V Ljubljani, v ponedeljek, dne 26. aprila 1909. Leto XXXVI!. po pošti: == o leto saproj . K26 — ,jJ lota » . » 13'— četrt » » . » 6-50 za e maseo » . » 2-20 za Nemčijo celoletno » 29-— za os''?lo inozemstvo » 351— == v upravništvu: =2 Za oclo leto naproj . K 22*40 za pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5-60 za en mesec » . » l-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mcsec. — Posamezne štev. 10 v. LOVEHEC Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....- 13 - za trikrat...... 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popnst. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. Urodništvo je v Kopitarjevih ulioah štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. DpravniStvo je v Kopitarjevih ulioah štev. 6. -= Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. " Upravniškega telefona štev. 188. = Oanašnja števlka obsega 6 strani. BT|I Kg n," : Ž. • Ljubljana, 25. aprila. Vkljub lepemu vremenu, ki naravnost izziva človeka, da poleti iz prašne Ljubljane na dežeio, dasi naznanjajo zvonov, Markove procesije je napovedani shod somišljenikov S. L. S. v^ veliki Unionovi dvorani dobro obiskan. Častno je zastopano ljubljansko krščansko socialno delavstvo, nad vse častno pa ljubljanska svetna inteligenca S L. S. Med drugim opazimo deželna odbornika Jarca in dr. Pegana, drž,, poslanca Gostinčarja, dež. pos.anca Dimnika in Mandlja. Shod otvori v imenu sklicateljev deželni odbornik Jarc, na katerega predlog se izvoli za predsednika shodu deželni odbornik dr. V. Pegan, za podpredsednike pa dež. posla nec Dimnik, tesarsk' mojster Pust in Vekoslav Čatar. Dr. Pegan podeli po kra'-keni uvod i besedo načelniku S. L. S. d Ivanu Šusteršiču ,'ki ga shod burno pr zdravi. Qo'vor načelnika S. L. S. dr. Iva na Š: sterši'. a sled, po stenografičnem z pisirku. - lil ■ e t paltfa.. (Go ofil načelnik S. L. S. dr. Ivan Št. steršič.) O' -•.«'■> '.i "u! S. L. S. v I jubljs ■ ■■ .a r-.:mda!a: no1' f •'■.•želnega poslanca tudi i. . a za to^mka v .jubljanskc-o. s.c..:. '.. -ikolnost pa ne o V' .. ;n o- ne odveze p S. žnosti, da vzdržu ej 1 ; t1 s • . tu ii naš današnji shod, na kat rem t: i j • poročati o političnem položaj Pomen i ke po stike za naše ljudstvo Gospoda moja! Dovolite, da Vas ne-kolik;- ržini na polju velike politike, nr polji vi ..- politike, ki sicer vsakemu po-■samezn I u i tako b.izu, ni tako priročna i' d ■ ; a politika. Toda v svesti s 11,1 ramo b.ii, da je ravno visoka, velik; Po d.k a največjega pomena za blagor ii napredek našega ljudstva in našega naroda. Nevarnost vojske in S. L. S. V središču političnega položaja stala :e v zadnjem času nevarnost vojske. V tem nevarnem položaju, ko smo vsak dai pričakoval poročila, da že pokajo topov, doli ob Drini in ob Savi in gori na gališk me'i. v tem resnem položaju je S. L. S pokazala, da jc prava ljudska stranka, ker it' zastavila vse svoje moči za to. da se ohrani mir (Živahno odobravanje.), ker kn prava ljudska stranka vidi v tem, hrani mir, eno svojih najplemeni-nalog. . Seveda, gospoda moja, o tem vpra-sr>iiju se ne bom pričkal s tistim liberalci', ki sedi tam v Št. Lovrencu na Te-ei in ki je na shodu v Čatežu pod Za-Pazom upil: »Saj mi imamo rajši vojsko *ot mir!« Temu možu bi le želel, da bi p v vojski, ali vsaj pri kakem manevru M^regli pred 'kakšen kanon. (Veseiost.) 1 repričan sem, da bi že čez četrt ure za- lonec^^koTeO ^^^ naj b° Že te™ Vojska in ljudstvo. Gotovim ijudem pač ni pomagati. Pomislimo, kaj pomeni vojska za jedro ljudstva. za kmečki stan. V hipu, ko izbruhne, morajo vsi krepki, zdravi, mladi možki zapustiti kmečke domove in iti v vojsko. Kako naj bi naši kmetje obdelovali zemljo, zlasti sedaj spomladi, ako bi krepkih .lomačih mož ne bilo doma! (Pritrjevane.) Pomisliti moramo na to, potem pa ieoliko vdov, koliko sirot, koliko nesreče )i bilo v vsaki drugi hiši in koliko bi bilo reba plačevati za vojne stroške. (Tako ie!) Kako bi trpela tudi trgovina in obrt! V celi deželi, v celi državi bi občutila vsa-a posamezna hiša, kakšna nesreča jc voj-ka. To ve dandanes skoraj vsak otrok. — Potem pa pride liberalec in vpije: »Saj e dobro, da je vojska, saj je boljše, da je /ojska, kakor pa, da je m^r!« S takim človekom se ni mogoče prerekati in se tudi ue splača. Prav pa je, da je pokazal, '•akštii prijatelji ljudstva so nekateri libe-alci! (Veseiost.) Gospoda moja! S. L. S. je storila, ikor je bilo od nje odvisno, da ni prišlo vojske. (Kj/ei: Tako ie prav! Živahno trjevanje. Zivio-kliei.) Močna Avstrija prepreči vojsko. Za preprečen."c vojske pa je bilo v oel-.inem, usodnem trenotku na razpolage mo eno sredstvo, in to je: pokazati cc ■u svetu, da je Avstrija močna in da s'rijski narodi ne pustijo tv benega s--žnika, naj bo kedorkeli, čez mejo. (Pi • -anje!) To . je mora! pokazati! č sovražnik mislil, da smo slabotni in d. bomo morda še sami , zbijali, če prid vo ske, čc pokažemo, da nimamo ene e, da bi branili naše meje, potem plane-'Vražniki hitro po nas, potem imamo pra-otovo vojsko. Tako jc, in tega izpre-eniti nismo v stanu. (Pritrjevanje.) iesmiseno postopanje socialne demokracije. Zato je pa nesmiselno postopanje sodno - demokratične stranke. Socialno-riokraška stranka vedno naglaša, o :a mir in da nasprotuje vsaki vojsk nem glasuje dosledno zoper vsak ir, ki je potrebna vojaštvu. Kako 1 se ohrani mir brez vojaštva, če ima naše sosedne države močno voja o? Nemčija, Rusija, Italija in Erancij iržujejo velikanske armade! Kaj bi bil. s.edica, ako bi tudi mi ne imeli močni made? Da bi nas požrli (Živahno pritrje an'e.), da bi Avstrijo razbili, da bi prišli •)tem mi Slovenci pod nemškega cesarje li pa pod italijanskega kralja: zašii bi te-'aj v mnogo slabši poio-žaj, nego je oni. ■ katerem se nahajamo danes. (Tako je!) ")a se odvrne vojska, jc eno potrebno: Moč se mora pokazati v tistem momentu, o preti nevarnost, da nas napade sovražnik.« Močnega sc ne loti kmalu kdo. — Vi i smo zastopali to stališče, in velika zasluga »Slovanske Jednote« je. da je kljub tvojemu opozicionalnemu stališču glasovala za rekrute in s tem pokazala celemu svetu edinost avstrijskih narodov za ibrambo skupne domovine. V hipu, ko je il rekrutni kontignent z glasovi opozici-'malne »Jednote« sprejet, začel sc je boljšati zunanji položaj. Tako smo z našim edino pravim postopanjem znatno pripomogli, da se je zaprečila vojska in ohranil mir. Liberalcem nikdar ni prav. Zdaj pa seveda pridejo naši liberalci, katerim ni nikdar prav, kar mi delamo ter govorijo in pišejo o nekem »lakajstvu«, da je bil osobito govor, ki sem ga jaz imel v državnem zboru v rekrutni debati in v katerem govoru sem v glavnih potezah povdarjal ravno to, kar sem zdaj tu povedal. »lakajski« govor, da uganjamo v S. L. S. »lakajsko« politiko. Gospoda moja, ni treba posebej po-vdarjati. da smo mi, ljudska stranka, tako kakor slovensko ljudstvo, prosti lakajskili čustev. (Tako je!) Ampak, jaz rečem, da mi tudi v lakaju vidimo človeka in da nikakor ne spoštujemo takih kraljevskih princev, ki svoje lakaje pobijajo (Živahno pritrjevanje in veseiost.), med tem ko so se, kakor veste, liberalci kar topili lakaj-skega spoštovanja pred nesrečnim bivšim srbskim prestolonaslednikom Jurijem, ki je oznanjeval vojsko zoper našo državo in ki bi bil kmalu speljal svojo lastno domovino do popolnega pogina. O lakajstvu naj liberalci torej nikari nc govorijo. (Živahno pritrjevanje.) Lakar;bnrili smo jo z orožjem v rokah, priborili s slo-venskn krvjo; naša je in naša mora ostati! (Klici: Tako jc prav!) Gospoda moja! Tovariš dr. Krek je v zadnjem zasedanju deželnega zbora, vrlo dobro povdarjal, da sc v inozemstvu jako motijo, če mislijo, da jc naša Avstrija stara, slabotna in v razsulu. To ni res! Avstrija je mlada in krepka. Danes ni več tista, ki je bila pred 1848. letom, ni več tista Avstrija, ki je 11. pr. vodila vojne z Napoleonom; Avstrija jc v današnji o b I i k i stara šele dobrih 40 let! To kar je Avstrija danes, to je šele od leta 1867, ko se jc uvedla tista ustava, ki je še danes v bistvenih potezah v veljavi. In kako se je izpremenila Avstrija potem, ko sc je uvedla splošna in enaka volivna pravica! Gospoda moja! Avstrija jc še mlada, se šele razvija, in kaj bo konečno iz nje, to se bo videlo šele čez, 50, 60 do 100 let. Takrat šele se bo pokazalo, kaj je ta Avstrija, ki je nujna potrebna v osrednji Evropi, že zato, da morejo živeti in se krepko razvijati v njej mali narodi, kakor je naš. (Živahno pritrjevanje.) Gospoda moja! Avstrija se šele razvija, Avstrija jc moč, ki se nahaja na poti razvoja do končne svoje oblike. Kaj iz nje nastane, borno šele videli ali mi, aH pa naši potomci. Gospoda! Mladi smo še, ne pa stari; zato včasih tudi neumnosti delamo, se prepiramo za malenkosti, — zato tudi včasih okna pobijamo. (Veseiost.) Jugoslovanska država. Gospoda moja, jaz pravim: Avstrija jc mlada, v razvoju. To pa nam nalaga posebne dolžnosti. Mi Slovenci, tesno spojeni s Hrvati, tesno združeni z našimi jugoslovanskimi brati v monarhiji, moramo delati na to, da se ta razvoj habsburške monarhije izvrši tako, -kakor je v interesu našega ljudstva. (Zivio! Tako je prav!) Kratko rečeno — kar sem že večkrat rekel, rečem zopet — mi moramo stremiti po trializmu, da poleg Avstrije in Ogrske nastopi šc tretji enakopravni faktor v monarhiji: jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije. (Zivio! Viharno pritrjevanje in ploskanje.) To jc tisti idealni cilj, za katerega dosego moramo složno delovati. In, gospoda moja, ravno mi Slovenci, ki smo najbolj ekspo-nirani jugoslovanski rod, obko jeni od dveh velikih nasprotnih nam narod<$|, od italijanskega in nemškega, ravno mi moramo s posebno odločnostjo dvigati zastavo trializma in napeti vse sile. ela pride v naši monarhiji do te državnoprav ne pre-osnove. (Živalmi klici: Tako je!) Tovariš dr. Krek je nekoč govoril ali pisal, da smo mi Slovenci najbolj napredni izmed vseh jugoslovanskih narodov, ja/. ne bom preiskoval, v koliko je ta trditev utemeljena. Če je pa to res, nc smemo z ošabnostjo gledati na naše brate, ampak moramo jim, če imamo res več, dati, kolikor mogoče, kakor se bratu da: v ljubezni ! Nc smemo pa prezirati, da imajo Hrvati na vsak način dve reči pred nami, katerih mi nimamo: slavno narodno zgodovino in košček državne samostojnosti, vsaj na papirju, in tudi to je že nekaj. To sta dve stvari, katerih mi Slovenci žalibog nimamo; stvari, ki sta v političnem življenju velikega pomena, ker tvorita faktor. ki jc v odločilnih trenotkih sposoben, da združi voljo in energijo celega hrvatskega naroda v enotno politično smer. Hrvaška državna ideja je pa tudi močna zgodovinska opora za naše trialistiško stremljenje. katero jc treba nasloniti na to idejo. (Tako je!) Gospoda moja! Pred očmi moramo imeti, da smo mi sami kovači svoje usode. Ne smemo misliti, da bo nam take stvari kaka vlada prinesla, da sc nas bo ta ali oni faktor usmilil, da nam prinese, kar želimo. Mi sami moramo s treznim delom stremiti po tem, kar hočemo doseči. In ravno mi Slovenci, ki imamo nekoliko več naprednosti. kakor marsikateri drugi slovanski narod, zaradi tega, ker smo obkoljeni od dveh velikih kulturnih narodov, katerih kulturo smo znali uporabiti zase, ravno mi smo poklicani, da gremo naprej! Gospoda moja, jaz pravim, naše delo mora biti odločilno, mi moramo delati, da se uresničijo naše ideje, in tukaj se ne gre za kak šport, se ue gre samo za lepo idejo, tu se gre za najrealneje koristi našega naroda. (Tako. je!) Gospoda moja. Pomislite, ako dosežemo to, da bo gospodarska politika, da bo cela zakonodaja ustvarjena tako, da bo ustrezala našemu narodu, da bo prikrojena resničnim potrebam našega ljudstva. — koliko koristnega bi se moglo ustvariti, kako velik bi bil napredek na gospodarskem, kulturnem in narodnem polju! (Pritrjevanje.) Če pridemo do tega, da bomo si sami, v sporazumu z našim vladarjem dajali take postave, kakršne rabimo, bo to v veliko korist našega ljudstva, za vse stanove in osobito še za kmečki stan, ki bi tvoril veliko večino v novi državnopravni skupini. Gospoda moja! Po trializmu bi veliko pridobil baš naš kmečki stan, ki bi v novi državnopravni skupini bil odločujoč faktor. To se ne da tajiti. — Mimogredoč pa tole: Kmečk'c koristi niso v protislovju z meščanskimi interesi. Ni treba misliti, da so kmečke koristi v protislovju z interesi meščanstva. Liberalci vedno dolže našo stranko, da dela samo za kmeta, — in hujskajo meščanske sloje proti nam m kmetom. Ta hujskanja je v škodo meščanov in kmetov. Res je namreč, da se nahajajo najbolj cvetoča mesta sredi cvetočega kmečkega ozemlja. Če se kmetu dobro godi, je tudi za meščana prav. Resničen jerstari pregovor, ki ga vedno ponavljam: »Če ima kmet denar, ga ima cel svet.« Če so kmetje okoli mest premožni, prineso denar v mesto in potem ga imajo tudi trgovci in obrtniki. — Toda povrnimo sc k vprašanju tri-alizma. Trializem v interesu vsega našega ljudstva. Jaz pravim, in to sem hotel povdariti: stremljenje po trializmu je v interesu vsega našega ljudstva. In ko se zavzemamo za trializem. se ne gre za noben šport, marveč za najvitalnejše interese našega naroda. (Živahno pritrjevanje.) Pa še nekaj moram povdariti: Našemu narodu jc odločena velika vloga, ker segajo njegova sela do morja. Gospoda moja! Morje je predpogoj za zdrav razvoj vsakega naroda. Narod, ki nima morja, se ne more razvijati. Kdo pa biva ob avstrijskem morju? Slovenci in Hrvati? Ob Jadranskem morju bivajo na eni strani Italijani, na drugi Jugoslovani: Slovenci in Hrvati. To morajo merodajni naši državniki upoštevati, in ako bodo to pravilno upoštevali, bodo morali priti do uverjenja, da store največjo uslugo naši monarhiji in naši dinastiji, ako ustvarijo trializem, ako ustvarijo jugoslovansko državo na jugu monarhije. (Klici: Tako je!) S tem se zagotovi habsburški velesili morje in ustvari najzvestejša straža ob južnih mejah zoper vse sovražnike našega cesarstva. (Živahno pritrjevanje.) Ruska neslovanska politika. Gospoda moja! Šc nekaj k tej točki! Ne morem zapustiti tega predmeta, da ne bi spregovoril besede o Rusiji. Rusija je žalibog v zadnjem času delala politiko, ki ni 'bila slovanska, ampak angleška. Rusija je postala orodje Anglije, ki dela vedno to politiko, da hujska evropske države eno proti drugi, in med tem, ko se države med seboj koljejo in mesarijo, pa sama dela dobre kupčije. (Tako je!) Rusija je storila veliko napako, da je. kolikor toliko, hujskala Srbijo v vojsko. To ni slovanska politika in ne more biti slovanska politika, ki gre za tem, da bi se Slovani z orožjem v roki med seboj klali. To je protislovan-ska politika! Rusija žalibog gleda slovansko politiko z vidika pravoslavja! To je velika politična zmota. Prava slovanska politika ne sme prezirati katoliških Slovanov. (Tako je!) Kdor hoče tirati v boj katoliške Slovane zoper pravoslavne, ne dela slovanske narodne politike, ta ne služi slovanski politiki, ampak drugim namenom. Nihče si ne sme domišljati, da bi naše ljudstvo, pa tudi češko, poljsko ali hrvaško ljudstvo, kdaj hotelo izstopiti iz katoliške cerkve ter postati pravoslavno. To je popolnoma izključeno. Mi priznavamo vsakemu pravico, da se drži tiste vere, pri kateri je po svojem prepričanju, ampak svojega prepričanja si pa tudi od nikogar vzeti ne damo. (Živahno pritrjevanje.) Slovanska politika, ki propagira pra-voslavje in pobija katolicizem, ne more nikdar voditi do zbližanja Slovanov, tem več pelje neizogibno do razdora med katoliškim in pravoslavnim življem. zmaga. S o 1 n e s s : ... Nekaj Vam bom povedai grozno me je strah •-silno se bojim mladine. H i 1 d a : Mladine se pač ni treba bati! S o 1 n c s s : Da, ravno mladine! Zato sem se tudi zaprl in vse za seboj zaklenil. (Tajnostim) Kajti, vedite, mladina bo prihrumela iu začela po vratih razbijati. Naskočila bo mojo hišo. H i i d a : No — pa pojte in ji hišo odprite! Sol n c s s: Odpreti? H i Ida: Da; da bo mladost k Vam mogla. Lepo in mirno. S o 1 n e s s : Ne, ne! Mladina — glejte — to je maščevanje! (Ibsen: Stavbenik Solness.) Jok padišah! tako je vedno radostno odmevalo v Carigradu pred mošejo, kadar je sultan ob selamliku stopil vanjo, da se pomoli Allahu in njegovemu preroku. Živel sultan! so vedno vzklikale čete vojakov, odkar stoji turško carstvo in padišah velja za kalifa, naslednika Mohamedovega. 24. aprila leta 1909. pa je moral Abdul Hamid II. v svoji palači pred lastno armado kapitulirati, Jildiz je moral belo zastavo razobesiti in, kar mu jih je še ostalo zvestih, leže postreljeni po carigrajskih ulicah. On, ki ga je prvi derviš države, ko je zasedel prestol, prepasal z mečem Os-manovint, je moral prositi milosti lastnega generala Mahmud Sefket-pašo in je zdaj ujetnik, ki ni več varen svojega življenja ? Ali morejo niohamedanci po tolikem ponižanju še verovati vanj in v slavo njegove dinastije? Zdaj, ko je turška miadi-na, ko so reformniki štrli njegovo brezmejno moč? Abdul Hamid II. in mladina! Imela sta velik račun med seboj. Mladoturki so pripomogli Abdul Hamidu do prestola, nanj so bil postavili svoje največje upe ... Leta 1876. so se zbrali.mladi kandidati za duhovstvo /n pravo, softe, pred palačo Abdul Asisevo. Nejevoljni so bili, da sultan ni izpolnil obete, ki jih je dal leta 1861., ko je nasledoval Abdul Med-ž i d u. Izpočetka je reformiral; zmanjšal stroške za Jildiz in izkušal propadajočo državo nazunaj okrepiti. Toda kmalu je zopet šlo vse po starem. Delal je silne dolgove, nastavljal špione, razpisaval davke in postal popolnoma odvisen od Ignaci-jeva, ruskega veleposlanika, ki je spretno delal na to, da Turčijo zaplete z Rusijo v vojno in jo razbije. Mchmed Rudži. veliki vezir, in Hussein Avni, vojni minister, sta 29. maja s pomočjo soft sultana odstavila in posadila na prestol M u r a d a V. Sultana so spravili v palačo Čeragan, kjer so ga kmalu nato umorili. Toda novi sultan, Vlurad V., jc bil bebec. Rusija je vednobolj pritiskala nanj, državniki, na čelu jim mladoturk M i d ii a t - p a š a, so uvideli, da tako ne sme dalje. Murada so poslali blaznega v prognanstvo, kjer je tudi kmalu umrl ali pa bil zastrupljen ... Na prestol so poklicali .31. avgusta 1876. njegovega brata Abdul H a m i d a II. Abdul Hamid ie napravil za velikega vezirja Midhat-pašo. proglasil 2.1. decembra 1S76. ustavo, sklical parlament in podelil vsem narodom svoje države enakopravnost. Toda Abdul Hamid jc kmalu prelomil prisego in besedo, ki jo je dal mladoturkom, ki so mu bili poklonili kalifat. Pokazalo se je, da v njegovih žilah polje ista kri, kakor v vseh njegovih prednikih. Abdul Hamid, tvoje ime ic grozovitost! Raz-gnal je parlament, plemenitega Midhat-pašo pregnal in uvedel stari špionski sistem. Svoje nasprotnike je kruto preganjal, ni zlepa ostal živ, kdor se mu ni hotel ukloniti. Razsipal je milijone, dal po-klati .-500.000 Armencev kristjanov, spra vil državo na rob propada. Provincija za provincijo se je odkrušila. Abdul Hamid pa jc sam vzgojil sovražnika, ki ga jc zdaj ugonobil, vojaštvo. Poklical jc iz Nemčije generala von der Goltza. učenca Moltkeja. ki jc turško armado reformiral in moderniziral. Iz raz capaucev je ustvaril samozavestne voja kc, predvsem pa organiziral izobraženo častništvo. To se je kmalu poevropejilo. Z gnjevom v srcu jc gledalo, kako sultan državo prodaja. Danes jc to častništvo gospodar v Carigradu in čete. ki so še nedavno vzkli kale »Jok padišah!«, danes divje vpijejo pred premaganim Jildizbib: »Sultan Abd ul Hamid ltiaf olsun!« — »Sultan Abdul Hamid naj pogine!« . . . XXX Kako so madoturike Čete zavzele Jildiz. C a r i g r a d, 24. aprila (ob 8. zjutraj). Od 5. ure zjutraj sc čuje grmenje topov. Solunska armada jc zasedla predmestji Šišli in Pankaldi, ki dominlrati nad Jildi-zom. Nekaj sultanovih čet se upira. Mladoturške čete so zaprle evropsko predmestje Pera, da zabranijo fcodrgi plenjenje. ZaStražili so vsa evropska poslaništva. Korespondenta »Daily Maila« in tajnika angleškega poslaništva, ki sta hotela boj fotografirati, so vojaki ustrelili. (Ob pol 12. dopoldne.) Alladoturško topništvo strelja na vojašnico, v kateri so zbrani zadnji vojaki, pristaši sultanovi. Vojašnica je razrušena do tal. (Ob 11. uri 40 minut.) Jildiz je razobesil belo zastavo. (Ob 1. popoldne.) Sultanovi vojaki so se hrabro do zadnjega borili. Derviši begajo po mestu in s »svetimi« knjigami v rokah poživljajo prebivalstvo, naj se zaroti proti Mladoturkom. Makedonskih čet je premalo, da bi zasedle celo mesto. Vsled tega se bojč, da ne bi hodže in razkropljeni turški vojaki zanetili upor proti mladoturkom. Veiiko staroturkov je zbežalo v evropske 'hiše, katerih se vojaki nc smejo dotekniti. Mladoturki se tudi bojč, da ne bi sodrga napadla avstro-ogrskega poslaništva, ki ga ima ljudstvo najbolj na piki. Zato so ga zastražili z najzanesljivejšimi četami -- vojaškimi akademiki. V dvorišče avstro-ogrskega poslaništva se je zaletela neka granata, ki pa ni napravila škode. (Ob 8. zvečer.) Mladoturki so svoje delo popolnoma dokončali. Vsi vojaki so zapustili Jildiz. Mladoturki jih vjamejo, razorože in eskortirajo v posamezne vojašnice. Med prebivalstvom narašča gibanje proti sultanu. Obsedno stanje. Red. C a r i g r a d, 24. aprila. Vlada je proglasila nad mestom obsedno stanje. Promet je ustavljen. Čete vzdržujejo najlepši red. V evropskem predmestju Peri je tako, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Od civilnih oseb je 26 ustreljenih in ranjenih, med njimi .3 Evropci. Poslaništvom se ni nič zgodilo, le hiša nemškega generalnega konzula je razstreljena, ker stoji ravno v obstrelievavni črti. Med nižjimi sloji hujska-o hodže proti mladoturkom. Pri sultanu konferirata veMfci vezšr Tevfik-paša in Šeik-ul-Izlam. O sultanu ni še nobene oficielne izjave. Pravijo, da mož še zdaj ugiba, kako bi preslepil svoje nasprotnike. Poguma baje ni prav nič iz gubil. Kaj bo s sultanom ? Carigrad, 24. aprila. Čuje se. da bodo mladoturki danes ponoči Jildiz, ki je zdai prnst voiakov, zasedli in sultana Vel. Nato sestavPo sodišče. Sestavili bodo obtožnico in navedli v njej dejanja sultanova, pred katerimi se bo vsa Evro pa zgrozila. NAJNOVEJŠE. Sultan bo odstavljen ! Carigrad, 25. aprila. Ker so mladoturki zastražili vse brzojavne urade in revidirajo vse brzojavke, ni mogoče dobiti iz Carigrada vseh poročil. Splošno sc sodi. da bo poveljnik mladoturške armade, Mahmud Šefket-paša, sultana prisilil, da podpiše listino, da odstopi. Nekateri celo trdijo, da bodo mladoturki sultana umorili ali kako drugače spravili s sveta. Vojne ladje stražijo po Bosporu, da sultan ne uide plačilu. Su tanove čete so se trdovratno branile. Carigrad, 25. aprila. Sultan je, predno so prikorakale makedonske čete v mesto — 27.000 mož — jildiško posadko bogato obdaril z denarjem. Posadka je poizkusila proti mladoturškim vojakom konjeniško atako. Vojaki po posameznih vojašnicah se niso zlepa udali. Mladoturki bodo od carigrajske posadke vsakega de setega moža ustrelili, ostale pa poslali v Malo Azijo. Žrtve poklica. London, 25. aprila. Razen poroče-vavca »Daily Graphica«, Mooreja, so vojaki v Carigradu ustrelili tudi poročevav-ca »Times«, ker je bil preveč radoveden in hotel biti povsod zraven. Če bo stvar predolgo trpela, bo pa general Malmiud Šefket-paša celo reč primerno skrajšal . . . Nič poročil iz Carigrada ! Dunaj, 25. aprila. Tukajšnji diplo-maški krogi so silno vznemirjeni, ker iz Carigrada ui nobenih poročil več. Zadnja poročila so dospela 24. t. m. zvečer. Mladoturki gotovo ne puste 'oddati Viobene brzojavke. Najbrž SO zasedli Jildiz in stopili sultanu pred obličje. Bcroliu, 25. aprila. Šejk-ul-Jzlam bo izdal fetvo, v kateri bo izvajal, da je sultan nevreden prestola, ker je prelomil prisego na ustavo in dal pomoriti toliko vernikov. Javno mnenje zahteva, da se sultana justificira. Koli n, 25. aprila. Na avstrijski šta-cijski ladji »Taurus« so opazovali boj. Bil je hud. Tudi mladoturki so imeli velike izgube. Mrtvih je okoli 5O0 ljudi, civilistov pa je tudi veliko ranjenih, saj se jih je 150 samih oglasilo v bolnišnicah. XXX ALBANSKA VSTAJA. S k o p 1 j e, 25. aprila. Mladoturki so zaradi vstaje, ki so jo staroturki v Albaniji zanetili, silno v skrbeh. Časnikom so prepovedali o vstaji pisati. Belgrad, 25. aprila. Tukajšnji krogi so zaradi1 vstaje Arnavtov zelo vznemirjeni, ker se opravičeno boje, da bi v Stari Srbiji Arnavti ne začeli klati Srbe. Skopi je, 25. aprila. Okrožje Teto-va in Teč je v rokah upornih Arnavtov, Umorili so več turških častnikov. Usodna fetva. Carigrad, 25. aprila. Šejk-ul-Izlam, mladoturk Zia Eddin-effendii, sc mudi v Jildizu, kjer pregovarja sultana, naj se uda svoji usodi. Najbrž se mu bo posrečilo Abdul Hainida spametiti in bo izposloval, da se sultan prestolu sam odpove. Ako bo pa sultan trmast, bo najvišji poglavar turške duhovščine izdal sam fetvo, odlok, glasom katerega bo Abdul Hamida proglasil ?n odstavljenega. Odlok podpišejo seveda tudi vsi ostali ministri. Dunaj, 24. apriia. Finančni minister Bilinski je zbranim zastopnikom dežela naznanil, da hoče sanacijo deželnih financ izvesti v zvezi z zvišanjem državnih dohodkov. Zvišati hoče dohodke za 60 milijonov kron, od katerih prepusti deželam 40,000.000, za državo pa pridrži 20 milijonov. Od osebne dohodnine in od davka na žganje, od katerih je država že doslej prepuščala delež deželam, vzame za podlago znesek iz leta 1907, ki je bil najvišji, davek na pivo pa pridrži država sama sebi in se torej nehajo samostojne deželne naklade. Letos se določi za dežele skupaj 105 milijonov kron. Denarni efekt za Kranjsko bi bil ta, da dobi dežela letnih 1,986.000 K. V primeri z letom 1908 vra-čunjen odpadek pri nakladi na pivo, bi bil deželni dohodek višji za 756.000 kron. Ta prispevek bi se za vse dežele zviševal za letna dva milijona kron, od česar bi ha Kranjsko prišlo .37.S28 K do 1. 1919,.ko bi skupni državni prispevek deželam zmt* šal 12.3 milijonov kron. Štajerska bi dobila vsega skupai 5,221.500 K, Koroška 1,858.500 K. Trst 747.000 K, Istra 671.000 kron. Goriška 555.000 kron, Dalmacija 826.500 K. Zastopnik Češke je protestiral proti temu, da se vzame deželam naklada na pivo, in da se hoče »revne dežele« sanirati na račun Češke. Finančni minister Bilinski je izjavil, da na svojem načrtu ničesar ne izpremeni in da bo dobil pred-sankcijo zanj, še preden sc sestane državni zbor. Hkrati je izročil zastopnikom dežela vzorec zakonske predloge, ki obsega določbe, kako bi bilo v bodoče preprečeno slabo gospodarstvo raznih dežela: V proračunu izdatki nc bi smeli presegati dohodkov, deželni zbor ne bi smel skleniti nobenega višjega izdatka brez posvetovanja deželnega odbora, ki mora najti zanj pokritje; ako se sklene vkljub temu večji izdatek, poskočijo avtomatično deželne doklade ;ustanovil se dež. kontrolna fin. komisija, katere člani ne smejo biti poslanci. (Tega predloga pač ne bo sprejel noben deželni zbor.) Do glasovanja ni prišlo. Ker Moravska, Šlezija in Koroška po ključu Bilinskega dobe nekoliko manj, nego jc bilo lani nameravano, je določen zanje še en milijon. Bilinski je izrecno obljubil, da dobi izjemno tudi Kranjska od te dodatne vsote svoj delež. Llndskl oder. (»Revček Andrejček«, 25. aprila 1909.) Kronist, ki bode nekoč pisal nepristransko zgodovino slovenskega gledališča. ne bode mogel prezreti dne 25. april«' 1909. — Za nas pa je danes stališče lahko če hočemo pisati nepristransko oceno glede včerajšnje predstave v deželnem gledališču. Konstatiramo v prvi vrsti, da i< bil prvi deželni odbor, voljen na podlag splošne volivne pravice, oni faktor, ki j« pomagal ustvariti temelj res slovenskenu odru. Kajti to, kar je bilo doslej, moram-reči, da je bil le konglomerat nasprotuj« čili si snovi, — slovensko gledališče pa ž' dolgo vrsto let — ne! Kdor je bil včeraj navzoč pri P>'v predstavi v deželnem gledišču — in na vzočih ie bilo ogromno število ljudstva-moral bode priznati, da 'e bil uspeh veli Toliko zanimanja ni vzbudila krmil ■kaka prireditev. Kljub mikavnemu' vremenu in kljub žegnanju na ljubljanskem Gradu, je bilo deželno gledališče nabito polno in sicer najboljšega občinstva vseh slojev. Vsi brez izjeme pa so bili polni Jivale o vprizoritvi prve predstave »Ljudskega odra«. Nain je odkazana častna nalogu, da poročamo o tej predstavi. Če pišemo, po-vdarjamo v prvi vrsti, da je 'bila to slovenska predstava par excellence, ka-koršnih nismo videli, odkar je zapustil naš oder gospod Borštnik. Bili pa so igralci njegove dobe, ki strto jih včeraj z navdušenjem pozdravili na odru kot dobre znance. »Revček Andrejček« se je tako udomačil pri nas, da ga smatramo kot lastno narodno igro; to je bil povod, da se je to delo izbralo za prvo predstavo »Ljudskega odra.« — Je pa tudi naslovna vloga, katero so kreirali mnogi interpreti na velikih gledališčih, 'ki nudi hvaležno polje igralcu, da se izkaže. Martinelli — so dejali, je bil prvi, ki je ustvaril tip »Rev čka Andrejčka«, (s'Nullerl). Mi smo videli nastopati v tej vlogi že več slovenskih igralcev od Borštnika pa do Verovška in drugih. — Toda gospod Urbančič je v naslovni vlogi dosegel vse dosedanje slovenske interprete. Dolžnost naša je kon-statirati, da je njegova zasluga za včerajšnji nastop »Ljudskega odra«. Nekaj ustvariti, 'kar je storil on. je delo, ki se v splošnem ne da niti oceniti. V tem oziru le konstatiramo njegovo zaslužno delo. Toda tip »Revčka Andrejčka« samega, ka-koršnega je kreiral, je bil izboren. Dosledno v vseh niansah je živel svojo vlogo .od početka do konca, poleg tega pa spretno vodil režijo. Z napeto pozornostjo je zasledovalo občinstvo vsak njegov korak in vse je bilo polno Jivale, o njegovem mojstrskem nastopu. Čast. — Po dolgem presledku smo pozdravili — in to z največjim veseljem — ljubo znanko na slovenskem odru. gdčno Slavčevo v ulogi France. Ali potrebuje posebne hvale? — Bilo bi docela odveč; saj je bila svoje-časno prva moč slovenskega gledališča, in ko je včeraj po daljšem odmoru iznova nastopila, je navdušila občinstvo, ki je na glasen način izražalo svojo zadovoljnost ■in jo odlikovalo z lepim šopkom. Bila je Franca, ki je s svojo realistično igro stala lia vrhuncu, zlasti v četrtem dejanju. — Premetenost in ljubezen, vse obenem je zrcalilo v njej. Ljubezen do sestre, da jo reši sramote, je naslikala s tako prisrčnim čutom, da v življenju ni boljše mogoče. Naša vroča želja je, da naj gdčna. SlavČeva še mnogokrat posveti svoje iz-borne moči slovenskemu odru. Če hoče-jno povdarjati zasluge igralcev, moramo posebej povdarjati, da je na čelu vseh stal gospod Lovšin. Tak Anže, kot ga nam je ustvaril on, bi lahko nastopil na ,vsakem velikem odru. Naraven tip, brez pretiravanja, kakor bi bil rojen za to vlo-k'o. Siguren nastop, temperamentna igra — s kratka dovršen tip! Če hočemo vr-stoma oceniti nastop vsaJkega posameznika, biti bi morali preobširni, zato nai le v kratkem omenjamo ostale gospode in go-spice. Izjemo naredimo samo še pri gosp. Bukšeku. Videli smo ga, kmetskega fanta, kakor bi izrastel iz naših gora, naravnega in res domačega, ki bi ne mogel biti boljši. Oče Jeklen se je vglobil v svojo vlogo in nam pokazal kmetskega mogotca, nastopajočega oblastno in zopet nesrečnega očeta. Če abstrahiramo dejstvo, da je res težko nastopiti pred tolikim občinstvom, ie bil Posavski kot oče Jeklen prav imeniten. G. Orehek kot Zvitorog je dosegel v dialogu z Franco popolen uspeh; pokazal je svoj nam že znani igralski talent na način, da ni mogel bolje. Kličemo lc: Ma svidenje! Ostale deloma manjše vlo-?e so bile prav dobro zasedene; med temi moramo v prvi vrsti omenjati izvrstno temperamentno Jerico (gdč. Ljubomi-ro) 111 Pavlovo mater Nežo (gdč. Za-krajsčkova), Obe sta v danih razmerah pokazali pravi talent za gledališče. Tako ia tudi vsi drugi, zlasti tudi gdč. Šuster-siceva, gospodje Jager, Peterlin, Vrečar, rJerlec«, Bonač, Kržan in končno tudi iz->orni citrar v orkestru g. Kosi — Kozi-iec. Povdarjamo, da je bila v splošnem 'redstava tako lepo zaokrožena, kakor "arsikatera na slovenskem odru sploh jier so nastopali igralci po poklicu. Med lejanji je izvrstno svirala »Slovenska Fil-larmonija« pod vodstvom g. Marcuzzija, ji je vodil tudi glasbene točke v igri.' ■bor plaušaric je pel oddelek ženskega •bora »Ljubljane« pod vodstvom g. An-,°na Svetka. Prvi nastop je bil več kot ;:>sten za vse v celoti in uverjeni smo, da »•a naš ljudski oder bodočnost, ki bo 'Pravičila vse vanj stavljene nade. Sploš-|:i nvala, vseobče priznanje, in pa naval, Ca sploh ni bilo dobiti več prostora, pri-■ah so, da se je ustvarilo nekai, kar bo .Rodovina v pozni dobi dokazala, da ic "l(> Potrebno, kajti po tej poti bomo dobili domač naraščaj za s love n s k o gle dališče. »Ljudski oder« bo sedaj dalje zbi ral moči, da v jeseni nastopi na odru slovenskega gledališča še z večjimi uspehi NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK NA DUNAJU. Dunaj, 25. aprila. Ob tri četrt na dve se je pripeljal cesar v uniformi nemškega maršala na državni kolodvor, da sprejme prestolonaslednika Viljema, vra-čajočega sc iz Bukarešta. Sprejema so se udeležili nadvojvoda Franc Ferdinand in pet drugih nadvojvod, namestnik, korni poveljnik, župan Lueger, nemška diplomacija in mnogo dostojanstvenikov. Nemški prestolonaslednik je nosil uniformo polkovnika svojega avstrijskega luisar-skega polka. Pri izstopu je hotel cesarju poljubiti roko, česar pa poslednji ni dopustil. Stisnil je princu desnico, ga objel in poljubil. Zastava častne stotnije 4. peš-polka se je priklonila, godba je zasvirala nemško himno. Visoki gost je predstavil svoje spremstvo ter pozdravil nadvojvode in druge dostojanstvenike. Nato se je cesar, z gostom na desni, odpeljal v odprtem vozu na dvor. 'Na poti, kakor že preje cesarja samega, ju je tisočera množica burno pozdravljala. Po običajnih obiskih se je nemški prestolonaslednik udeležil dvornega dineja in bil pri predstavi v dvorni operi. Jutri zvečer se odpelje. JEZIKOVNO VPRAŠANJE V DALMACIJI. Na Dunaju so se minule štiri dni vršila pogajanja med hrvaškimi in italijanskimi poslanci o jezikovnem vprašanju v Dalmaciji. Po večletnih prepiirih in bojih se je vladi posrečilo doseči kompromis med strankami. Posvetovanj so se udeležili tudi ministri Bienerth, Haerdtl in grof Stiirkh. Načeloma je hrvaščina priznana kot notranji uradih jezik, čemur je pritrdil tudi srbski zastopnik dr. Baljak. V 16 mestih so dovoljeni dvojezični napisi, pečati itd. Italijanske vloge se rešujejo sicer v italijanskem jeziku, toda notranji jezik v uradu je hrvaški. Uradne izjave se bodo čez tri leta pričele izdajati v hrvaškem jeziku. Italijanska nižja re-alak v Zadru dobi sedem razredov, istotako hrvaška realka v Šebeniku. Naučni minister grof Stiirgkh je priznal potrebo, da hrvaški jezik na srednjih šolah dobi večji delokrog. Druge manjše preporne točke med Hrvati in Italijani se bodo rešile v deželnem šolskem svetu in deželnem odboru. Tako zahtevajo Italijani italijansko ljudsko šolo v Splitu in vsaj enega člana v deželnem šolskem svetu. Včeraj opoldne je baron Bienerth v hotelu »Sa-clier« naročil banket, katerega so se udeležili poleg imenovanih treh ministrov, poslanci Bianlkiui, dr. Ivčevič, dr. Kre-kicli, dr. Baljak, župan dr. Ziliotto, ces. namestnik Nardelli, sek. šef dr. Sieghart. dvorni svetniki Smecchia, Miler in Žol-ger. Baron Bienerth jc v svojem govoru napil na blagor Dalmacije. — Tudi mi z veseljem pozdravljamo ta kompromis v jezikovnem vprašanju. V Dalmaciji so bile res čudne razmere. Nad 97 odstotkov prebivalstva govori hrvaški jezik, toda notranji uradni jezik je bil italijanski, deloma tudi nemški. Te nenaravne razmere sedaj nehajo. Hrvaščina dobi svojo veljavo v uradih, šolali in javnem življenju; italijanščina ohrani nekaj pravic v 16 mestih in za izključno italijanske stranke v uradih. Ko bi bile avstrijske vlade pred desetletji tako uravnale v Dalmaciji jezikovno vprašanje, razvila bi se bila državna politika v drugi smeri, V avstrijskem duhu. Nemogoča bi bila reška resolucija, izključena potovanja v Budimpešto m poseti pri Košutu. Pozno sicer, toda ne šc prepozno je avstrijska vlada spoznala svojo napako ter sedaj javno priznala, da v bodočnosti ne bode pospeševala politike »der Draug nacli Osten«. Prebivalstvo morajo preričati dejstva, da so mu zagotovljene narodne pravice in narodni obstanek v okviru države. In, ko se to zgodi, more se država vedno in trdno zanašati na zvestobo jugoslovanskih narodov. ZLE NAMERE PROTI FALIERESU. Pariz, 25. aprila. Listi poročajo, da so v Nizzi zaprli neko mlado rusko študentko in njenega bratranca, ki sta nameravala v Nizzi prirediti sovražne napade na predsednika Falličresa in ministra Člemenceau-a. To namero sta baje zaupala bivšemu ruskemu revolucijo-narcu baronu Stacklebergu, ki pa je pred dvema letoma na priporočilo CIc-menccaua dosegel francosko državljanstvo in je sedaj iz hvaležnosti odkril ministru sovražni načrt. — Predsednik Fal-ieres je danes dopoldne ob 10. uri dospel v Nizzo. FINSKE ZADEVE. H e 1 s i n g f o r s, 25. aprila. Car je pritrdil prošnjam za odstop, ki so jih vlo- žili senatorji Hjelt, Nvbergh, Castra, Scliildt, Stenroth in Paldani. SLEPARSTVA PRI DOBAVI MORNARIŠKIH POTREBŠČIN NA FRANCO-SKFM. Pariz, 25. aprila. Vesti o slepar stvili pri dobavi mornariških potrebščin pri tvrdki Creuzot sc potrjujejo. »Matiu poroča, da je mornariški minister uvedel preiskavo in sc prepričal, da so deli pri topnih stolpih slabo izvršeni; justični mi nister da je že dobil nalog, da proti Creu-zotu kazenskosodno postopa. Tudi proti drugim dobavam Creuzota sc dvigajo resne pritožbe in so uvedene preiskave; zlasti pomanjkljivi so topovi in podmorski čolni,. Sicer pa mornariško ministrstvo glede te zadeve popolnoma molči, tvrdka Creuzot pa izjavlja, da o kakem policijskem preganjanju nc ve ničesar. Dnevne novice. + O strahovladi deželnih odbornikov S. L. S. priobčuje »Slov. Narod« zadnjo soboto zaradi odslovitvc dr. Šmida kri čav članek. V kratkem dobi odgovor, da si ga bo zapomnil. Za danes pa bodi liberalcem povedano, da so deželni odborniki Sv L. S. odgovorni za svoje delovanje edinole svojim pristašem. Ti pa bodo gotovo zadovoljni, da se ne podpira verskih apostatov in narodnih renegatov, ki bi Nemcem radi pomagali graditi most do Adrije. Slovenski advokatje kot jezikovni hujskači. Pod tem naslovom poročajo »Fr. .Stimmen« o zadnjem zborovanju slovcn škili advokatov v Ljubljani. Da so se pečali z jezikovnim vprašanjem na Koro škem in da mislito izdati o tem celo po sebno brošuro, da vidi svet, kako delajo v. nami, to je seveda nezaslišano hujskanje! No in apostel hujskačev na Koroškem dr. Brejc je bil seveda tudi zraven! Zato pozivajo »Stimmen« nemške odvetnike in notarje, naj se tesno združijo, »da bodo mogli uspešno prekrižati te natanko premišljene naskoke jezikovnih hujskačev!« — Gospodje že ne vedo,kaj bi radi! Ni čudno, da so se zadnjič že prepirali, kaj se pravi »Nemec biti« in ali je to samo na sebi še čast, ki je nima nihče drugi. ;'li ne! No, malo jih pa žene tudi skrb v-ljubi mošnjiček! -f Shod krščansko-socialnega popir-nega delavstva v Podgori pri Gorici sc je vršil 25. t. rn. ob pol štirih popoldne v Podgori. Govoril je dr. Krek o starostnem zavarovanju. Socialna demokracija je poslala na shod vse. kar je rdečega v Gorici in v goriški okolici. Kake pol ure so bili rdeči močeradi mirni, a ko je zapustil dr. Tuma shod, so pa pričeli žvižgati,. Naši so nekaj Časa čakali, a ker se rdeči niso pomirili, so zapustili zborovalni prostor in se je nadaljevalo zborovanje drugod po >? 2. Mi smo z nastopom socialne demokracije zelo zadovoljni, jc vsaj podgorsko delavstvo izpoznalo socialnode-mokraško ljubezen do delavskega starostnega zavarovanja. + Javni shod na Dovjem jc imel poslanec Janez Piber 25. aprila v gostilni Šetina na Dovjem. Poročal je o delovanju deželnega zbora: o spremembi šolskega zakona, lovskega zakona. Obširno je govoril o melioracijskem zakonu in o planinstvu in novi planinski postavi, kar je posebne važnosti za dolško občino, ki ima dve lepi planini; kar je občane posebno zanimalo. Tudi ie poročal o zboljšanju pašnikov. Razpravljal in poučeval je tudi starostno zavarovanje kmečkega ljudstva. Priporočal je, naj pridno berejo knjižico. katero je izdal dr. Krek. Pri odhodu so mu možje izrekli srčno zahvalo, in prosili, naj pride večkrat poročat in poučevat. '-{- Za živinorejce. Posestniki v Čr-meljicah pri Slavini, železniška postaja Prestranek, imajo nad 47 ha suhih, zračnih, dobro zaraščenih pašnikov, koder raste sladka trava. Poleg teh pašnikov imajo obširne pašne pravice in šc svoje senožeti. Na vseh teh zemljiščih je obiio studenčne vode za napajanje živine. Ti posestniki bodo letos sprejemali na pašo nad leto stara, zdrava in močna teleta, izvzemši bike. Živina se bode vsak večer seganjala v prostorne hleve, da bode obvarovana vremenskih neugodnosti. Živina dobi tudi snažna ležišča, ker je na razpolago mnogo steljc. Paša bode trajala od 15. maja do 15. oktobra. Za pašo in oskrbovanje sc računi od živinčeta po 5 kron na mesec, torej za ves čas 25 kron iu pa šc dve kroni za sol. ki jo bode živina dobivala vsak teden. Živinorejci, ki sami nimajo ugodnih pašnikov za mlado živino, sc Vabijo, da pravočasno naznanijo živino za pašo ter prilože znamko za hiter odgovor. Oglasila nai se pošiljajo na naslov: Pašniki, Ljubljana, poste restante. + Ilirija oživljena! Ganljivo zgodbo o tej »veleizdajski« Vodnikovi pesni', ki je celo v naših učnih knjigah, zdaj po enem mesecu iznova ponatiskujejo »Fr. Stimmen« po »Ostdcutsche Rundschau«! Lc pridite, patriotje, se učit! -r Predrznost nemških prolesorjev. Društvo nemških profesorjev za juž. avstr. dežele je razposlalo okrožnico na vsa vodstva srednjih šol juž. avstr. kronovin z zahtevo, da se vodstva odnosno učiteljstvo izjavi, da se ima slovenščina, oziroma hrvaščina ali italijanščina odstraniti kakor učni predmet iz vseli srednjih šol z nemškim učnim jezikom, in da sc mesto tega uvede svoboden tečaj za Nemce iz slovenščine in italijanščine, da sc na ta način priuče drugega deželnega jezika. Ravnatelj neke srednej šole na Primorskem je to okrožnico enostavno zavrnil z motivacijo, da nemščina ni deželni jezik na Primorskem. Ali c. kr. dežel. šol. nadzorniku g. Kauer-ju ni bil po volji ta lakonič-ni odgovor; vrnil jc okoržnico z ukazom, naj se razpravlja v učiteljski konfcrnci. Mislil je gotovo, da na njegovo povelje bodo učitelji soglašali z njegovimi idejami, a za cnkr&i se jc prav pošteno vrezal. Nemška večina je z ostrimi napadi zavrnila to namero g. dež. šol. nadzornika na starodavno posest na srednjih šolai;, ki jo ima slovenščina in italijanščina. Kakor se vidi, čaka naše srednje šole marsikaj, kar bo narodu v škodo! — Dr. Lueger v Zagrebu. Dne 17. maja pride dr. Lueger v spremstvu dunajski občinskih svetnikov v Zagreb. V Zagreb nameravajo dr. Luegerju prirediti slovesen sprejem. Dr. Lueger bo z dunajskimi občinskimi svetniki preko Dalmacije potoval v Bosno in Hercegovino. — Umrla je v Gorici gospa Katarina Vuga. — Poročil se je v Novem mestu c. kr. davčni asistent g. Feliks Mejak z gdčno. Karolino Umek. — Kako skrbi dvor za rezerviste. Dunajski listi poročajo: Krščanskosocial-ni poslanec Kunschak je pripovedoval na nekem volivnem shodu sledeče neverjetne dogodke: Kakor izmed vseh staležev, so bili poklicani pod orožje tudi nekateri uslužbenci dvorne uprave. In kaj je storila ta uprava? Izročila je ženam pod orožje poklicanih delavske knjižice s spričevali in izjavo, da so odpuščeni. —- Kunschak postopanje naravnost umazano in je obljubil, da poskrbi, da se bo o stvari govorilo v državnem zboru, dokler ne dozua o tem tudi cesar. — Celovški trgovski pomočniki se trudijo že dolgo časa, da bi zapirali trgovine ob sedmih zvečer. Zdaj se pomočniki obračajo naravnost na občinstvo, naj po sedmi uri ne gre v nobeno trgovino in s tem omogoči pomočnikom, da bodo vsaj nekaj prostega časa imeli. V Trgu (Feld-kirchen) so trgovci že sklenili ugoditi temu. — Tudi odvetniške pisarne naj bi ko- ickovale vsak spis s kolekom za obmejne Slovence. — Umrla je v Št. Juriju pri Litiji v 34. letu svoje starosti Ana S i in o n č i č. — Dan po pogrebu — zgore a hiša. V Sv. Barbari pri Miljah je po kratki bolezni' umrl 46 let stari posestnik Josip Ražim, zapustivši vdovo in osem otrok. Dan po pogrebu — v ponedeljek, dne 19. t. m.. — ko so nekoliko posnažili pohištvo, so hišni ljudje na večer zaprli hišna vrata in odšli skupno k nekemu prijatelju, da bi se tam nekoliko utolažili po toliki bridki izgubi. Okoli devete ure zvečer pa so zagledali bližnji sosedi, da jc v hiši nastal ogenj. Hiteli so na pomoč, ali bilo jc zastonj. Zgorelo jc vse pohištvo, obleka, pridelki in 250 kron denarja. Tako jc ta nesrečna družina izgubila svojega glavarja in reditelja in — vse drugo. Posestvo je bilo zavarovano. — škode ie okolu 6000 kron. — Zupanom v LoČniku pri Gorici le izvoljen Andrej Perko, pristaš italijanske liberalne stranke. Štajerske novice. š 20. sepetember in Celje. Najvišje sodišče je ugodilo pritožbi nemškega ccli-skega odvetnika dr. Zanggerja v toliko, da je razveljavilo obsodbo Franceta Der-ganca, ki je bil obsojen radi metanja kamenja v celjski »Narodni dom« v štiritedensko ječo. š Brata zabodel. Pred celjskimi porotniki je bil obsojen na pet let težke ječe Franc Speli iz Št. Lenarta, ki je v tepežu zabodel svojega brata Jožefa. š Umrl je v Konjicah bivši dolgoletni občinski tajnik gospod Alojzij Kalšek v Gotovljah. š Volitev župana v Celju. Za celjskega župana je izvoljen dr. .labornegg. za podžupana Maks Rauschcr. Dr. Gregor Jesenko ni hotel več sprejeti podžupanske časti. donska četaša Pahica in Sandanskv sklenila dirigirati bolgarske prostovoljce — 40(10 mož — v Makedonijo nazaj in ondi skupno z Arnavti in Srbi povzročiti veliko vstajo. Delajo na to, da bodo velesile intervenirale in priniorane Turčijo razdeliti. KAKO JE V CARIGRADU ? Carigrad, 26. aprila. V mestu vladata zdaj popolni red in mir. Mladoturki so poslanikom velevlasti naznanili, da sc proglasi obsedno stanje. SULTAN. Carigrad, 26. aprila. Nek poslance je izjavil, da je fetva, s katero se bo sultan odstavil, že pripravljena. Odstavil ga bo formalno parlament. TURŠKA ZBORNICA ODLOCl. Carigrad, 26. aprila. Semkaj sta dospela predsednik zbornice in senata Ahmed Riza-bej in Said-paša iz S. Štefana. Podala sta se z drugimi poslanci v parlament, ki bo odslej zopet zboroval v Carigradu. Seja je tajna in vojaki strogo pazijo, da nihče razun paslancev ne prestopi praga. Zbornica danes odloči, ali se sultan odstavi ali ne. TURK! KOLJEJO KRISTJANE. Carigrad, 26. aprila. V Mali Aziji se nadaljujejo armenska klanja. Mohame-danci zažigajo armenske vasi. UPOR NA FRANCOSKI VOJNI LADJI, Pariz, 26. aprila. Sredi priprav za sprejem predsednika Falličresa se jc 200 pomorščakov oklopnice »Patrie« uprlo. Nekemu poročniku, ki je nastopil za opravičene pritožbe moštva, se je posrečilo moštvo pomiriti. RUSI MARŠIRAJO V PERZIJO. Peterburg. 26. aprila. V PerzJo je odkorakalo 1000 mož infanterije, konjenice in topništva. Priporočamo našim rodbinam ^ cJSolinsRo ciRorijo. is _o\e t\aresne j 1 ssY\W\n^o^o\nvmuas\o9om.<*\}o- | i ipos\no\exece^u'\3V^ana do | 9 Vonca \eVocecja meseca. S>^V09a | I 1159 \a\nos\ zajamčena i_i na malo župnijo. Prednost ima oženjen in rokodelec. Plača 300 K s prostim stanovanjem. Več se poizve pri upravništvu „Slovenca." 11573—1 f JmISI?^aaifi* Specialiteta za Bcadiice. 3265 Glavna zaloga: (11; Lekarna Uh. pl.Trnkozcy v Ljubljani, Podpisano županstvo oddaja službo „ v * ia z letno plačo 1400 K in prostim stanovanjem. Nastop službe najkasneje dne 25. maja t. 1. (ali po dogovoru še nekaj poprej. Prošnje je vposlati do 9. maja t. 1. Županstvo občine Bled dne 26. aprila 1909. Župan Fran Rus. Revma! | _Protin! J | Ischias! m *--------C I ■■■■ m «,1 Imiiiin.....m......m himi.h. m i i Od 1. aprila do 1. novembra otvorjeno. Nizke cene kot doslej kljub času primernim novostim. — 1. septembra do 1. junija 25% znižanje. Čudoviti zdravila! vspehi. Radioaktivne termalne kopeli 35—44 stop. C. H^Sco(hrvatskfiŠv^). "V dim'6-I Marmornate kadne kopeiii in tuši, sucl:irlji. - Prospekte in pojasnila poSiljn kopališko ravnateljstvo in kopališki ___zdravnik dr. fl\ai. - Pravilni naslol' lo: Kraplna-topllce, Hrvatsko. K postaji Hofiatcc 'J url in k postaji Zabok-Kra-plnn-ToplIce 1 uro. K vlakom poStni vozovi. JJoscbni vozovi in avtomobili proli prejšnjemu naročilu pri rnvnatcljslvn. H Zdravilišče, 20D komf. sob, krnsen park, Icrnsn, rcun, BI Čitalnica (vsi Cusopisl, biljurdurna. I . Stalna voJaJko zdravil. godba. B Llft, telefon, avtomobili. Posojcvalnlca avtomobilov, š Požar v gozdu. V Juričoveih je dne 19. aprila okoli 2. ure popoldne nastal egenj, ki je uničil 17 oralov iglastega gozda. š Umrla je pri Sv. Lenartu poštarjeva soproga gospa L u j i z a F a b i a 11 i. POTRES NA PORTUGALSKEM. Lizbona. 25. aprila. Potres v Ri-bateji je zahteval mnogo žrtev. Dozdaj so izpod razvalin potegnili 40 mrličev. Mnogo je ranjenih. Organizirali so rešilno službo. Kralj ie bil vso noč na kraju nesreče. Zbornici sta dovolili večji kredit za ponesrečence. Ljubljanske novice. lj Zrakoplovstvo v veliki dvorani »Uniona«. Kdor se hoče poučiti o razvoju zrakoplovstva, naj pride jutri ob pol osmih zvečer v veliko dvorano »Uniona« k predavanju kanonika Jan. Sušnika, ki predava: »Kako bomo letali po zraku?« Predavanje bo spremljalo 60 skioptičnih slik. Ij Odpuščeni rezervniki. Posebni vojaški vlaki z rezervniki vozijo čez Reko pO ogrski državni železnici. Skozi Ljubljano se vračajo ie odpuščeni rezervisti vojne mornarice, in sicer z navadnimi osebnimi vlaki, med drugim občinstvom, Ij Na včerajšnjem sestanku veteranskih društev so sklenili zastopniki bivšega veteranskega kora v Ljubljani, veteranska društva iz Št. Vida in iz .Ježicc sledeče: Ker je c. kr. vlada na Dunaju predložila državnemu zboru dne 23. sušca t. 1. pravila glede preosnovitve veteranskih društev v c. kr. vojne zbore itd., se bode na podiagi teh pravil ustanovil c. kr. vojni zbor Ljubljana in ljubljanska okolica. Središče ali centrala je Ljubljana.. Za ustanovitev deželne zveze se bode kmalu sklical shod vseh kranjskih veteranskih društev. Do ustanovitve imenovanega vojnega zbora bodo pa člani iz okolice solidarno složno nastopili v vseh zadevah z bivšimi člani veteranskega kora. Čudijo se pa onim članom v Ljubljani, kateri so največ zakrivili za razpust veteranskega kora, da še pridejo vedno s kako neresnično novico na dan. lj Visok gost. Ekscelcnca Wittek je bil dva dni gost grofa Chorinskega v Polhovem gradcu. na lovu divjih petelinov. Odpeljal se je na Dunaj danes ob tri četrt na 12. uro. Na južnem kolodvoru sta se poslovila od njega deželni predsednik baron Sehvvarz in grof Chorinski. li Društveni izlet slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« se vrši v nedeljo dne 2. maja na Sv. Katarino, na kar žc sedaj opozarjamo vse članice in člane ter društvene prijatelje. lj Vojaki-pijonirji imajo pod vodstvom devetih častnikov svoje vaje na Ljubljanici od 19. t. m. za mesec dni. li Osebne vesti. Računski oficijal gospod Rihard Schumi je imenovan za računskega revidenta v IX. in računski asistent g. Franc Goritsclmigg za računskega oficijala v X. činovnem razredu. Ij Stavka zidarjev. Danes je pričelo stavkati okolu 60 Toniesovih zidarjev. Ij Septembreski dogodki pred ljubljanskim deželnim sodiščem. V soboto dopoldne so se čitali sodni akti. Stvar, ki ni zanimiva, pusta, duhomorna za senat, zagovorništvo in občinstvo. Okoli 11. ure dopoldne zaključi predsednik sodni svetnik Vedernjak dokazovanje. Popoldne se prično govori državnega pravdništva iu zagovornikov. Državnega pravdnika namestnik dr. Neuperger je predlagal obsodbo vseh obtožencev v smislu obtožbe, le glede na Tratnika. Franca Miklavca in Rudolfa Esta prepušča razsodbo o kriv-doreku senatu. Državno pravdništvo zastopa stališče, da so bili septemberski izgredi skrbno pripravljeni. Državnemu pravdniku so nato odgovarjali zagovorniki, ki so vsi zahtevali za svoje klrente oprostilno razsodbo. Po končanih zagovorih naznani predsednik deželnosodni svetnik Vedernjak, da se razsodba proglasi v torek ob treh popoldne. lj Društvo c. kr. sodnopisarniških in zetnijeknjižnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani, vabi vse p. t. tovariše na svoj ustanovni občni zbor, ki se vrši dne 2. maja t. i. ob 3. uri popoldne v prostorih hotela »-Štrukelj« v Ljubljani. Ij Popravkar. Sklicuj* se .na tiskovni zakon prosim, da objavite na istem mestu in v isti obliki v »Slovencu« glede na n'e-govo notico: »Vdovsko učiteljsko društvo« itd. v štev. 7S. z dne 7. t. m. sledeči popravek: Ni res, da sem javno priznal, da ne potrebujem cerkvenih zapovedi in da lahko mladino vzgojujem tudi brez vere. Res pa je, da sem izjavil, da mi zadostuje državno nadzorstvo, kakršno jc ustanovljeno v državnem šolskem zakonu in torej ne potrebujem še — duhovniškega. — S posebnim spoštovanjem — Št. Vid pri Ljubljani, dne 23. aprila 1909. — Zirovnik, vodja šole. — Prosimo, da se sedaj oglase tisti, ki so Zirovnika slišali, kako je govoril lj Novo mašo bode pel prihodnjo nedeljo v Trnovem Salezijanec č. g. Josip Meze iz Črne vasi. Bil jc posvečen v Tcrvizu na Laškem. lj Komorni večer. Novi kvartet gg. Jan.Rezek. Karol Kučera, Vaclav Talich in Ed. Bilek priredi s prijaznim sodelovanjem gdč,. Mire Zupane iu g. pianista Antona TroJt dne 28. aprila t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma« svoj drugi komorni večer s sledečim sporedom: 1. W. A. Mozart: Kvartet B-dur, Allegro vivace assai, Menuetto-Moderato, Adagio, Allegro assai. 2. R. Schumann: a) Tega ne morem umeti; b) Noč vsako',......1. Brahms: Uspavanka. 3. E. Gzicg: Sonata A-molI za cello in klavir, Allegro agitato, Andante molto tranquillo, Allegro, Allegro molto e marcato. St. T. Chopin: Balada F-moll. 5. A. Dvorak: Kvartet F-dur. Allegro ma 11011 troppo, Lento, Molto vivace, Finale-Vivace ma 11011 troppo. — Vstopnice po 2 K, dijaki 1 K, pri blagajni. Začetek ob 8. uri zvečer. Nova institucija komornih večerov, katere- smo Slovenci na glasbenem polju do sedaj pogrešali, si je takoj pri prvem krasno uspelem večeru pridobila tolikih simpatij, da ne dvomimo, da bode tudi drugi komorni večer s svojim zanimivim programom dosegel častni uspeh prvega. — Zadnji po'js!si sodnik v poljskem kraljestvu,, g. Ettinger, je zapustil svoje mesto. Zdaj so v celem poljskem kraljestvu, ki šteje 10 milijonov prebivalcev, skoraj izključno Poljakov, mnogo Judov in nekaj Litvinov, a nobenih Rusov, vsi sodniki samo Rusi. Nedavno je izjavil minister Ščeglcvitov v ruski dumi, da bi se da bi se sodišča onesnažila, ako bi za sodnike v popolnoma poljski deželi imenovali Poljake. Dekla roparska morilka. V Veršecu je neka dekla napadla svo':o gospodinjo vdovo Radics in ji zadala 15 ran z nožem. Vdova je kričala, nakar so prileteli ljudje in deklo prijeli. Dekla je priznala, da je hotela gospodinjo umoriti. BANKEROT KOŠUTOVEGA REŽIMA. Budimpešta, 26. aprila. Baron VVekerle je danes podal demisijo. Danes jo naznani v seji poslanske zbornice, jutri pa cesarju. Košutovci so prepadeni. Upali so dozdaj, da cesar demisije ne bo sprejel, toda cesar je Košutu odločno povedal, da hoče skupno banko vrhtega pa, da se izvede voiivna reforma. Košuta je to tako potrlo, da je zbolel. \Vekerle, ki je pameten mož, svetuje, naj bi se zahtevo po ločeni banki odložilo do leta J912 m zdaj izpeljalo volivno reformo. Kojiut, ki na noben način noče stran od vladnih jasli, bo seveda Wekerla podpiral. Rekonstruiral 'bi se kabinet in izključila od vlade grupa Justh-Hollo, ki se punta in hoče imeti svojo banko in vojake. Ce bi se pa to nc posrečilo in dobi Justh večino neodvisne stranke na svojo stran, se bo začel zopet boj med parlamentom in krono. VVECKERLE DEMISIONIRAL. Budimpešta, 26. aprila. Danes je We-ckerle zbornici med velikansko pozornostjo naznanil svojo demisijo. Izvajal je, da je avstrijska vlada posebno z ozirom na parlamentarni položaj odklonila zahtevo ogrske vlade po ločeni banki, pa tudi med člani ogrske vlade da ni bilo v tem vprašanju edinstva. Prosi zbornico, da se od-godi. Razvila sc je nato debata. AVSTRIJSKI PARLAMENT. Dunaj, 26. aprila. Baron Bienerth bo jutri ob otvoritvi parlamenta imel daljši govor, v katerem bo očrtal zunanji politični položaj in razvil delovni program državnega zbora, zlasti glede na jezikovni zakon za Češko. V sredo bo finančni minister razvil svoj finančni program ter zlasti govoril o nameravani sanaciji deželnih financ ter o novih davkih za državo. Podržaviti namerava namreč davek na pivo. ki ga imajo po posameznih deželah uvedenega. BOLGARI IN SRBI TUDI PROTI MLADOTURKOM ! Skoplje, 26. aprila. Ker je mladoturški odbor odklonil zahtevo predsednika srbske organizacije v Skoplju, Radenkoviča, da pismeno zagotovi avtonomijo Srbov v Stari Srbiji, so Srbi organizirali čete in preplavljajo z njimi kumanovski okraj. 1100 četašev je že v Stari Srbiji. Sofia, 26. aprila. Turški parlament v Sv. Štefanu jc ostro odklonil zahtevo makedonskih Bolgarov po avtonomiji, češ, da se 2da| nima časa pečati z aspiracijami bolgarsikh demagogov . Zato sta make- Pristni panama klobuk 10 H i bi wišje Velika Izbira Istih v najnovejši obliki do naiflneHe kakovosti, Kakor tudi vsakovrstnih slamnikov za gospode, dečke in otroke« Ljubljana, Mestni trg 5. Delniška, družba sd^nžaiilli Žalec in Laško jp>jL®ipopokat s v^ie ft.3Elbo:a»:n.o pl^o« Specialiteta: 9VSaivatovttil (črno pivo a !a monakovsko). ~ Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 1187). ===== Poiiljatvc na dom sprejem* restavrater »Narodnega doma" g. KržSšnlk. (Telefon št. 82.) , -........... AKTUALNO ! Wie wir zu Bosnien kamen. H i s t o r i sc h e Studie. Dr. A u g u s t F o u r n i c r. o. o. Professor an der Universitat. Wien, 1909. Aneksija Bosne je zdaj tudi formalno priznana in celo vprašanje v vsakem oziru rešeno. Po prestani ostri mednarodni krizi bo vsakdo z zanimanjem čital knjižico učenega zgodovinarja, ki slika, kako je prišlo do tega, da je Avstro-Ogrska pred 30 leti dobila po berolinski konferenci mandat, da okupira Bosno in kateri so bili vzroki, da je zdaj okupacijo izpremenila v aneksijo. Seveda velevlasti niso dozdaj še objavile vse diplomaške korespondence tajnih pogodb, protokolov iu aranžmajev, vs!'- ' česar v tem prašanju šc ni mogoča i aa zgodovina. Vendar pa je Fournie*. /o delo gotovo najpopolnejše, kar jih je o bosanskem problemu dozdaj sploh izšlo. — Zlasti je knjižica zato zanimiva, ker pohaja mnogo podatkov v nji od ekscelcnce barona Schwegla, ki se je kot sekc. šef zunanjega ministrstva udeležil berol. konference. Knjiga se naslanja nadalje na Oorjainova, ki jc za svojo knjigo »Bospor in Dardanele« (1907) uporabljal ruski državni arhiv, na Flonotauxa, rokopisno stalino Šuvalova in Karatheodo-ri-paše itd. Predvsem bo zanimala vloga, ki jo je igrala Rusija — tudi o velesrbski misli in mladdttirštvu podaja Fournier avtentiške podatke. — Cena 2 K 40 vin. Pobi se v »Katolik« Bukvami« v Ljubljani. Oolgatha. Ein Balkan-Roman von Dr. V 1 a d a n O j o r g j e v i č, serbisehem Mimsterprasidcnten a. D. Dr. Vladan Gjorgjevič, ki je zadnji čas postal vrlo važna osebnost in je v Berolinu in na Dunaju igral ob času aneksije precejšnjo vlogo — spisal jc »Die serbi-sclie Frage«, veliko predaval, pri različnih vladah posredoval ter velja za enega najboljših poznavavcev balkanskega vprašanja. V romanu » O o 1 g a t h a «, ki je pravkar izšel, pa slika Ojorgjevič tragedijo Obrenovičev, razloge njihovega padca in žalostni konec. Ojorgjevič, ki je bil osebni prijatelj in telesni zdravnik Aleksandra, pozneje pa predsednik ministrskega kabineta, v obliki romana podaja z dokumentarno natančnostjo in pristnostjo pot trpljenja, Goigoto, srbskega naroda. Vsak bo rad posegel po tej publikaciji — vsak, kdor se zanima za usodo visoko talentiranega, a pod političnim klikarstvom trpečega srbskega naroda. — Cena 7 K 20 vin. — Dobi se v »Katoliški Dukvarni« v Ljub Jani. potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 3) Firu Seunig, Ljubljana KoSodtraersk© uiice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani i Kafsorln Augu3ie Victoria nosi 25.000 ton Amerika....... 24.000 „ President Lincoln ... , 20 000 „ President Grant .... , 20.000 , Vožnja Ljub!;jana»Ha(nbuE*g traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 Vs dneva ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. torej EspeapSaažno dobi vsak človek : v lekarn« Ts«nkoczy zrsvan feotcssjža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po poŠti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52- 3) sprejme v trgovino z mešanim blagom Oton Fo~ man v Radovljici. Ponudbam naj se prilože prepisi izpričeval. 1145 3_i priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko dpuš&vo w Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmatijoko d^užitr© « Vipavi. Die Wahrheit iiber die serbisehe Frage und das Serbcnthinn ln Bosnien. C a r 1 R. v o 11 S a x. Leipzig. Pričujoča brošura je odgovor na tri brošure, bivšega srbskega ministrskega predsednika dr. Vladan Gjorgjeviča »Die serbisehe Frage«, belgradskega vseučiliš-kega profesorja Jovan Cvijiča »L- an-nexion de la Bosnie« in vseučiliškega profesorja Markoviča »Die serbisehe Auf-fassung der bosnisehen Frage«. Pisatelj zavrača pretirane trditve omenjenih pisateljev, zlasti kar se tiče šolstva iu katoli-čanstva v Bosni. Tako n. pr. piše dr. Ojorgjevič, da je v Bosni danes 200 katoliških cerkva, 12 moških samostanov, 11 ženskih, 11 gimnazij in 800 jezuitov! V resnici sta v celi Bosni le dve katoliški gimnaziji in 27 jezuitov. Kar se tiče »zatirane« pravoslavne cerkve, dokazuje Sax. da jc Avstrija v resnici pravoslavno cerkev v Bosni rešila propada. Pred okupacijo so imeli pravoslavni 235 cerkva, od 1. 1878. pa do 1905. se je zgradilo 201 novih, 54 novih župnišč in se je 83 starih cerkva popravilo. Sploh je Avstrija uredila in reformirala hierarhijo pravoslavcev v Bosni ter sploh Srbe protežirala v vsakem oziru. Zanimivi so tudi podatki o šolstvu in agrarnem vprašanju. — Cena 60 vin. — Dobi se v »Kato.lštfi Bukvami« v Liub-Ijani. iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka iftl. SSesnen* in dru@, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9 ozebline, kurja oče sa in trdo kožo? ' -v. na potenju nog »11 "^ITifls ) zoprnem duhu? kopelj za noge s Vas takoj oprosti. 1 ZMVoj za dve Icopeljl 30 vin Dobi sp v lekarni Trnkoczy, drnRerijah Kane, Ber jak & Sober ali v boljših prodajalnah ali pa narav, nosii z drogerije v Oradec-u, Sackstrnsse 3. K 423 20-3 v Ribnici na Pohorju, samski tenoristi-pevci in rokodelci imajo prednost. Poizvedbe pri L. Sterlž, orgsnistu ravnotam. 1162 5—i g^^^jjjlJ^^ ..}■■■. ^^ f Avstrijska družba liafflflnraHHaBrassBmn pridobiva stalno nove prijatelje in pristaše med poznavalci. Vporabniin Inksus-strop za gospode in dame, kolesa za dirke, služb, kolesa za vojaštvo iu urade. Ilustrovani cenik 1509 zastonj in franko. 948 5—1 Zastopnik: Ivan Jax in sin, Ljubljana, Dunajska cesta. naznanja, da sc. jc vrnil in da zopet ordinujc od /01/2 do 12{I2 ure in od 4. do 5. ure. Ljubljana Miklošičeva cesta š/cv. 22. Podružnice Splfet, Celovec Splfet, Celovec Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. IZPELJAVA mm vseh poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa Glavna in stranska mesta tu- in inozorcslva. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽB H DUSHJ jjJUJftJrJULV*UJUL TOMe! OSREDNJA /AENJiiLNICil: DUNJ5J I. WOLLZEILE 1. H 1*11 f f O ♦ Baden,ČeSkaKamilica,ČeSka Lipa,Brno,MoravskiZum-ruui b4/.