovensko premoženje in pomagale našincem v zadregi. Nasprotnike je začel prešinjati strah. Kaj bo, če se bodo Slovenci gospodarsko okrepili in osamosvojili? To jim je belilo glave. Toda sredstva za nasprotovanje niso imeli. V nobeni drugi slovenski deželi razmeroma denarni zavodi niso imeli toliko razpoložljivega denarja kakor na Koroškem. In že smo z velikim upom gledali v bodočnost. Toda kar čeiz noč je prišlo drugače.
Neprevidnost dveh nemških duhovnikov in njuna nesrečna špekulacija je potisnila nele nemške krščanske socialce, ampak tudi pri tem polomu nedolžne Slovence za par let občutno nazaj. Pred enim letom, ko jo bruhnil na dan polom pri nemški Centralni kasi, so vprizorili naši nemško-nacionalni in nemškutarski podkup-ljenci nesramno hujskarijo tudi zoper slovenske posojilnice. Vspeh te brezvestne hujskarije je bil, cla so nerazsodni vlagatelji kljub resnim opominom in pouku začeli denar dvigati. Tako se je začel krčiti tekoči račun posojilnic. Po drugi strani pa zopet ljudje denarja niso vlagali v slovenske hranilnice, ker so se po nepotrebnem bali zanj. Pač pa. so začeli svoj razpoložljivi denar nalagati v sovražne nasprotne kase ali pa so ga doma ohranili, ker so izgubile zaupanje v hranilnice sploh. Tako so politični nasprotniki splošno škodovali zadružništvu. Koroška vlada je seveda gonjo proti slovenskim de-
narnim zavodom mirno gledala, bogob-vari pa, če bi se kdo lotil nemških!
Poleg tega je treba vpoštevati tudi izvenredno slabe letine kar tri leta za/-poredoma. Kdor ima denar naložen, ga dviguje, ker mu gospodarstvo nc da dovolj dohodkov; drugi pa zopet venomer prosijo za posojila. Toda, kako dajati posojila, če ni denarja? Srce človeka boli, ko se morajo odrekati posojila najboljšim našincem. Nasprotniki jih stiskajo, a pri naših denarnih zavodih ni potrebnih sredstev.
Konečno so šc zadnje državnozbor-ske volitve prišle nasprotnikom na pomoč. Kar zaporedoma odpovedujejo našincem posojila. Kam naj se ti zatekajo? Seveda iščejo pomoči pri Slovencih. Toda kako pomagati če pa še celo najboljši našinci svoj denar nalagajo pri nasprotnikih in tako slabijo slovenske denarne zavode! Koroškim Slovencem pomagati je zares križ! Nam ne preostaja ničesar drugega, kakor da se v tem kritičnem položaju poslužujemo v denarnem oziru nasproti Nemcem istega orožja, katerega se oni nasproti nam, na drugi strani pa je dolžnost vsakega rodoljuba, da poučuje zbegano ljudstvo o varnosti naloženega denarja pri slovenskih zavodih. Eno leto je žc minilo po znanem nemškem polomu v Celovcu in vendar šc živa duša ni izgubila niti beliča. To vendar mora ljudi izpametovati, če nimajo same slame v glavi. Nasprotnikov se moremo le tedaj rešiti, ako bomo mogli našincem pomagati. To pa je le tedaj mogoče, če bomo imeli denar. Kdor nalaga svoj denar v slovenske hranilnice, pomaga svojemu bratu; kdor ga pa nosi v nemške kase, pa pomaga našim narodnim nasprotnikom. Narodnjaki, na elelo, da ne bo zamujeno!
Z eno besedo, nemški nacionalci hočejo posušiti naše slovenske denarne zavode, potem pa našince, ki nc trobijo v njihov rog, spraviti v zadrego, da gredo iskat pomoči k Slovencem, kjer je ne morejo najti, ali pa da se brezpogojno udajo nasprotniku. Pa tudi to bomo preboleli, če bodo le Slovenci pametni. Zraven pa upamo, da, nas »Z a d r u ž -na Zveza« v Ljubljani ne bo zapustila.
Sicer pa je pripomniti, da je ravno sedanji čas kljub političnemu macchia-velizmu nemškega, koroškega nacionalizma jako pripraven za. gospodarsko osamosvojitev koroških Slovencev. Če se koroške Slovence na primeren način pouči o slabi upravi koroške dežele, katero je poslanec Steinwender sam ožigosal, če se jim pojasnijo brezupne
finance, v katerih se nahaja Koroška in predoči gospodarsko diletantstvo, katero sc uganja na Koroškem, bo brez dvoma tudi zadnji koroški Sovcncc izgubil svoje zaupanje do finančnih talentov koroških Nemcev in njihovih zavodov. Če bodo koroški Slovenci z nekoliko večjo energijo potoni ljudskega izobraževalnega in političnega dela ta položaj primerno izrabili, jc skoraj gotovo, da bo koroško politično gospodarstvo deželnih oblasti namesto uničenja samostojnosti koroških Slovencev, doseglo ravno nasprotni uspeh, da se bo koroški Slovenec gospodarsko povzdignil.
SRrHiino u trgovski in obrtniški narašča!.
IZ Sp. Štajerja, 27. avg. 1911.
»Narod, ki ima močno trgovstvo in dobro razvito obrtništvo, tak narod, taka država ima bodočnost«, je rekel Bismarck.
Res je to; iz vsakdanjih zgledov vidimo, kako velik vpliv imajo trgovci in obrtniki v narodnem, političnem in gospodarskem oziru. Ni torej nobeno čudo, da sc danes posamezni narodi, posamezne stranke trudijo pridobiti na svojo stran trgovske in obrtne sloje.
Naši narodni nasprotniki delajo z vsemi silami, da bi nemški trgovci, nemški obrtniki postali na vse strani močni.
Sudmarka sc je letos posebno vrgla na idejo, spraviti na jezikovno mejo kolikor mogoče mnogo protestantov-sko - nemških gostilničarjev, trgovcev, obrtnikov in rokodelcev, še na eno enako zlobo so prišli, naši nasprotniki. Iz krajev, kjer je Sudmarka započela svoje delo se pošilja slovenske fante ubogih starišev v nemške kraje v uk. Take reve, ki pridejo v kremplje zagrizenih nemških mojstrov, so za vselej izgubljene za slovenstvo. Nc slišijo več nobene slovenske beseclc, Bog varuj, da bi zinil kateri kako v svojem maternem jeziku!
Če bode šlo tako naprej, bodo za nekaj let naši obmejni kraji, mesta, trgi in vasi preplavljene z renegatski-mi trgovci in obrtniki. Slovenski fantje v tujini morajo biti člani nemških mladinskih in tu merski h društev. Enako kot Nemci postopajo Mažari in Lahi z našo mladino. Mla.de ogrske Slovence zvabljajo Mažari v Medmurju in Prek-murju v »sveto« ogrsko deželo. Tako se bu tudi ta čvrsti del slovenskega naroda — Prekmurci — začel še huje ugo-nabljati.
Nekaj se mora tudi na naši strani storiti. Tozadevnih sredstev imamo dovolj.
1.	Pazilo bi se naj strogo komu se izroči slovenski fant v pouk. in kam.
2.	V vseh večjih mestih naj skrbijo naša društva da bi slovenski fantje -—i učenci in pomočniki — zahajali v društvo k pevskim vajam, telovadbi, predavanjem itd. Naj se vodi stroga evi-, denca o naši mladini v tujini.
3.	Vajenec naj se da vsaj krščan« sko mislečim mojstrom.
L Mojstri in trgovci na Slovenskem naj jemljejo v pouk slovenske fante z jezikovne meje.
5.	Orli naj pri tem važnem narodno - obrambnem delu vrše glavno ulo-go. Za fante imajo med vsemi našimi društvi in zvezami največjo privlačno silo Orli. Lepa vabljiva uniforma, telovadba, ugled, ki ga uživa Orel pri ljudstvu, to vleče še tako zaspanega fanta k družbi Orlov. V mestnih orlovskih odsekih naj se skuša privabiti vse slovenske fante k Orlu. Čc naše fante na ta način rešujemo, no bo sc nemškutarski in obrtniški trgovski naraščaj za^-mogel več rekrutirati iz našega najboljšega materiala.
6.	Dušni pastirji, čc izvejo da se je kak fant izselil v svrho pouka v mesto, naj to takoj sporoče našim društvom, da dotičnega otmejo.
Skrbimo za trgovski in obrtni naraščaj. Saj vidimo, da so ravno nemškutarski ali nemški gostilničarji, trgovci in obrtniki s pomočniki vred najboljši stebri nemškega mostu proti Adriji in njega najboljši pijonirji! Koliko občin na jezikovni meji jc poti komando renegatskih gostilničarjev, trgovcev in obrtnikov! Rodoljubi popri-mimo se tc točke z vso resnostjo!
Maroško ulero.
Francoska vlada je obvestila pariško časopisje o predlogih, ki jih glede na Maroko namerava predlagati Nemčiji. Dogovorili naj bi se obe državi o maročanskem političnem položaju, o maročanskem gospodarskem položaju in o odškodnini Nemčiji v francoskem ozemlju ob Kongu. Nemčija naj bi pri-poznala akcijsko svobodo Francozom v Maroku. Nemčiji sc zajamčijo gospodarske pravice tako, da ostanejo sultanove pravice in pravice velevlasti, ki jih imajo zajamčene po trgovinskih po-godbah. Glede na rudarske zadeve se sklene posebna pogodba. Nemčija zahteva ob francoskem Kongu na severu Lere, Archambault in Crampel, na vz-
LISTEK.
LjuDosumnosl.
Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski
I.
»Bodite tako dobri, blagorodni gospod, dovolite, da vas vprašam . . .«
Nagovorjeni je vzdrgetal in pogledal precej preplašeno gospoda v kosmatem kožuhu, ki je pristopil k njemu tako nenadno, brez ovinkov, sredi ulice ob osmi uri zvečer. To pa je znano, ako v Peterburgu gospod nenadno nagovori na iilici v kakršnikoli zadevi drugega, popolnoma neznanega mu gospoda, se ta, drugi gospod, prestraši brezpogojno.
Tako je torej nagovorjeni gospod vzdrgetal in se prestrašil prilično.
»Oprostite, da sem vas motil, nadlegoval,« je govoril gospod v kosmatem kožuhu, »ampak jaz . . . jaz, v resnici, ne vem ... vi mi boste pač oprostili; saj vidite, da sem v nekoliko zmedenem duševnem stanju . . .«
Šele zdaj je zapazil mladi gospod v zimski suknji, da je bil gospod v kožuhu zares videti zmeden. Njegov zcubani obraz jo bil zelo bled, glas mu je trepetal, misli so se mu bile očividno zelo za-
pletle, besede so mu prišle s težavo z jezika; videti je bilo, da ga je stalo silnega truda, predno se je obrnil s ponižno prošnjo na človeka, ki stoji morda po stanu in dostojanstvu pod njim. In ta prošnja je bila vrhtega na vsak način nerodna, nesolidna, nenavadna od strani človeka, ki je imel na sebi tako soliden kožuh, tako dostojen, tako imeniten frak temnozelene barve, in ki jc bil posestnik tako izrednih dragocenosti, kakor so bile te, ki so krasile ta frak. Očividno jc vse to zmedlo gospoda v kožuhu samega tako, da naposled ni mogel več obvladati svoje zmedenosti in je sklenil, da na kakršenkoli način zaključi neprijetni prizor, ki ga jc bil sam izzval.
»Oprostite mi, jaz sem nekoliko iz sebe: sicer me pa itak nc poznate . . . Oprostite, cla sem vas vznemiril; premislil sem se.«	\
Pri tem je spoštljivo privzdignil klobuk in od hitel dalje.
»Nikakor ne, blagovolite samo.«
Mali gospod pa je izginil navzlic temu v mraku, pustivši gospoda v suknji okamenelega od začudenja.
»Kakšen čudak!« jc pomislil gospod v suknji. Čudil sc jo nekaj časa, kakor se spodobi, nato pa. jc prišel iz okame-nelosti in čudenja zopet k sebi, spomnil I sc svoje lastne zadeve in sc pričel iz-
prehajati gor in dol, ozirajoč se neprestano na vrata ene izmed hiš z brezkončnim številom nadstropij. Začela jc padati megla in mladi gospod se je razveselil tega, kajti njegovo sprehajanje v megli ni vzbujalo tolike pozornosti, dasiravno bi ga mogel opaziti kvečjemu kak izvošček, ki je stal ves dan brezupno na istem mestu.
»Oprostite!«
Sprehajajoči sc jc zopet vzdrgetal; isti gospod v kožuhu je stal zopet pred njim.
»Oproslile, da že zopet . . .« je izpregovoril, »toda vi ste — vi ste gotovo plemenit človek! Nc glejte name kot na osebo, v družabnem smislu; sploh pa sc jaz zapletam; nc, temveč presodite moj položaj po človeški . . . pred vami, gospod, stoji človek, ki prosi udano pomoči . . .«
»Ako je v moji moči ... s čim vam morem postreči?«
»Vi ste morda žo pomislili, da. vas nameravam prositi denarja!« je rekel tajinstveni gospod, usta so se mu skrivila, zasmejal sc jc histerično in po-bledel.
»Ali, oprostite!«
»Ne, jaz vidim. da. sem vam nadležen! Oprostite, jaz nc morem prenašati toga; saj vidite, da sem popolnoma
zmešan, skoro poblaznel, a ne sklepajte morda, česarkoli . . .«
»Toda k stvari, k stvari!« jc odgovoril mladi gospod in pokimal bodreče in nestrpno z glavo.
»A! Tako je torej že z. nama! Vi, takšen mlad gospod, pa me opominjate k stvari kakor kakega lahkomiselnega paglavca! Jaz sem gotovo prišel povsem iz uma! Kakšen sc vam zdim zdaj v svojem ponižanju, rccitc mi odkrito?«
Mladi gospod jc prišel v zadrego in je molčal.
»Dovolite, da vas vprašam odkrito: ali niste videli neke dame? V tem obstoji vsa moja prošnja!« je spregovoril naposled gospod v kosmatem kožuhu odločno.
»Damo?«
»Da, neko damo <:
»Videl sem . . . oda dovolite, šlo jih jc mnogo tod mimo . . .
»Eh, seveda,« jo odvrnil tajinstveni gospod s trpkim nasmehom. »Jaz se zapletam, nisem hotel vprašati tega, oprostite mi; hotel sem reči, ali niste morda videli neke gospe v lisičjem kožuhu, v temni žametni čepici, s črnini pajčola-nom?«
»Nc, takšne nisem videl . . . ne zdi se mi, tako nisem opazil.«
»A! Potem prosim, oprostite!«
hodu ozemlje ob reki Uliangi do izliva Alime, južno pa ozemlje od Alime do Munija. Nasproti pa odstopi Nemčija Francoski nekaj sveta v Afriki. O sklepih francosk. ministrskega sveta je že obveščen von Kiderlen-Wšchter. Ofi-cielna pogajanja se bodo nadaljevalo 4. septembra. Ker biva von Kiderlen-VVachter v Clianionixu, ga je pozdravil po naročilu francoske vlade prefekt Haute-Savoio. Nemško časopisje piše kljub kompenzacijam, ki jih ponu.a Francija Nemčiji, še vedno zelo bojevito proti Francozom. Ruski diplomati izjavljajo, da se Rusija no namerava vmešavati v nemško - francoski spor, »Novo Vreme« pa grozi, da bo tripclen-tenta znala zadušiti vsak poizkus motiti evropski mir. Iz Maroka dohaja poročilo o boju, ki sc je bil med Maročani tn Španci pri reki Gers.
Velikansko senzacijo provzroča poročilo, ker je došel v Calais angleški višji poveljnik general French s štirimi častniki angleškega generalnega štaba, da proučuje razmere francoske armade.
RAZPUST OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
»Magya.r Ilirlap«, glasilo grofa An-drassyja, objavlja članek, po katerem baje namerava Kliuen 10. septembra priporočati cesarju, da dovoli razpustiti ogrski državni zbor, ker s sedanjim poslovnikom ne more ukrotiti obstruk-cije. Vlada upa pri volitvah dobiti tako večino ,da lahko izpremeni poslovnik tako, cla se onemogoči vsaka, obstrukci-ja v ogrskem državnem zboru. Če bi vladar ne dovolil, da se razpusti ogrski državni zbor, bi neki drugi državnik izvedel razbistritev položaja. Vladi jc nepričakovano priskočil na pomoč Košut, ki objavlja v svojem listu »Egye-tertes« uvodnik, v katerem priporoča, da naj prične zbornica meritorično razpravljati o obrambni preosnovi. Ogrsko naučno ministrstvo je uvedlo slovaščino kot obvezen predmet po vseh učiteljiščih v slovaških stolicah. "Uvecle jo tudi po gimnazijah.
IZKRCEVALNE VAJE V DALMACIJI.
O izkrcevalnih vajah v Dalmaciji »e še poroča: Popoldne 24. kakor tudi ponoči 25. t. m. je rdeča stranka poiz-izkušala uclr.eti v Ljubaški zaliv, na suhem je pa modra stranka prisilila, rdečo, da se je morala umakniti, a zasledovati umikajoče rdeče stranke ni mogla, ker jc vodstvo vaj izpremenilo dispozicije. Dne 25. zjutraj je modra stranka napadla prednje straže rdečih, da si olajša umikanje. Vojaki modre stranke so se pričeli ukrcavati od 9. ure 30 minut do 12. ure opoldne, nato se je vkrcavala. rdeča stranka. Ob 9. uri 30 'min. je ukazal prestolonaslednik od-trobiti. Prestolonaslednik je izdal ukaz, ki zelo pohvali mornarico.	,
POLJSKI KATOLIŠKI SHOD. V
V soboto je pričel zborovati v Prze-mvslu drugi poljski marijanski kongres. Med udeleženci je namestniški tajnik pl. Grodzicki kot. zastopnik odsotnega gališkega ces. namestnika, soproga namestnika Bobrzynskega, deželni maršal grof Badeni, vsi gališki škofi, številni zastopniki duhovščine in inteligence, zastopniki katoliških institucij v Galiciji, Poznanju in Varšavi ter
Mladi gospod je hotel nekaj vprašati, toda gospod v kožuhu je izginil zopet, zapustivši svojega potrpežljivega poslušalca v okamenelem stanju. »A, vrag naj ga vzame!« je pomislil mladi gospod v suknji, očividno slabe volje.
In razdraženo je privihal bobrov ovratnik in sc pričel zopet, sprehajati, ozirajoč se previdno in pozorno v vrata biše z brezkončno vrsto nadstropij. Jezil se je.
»Kako to, cla ona nc pride?« je pomislil, »vsak čas bo osem ura!«
Nekje v mestu je ura udarila osemkrat.
»Ah, vrag vas vzemi, zares!«
»Oprostite! . . .«
»Oprostite mi, cla sem vas tako . . . Ampak tako ste mi skočili pod noge, da sem se zares prestrašil,« se je opravičeval sprehajajoči se in grbančil čelo.
»Zopet sem prišel k vam. Gotovo se vam moram zdeti nemiren in čuden!«
»Bodite tako dobri, brez nepotrebnih neumnosti, in razložite hitreje; jaz šc ne vem, kaj je vaša želja? . . .
»Vam se mudi? Glejte no . . . Vse vam bom povedal odkrito, brez nepotrebnih besed. Kaj pa naj storim 1 Okoliščine privedejo včasih skupaj ljudi najrazličnejših značajev . . . Toda vidim, da ste zelo nestrpni, mladi gospod. Torej . . . sploh pa ne vem, kako naj začnem: iščem neko damo — zdaj sem se že odločil, da povem vse —. Predvsem moram vedeti, kam je šla ta dama? Kdo da ie ona — mislim, cla vam
poljskih katoliških delavskih društev na Vestfalskem. Za častnega predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik krakovske akademije znanosti, član gosposke zbornice grof Stanislav Tarnovski.	,
NADZOROVANJE ZRAKOPLOVSTVA.
Indijska vlada je sklenila uvesti postavo, po kateri se bo strogo nadzorovalo izdelovanje, prodajo ln uvoz zrakoplovov. Lastniki zrakoplovov jih bodo morali ob vojnih časih proti odškodnini izročiti državi.
FRANCOZI POMNOŽE MORNARICO.
Francoski ministrski svet je sklenil, da zgrade Francozi 19 novih dread-noughtov, 8 križane in 76 torpedovk in podmorskih čolnov.
NEMŠKA NESTRPNOST NA POKOPALIŠČIH.
Na pokopališču v Topljicah je zagrizeni nemški občinski svet ukazal odstraniti s pokopališča češki napis. Okrajno glavarstvo je tozadevno pritožbo odklonilo, namestništvo pa odločilo, da občina ni imela pravice odstraniti češki grobni napis s pokopališča.
z botiioiskeoa jezera.
Sezona bi se morala bližati že koncu, a dan za dnevom prihajajo novi gostje, da si v svežem bohinjskem zraku okrepčavajo zdravje. V bližnjih vaseh je še vse polno gostov, ki se le neradi ločijo od prijaznih bohinjskih gora, uljudnih in postrežljivih Bohinjcev in podaljšujejo počitnice kolikor le gre. Posebno v novem duhovskem hospicu pri Sv. Duhu vlada letos najprijetnejše življenje. Obisk nad pričakovanje obilen. Sobe so navadno do malega vedno oddane. Poleg nekaterih lajikov, kakor n. pr. črnomaljskega, okr. glavarja Do-micelja so se tudi okrepčavali mnogi duhovniki iz Koroškega, Štajerskega, Goriškega, Primorskega, posebno mnogo Tržačanov, iz Krka, Senja, Ogrskega, celo iz Češkega in Galicije. Med mnogimi odličnimi gosti naj omenjam le prevzvišenega krškega škofa dr. Antona Mahniča, ki se je tu zdravil štirinajst dni in presvetlega tržaško-koper-skega škofa dr. Andreja Karlina, ki je bil tukaj cele štiri ledne. V snažni cerkvici Sv. Duha, ki je le nekaj korakov od liospica, oddaljena, je bilo branih do 700 svetih maš (lani le 190). — Tukaj so priredili šest raznih sestankov, ka-' kor n. pr. duhovniki, ki so letos obhajali 421etnico, 301etnico, lOletnieo maš-ništva. Je pač tudi težko za take prireditve najti primernejšega kraja, kakor je hospic Sv. Duha. Vsakdo tukaj najde, česar potrebuje: ali prijetno družbo v hospicu ali tiho samoto v hladnih gozdih. Postrežba točna, hrana dobra in prav po ceni. Vsakdo se težko loči in odmev slovesu je isti, kakor napis pri hotelu »Zlatorogu«: »Nazaj, nazaj v planinski raj!« Naj omenjam, cla so nekateri letos že drugič tukaj za dalj časa. Ker bo hospic odprt še do novembra, si lahko' še prav mnogi utrdijo zdravje v svežem gorskem zraku. Mislim, da mi Bohinjci ne bodo zamorili, ako jim povem, cla ni lepa konkurenca med izvoščeki, ko eden pred drugim znižuje cene in gosto kliče, ko že sede v drugem vozu. Primerno bi bilo, da
ni treba vedeti njenega imena, mladi človek.«
»No. no. naprej.«
»Naprej! Ali ta vaš ton meni nasproti! Oprostite, morda sem vas raz-žalil. ker sem vas imenoval mladega človeka, toda s tem nikakor nisem hotel .. . z eno besedo, ako mi hočete izkazati veliko uslugo, tedaj . . . neka dama, to se pravi, reči hočem, spodobna ženska, iz odlične rodbine, izmed mojih znancev . . . naročeno mi je . . . jaz, glejte, sam nimam družine . . .«
»No?«
»Zamislite se v moj položaj, mladi človek — ah, žc zopet! oprostite; venomer vas nazivam mladega človeka. Vsak trenutek je drag. Predstavljajte si. ta dama . . . toda, ali mi morda ne morete povedati, kdo stanuje v tej hiši?«
»Da . . . mnogo jih stanuje tukaj.«
»Seveda ... to se pravi, vi imate popolnoma prav,« je odgovoril gospod v kožuhu in se nasmehnil nalahko, — čutim, da sem nekoliko zmeden . . . . toda čemu ta ton v vaših besedah? Saj vidite, cla priznani odkritosrčno, da sem zmeden, in čc ste pa hudomušen človek, tedaj ste že dovolj dolgo gledali moje ponižanje . . . Jaz pravim, neka dama finega vedenja, to se pravi lahke vsebine, — oprostite, tako sem zmešan, kakor da govorim o literaturi, o knjigah; izvohali so na primer, da je Paul de Kock lahke vsebine, in vsa nesreča od Paul do Kocka . . . da . . . 1	(Dalje.)
Županstvo uvede primerne stalne cene, katerih bi se morali držati izvoščeki, kakor je to po mestih in po svetovnih letoviščih. Čudno se mi jc tudi zdelo, ko sem ob jezeru slišal poti nepatriotič-no, v Avstriji prepovedano pesem »Die Wacht ara Rhein«. Vli hi velika predrznost, da n. pr. človek v hotelu »St. Johann« ne dobi, ako zahteva v slovenskem jeziku? Dobe se tudi semter-tje samonemški napisi. Pozite, Bohinjci, da Bohinj ostane zaveden in naroden! Vsako ped tako lepe zemlje je treba čuvati, da ne pride v oblast tujca. Vse kaže, da bode Bohinj v prihodnjosti igral še prav imenitno vlogo kot eno najprijetnojših letovišč.
IZ Polili.
Pretekli petek okoli 7. ure zvečer je priplula od manevrov iz Dalmacije vojna ladja »Nadvojvoda Fran Ferdinand« s prestolonaslednikom na krovu. Vojno ladjo so spremljali: službena jahta mornaričnega poveljnika, dve torpedovki in en podmorski čoln. Nadvojvoda je ostal še do tri četrt na osmo uro na krovu. Med tem Časom so svi-rale na Rivi in ob Elizabetnem molu tri godbe. Od strani vojne mornarice in mestne uprave se je priredila prestolonasledniku za odhodnico krasna razsvetljava rive, rimske arene in Eliza-betnega pomola. Prav lepo razsvetljen je bil tudi zvonik stolne cerkve. Čarobno razsvetljena rimska arena in preko tisoč električnih žarnic je pozdravljalo cesarskega princa, ki se je ob tri četrt na 8. uro izkrcal iz vojne ladje in stopil v galačoln, na katerem se je podal k Elizabetnertvu pomolu, kjer ga Je pričakovalo mnogoštevilno občinstvo. Tu so nadvojvoda ob zvokih cesarske himne pozdravili: poveljnik vojne mornarice grof Montecucoli, poveljnik vojne luke opdadmiral pl. Ripper, vodja okr. glavarstva grof Mels in župan dr. Va-reton. --- Prestolonaslednik se je vsem zahvalil za odhodnico, katera se mu je priredila. Ob 8. uri je nadvojvoda stopil v ob pomolu pripravljeni dvorni vlak in 5 minut pozneje se je vlak s cesarskim princem odpeljal. Prestolonaslednik se je odpeljal proti Kielu, kjer bo kot gost nemškega cesarja prisostvoval velikim nanevrom nemške vojne mornarice. — V soboto opoldne je dospel sem z llo.vdovim brzoparnikom »Princ Hohenlohe« armadni nadzornik nadvojvoda FriderLk^fkl tu je nadvojvoda popoldne nadaljeval vožnjo proti Dunaju. Med odmorom se je nastanil v tukajšnjem hotelu »Riviera«. — Ustrelil se je delavec Božič po imenu. Neozdravljiva bolezen se navaja kot vzrok samoumora. — Porcljnik vojne mornarice admiral grof Montecucoli je odpotoval od tu na Dunaj, odkoder se bo podal na povabilo nemškega cesarja v Kiel k velikim vajam nemške vojne mornarice.
Štajerske novice.
š To so Slovenci! »Narod« meče v sobotni številki zopet svoje neslane psovke na naše može, ki. imajo glede štajerske kmetijske družbe drugačno mnenje kot kak Holz. »Narod« obskur-no napada gg. Pušenjaka in Zebota samo radi tega, ker je »Straža« drugače pisala kot je Holzu in njegovemu »Slov. Narodu« ljubo, llolzu in drugim liberalcem je bilo zelo neljubo, da sta se tudi Pušenjak in Že bo t udeležila znanega shoda v Poljčanah. na katerem je tajnik Holz razkril svoje viioliberalno srce. Skrajno žalostno pa jc za »Slov. Narod«, da odstopi svoje predale za zagovor postopanja nemškega nacionalizma pri štajerski kmetijski družbi, ki grdo zapostavlja pri delitvi podpor spodnještajerske slovenske kmete. Da se najde na Slovenskem slovenski pisan list, ki napada Slovence v boju z nemškim graškim šovinizmom, to je pa že od sile. Če je to pametno in taktično, potem je sploh vsaka »Narodova« neumnost pametna.
š Narodno slavlje v Hočali pri Mariboru se je včeraj, dne 27. avgusta, izborilo obneslo. Vse točke so se dobro izpeljale: igra, petje, posebno pa nastop mariborskih Orlov, ki so sc pripeljali na okinčanih vozovih iz Maribora v Hoče. Nomškutarji so jeze sikali videč, cla je slovenstvo v Iločah tako lepo oživljeno.
✓ š št. Ilj y Slov. goricah. Blagoslav-
ljanje zastave naše dekliške Marijine družbe se je včeraj krasno izvršilo. Slavnostni govor je imel č. g. organizator Marijinih družb Janez Kalan iz Ljubljane. Blagoslovile obrede je izvršil jareninski dekan č. g. Josip Čižek. Zastava je delo čč. šolskih sester v Mariboru. Po cerkveni slavnosti se je vršilo v Slovenskem domu zanimivo pre-itavanje g. Halona. Udeležba jc- bila iz-1 redno velika.
š št. Jurij ob Ščavnici. Igra »Do«
men« se je had pričakovanje dobro obnesla. Domači pevski zbor je vse pevske točke popeval s lako preciznostjo, da smo se kar čudili. Slavnostni govor je imel urednik g. Kemperlc iz Maribora.
š Volitve v okrajni zastop gornje« radgonski se vrše 30. in 31. avgusta. Zmago bo odločilo veleposestvo. Kmečke občine imajo slovensko večino.
š Vitanje. Pri nas smo imeli 21. avgusta občinske volitve. Prišlo je do precejšnjega boja med obema nemškima strankama. Ko bi se bili Slovenci organizirali, lahko bi se dosegel vsaj v enem razredu velik uspeh.
š Ogenj v romarski cerkvi. V romarski cerkvi v Sjelah, slovenjegraški okraj, je izbruhnil med službo božjo ogenj, vsled česar je nastala med ver-< niki velika panika. Vneli so se namreč venci, s katerimi krase romarji svete kipe in podobe v cerkvi. Ljudje so prestrašeni drli iz cekve ter je bilo pri tem nekaj žensk lahko ranjenih. Nekaterim pogumnim možem se je posrečilo pogasiti požar, ki pa je kljub te-, mu neki oltar močno poškodoval.
Koroške novice.
k Nesreča na cesti bi se bila skor&j pripetila v začetka minulega tedna č. g. župniku Fr. Uranšeku iz Švabeka, ko se je peljal iz Pliberka proti domu. V kraju Dob se je prepereli most čez globok jarek moral podreti. Vprežena konja se je moralo izpreči in čez jarek gnati, iz jarka navzgor je velika strmina in oba konja, sta telebnila v jarek in potegnila še hlapca za seboj. Grozen prizor se je nudil navzočim; oba konja vznak ležeča in hlapec med njima zamotan od konjske oprave. Po velikem naporu sc je posrečilo hlapcu rešiti se iz tega. opasnega položaja, tudi en konj se je hitro postavil na noge, drugi konj pa se ni mogel premakniti radi ožine. Le po velikem trudu so spravili konja na noge in iz nevarnega položaja rešili iz velike nesreče.
k V Labodu je bil v četrtek semenj, iz Aleksandrije biva tukaj koroški rojak na odmoru. K temu gospodu se približa čevljarski mojster iz Dravograda in začne psovati: »Črni Peter«; kakih desetkrat ponovi čevljar ta priimek; sedaj vpraša gospod iz Aleksandrije, na koga cika. s tem priimkom. Čevljar pa odgovori: »Vi ste črni Peter, ker z duhovniki držite in jih pri volitvah, podpirate.« Radi tega nesramnega, pso-vanja se bode moral čevljarski mojster pri sodišču zagovarjati in se mu bode na istem mestu zabičilo, kako se mora politična strast vsaj na javnem trgu premagovati.	,
Razne stvari.
Grozne posledice nepremišljena Šale. Iz Berolina poročajo: V Stoppach pri Ivoburgu se je zbrala pred hišo nekega kmeta lovska družba k odhodu na lov na jerebice. Posestnik kameno-loma, Triiger, je pa v .šali pomeril s puško na gručo igrajočih otrok, pri čemur se je puška sprožila ter se je zgrudil nek enoleten otrok na tla. Nek drug otrok pa je bil težko ranjen. Ko se jc Trager zavedel svojega dejanja je šel za. hišo in se usmrtil s svojo lovske puško.
Družinska drama. Iz Berolina. poročajo, da je v vasi Nieservvitz pri Al. lensteinu ustrelil delavec krutzky na cesti svojo ženo, nakar je streljal tudi na svojo hčer, a je ni zadel. Nato si je I\rutzky sam pognal krogi jo v glavo in se smrtno poškodoval.
Nesrtča pri tekmi. V Elginu, državi Illinois, so se pri neki tekmi podrle stopnjice na neko tribuno. 500 oseb, ki so bile na tribuni, je padlo v globino ter so se več ali manj poškodovale. K sreči ni bilo nobenega smrtnega slučaja.
Italijansko vohunstvo. V Tridentu so zaprli neko Italijanko Tomassini, ki btVa že par tednov s svojo dveletno hčerko v Tridentu, ker je osumljena vohunstva, — Občinski uradnik Fortu-nat Dalpozzo iz San Pietro v Val d'Astico, ki je pred nekaj dnevi prišel preko italijanske meje na avstrijske ozemlje, je bil aretovan kot osumljen vohunstva ter je zaprt v Roveredu.
Velik požar. V Mali Aziji v mestu Aidinu je izbruhnil velik požar, ki je uničil 1500 hiš in 250 trgovin, dve mo-šeji, tri židovske templje in dve šoli.
1200 km v zraku. Iz Chalons sui Marne poročajo, da je aviatik Helles preletel v 15 urah 1200 km ter dobil za ta polet Michelinovo nagrado.
Žena nadporočnika Hofrichterje namerava vložiti tožbo za ločitev zakona.
Nesreča z avtomobllnlm omnibu
som. Iz Nowca»tla poročajo, da se je j pri Consoltu 26. f. m. zaletel avtomobil-
ni omnibus, na katerem je bilo 33 oseb, v neko drevo in se je popolnoma razbil. 10 oseb je izgubilo življenje, mnogo pa je ranjenih.
Frotinemške demonstracije v Reim-su. V Reimsu je demonstrirala množica proti nekemu španskemu častniku, ki je prideljen aviatični šoli ter je bil v družbi nekega francoskega častnika. Imel je namreč pikelhavbo ter je množica mislila, da ima pred seboj pruskega častnika. Policija je morala španskega častnika varovati in spremiti domov.
Železniška nesreča na Rumunskem.
V soboto okoli 8. ure zvečer je nedaleč od Bukarešta zavozil iz Berolina prihajajoči ekspresni vlak vsled napačno postavljenega menjalnika v tovorni vlak. 17 oseb je bilo ranjenih. .Sprevodnik tovornega vlaka je ubit.
Panika v kinematografskem gledišču. V Pittsburgu je v nekem kinematografskem gledišču pri aparatih nastala eksplozija. Nekdo izmed občinstva jo zaklic.al »ogenj«, nakar je med publiko nastala velika panika. Dvorana je bila natlačena žensk in otrok. Vse je drlo k stopnjicam, ki so vodile na cesto, pri čemur so jih mnogo pohodili. 25 oseb ie bilo mrtvih, mnogo pa ranjenih.
Tvorniški požar v Brnu. V soboto je v Brnu ob 9. uri zvečer izbruhnil požar v Beerovi tvornici blaga. Žrtev ognja je postalo trinadstropno glavno poslopje, velika zaloga blaga in mnogo strojev.
Velike sleparije s ponarejenimi obligacijami. V Bruselj u so prišli na sled veliki slepariji, vsled katere je oškodovana neka pariška kovinska akcijska družba za več kot milijon kron. Nek špekulant, nek tiskar in trgovec s papirjem so ponaredili namreč obligacije nekega podjetja ter jih spravili v promet 1500; nadaljnih 500 pa jih jc policija zaplenila. Vse tri sleparje je policija aretovala. Znali so si preskrbeti od nekega graverja, ki jc svoje-časno izdelal za prave obligacije podjetja klišcje, posnetke istih in tiskali ponarejene obligacije ter jih spravili na borzi v promet.
Cesarjev telešni zdravnik dr. Iverzl obhaja 29. t. m. sedemdesetletnico svojega rojstva.
Od hlapca do milijonarja. John W. Cates iz Čikage, ravnatelj mnogih železniških družb in organizator jeklenega trusta, ki je umrl v Parizu, jc pričel svoj kapitalistični pohod s praznimi žepi. Rojen je bil leta 1855. v Dupage County ter jc služil spočetka pri kmetih kot hlapec, pozneje pa je dobil službo v neki železninarski trgovini. Od tu je prišel v neko drugo trgovino z želez-nino in čez nekaj let je odprl že lastno prodajalno. Meseca marca leta 1900. je bil predsednik ameriške družbe za jeklo in žice, enega največjih trustov z akcijskim kapitalom 18,000.000 dolarjev. Nenadoma brez kake napovedi je Gates odredil, da sc ustavijo vsi obrati v jeklenih tovarnah in 4000 dclavcev je bilo naenkrat brez dela.. Na. vprašanje je odgovoril: »Naša družba dela, ne cla bi ji bilo treba dajati pojasnil. Zapira in odpira svoje tovarne, kadar se nam zdi primerno.« Trdi se, da je bil Gates za en ali dva milijona bogatejši, ko so jeklene tovarne zopet pričele delati, kot pa v času, ko so jih zaprli. Gates je bil udeležen tudi pri številnih železnicah in industrijskih podjetjih. Kot strasten igralec pa je nekoč presenetil na nekem zborovanju metodiste, ko je pozival mladino, naj ne igra, niti ne sklepa stav, niti nc špekulira. Nekoč jc Gates v brzovlaku med Čikago in New Yorkom priigral 300.000 K. Pred izvolitvijo Mac Kinleya za predsednika, jc stavil, da bodo akcije pacifiško železnice poskočile za dvojno vsoto. Kinley je bil izvoljen, akcijo so poskočile še višje in Gates jc dobil skoro 15 milijonov.
Dnevne novice.
-f Za avstrijski slovanski katoliški shod v Ljubljani delajo tudi že katoliški Čehi priprave kakor piše olomu-ški »Našincc« v svojem uvodniku dne 27. t. m. »Našincc« pozdravlja tudi misel, da se ustanovi Zveza, slovanskih Orlov, katera se bo leta 1912. na slovanskem katoliškem shodu v Ljubljani realizirala.
+ Shod avstrijske nemške socialne demokracije se vrši od 29. oktobra do 2. novembra t. 1. v Inomostu. Najvažnejša točka dnevnega reda je debata, o razmerju nemške socialne demokracijo do češke.
+ Pozor občine ob belokranjski železnici I Dne 18. avgusta je bil v »Lai-bacher Zeitung« razglas v nemškem jeziku, v katerem sc oddajajo dela za vodno napravo nove postajo » Rosen -tal - Pribischie«. Kje jc ta Rosen tal? Nemški inženerji so tako krstili kako
slovensko vas in ni dvoma, da si bodo izmislili tudi za ostale postaje, ki stoje na čisto slovenskih tleh, nemške spa-kedranc skovanko, ki jih ljudstvo ne pozna. — Tako so nam na dolenjski železnici na najgrši način pokvarili lepa slovenska imena, kakor n. pr.: Rado-lvova vas v »Rodockendorf«, Žalina v »Schalna«, Mirna peč v »Honigstein«, St raža v »Strascha«. Ako mislijo Nemci, da nam bodo tudi sedaj kvarili imena tako, da bo proga izgledala, kakor bi se kdo vozil po dvojezičnem ozemlju, se motijo! Zahtevamo samo pristne domače slovenske napise postaj in prosimo naše poslance, naj se za to nemudoma pobrigajo, da bomo imeli kakor na. Primorskem n. pr.: Štanjel - Ivobdilj itd. samo prava slovenska imena. — Isto spakovanje nemških krajevnih imen so vporabili tudi nemški vojaki pri mapiranju, ko so delali zemljevide, tako da je sedaj c. kr. vojno ministrstvo bilo primorano, kakor jc znano, dati šc enkrat mapirati in postaviti v zemljevide tista pristna domača imena, ki jih res ljudstvo rabi in ne ona, ki si jih je kak častnik, poln nemškega radikalnega nacionalizma, izmislil. V slučaju vojske bi bili namreč taki zemljevidi popolnoma nerabni, kar se je pokazalo leta 1866. v avstrijsko - nemški vojski, ko so imeli Prusi veliko boljše zemljevide Češke s češkimi imeni krajev, med tem ko sc niso mogli Avstrijci z zemljevidi, ki so imeli pokvarjena, med ljudstvom čisto neznana imena, nič orientirati in jim jc bilo to v veliko škodo. Kakor že rečeno, je treba takoj uvesti akcijo in si-
cer nemudoma, dokler še ni prepozno, da se nam tudi na novi belokranjski železnici ne pokvari lepih domačih imen in sc jih nadomesti s spakedrani-mi tujimi skovankami. Vrle podružnice »Slovenske Straže« na Belokranjskem« pa prosimo, naj ondotno ljudstvo v narodnem oziru probujajo in mu odprejo oči pred pretečo nemško nevarnostjo, kajti želcznica ne bo še gotova in priteplo se bo že vse polno nemških in židovskih trgovcev in agentov, ki bodo skušali kupovati svet za visoke cene in ga tako spravljati v tuje roke. — Občinski odbori naj pri prvi seji sklenejo, da se postaji da pravilni slovenski napis brez kake nemške spa-ke, in naj ta sklep po svojih državnih poslancih precllože c. kr. žel. ministrstvu.
Intronizacija dunajskega knezo-nadškofa dr. Franca Nagla se vrši dne 24. septembra v cerkvi sv. Štefana.
-f Poslanec Zagorac proli »Po-krelu«. Starčevičanski poslanec župnik Zagorac je vložil proti liberalnemu »Po-kretu« tožbo radi obrekovanj, ki jih zadnji čas proti njemu prinaša.
+ Premog se jc glasom sklepa društva avstrijskih premogovskih vele-trgovcev za 10—12 vjn. pri vreči podražil. Utemeljuje se nenavadno visoko podraženje (računalo se je samo na, to, da se premog v zimski sezoni, to je od 1. septembra do 31. marca podraži kakor običajno za 6 vin.) s povišanjem voznine, znano pa jc, da. je pridelovanje premoga, vsled svoje obilnosti v zadnjih letih v resnici ceneje in da akcio-narji vlečejo vedno višje dividende. Li-
neke pištole, iz katere so streljali ter jo pri tem 181etni Petar Ilijevič ustrelil
131etnega Ivana Listeša.
—	Duhovska vest. Č. g. Anton
Pisk, dosedanji kaplan v črničah na Goriškom je imenovan za I. kaplana. \ Tolminu; na njegovo mesto pa prid« novomašnik č. g. Venceslav Bele.
—	Imenovanje. Suplcnt na mest> nih ljudskih šolah v Ljubljani, Ivan Petrovčlč, je imenovan za provizornega učitelja na c. kr. šoli za mornarske učence v Šibeniku.
—	Peterburškl profesor Badouin de Courtenay se sedaj mudi na otoku Krku v svrlio proučavanja čakavskega narečja. Z otoka pohaja Reko, Senj Kraljevico in Volosko.
—	Cigan zaklal dekleta. 171etni cigan Ivo Gavranovič iz Garčina se j« zagledal v lGIetno ciganko Evo Radoj-čič, ki ga je pa kmalu zapustila in odšla k svojemu svaku v Djakovo. Cigan je šel za njo v Djakovo, češ: Zakoljem jo kakor jagnje; če noče biti moja, tudi ne bo nikogar drugega. Ko jo je našel, je zahtev fl, naj se povrne z njim in lcer ciganka tega ni hotela, jo jc zabodel z nožem in smrtno ranil. Orožniki so ga odvedli v ječo.
Pasja steklina v Sarajevn sc je zopet pojavila. Te dni sta bili ogrizeni dve odraščeni osebi in en otrok.
—	Katoliško društvo za obrtne va« jence so ustanovili v Požegi; v društvu se je obenem osnovala »Čebelica«. Predsednik je duhovnik Čunko.
—	Spominsko ploščo Avgustu Ha* rambašiču postavijo na rojstni hiši v Dol. Miholjcu bratje Hrvatskega Zmaja. Ploščo napravi kiparica Mila Voce-dalek.
—- Dve delavski nesreči v Zagrebu.
V cementni tovarni v Podsusedu je 24. t. m. padel delavce. Leljak tako nesrečno, da si je zlomil nosno kost; isti dan pa jc v isti tovarni stroj zgrabil delavca Sambol in ga dobesedno zmiel.
—	Nesreča na gozdni železnici. Na gozdni železnici tvrdke Schvvarz iz Pešte je na progi Majevica v gozdu pri Tuzli prišla po nesreči pod z lesom na-ložene vozove neka delavka. Ostala je na mestu mrtva.
—	»Pijemont« bo naslov novemu velikemu srbskemu dnevniku, ki bo 3. septembra letos začel izhajati v BeL gradu. List nc bo šovinističen in imperialističen, marveč bo deloval za skupno jugoslovansko stvar — tako vsaj sporočajo listi.
—	Nesreča pri vojaških vajah v Slavoniji. V bližini Virovitice je pet hu» zarjev s konji vred padlo v globok vodnjak, ki je bil preslabo pokrit z deskami. En huzar in vseh pet konj je utonilo.
—	Pred vlak se -e vlegel v Varaž-
dinu uradni ^luga Petkovič, ker ga je izvoljenka. neka dekla, zapustila. Nesrečo je preprečil železniški čuvaj, ki je obžalovanja nevrednega možaka potegnil s lira.
—	Nova samomorilska epidemija v Osjeku? V Osjeku so sc letos pijanci vrgli na obešanje — ne vemo, koliko se jih je tako končalo; sedaj ?o pa začele ženske v Dravi iskati smrti: Nedavno sta se vtopili dve mladenki, sedaj pa neka starejša, ženska.
—	Mati božja sa je baje prikazala neki deklici na hrastu v gozdu pri Be-dekovcu v Zagorju. Ljudstvo je začelo t rumom a romati tja, dasi sc je duhovščina v okolici odklonilno izjavila o slučaju. Deklica sedaj nabira milodare za zgradbe kapelice, ker ji jc to neki naročila nebeška prikazen.
—	Potni listi za potovanje na Turško morajo biti vidirani. C. in kr. avstrijski ogrski konzulat v Tripolisu poroča dogodljaje zadnjih mesecev, da so morali plačali tujci, med temi je bilo I udi več avstrijskih državl janov, 40 piastrov globe, ker niso imeli potne listine od turških zastopnih oblasti vidi« rane. Potovale! naj si torej v izogib enakih posledic, pred nameravanim potovanjem na Turško, preskrbe, vidi-ranje svojih potnih listin.
—	Splendiden meščan. Dne 16. t. m. je došel iz Petrovaradina v Irig večji oddelek vojaštva. Nek ugleden meščan se je hotel izkazati pa je za vojaštvo zaklal kravo. Njegov sosed pa je šel povedat oblasti, da je bila zaklana. krava težko bolna in komisija, ki si je ogledala meso, jo dognala, da jo mož govoril resnico. Meso so polili s karbolom in konjač je je zakopal. Tako je žalostno končala, slava splendidnosti dotičnega meščana.
—	Neprijeten dogodek poljskih nvtomobilistov na Hrvaškem. To dni sta, v. avtomobilom došli v Sv. Ivan-Zelina na Hrvaškem poljski družini grofa Stanickega iz Lvova in barona Benickega. iz Krakova. V navedenem
I kraju so morali ustaviti, ker jim je ! •zmanjkalo bencina, po katerega so | brzojavili v Zagreb. Tu pa izpočetka. I tudi ni bilo dobiti bencina, kasneje pa
KAKO RAZSAJA KOLERA V INDIJI.
Trupla na koleri umrlih leže na kupu, da jih zažgo.
beralni listi o tej draginji seveda nočejo nič vedeti, ker se gre za profil liberalnih oderuhov.
—	Ogenj je nastal danes zjutraj okoli 4. ure pri Škrjanu v Sadinji vasi pri Sostrem. Pogorelo mu jc gospodarsko poslopje. Živino so rešili. Gasit so prišle požarne hrambe iz Kašlja. Bizovika in Zaloga. Sluti se, da je zažgal kak ponočnjak, ki je prenočeval v skednju.
—	Kolera v Trstu. Nek tujec, ki jc prišel iz Albanije v Trst, je zbolel za kolero. Tozadevno je bil izdan sledeči uradni komunike: Pri Albancu Krištofu Ristani, ki je dne 24. m. m. popo-ludne prišel iz Sv. Ivana v Medui v Trst z Lloydovim parnikom »Bukovi-na« in je dne 25. t. m. zbolel ob sumljivih znakih, je bila 26. t. m. bakterijo-logično konstatirana kolera. Bolnik in vse osebe, ki so bile z njim tu v infek-cijsko-nevarni dotiki, so bile izolirane v tukajšnji mestni infekcijski bolnišnici. Parnik »Bukovina« je bil dirigiran v lazaret sv. Jerneja in stavljen v kvaranteno. Mestni zdravniški urad je našel vse osebe, ki so bile z bolnikom v dotiki, zlasti one osebe, ki so spale v isti sobi, kjer je ložiral bolnik. Vsi. pa-sažirji na parniku »Bukovina« bodo skozi pet dni podvrženi zdravniškemu nadziranju. Na podlagi energičnih odredb sanitetnih oblasti je popolnoma opravičeno prepričanje, da ta od zunaj importirani slučaj, ki nima ničesar opraviti s prejšnjimi slučaji, ostane osamljen.
—	Kolera v Zagreb«? 24. t. m. ie
na koleri podobnih znakih zbolela v Zagrebu neka bivša blagajničarka Amalija V., ki se je 21. 1. ni. vrnila iz Celja. Vest je razburila, celo mesto, oblasti so takoj ukrenile najstrožje odredbe. Obolelo so pod zdravniškim nadzorstvom odpeljali v izolačno bolnišnico in uvedli bakteriološko pre-
iskavo, ki se je pa radi nekih ovir zakasnila. Vendar ves strah menda ni imel podlage, kajti stanje bolnico se je tako hitro in temeljito izboljšalo, da jc komaj misliti na kolero.
Po zadnjih vesteh je bakteriološka preiskava res dognala., da ženska, ki je obolela na sumljivih znakih, nikakor ni imela kolere, marveč samo hud črevesni katar. Vse stroge zdravstvene odredbe so zato takoj ukinili. Pač pa je v Zagrebu devet slučajev tifusa, eden s smrtnim izidom.
—	Dva brata ubila strela. Pri Omi-šu v Dalmaciji sta se dva kmeta brata pred nevihto zatekla, pod neko drevo. Udarila jc strela in oba brata ubila, mala deklica, ki je sedela blizu zraven, se je onesvestila,
—	EveJeth, Minnesotha. Dne 5. avgusta. sta sc tukaj ponesrečila, dva slovenska rojaka.. Zjutraj sta se zdrava in vesela podala, na delo, a okolu ene. ure so ju mrtva pripeljali na površje rudnika. Velika plast rude se je bila vdrla, na delavca in ju podsula. En ponesrečenec je Fran Strlekar, ki jc bil v tukajšnji slovenski naselbini zelo priljubljen. V Ameriki zapušča dva žalujoča brata.
—	Sodnijska vest. V Gorico je premeščen iz Pulja okr. sodnik dr. Leopold Jcrovšek. Za sodnika j^ imenovan avskultant Kaiol Braunitzer, ki bo prideljen tržaškemu deželnemu sodišču.
—	Imenovanja. Za fin. tajnike v območju fin. ravnateljstva v Trstu so imenovani fin. komisarji in sicer: dr. Marij Podbcrnig, dr. Marij Cukar in Josip Postct.
Za višja davčna upravitelja v območju tržaške fin. direkcije sta bila imenovana davčna upravitelja Peter Slabile in Henrik Ramot.
Meri pastirji. Na. paši pri Otoku so sc 13- do ISletni pastirji sprli radi
ne avtomobila, ki bi ga prepeljal v Sv. Ivan-Zelina. Šele pozno ponoči je zaže-ljeno tekočino pripeljal nek fijaker, do-tlej pa je morala družba prestati pod milim nebom. 25. t. m. so bili poljski avtomobilisti v Zagrebu, odkoder so odpotovali v Bosno in Hercegovino, kjer ostanejo en mesec. Nabirali bodo starine, krog Travnika pa se aranžira tudi lov na medvede.
—	Cč. gg. katehetl, ki žele, da se jim priredi v koledarju Katoliškega tiskovnega društva katalog za kako večje število učencev, naj to zanesljivo do 5. s e p t e m b r a sporoče knjigoveznici Kat. tiskovnega društva. Na poznejše prijave se ne more ozirati.
—	Štrajk tramvajskih uslužbencev ir Trstu je končan. Družba je dala uslužbencem nekaj neznatnih koncesij.
—	Vič. Posebni vlak z a d r u -S t v e n i izlet o d p o v c d a n. Uprava železnic nam je včeraj sporočila nemilo vest, da zaradi transporta vojakov do 12. septembra ne moremo dobiti posebnega vlaka, kljub temu, da nam je v Trstu ravnateljstvo železnic pred dobrim tednom posebni vlak dovolilo. Zakrivili so odpoved deloma tudi društve-niki, ker se niso pravočasno zglasili, da bi mogli število izletnikov sporočiti in kavcijo za posebni vlak položiti. Iz vsega kakor tudi iz lanskega izleta se pa razvidi, da gotovi ljudje pri železnici nič kaj radi ne gredo na roke pri društvenih izletih, čeprav železnica pri tem nima nobene izgube. Ker društvenega izleta letos ne bo, se bo denar, katerega so vložiti tisti, ki so se že zglasili za izlet, vrnil tam, kjer so dobili vozni listek.
—	Izvoz živine iz Hrvaško - Slavonske leta 1910 je po uradnih podatkih znašal 113.614 kosov v skupni vrednosti 70 milijonov 890.166 kron. Glavni del — krog 60 odstotkov — odpade na govejo živino: 131.972 kosov v skupni vrednosti 41.949.627 kron. Največ živine da okrožje bjelovarsko, kjer je živinoreja najbolj razvita. Izvoz goveje živine v obče raste, a letos je dobil hud udarec vsled živinske kuge in bodo zato številke za loto 1911 mnogo manj ugodne. — Telet se je izvozilo 42.431 v vrednosti 2,385.366 K, ter je dal samo bjelovarski okraj 22.601 kos. Izvoz telet se je od leta 1006 skoro podvojil. — Zanimive so številke o izvozu konj, ki je znašal leta 1907 le 8000 repov, 1908. leta že 30.000, 1909. leta 36.000, a leta 1910 je zopet nazadoval in padel na 29.318 kosov v skupni vrednosti 9,454.094 K. — Ovac in koz se jo izvozilo 51.929 kosov v vrednosti 1,403.219 K; največ pridejo v poštev okrožja Lika-Ivrbarica, Srijem in Zagreb. — Izvoz prašičev, ki je sicer od lota 1909 nekoliko padel, jo na drugem mestu vsega izvoza ter je znašal 1910. leta 187.994 kosov v vrednosti 15,697.860 kron, torej skoro četr-tino vseh izvoznih dohodkov. Glavni del je tudi tu dal bjelovarski okraj, namreč 107.455 kosov v vrednosti 19 milijonov 57.095 K.	-
—	Pomanjkanje turšice bo letos v goriški okolici splošno. Ze sedaj kupujejo kmetje turšico v Furlaniji in drugod. Cena turšici v Furlaniji jc 21 K kvintal. Ogrski turšici je cena nekaj nižja, a ni tako dobra. Nekatera naša konsunma društva so jo kupila že po več vagonov, in sicer v Furlaniji.
—	Dež jo osrečil južne dežele — Bosno, Hrvaško; kdaj pride k nam?
—	Mlad ubijalec. 14 letni Dmitar Kneževič iz Jablanice v Bosni se je na cesti spri z eno leto starejšim tovarišem Veljkom Sučevičom. V jezi pograbi Kneževič sekiro, ki jo je slučajno opazil pred nekimi vratmi ter s tako silo udari tovariša po glavi, da je isti v par trenotkih podlegel težki rani.
—	S silo jo hoče za ženo. 20 letni Cveta Lukič iz Ilinca se je zagledal v 17 letno Zorko Negovanič. Ker ga dekle ne mara, jo poizkuša s silo odvesti. Že predlanskim jo jo s tem namenom napadel na cesti, a rešil jo je njen brat Krsta, kateremu jc Lukič ob tej priliki prebil roko ter dobil zato eno leto ječe. Komaj je dobro prišel iz ječe, se je zopet lotil dekleta. Najel si je pomagača in 16. t. m. sta skupaj zgrabila dekleta, ki sc je vračala od večernic in jo skušala odvesti v Lukičevo hišo. Dekle se je branila in pri tem padla na tla, nakar sta jo divjaka kakih 40 korakov vlekla po tleh proti hiši. Na njen krik je pritekel njen brat Krsta ravno v tre-notku, ko so jo hoteli potegniti skozi vrata. Lukič je takoj potegnil samokres in zapretil Krsti: »Pusti dekleta, moje je, drugače vse pobijem.« Nato je tudi Krsta potegnil samokres in ustrelil v zrak. To je pomagalo: napadalca sta dekleta izpustila in zbežala. Tako je Krsta zopet otel svojo sestro Zorko. Napadalca pa so orožniki vjeli v Šidu. Kakor vidimo, je na Hrvaškem Še vedno mesta za romantiko.
Ljubljanske novice.
lj Iz Most. Kaki reveži smo prebivalci Most z ozirom na vodo, pokazal jo najbolj jasno zadnji dež. Ljubljanica je bila vsled dežja, ki je izpral vse mestne kanale, tako osmrajena, da jo skoraj dva dni ni hotela živina piti. Veliko hiš pa, ki nimajo lastnih vodnjakov, je moralo kljub sniradljivosti piti Ljubljanico in jo vporabljati za kuho. Ni čuda potem, da se pojavlja v naši občini tifus in druge nalezljive bolezni. Nam se le čudno zdi, da vendar enkrat ne poseže zdravstvena oblast vmes in ne napravi konca tem škandaloznim razmeram. — Liberalci, kje je vodovod, ki ga ima že vsaka vas, ne pa tako velika občina v neposredni bližini Ljubljane.
lj Velika nezgoda bi se bila kmalu pripetila v soboto zvečer nekemu po-streščku. Ko je peljal dvokoluico po Zaloški cesti, se jc zaletel tramvaj v dvokolnico s tako silo, da je odletela na eno, postrešček pa na drugo stran. Sreča v nesreči je bila, da je postrešček odletel od tramvaja proč, ker drugače hi ga bil tramvaj gotovo povozil. To jo v kratkem času že druga nesreča na Zaloški cesti. In kaj je vzrok temu? Škandalozna razsvetljava, ki bi delala sramoto vsaki vasi. Seveda ne hodijo po Zaloški cesti mestni frakarji, ampak samo ubogi delavci in obrtniki, zato zadostujejo tiste kresnice in če se zgodi še toliko nesreč.
lj Obrtni inšpektorat v Ljubljani. Obrtnemu inšpektoratu v Bregencu pridoljeni komisar Jurij Kren je prestavljen k c. kr. obrtnemu inšpektoratu v Ljubljani.
lj Hotel na Golovcu. Trgovec in posestnik g. Fr. Anžič namerava, sezidati na vrhu Golovca hotel, ki bo odgovarjal vsem modernim zahtevam.
Ij Napad v Latermanovem drevoredu. Danes popolnoči je sedel hlapec pivovarne »Union« Jožef Albrecht z nekim dekletom v Latermanovem drevoredu na klopi, nakar prideta od Šiške dva neznanca in ga napacleta. Pri napadu sta neznanca vrgla Albrechta na tla, ga začela pretepavati, naposled pa jo eden potegnil nož in rnu ga zasadil v glavo s tako močjo, da se mu je v glavi zalomil. Ko je priskočil na pomoč slučajno nek mimoidoči uradnik, sta siroveža napadla tudi tega in ga na glavi ranila. Albrechta so nato odvedli na osrednjo policijsko stražnico, kjer jo dobil za silo prvo zdravniško pomoč, potem so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Policijski zdravnik jo konstatiral. da je poškodovanec za dobil sedem ran ter mu iz najhujše potegnil dva cm dolg nožev konec. Policija jo takoj uvedla obširno poizvedbo in prišla že v teku današnjega dopoldneva do zaželjenega cilja in spravila oba napadalca pod ključ. Oba sta. slikarska pomočnika. Prvi je Jožef Marolt, drugi pa Anton Pustavrh. Na delo nista šla, pač pa sta bila oba v Pustavrhovem stanovanju, kjer ju jo dohitela usoda. Izročili so jih deželnemu sodišču.
lj Huda nasprotnika. Ko je šol v soboto popoldne v Črni vasi proti domu delavec Jakob Zadnikar, mu pride nasproti posestnikov sin Ivan Romškar. »Sedaj sva pa skupaj,« pravi Remškar ter za vihti proti Zadnikarju z gnojnimi vilami. Zadnikar pa je še nevarnost pravočasno preprečil s tem, da pograbi za vile ter se pri tem na roki znatno telesno poškoduje. Nato je "Romškar z vilami še enkrat zamahnil in zadel Zadnikarja po glavi in ga tako močno poškodoval, da. so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Vlom v nabiralnik. Pod Rožnikom je bilo pri kapelici Matere božje vlomljeno v nabiralnik in iz njega pobran denar. O storilcu ni nobenega sledu.
lj Kolo ukradeno. Danes dopoldne je bito na »Figovčevem« dvorišču ukradeno mesarskemu pomočniku Antonu Žlogarju kolo »Panzer«. Kolo ima sedlo zeleno pleskano ter je vredno 130 kron. Prod nakupom se svari.
lj Izpod policijskega nadzorstva jo pobegnil leta 1872. v Voglah rojeni, v Staro Loko pristojni, že 24krat pred-kaznovani dninar Peter Svoljšak. Navedeni je brez Arsakih izkazov.
l j Zlata zapestnica je bila ukradena slugi Antonu Lovšinu v stanovanju. Zapestnica ima kot obesek malo tenko zlato verižico in je vredna 40 kron.
GoslitnlCarski oromovnik.
Prejeli smo sledeče: Gospod urednik! Nekaterim se čudno zdi, da Vi v »Slovencu« nič ne pišete o tistem slavnem gostilniškem izletu na Bled. »Slovenski Narod« je prinesel pretočeno soboto o/tem izletu celo klobaso: Da jo bilo 1000 pristnih gostilničarjev in go-stilničark iz Kranjskega udeleženih, !
pozabil je pa povedati, da se je za ta izlet vse obrtnike brez razlike vabilo in od teh se jih je tudi več udeležilo. Gospod urednik! Da veste, posebnih nesreč ni bilo pri tem izletu. »Narod« piše: Pri Zumru je bilo kosilce, potem na Bledu v šestih hotelih kosilo, ko se jc pa to končalo, je bil v hotelu Toplice napovedan buffet. Tam so pa udarili po pivu, po Stepičevem vinu in po šampanjcu. Tukaj je pa g. Kendi prišla zopet tista skromna želja na misel, da bi bil on najboljši za načelnika Deželne zveze za tujski promet. Zato je v svoji navdušenosti pri šampanjcu malo proti njej poropotal in predlagal neko resolucijo, katera je bila od 1000 kranjskih, samih pristnih gostilničarjev navdušeno sprejeta! (Za počit!) Za njim jc še govoril načelnik gostilniške zadruge iz Kamnika, g. Cerar, ki je tudi nekaj poropotal nad Deželno zvezo za tujski promet in predlagal tudi neko resolucijo, katera je bila tudi navdušeno sprejeta, pred katero se bo pa svet bolj stresel, to bomo videli potem. S tem je bil končan program tega znamenitega izleta, od katerega kranjski gostilničarji pričakujejo izboljšanja svojega stanu. Gospod urednik! Oprostite, da se po tem izletu nekoliko po-bavimo tudi z načelnikom ljubljanske gostlničarske zadruge. To je zopet gospod Kcnda. Ta mož sc dela sicer strašansko kolegijalnega, kako pa v istini dela kot načelnik s celim svojim odborom, o tem samo en slučaj: G. J. Cotič je v Ljubljani kot gostilničar že 16. leto, ima svojo koncesijo, njegove druž-binske razmere so žalibog bolj žalostne, mož ima vedno bolezen v hiši, pred dvema mesecema mu je umrl devetletni sinko, starejši 181etni sin tudi boleha in njegova soproga je tudi zmiraj bolj slabotna, tako, da ni za naporno delo več sposobna. Imel je svojo hišo na Zaloški cesti, ker je ni mogel več vzdrževati radi prevelikih dolgov, je bil primoran jo prodati. Edini vir njegovih prihodkov za družino ohraniti, je njegova gostilničarska obrt, kateri se je pred 16. loti v Ljubljani posvetil. Da ohrani svojim trem nedoraslim otrokom mater, se je odločil, da odpre v mestu vinotoč samo z mrzlimi jedili in tako olajša svoji soprogi naporno kuhinjsko delo. Najel si je v Ljubljani v Sv. Florijana ulici stanovanje in primeren lokal za vinotoč, v maju se je preselil, ali žalibog, prenos njegove koncesije mu ni bil v isti lokal dovoljen! Nasprotovala sta mu obrtna oblast iti gostilniška zadruga. G. Cotič je bil primoran napraviti rekurz na deželno vlado. Ker je bil tak odpor, se mu jo potem šele dne 15. junija samo provi-zorično dovolilo vinotoč odpreti. In kdo jebil zopet tu, da. je rekurz na deželno vlado vložil, da sc mu ne sme niti tega dovolili! Zopot gostilniška zadruga s svojim načelnikom g. Kendo na čelu. Seveda ta gospod je dobil ta teden svoj lekcijon od deželne vlade, kajti deželna viada ni tako neusmiljena nasproti svojim davkoplačevalcem kakor jo gostilniška zadruga proti svojim članom, kateri so starejši kakor je sam načelnik, velemožni g. Kenda, — Gostilničarji, pa posebno ljubljanski, ki ste šli temu možu na Bled štafažo delat, glejte, da se Vam enkrat ne ho tako godilo pod njegovim načelništvom kakor se godi Vašemu kolegu Cotiču!
Izpred tukoj^nje porote.
Prerekanje zaradi žene. V Fari pri Blokah je dne 29. marca t. 1. Jožef Semič, oženjeni kovač iz Velikega Vrha, pil v prodajalni Jožefa Vesela frakel žganja. Istodobno sc je nahajal tam Janez Gregorič. ki je jej Semiča dražiti med drugimi tudi, da ima grdo ženo. Semič se je za svojo ženo zavzel in Gre-goričevi trditvi oporekal, ker pa lo ni bilo konec zbadanju, zagrabil je steklenico /. žganjem vred ter jo vrgel v Gre-goriča, da se je razbila. Zadel ga je v levo oko, kar je imelo za posledico, da je Gregorič na tem očesu oslepil. Semič ne taji dejanja in se zagovarja, da je v svoji razburjenosti steklenico vrgel tja-vendan proti nasprotniku, ne vedoč, kam ga bo zadela. A priče potrde, da je t,o storil v razdalju poldrugega metra in da je namenoma meril proti njegovi glavi. Gostilničar Franjo Vosel danes trdi, da je steklenica priletela v mizo in odtod odskočila. v Gregoričevo glavo, kar je v protislovju z njegovimi prejšnjimi izpovedbami. Predsednik ga je ukazal takoj zaradi krivega pričanja odvesti v zapor.
Obdolženec je dobil tri mesece zapora.	* v ' v ' 1
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"!
Telefonska in Brzojavna porodila.
THUNOVO POTOVANJE V IŠL IN ČEŠKO ČASOPISJE.
Praga, 28. avgusta. Češko časopisje se zelo bavi s potovanjem kneza Thuna v Išl, katerega zasliši cesar v sredo v avdienci. Splošno češko časopisje ne zametava spravnih pogajanj in sodi, da bodo ostale češke stranke ohranile mirno kri nasproti radikalcern. Nemško časopisje sodi, da pritiskajo češki radikalci s svojimi napadi na agrarce in na mladočohe, ki ne odklanjajo spravnih pogajanj.
CESARJEVA ODSOTNOST PRI LE-
TOŠNJIH CESARSKIH VAJAH.
Berolin, 28. avgusta. »Berliner Tageblatt« poroča z Dunaja: Cesar Franc Jožef sc na nujen svet zdravnikov ne udeleži letošnjih cesarskih vaj v Karpatih in jih bo vodil prestolonaslednik. Presojanje velikega dela armade sc zato izroči prestolonasledniku, kateremu se tako razširi njegov delokrog glede na vojaške zadeve.
TIROLSKI CESARSKI NAMESTNIK.
Dunaj, 28. avgusta. »Fremdenblatt« demontira vest, da so nastale med tirolskim cesarskim namestnikom baronom Spiegelfeldom in vlado zaradi trident-ske županske afere diference.
ODKRITJE CESARSKEGA SPOMENIKA.
Karlove Vare, 28. avgusta. Tu se je v navzočnosti nadvojvode Friderika in cesarskega namestnika kneza Thuna odkril od nemških rajliovskih letovi-čarjev postavljeni spomenik cesarju Francu Jožefu.
RUMUNCI PROTI OBSTRUKCIJI V DRŽAVNEM ZBORU.
Sibinj, 28. avgusta. V seji stoliške-ga zastopstva je sprejela rumunska večina resolucijo, v kateri se izvaja, da obsojajo Rumunci obstrukcijo v ogrskem državnem zboru in da so za brambno preosnovo, ker potrebuje monarhija močno armado, dasi ne zaupajo Khuenu in njegovi vladi.
IMPOZANTNA KATOLIŠKA MANIFESTACIJA V.BELGIJI.
Lovanj, 28. avgusta. Tu se je vršil včeraj impozanten shod belgijskih katoličanov za katoliško šolo, proti kateri rujejo liberalci in socialni demokrati. Po shodu so io vršil obhod, katerega se je udeležilo nad 100.000 ljudstva. Liberalci so od nekod metali na udeležence s hiš steklenice. Orožništvo je osem izgrednikov aretiralo.
MABOŠKO VPRAŠANJE.
Peterburg, 28. avgusta. »Vossische Zeitung« poroča, da sc v ruskem zunanjem ministrstvu izjavlja, da Rusija ni ponudila svojega posredovanja v maroškem vprašanju, niti ne namerava storiti kakega tozadevnega koraka. Francosko časopisje je pomotoma pripisovalo nekemu predlogu »Novega Vremena«, ki je zasebnega značaja, oficiclen pomen.
OMAJANO STALIŠČE ANGLEŠKEGA POSLANIKA NA DUNAJU.
Berolin, 28. avgusta. »Berliner Morgenpost« poroča, da je stališče angleškega poslanika na Dunaju, sir Cartvvrightsa, resno omajano, ker je objavila »Neuo Freie Presse« članek, ki ni posebno prijazen Nemčiji in ki je zato vzbudil v Nemčiji veliko nevoljo. Tudi »Vossische Zeitung« socli, da je postalo stališče sir Cartvvrightsa ne-vzdržljivo. »Kolnische Zeitung« piše o članku, ki ga je registriral tucli naš list, med drugim: Ne verujemo, da bi mogel o kaki državi, s katero se njegova država no vojskuje, se kak državnik na tako odličnem mestu tako izjaviti, kakor so jo t,o zgodilo, ker je izjava polna strasti, nevednosti in lahkomiš-Ijena. Če je pa, tako izjavil, je zadeva zolo resna. Znani profesor Hans Dčl-briick pa o tej izjavi sodi, da. je prav znati, kako da sodijo angleški diplomati o Nemčiji. Delbriick naglaša, da bi v slučaju vojsko, z Francozi ali pa z Angleži ostala Avstrija nevtralna, ker je vezana lo za slučaj vojske z Rusijo. Naglaša,, da je položaj v Nemčiji jako resen in konča: Nemčija se ne bo pustila ponižati, naj pride kar hoče.
MAROŠKA AFERA IN ČLANEK V »NEUE FREIE PRESSE«.
Dunaj, 28. avgusta. »Neue Freie Presse« izjavlja, da članek katerega je pretekli petek priobčila iz peresa nekega odličnega angleškega clij^lomata in ki je vzbudil v Berolinu vblikansko ogorčenje, ne pohaja od sir Cavvthrigta, poslanika Britanije na Dunaju, kakor se splošno sumi.
PORTUGALSKA.
Lizbona, 28. avgusta. Vsled stavke težakov stražijo vojaki pristanišča ob Taju. Stavka se širi. Bilo je tudi več manjših izgredov,
UKRADENA MONA LISA.
Pariz, 28. avgusta. Tatvina Mone Lise še vedno ni pojasnjena. Policija sicer dobiva veliko ovadb, a nobena ni taka, da bi policija prišla zvitemu tatu na sled. Sled, ki je vodila v Belgijo, je bila napačna, izmišljeno tudi poročilo, da so našli dragoceno sliko v Gentu. Vsi sodijo, da je slika že v inozemstvu. Rochefort priporoča, naj se nabere en milijon frankov, ki naj jih dobi tisti, ki zopet najde Ukradeno Mono Liso. Odstavljen je ravnatelj Louvra, Homolle, v disciplinarni preiskavi so tudi drugi prizadeti uradniki. Rene Baschet, ravnatelj lista »Illustration«, ki je razpisal 60.000 frankov za zopet no najdbo Mone Lise, je dobil anonimno pisnvo, ki navaja, da ima piseč ukradeno sliko, a jo vrne zgolj, če se mu zagotovi, da ne bo kaznovan. Baschet je javno proglasil, da dotičnika ne izda, če mu prinese sliko. Prijeli so v Montlieu dva sumljiva Nemca, a so ju zopet izpustili.
ŠKOTSKI ŽUPNIK UMRL.
Dana}, 28. avgusta. Tukaj je umrl župnik pri Škotih P. Herr v 68. letu svoje starosti.
25.000 DELAVCEV IZKLJUČENIH OD DELA.
Berolin, 28. avgusta. Na Saškem in Turinškem so veleindustrijci kovinske stroke uresničili svojo grožnjo, da z 26. avgustom izključijo od dela 60 % delavstva, ako se ne doseže sporazuma glede na sporne točke o plačah. V soboto zvečer je bilo odpuščenih 25.000 delavcev iz raznih tovarn.
Manuel dArriaga
Novoizvoljeni predsednik portugalske republike.
Po svetu.
Dvajset let po nedolžnem zaprt. Iz
Pittsburga., Pa., poročajo: Oger Andrej Toth, ki je bil po dvajsetletnem zaporu izpuščen iz državne kaznilnice, kjer bi moral sedeti za čas svojega življenja za hudodelstvo, katerega pa ni storil, dobil je pokojnino od milijonarja Andreja Carnegie, po štirideset dolarjev na mesec. Toth je bi obsojen soudeležbe umora nekega stražnika v Carne-gievih jeklarnah v Braddocku, Pa., vendar je pa eden od pravih zločincev, ki je potem šel na Ogrsko, priznal na smrtni postelji, da je Toth nedolžen, da hi bil v nikakšni zvezi z umorom in na podlagi tega je bila Tothu po dvajsetletni ječi zopet dana prostost. Andrej Carnegie je odredil, da se mu izplača dosmrtno po štirideset dolarjev mesečno. Toth bo odšel na Ogrsko, da se zopet združita z ženo, katere ni videl, odkar so ga zaprli.
V avstrijski poslanski zbornici je 104 poslancev starih od 30 do 40 let, 225 od 40 dO 50 let, 138 od 50 dO 60 let, 44 od 60 do 70 let in samo baron Viktor Fuchs je nad 70 let star. Katolikov je 411. protestantov 25, izraelitov 10, 3 so starokatoliki, 27 jih je grško katoliških, 12 grško ortodoksnih, 24 brez konfesije, in sicer je med temi 24 nič manj kot 22 socialnih demokratov. Trgovskemu in obrtnemu stanu pripada 18 poslancev, od katerih jih je nič manj kot. polovica v nemški kršč,-socialni zvezi. Med 81 socialnimi demokrati je 35 pisateljev in časnikarjev ter 27 privatnih uradnikov, t, j. večinoma uradnikov soeialtto-demokraške stranke in raznih njenih organizacij. Tri četrtine socialno-demokraških poslancev je uslužbencev lastne stranke.
81 zapuščenih železnic jc v Zedinjenih državah po poročilih ameriških listov. Pri veliki večini teh železnic se je vozni obrat vsled premajhnih dohodkov popolnoma ustavil, pri nekaterih so se celo železnične tračnice odstranile. V Evropi bi bilo kaj takega, izključeno. Železnice, ustavljajo svoj promet večinoma vsled izčrpanih rudo-kopov in ž njimi propadle industrije.
Gozdni požari v Dalmaciji. Iskre iz železniške lokomotive so te dni vžgale gozd pri Ombli, ki je pogorel pravdo morja. — Na H v aru je pa pogorel občinski gozd, kar pornenja skoro ne-nadomcstno škodo.
Meč sv. Vaclava. List > Samostat-nost« je pripomnil k reviziji Čeških kronskih insignij na Hradčinu, da se v tozadevnih protokolih ne omenja ničesar o meču sv. Vaclava. Z ozirom na to se uradno izjavlja, da jc meč sv. Vaclava shranjen v cerkvi sv. Vida poleg drugih relikvij sv. Vačlava.
Na Angleškem aretovan nemški vohun. V Plymouthu je bil aretovan nek Nemec po imenu Maks Schulze, ki se jc Izdal za doktorja filozofije iz Fraukobroda ter je baje huzarski poročnik. Osumljen je vohunstva. Isto-tako je bilo aretovanih več oseb, ki so z afero v zvezi. Angleške oblasti zatrjujejo, da se je našlo pri hišni preiskavi v Schulzejeveni stanovanju mnogo ob-težilnih spisov ter ček, naslovljen na angleško banko v znesku 110 funtov.
Zeleno oti suho cepljenje trt?
Vkljub skoraj leto za letom se ponavljajočim neuspehom pri cepljenju trt na zeleno, se držijo vinogradniki še vedno trdovratno tega cepljenja in so še danes mnogi med njimi, ki mislijo, da le vinograd, ki je zasajen oziroma obnovljen z na zeleno cepljenimi trtami, dobro uspeva in da le take trte dobro rod6 in rasto.
Temu seveda ni tako, kajti ravno najstarejši trtni nasadi na Kranjskem, to so državne trtnice, od katerih obstoji n. pr. državna trtnica v Kostanjevici že od leta 1884, so zasajene s trtami, cepljenimi na suho. Te trte pa še danes, po 27 letih, jako dobro rodijo in rasto!
Kdor ne verjame, ta naj gre tja in naj si jih ogleda!
Seveda morajo biti na suho cepljene trte, ki jih sadimo v vinograd, dobro zaraščene.
Mnogi gospodar, ki je imel neuspeh s trtami cepljenimi na suho, je tega sam kriv, ker ni pazil in je kupil, oziroma sadil v cepilnem mestu slabo zalite trte. Slabo zaraščena cepljenka ne dobiva zadosti hrane iz zemlje, na cepilnem mestu se sok ustavlja, trta postane gobava in končno usahne.
V zadnjih desetih letih se je cepljenje na suho zelo zboljšalo s tem, cla se je tudi pri nas vpeljalo leta 1901 prvič od Francozov priporočeno stratifi-ciranje (siljenje) suhocepljenih trt. — Podpisani je koj leta 1902 pričel delati poskušnje s tem cepljenjem in nekaj let pozneje se je pri državni trt-nici v Bršlinu zgradila v to svrho posebna silnica.
Stratificiranje trt obstoji v tem, da se cepijo spomladi meseca aprila ameriški ključi ali reznice s kratkimi, eno-očesniml cepički po načinu angleške kopulacije. Trte se potem, ne da bi sc jih kaj povezalo, vlože v posebne zaboje, najbolj v vlažno žaganje ali šoto, pokrijejo se z drobnim lesnim ogljem in mahom ter se postavijo na gorak in vlažen kraj (v hlev, sobo, gorko leho ali silnico), kjer ostanejo kake tri tedne. V tem času se pri zadostni vlagi in toploti na. cepilnem mestu dobro zalijejo, napravijo korenine in odženejo .Nato se posade tako cepljene trte v dobro zemljo, kjer se do jeseni še bolj čvrsto zarasto, vkoreničijo in clajo lepe, enoletne cepljenke, ki se jih spomladi drugega leta sadi na stalno mesto v vinograd. Nekateri sadijo tudi stratificira-ne trte takoj, naravnost iz zabojev v vinograd, po dve k enem kolu in tudi to se v dobri, globoki zemlji in ob ugodnem, spomladi ne presuhem vremenu prav dobro obnese. Boljše pa je vložiti stratificirane (siljene) trte prej v zemljo in jih šele drugo leto saditi v vinograd, zato ker so takrat že bolj močne ln sušo ter druge neugodnosti vremena lažje prenašajo.
Pri dobrem oskrbovanju, zlasti pa v dobrih, ugodnih letih z zadostno vlago spomladi in zadostno gorkoto po leti se dosežejo na ta način kar čudovito lepi uspehi. Od sto cepljenk, ki sc jih vloži v zaboj, odpade jih pri siljenju komaj pet do šest, k večjemu deset. In od sto takih cepljenk. ki se jih nato vsadi v zemljo, se jih do jeseni, lahko 60 do 70 prav popolnoma zaraste.
Posebno krasen uspeh tega cepljenja je videti letos v državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu. Trte so naravnost krasne, nekatere vrste imajo že nad 1 meter dolge, močne mladike.
Priporočam vinogradnikom, kakor n. pr. izletnikom, porotnikom, sejmar-jem in sploh vsakemu, ki ga pripelje pot v Novo mesto, da ne zamudi prilike, da si te trte. ogleda. Tudi drugo državno trtnico (v bližini mesta) jim priporočam za ogled, kjer je vkljub suSi letos v posebno lepem stanu. Videti je tam razne žlahtne vrste trt, cepljene na raznih podlagah v rodeče m stanu. Oglasijo naj se [tri delovodju državnih trtnic g. Antonu Globelniku v Bršlinu. oziroma pri podpisanem. Prvi ima ludi
sam jako lep vinograd v Trški gori, zasajen deloma s stratificiranimi cepljen-kami, ki jih je sadil letos iz zabojev naravnost v vinograd.
Stratificiranje tri ima pred zelenim cepljenjem sledeče prednosti:
1.	Cepljenje se vrši v času, ko ni toliko dela kot v času zelenega cepljenja;
2.	za cepljenje, ki gre hitro od rok, ni treba lepega vremena in dragih gumijevih vezi;
3.	nabava cepičev je lahka, ker se. suhi cepiči, to jc enoletne mladike, ki spomladi odpadejo pri režnji, dobijo lahko povsodi. Ako želimo cepiti kake posebne vrste, dobimo cepiče lahko iz poljubno oddaljenih krajev, kar je pri zelenih cepičih nemogoče, ker sc po-suše;
4.	uspeli cepljenja ni odvisen toliko od vremena kot pri zelenem cepljenju, zato je skoraj vedno boljši kot pri zelenem cepljenju;
5.	kadar je vinograd enkrat zasajen. odpade vsako drugo, drago in zamudno delo, kakor obiranje divjih izrastkov, grubanje itd. pri zelenem cepljenju;
6.	vinograd zasajen z dobrimi, svežimi, na suho cepljenimi trtami kaže v drugem letu k večjemu 5 do 10 odstotkov odpadka, to se pravi, da se od sto zasajenih, cepljenih trt navadno samo pet, v najneugodnejšem slučaju pa 10 ne prime in jih je treba drugo leto pod-saditi. Zato je vinograd zasajen s cep-ljenkami koj v drugem letu veliko bolj enakomeren kot pri zelenem cepljenju na mestu;
7.	na morebitne ugovore, cla zeleno cepljene trte hitreje rasto in prej rodijo kot na suho cepljene, moram odgovoriti, da to ni res. Če letos posadim cepljenko, bo v dveh letih ravno tako lepa, kot na zeleno cepljena trta. Pomisliti moramo namreč, da je pri zelenem cepljenju treba najprvo posaditi divjo ameriško trto in potem dve leti čakati, predno je za cepiti. Potom suhega cepljenja s; pa vzgojimo cepljenko lahko že leto prej, predno mislim ri-golati, doma na vrtu in spomladi drugega leta, koj po rigolanju, ki sem ga pozimi izvršil, sadim že cepljene trte v vinograd in potem imam mir! Predno so obenem zasajeni divjaki za cepiti, so te cepljenke že dve do tri leta stare in že nekoliko rodijo;
8.	neprecenljive vrednosti je pa suho cepljenje zlasti za kraje z bolj mrzlim podnebjem, kakor n. pr. žužember-ški, radeški, zatiški, litijski in deloma tudi mokronoški in trebanjski sodni okraj. Vsled bolj mrzlega podnebja je tam mogoče šele pozno (v drugi polovici junija ali še pozneje) na zeleno cepiti. Pozno cepljenje se ne prime tako rado kot zgodnje, cepljenke dobro ne dozore in potem ali po zimi pozebejo, ali pa pogrubane v zemlji segnijejo.
To so že zdavnej spoznali vinogradniki nekaterih naprednih občin teh okrajev, kakor Št. Janž, Tržišče, Mokronog, Št. Rupert itd. Marljiva mokro-noška kmetijska podružnica cepi na leto 100.000 in več trt na ta način in še to ne zadostuje, kupujejo jih še drugod, kajti samo šentjanška občina porabi na leto na 50 do 70 tisoč trt, od tega pa večji del na suho cepljenih, stra-tificiranili trt.
Tudi v drugih okrajih, zlasti v vipavskem in trebanjskem sod. okraju, se bavijo nekatera društva in tudi posamezni kmetje s pridelovanjem cepljenk potom stratifioiranja. To jc gotovo posnemanja in hvale vredno.
Zato naj bi se ta način cepljenja sploh povsod udomačil.
V to svrho prireja podpisani pri državni trtnici v Bršlinu vsako leto ce-pilne tečaje, pri katerih se lahko vsak vinogradnik temu cepljenju priuči. 2a-libog je udeležba prav slaba, letos je n. pr. prišel k tečaju samo en posestnik!
Pri taki brezbrižnosti ni Čuda, da ne napredujemo! Podpisani je spisal tudi knjižico o tem cepljenju, ki jo je izdala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Naj vsi pripomočki, kakor tudi te-le vrstice vinogradnike privedejo do tega, da se poprimejo suhega cepljenja in stratiflciranja (siljenja) trt in da si s tem znatno olajšajo obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov.
C. kr. vinarski nadzornik:
B. S k a 1 i c k y.
THZSi: CEAE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 28, avgusta.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	11 50
Rž za oktober 1911......9 82
Oves za oktober 1911.....8 92
Koruza za september 1911 ... 8.41
Koruza za maj 1912 .....8-20
Zdržneje.
BlagajniCarho
no m in
sprejme Oton Homan v Radovljici. 256*
Pozor!
Zavod ..Šolskih sester" v Repnjab. pošta Vodice, Gorenjsko, opozarja vse p. n. trgovce v Ljubljani, da je plačnik samo za ono blago, ki se naroči pismeno z vtisnjenim pečatom! 2566 V Repnjab. dne 28. avgusta 1911.
Harmonij s pedalom
:
: ♦
♦ ♦
i ♦
I
dobro ohranjena z lepim in močnim glasom se takoj ceno prodasta. — Več se izve pod ponudbo „Vintgar", Poste re-stante, Ljubljana.	25fl9

Usojam se svojim velecenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem svoj	2570
brivski in frizerski salon
ki jc bil sedaj v hiši št. 5 na Kongresnem trgu, premestil v lastno hišo štev. 6 (bivšo Tamborninovo) poleg ,.Slovenske Matice" na Kongresnem trgu. Salon sem upoštevajoč vse zahteve moderne in higijenične, popolnoma nanovo preuredil.
Priporočajoč se tudi v prihodnje za obilen obisk, biležim
z odličnim spoštovanjem

Dekle
poštenih staršev, pridna, zanesljiva, pripravna za hišna opravila, ki zna nekoliko šivati, se lahko takoj sprejme na deželo po dogovoru. - Naslov se izve pri upravništvu ,Slovenca*. 2494 5
ANTON SARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
Opreme za neveste!
Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno sifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje.
Tetva-perll o
za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila.
Vzorci so vsakemu na razpoiago.
1787 (II
Velike italijanske vojaške vale.
V torek 22. avgusta zvečer ob 6. uri so se pričele velike italijanske vojaške vaje v pokrajini grofovine Monferrato v Zgornji Italiji in sicer niccl (rdečo) sovražno armado in (modro) nacionalno armado, ki ima nalogo braniti sovražnikovo prodiranje od severa. Letošnje italijanske vojaške vaje se vrše v izrednih razmerah zaradi nevarnosti kolere, one kolere namreč, ki navadno v Italiji sicer ne eksistira, ki pa sc je tu in tam v Italiji znatno razširila, ako-ravno nima izrečno epidemičnega značaja. Do zadnjega časa ni bilo posebnega vzroka, spravljati nevarnost razširjenja kolere v zvezo z velikimi italijanskimi vojaškimi vajami, ker so bila letošnja ognjišča kolere od maja do avgusta Je v provincah Neapelj, C.aser-(a, Salerno in Palermo, ko je bila ta kužna bolezen končno v Benetkah udu-šena. Šele pred štirinajstimi dnevi se je pojavila v velikem obsegu kolera v Liguriji, ki se je razširila zlasti v Genovi, po levantskom obrežju, v zalivu Spezie in Livornu. To so pokrajine, v katerih nameščeno vojaštvo se udeležuje velikih vaj, ki se deloma tudi v teh pokrajinah samih vrše. Pri tem je tudi vredno razmotrivati, ali je primerno v tem času v onih pokrajinah, ki so ognjišču kolere najbližje, zbrati skupaj 80.000 mož vojaštva, med temi čete iz okuženih krajev. Vlada ni bila naklonjena misli, da. naj sc zaradi nevarnosti kolere vojaške vaje odpovedo. To je pravzaprav logično, kajti ko je diktator Giolitli izdal maja parolo, da se ne sme v Italiji zaradi jubilejne razstave leta 1911 konstatirati kolera, potem pač od tega načela ne sme popustiti. To so pač posebne italijanske navade. Ako pa bi se okuženje po koleri konstatiralo, bi prišla italijanska vlada v logično nasprotje z argentinskim konfliktom. In tako se je samo ukazalo poveljujočemu generalu v Genovi, naj se čete iz okuženih krajev nc udeleže vaj. Uradno sc ni objavilo, katere Čete se ne smejo udeležiti vaj. pač pa jc gotovo, da se udeležuje 20.000 mož manj kot je bilo prvotno proračunjeno, torej cela četrtina. To pa seveda ne zadostuje civilnim oblastem v prizadetih pokrajinah. Občinska sveta v Milanu in Noviju, provincialni deželni zbor v Alessandriji. cela vrsta poslancev, so se obrnili direktno na Giolittija z odločno zahtevo, naj se odpovedo velike vojaške vaje. Toda vojni minister general Spingardi je odpotoval v mane-verske pokrajine in prišlo je do »vojne v miru«, določene po programu.
Letošnje italijanske velike vojaške vaje, ki jih vodi šef generalnega štaba Pollio. se vrše med dvema armadama, katerih vsaka obstoji iz dveh vojnih zborov z dvema divizijama. Modri (nacionalni) armadi je prideljena popolna kavalerijska divizija, vendar ste obe vojski primeroma enako močni. Rdeči armadi, ki markira sovražnika, poveljuje vojaški inšpektor general Karel Caneva, ki bi v slučaju resne vojne fun-giral v Italiji kot glavni armadni poveljnik.
Rdeča armada je sestavljena iz prvega vojnega zbora (Turin), poveljnik general Brufatti, divizijonarja generala Escard in Conte de le Forest, nadalje iz tretjega vojnega zbora (Milan), poveljnik general Girola, divizijonar grof Trombi in grof Marazzi. Zadnji jc znan bivši italijanski poslanec in bivši državni podtajnik v vojnem ministrstvu.
Modri (nacionalni) armadi poveljuje generalni inšpektor grof Luigi Cadorna, ki je sin generala Raffaela Cadorna. Ta armada jc sestavljena iz drugega vojnega zbora (Alessandria) in četrtega vojnega zbora (Genova). Alcssandrijskemu vojnemu zboru poveljuje general Massone, divizijonarja sta generala Vanrlero in Aldo Rossi. Genovskemu vojnemu zboru pa poveljuje general Tommasi, divizijonarja pa sta generala Ricci in grof De Vcry. Tej armadi prideljeni kavalerijski diviziji poveljuje grof turinski. Kavalerijska divizija obstoja iz 2. in 3. kavale-rijske brigade. V razsodišču je na čelu generalni inšpektor senator grof Ccso-nc Ponza di San Martino.
Vojaškim vajam prisostvujeta kralj in vojvoda Aosla. Kraljevo glavno bivališče jc zgodovinski grad markiza. della Val le v Poma.ru. Glavni stan vojnega ministra jo v Alessandriji. Vodstvo vojaških vaj, tuji vojaški atašeji in časnikarski informacijski urad pa imajo svoj sedež v San Salva torc Mon ferato.
Senzacionalna sleparska alera v Pragi.
Kriminalna kronika Prage je za novo sleparsko afero bogatejša. Prišli so namreč v Pragi na sled velikim sleparijam neke Helene Scitz in Ivana Seibta, ki sta ponaredila menic v znesku 70.000 K in hotela oslepariti polom 1'ingirane hipoteke veleposestnika dr. Janovskija za 250.000 K. Helena Scitz je hotela z zneskom 250.000 K, ki jih je nameravala dobiti potom fingirane hipoteke na posestvo dr. Janovskija v Trpomčchu, pokriti svoje menične dolgove. Ko so jo aretovali, so našli pri njej številna potrdila o denarnih prejemkih. Scitz je izjavila, da je dobila ta potrdila od nekega neznanega gospoda. Vsled tozadevnih poizvedb pa so aretovali posestnika Ivana Seibta, ki pa je močno zadolžen. Seibt se je seznanil s Heleno Scitz in njeno materjo, stotni-kovo vdovo, pred letom dni. Seitzevi sle živeli tedaj v ubožnih razmerah ter jc Helena Scitz dostikrat tožila, cla se ji godi po očetovi smrti slabo in da. se ne more rešiti dolgov. Končno sta Helena Scitz in Ivan Seibt došla na idejo, da si preskrbita s ponarejeno menico večjo vsoto denarja. Ponaredila sta podpis lekarnarja Zoule, ki sta ga posnela /, neke razglednice, ki jo .je Zoula. ob priliki godu pisal Seitzevi materi. Enako sta ponaredila tudi podpis veleposestnika dr. Janovskija. Helena Scitz je šla s to prvo menico, glasečo se na 20.000 K, k nekemu praškemu denarnemu zavodu, kjer pa ji je ravnatelj banke svetoval, naj prezentira menico pri nekem notarju v Vinohradih, ki jo bo gotovo akceptiral. Helena Scitz je v spremstvu Seibta poiskala omenjenega notarja, ki je sprejel ponarejeno menico ter odgovoril Seitzovi, naj pride čez čas jx) denar. Medtem je notar prezen-tiral menico pri Vinohradski posojilnici ter se informiral pri lekarnarju Zoula, če je njegov podpis pravi. Da bi se notarjeva informacija onemogočila, pa. je pisal Seibt lekarnarju sledeče: »Včerajšnje vprašanje na Vas je bilo pomotoma izvršeno. Vaša oseba ni udeležena. Prosim za oproščenje. Notar N. N.« Obenem je Seibt. spisal pismo na notarja s podpisom Zoule, v katerem izraža svoje ogorčenje, da je zvedela o menici tretja oseba, ter končno ukazuje, naj Seitzeva. zahteva od notarja menico nazaj. S tem pismom je šla Seitzeva k notarju, ki pa ji ni mogel več vrniti menice, ker jo je izročil že Vinohradski posojilnici. Medtem je obvestila posojilnica telefonično notarja, da je menico akceptirala in da izplača denar. Notar je to sporočil Seitzevi s pripombo, cla hoče še prej poizvedeti, ako je tudi podpis dr. Janovskija pravi. Scitz je nato šla v posojilnico ter zahtevala menico nazaj in jo tudi dobila. Sleparija se samo zato ni posrečila, ker se je Scitz bala odkritja. Končno sta. sc Seitz in Seibt zedinila ter ponaredila na, enak način šest menic v znesku 50 tisoč kron, ki sta jih predložila praški banki, ki je denar tudi izplačala. Seitz je obdržala 14.000 K, ostali znesek pa izročila Scibtu. V avgustu pa so menice zapadle in kljub zvijačam Seitzeve so končno prišli sleparijam na sled. Ko se je Seitzevi in Scibtu posrečila sleparija z menicami, sta se začela pripravljati na veliko sleparijo, ki sta jo hotela izvršiti s fingirano hipoteko na dr. Ja-novskijevo posestvo. Študirala sta pridno zemljiško knjigo, preskrbela si le-galizacijsko listino sleparskim jiotom in ponarejene pečate. Sleparija, s fingirano hipoteko bi se bila morebiti tudi posrečila, ako bi ne opozorili v davčnem uradu dr, Janovskija na celo zadevo. Tako pa se je tudi ta stvar odkrila. Policija je aretovala. tudi Sei-tzevo mater in več drugih oseb.
Katoliki v južni in srednji Ameriki.
V državi Čile je postal katolik ministrski predsednik in v mehi-k an s k e m parlamentu sc je ustanovil katoliški centrum.
Ta dva dogodka ne moremo smatrati za osamljena pojava, temveč kot izraz splošnega oživi,jenja in napredovanja katoliškega duha v osrednjih in južnoameriških republikah. To jc razveseljivo dejstvo, ki kaže, da. ima katoliško gibanje tudi v Ameriki trdna tla.
Republika Č i 1 e ima, katoliškega ministrskega predsednika, ki ne skriva svojega katoliškega prepričanja, ki odkrito izjavlja, da je odločen pristaš krščansko-socialne politike in krščanske demokracije. Senor Gutturiez, kot se imenuje, novi čilski ministrski pred-
sednik, si jc pridobil svojo izobrazbo v najboljših toriščih katoliškega gibanja v Belgiji, Nemčiji in v Zgornji Italiji, in v tej deželi je dobil tudi glavno podlago važnejšim programnim točkam svojega ministrstva. Izkazal se je kot spreten katoliški časnikar v listu »Unione«, ki ga je povzdignil do najuglednejšega lista v republiki in ki ga jc opremil z vsemi sredstvi tehničnega napredka. Kot profesor na veliki čilski univerzi je dokazal, da je njegova avtoriteta neoporečna. Dokaz za to je tudi dejstvo, da so v njegovo ministrstvo vstopili tudi zastopniki drugih strank, da. se podvržejo njegovemu vodstvu.
Katoliško gibanje v Mehiki je bilo za časa vlade Diaza skromno in se ni moglo povzdigniti, ne mogoče zaradi kakega preganjanja, pač pa zato, ker je bil Diaz prevelik diktator. Diaz ni trpel nobene organizacije na politični ali socialni podlagi. Kljub temu so se katoliki na tihem združili v organizacije in stopili sedaj po padcu Diaza v javnost. Njihova, organizacija je bila doslej njihovo časopisje, okoli katerega so se zbirali in ki bi bilo lahko marsikaterim drugim deželam za zgled. Katoliški listi v Mehiki imajo 300.000 pla-čujočih naročnikov, ako računamo samo dnevnike. V tem pa je bil slorjen šele začetek, tla za razširjenje časopisja so postala sedaj še mnogo bolj ugodna. Pripravlja se temelj za krščanske delavske organizacije v Mehiki, za katere so tudi dane ugodne razmere. Kadar se bodo osnovale, bodo krepka opora katoliški skupini v parlamentu, ki se je pred kratkim osnovala.
V Argentini j i je javno mnenje popolnoma, na strani katolikov. To se je najjasnejše pokazalo, ko so poslali Italijani poslanca Martinija kot svojega specialnega poslanika k jubilejni slavnosti neodvisnosti argentinske republike. Martini je bil toliko nepreviden in netakten, da se je kot zastopnik Italije udeležil ob tej priliki zborovanja argentinskih frama®onov. Katoliško časopisje v republiki je i'adi tega dvignilo takoj velik hrup ter jc označilo Martinijevo misijo kot žalitev katoliških čuvstev argentinskega ljudstva. Javno mnenje se je takoj pridružilo temu naziranju in specialno poslanstvo Martinijevo se je končalo s kolosalnim polomom. Ta dogodek v Argentiniji še ni popolnoma pozabljen in pred kratkim, ob priliki konflikta zaradi kolere, je pisal velik del argentinskega časo-pisja, da. italijanska vlada ni toliko ogorčena zaradi argentinskih kvaran-tenskih predpisov, kot pa zaradi fiaska Martinijeve misije v Argentiniji, ki se .ie precej jasno odklonila. S precejšnjim poudarkom se je tudi naglašalo, da ne bo Argentinija poslala k italijanskim jubilejnim slavnostim nobenega zastopstva.
Na res vzgled en način se upirajo katoliki v republiki Uruguay proti kulturnobojnim poizkusom predsednika Battle. Akcija njihovega časopisja je imela uspeh, da sc jc sestavil odbor politikov raznih strank, ki noče ničesar čuti o nesvobodomiselnih namerah predsednika, od katerega zahteva, da odstopi. Battlejev padec je gotov, ako bo le v enem slučaju poizkušal uveljaviti kak kulturnobojni zakon.
Zlato svetinjo; Berlin Pariz, Rim itd.
fla/bol/. kosm. zobo-Čistil, sred'
IzdelovHtel)
O. &vdi Ljubljana, Stritarjeva ollca 7
Želi se sprejeti v na^em f&koj
na lepem prometnem kraju, najraje v bližini Ljubljane. Kie, pove uprava Sega lista. 2354
ki ima veselje za modistinjo, se sprejme s 1. septembrom. Naslov pove upravništvo lista.
25-10 3
99
NUISOL"
od Bergmann & Ko., Tešln (Tstschan) ob Labl
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. — Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2*50 pri: Antonu Kancu, drogerija; 0. Fettlch-Frankhelm, brivec.
se sprejme na stanovanje in hrano k pošteni rodbini. Na razpolago je posebna soba. Povpraša naj se na Kar-lovski ccsti št. 5.	2559
■	■■lB.lirliBlllllilllll».BDKBtaa..a.».DDsii
■
3 Oddajo se taScof v najem
\ gostilniški prostori
Pojasnila daje
.Gospodarska zveza" v Ljiljani.
Proda se takoj lepo
2529 3
B tff
osestvo
17. proste roko v lepem prijaznem kraju na Gorenjskem. Poslopja so vsa v najboljšem stanju, pripravna za srostilno ali prodajalno; pa tudi za kakega rokodelca Proda se z živino in orodjem vred ali samo posestvo. Naslov pove uprava „Sloveaca".
Nemškega jezika vešče imajo prednost. Kje, pove upravništvo »Slovenca". 2547
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
trgovcii ¥
Prešernova ulica, samo nosproil MMe ccrkvc.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šiv« stroje?: Sinoer, Ringschiff. Pouk za strojno vezenja yratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
H IZPELJAVA mm
vseli poslGvniii transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za ssa r!a?«e te slrasska mesta tu- ia inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNlCNA DELNIŠKA DRUŽBA
Akc. kapital: 40,000.00» kron.	Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
KHCUI4" DBNftTC WO£lzEILE 1.
Pnfirilžnirfl Bsden, CaSka Kamnica. GeSka Upa, Brno, Dfichoov. Gablouza. N. Graslil;, Krak«« Litossrice, 1 J Jl — uluv ■ frtoravsio Zoitibsm, NMlina, Mersn, HovI Jifiirt, Plzon, Praga, ll&erce, Uanaisko 'iovomasta, Cvltava.
NAKUP m PHODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreči i. t. d., L t. d,
s Zavarovania uren \M\ pri Mili M\ Muanip
™ Prospekte iu cenike premij za in traako.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik.: Miha Moškerc.