URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 1	Ljubljana, četrtek 22. januarja 1976	Cena 16 dinarjev	Leto XXXII
1.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS. št. 3-114/75) in v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč izdaja Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o	vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti Socialistične republike Slovenije
I
Organizacije združenega dela in občinske skupščine vplačajo na račun solidarnosti Socialistične republike Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva 75°/i) sredstev, ki se oblikujejo po zakonu v letu 1975 iz prispevkov in drugih virov sredstev solidarnosti na posebnih računih občin pri službi družbenega knjigovodstva in na posebnih računih organizacij združenega deta iz 20. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75).
II
Sredstva solidarnosti, obračunana in evidentirana na posebnih računih do 15. I 1976. vplačajo občine in organizacije iz prejšnje točke na račun solidarnosti Socialistične renublike Slovenije najkasneje do 31. I. 1976: sredstva, ki bodo obračunana po zaključnih računih za leto 1975, pa najpozneje v 15 dneh po predložitvi zaključnih računov.
III
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-214/70
Ljubljana, dne 8. januarja 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
2.
Na podlagi 7. člena uredbe o varovanju s tehničnimi sredstvi (Uradni list SRS, št.. 23-1139/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODLOČBO
o določitvi strokovne organizacije, ki ugotavlja ustreznost alarmnih naprav
11 Za ugotavljanje, ali alarmna naprava ustreza Pogojem iz 5. in R člena uredbe o varovanju s teh-
ničnimi sredstvi, se določi Fakulteta za lelektrotehni-ko, Ljubljana, Tržaška 25.
2) Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-03/13-75
Ljubljana, dne 8. januarja 1976.
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
3.
Na podlagi 10. člena uredbe o varovanju s tehničnimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 23-1139/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODLOČBO
o pooblastitvi organizacij združenega dela za projektiranje, montažo in vzdrževanje signalno-varnostnlh naprav
1.	Za projektiranje tehničnega varovanja ter montažo in vzdrževanje alarmnih naprav, naprav za prenos signala in naprav na krajih intervencije se pooblaščajo naslednje organizacije združenega dela:
a)	za projektiranje naprav za prenos signala — PTT Projektivni biro, p. o., Ljubljana, Cigaletova 15/X;
b> za montažo in vzdrževanje naprav za prenos signala:
— Podjetje za PTT promet Ljubljana, n. sol. ct., Ljubljana. Cigaletova 15;
—	>Iskra« — Industrija za avtomatiko, n. sol. o., Ljubljana, Savska cesta 3:
c)	za projektiranje tehničnega varovanja v varovanih objektih ter montažo in vzdrževanje alarmnih naprav:
—	»Iskra< — Industrija za avtomatiko, n. sol. o., Ljubljana, Savska cesta 3;
— Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, p. o„ Ljubljana, Teslova ul. 30;
— Gradbeno montažno podjetje »Tegrad« Ljubljana, Smartinska c. 10;
— Proizvodno montažno podjetje »Inštalacije«, Škofja Loka:
— Rudarski šolski center, n. sub. o., Velenje, Prežihova 3:
— Zavod za napredek gospodarstva Celje, p. o.. Celje. Vodnikova 3;
.	— »Elektrokovina«, Tovarna elektronskih izdel-
kov Maribor, n. sol. o., Maribor, Tržaška c. 23;
— Elektro termo-mehaničkd poduzeće »Elektron«, Split, Oslobodjenja 3:
— IndustrHsko montažno podjetje »IMP«, n. sol.
o.. Ljublinna. Titova 37:
— Podletje za avtomatizacijo prometa »PAP« T.iuhUnnn. n sol. o. Liubljana. Celovška c. 6:
d)	za montažo in vzdrževanje alarmnih naprav v varovanih objektih — Obrtno in montažno podjetje »Zarja«, Kamnik.
e)	Za projektiranje naprav, ki javljajo požar:
—	»PA«, projektivni atelje, p. o., Ljubljana, Kersnikova 9;
—	»Projekt Nova Gorica«, Biro za geodezijo, urbanizem, projektiranje visokih in nizkih gradenj, inštalacij ter inženiring, p. o., Nova Gorica, Delpinova 25
2.	Pooblaščene organizacije združenega dela določijo delavce, ki bodo opravljali navedena dela in jim izdajo posebne izkaznice, ki jih potrdi področna uprava javne varnosti, pristojna po sedežu organizacije združenega dela.
3.	Organizacije združenega dela, ki nimajo sedeža v SR Sloveniji, predložijo posebne izkaznice v potrditev Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije.
4.	Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-03/13-75
Ljubljana, dne 8. januarja 1976.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
4.
Na podlagi 16. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16-143/74) izdaja republiški sekretar za urbanizem v sporazumu z republiškim sekretarjem za notranje zadeve in z republiškim komitejem za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o rokih ip načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dlmovodov In prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč
1.	člen
Kurilne naprave na trda goriva, dimovodi in dimniki v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane, pekarnah in v podobnih obratih, ki te naprave stalno uporabljajo, se čistijo najmanj vsakih štirinajst dni.
Naprave iz prejšnjega odstavka v zasebnih gospodinjstvih se čistijo enkrat mesečno, če ni z odlokom občinske skupščine določen daljši rok.
2.	člen
Kurilne naprave na tekoča goriva, dimovodi in dimniki v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane, pekarnah in v podobnih obratih, ki te naprave stalno uporabljajo, se čistijo najmanj vsaka dva meseca; če moč takih naprav presega 1000 kW (860 kalorij na uro), se te naprave čistijo najmanj vsakih štirinajst dni.
Naprave iz prejšnjega odstavka v zasebnih gospodinjstvih se čistijo najmanj enkrat letno.
3.	člen
Dimovodi In dimniki kurilnih naprav na plinasta goriva se čistijo po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
4.	člen
Kunh-. naprave, dimovodi in dimniki v obratih lesne industrije m obrti ter v obratih drugih dejavnosti, v katerih je zaradi proizvodnega procesa povečana požarna in eksplozijska nevarnost, se morajo na zahtevo uporabnika takih obratov čistiti tudi izven rokov, določenih v prvem ocfstavku 1. člena in prvem odstavku 2 člena tega pravilnika.
Kurilne naprave dimovodov in dimnikov v industrijskih obratih se morajo čistiti v rokih, ki jih sporazumno določita njihov uporabnik in dimnikarska organizacija.
5.	člen
Iztočnice dimnikov se morajo čistiti najmanj enkrat letno.
6.	člen
Naprave za naravno prezračevanje v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane, pekarnah in v podobnih obratih, ki te naprave stalno uporabljajo, ter naprave za naravno prezračevanje v kurilnicah, se čistijo najmanj enkrat letno
Naprave za umetno prezračevanje se čistijo po dogovoru med njihovimi uporabniki in dimnikarsko organizacijo.«
7.	člen
Meritve sajavosti dimnih plinov se opravijo enkrat v kurilni sezoni, če organ sanitarne inšpekcije ne odredi .pogostejših merivev.
8.	člen
Izžiganje saj se opravlja tedaj, ko dimnikarska organizacija ali organ, pristojen za požarno inšpekcijo ugotovi, da je to potrebno.
9.	člen
Čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav oziroma meritve sajavosti dimnih plinov se mora izvršiti v krajših rokih, kot so predpisani s tem pravilnikom, če dimnikarska organizacija ugotovi, da je zaradi manjših pomanjkljivosti teh naprav to potrebno, ali če to zahteva uporabnik naprave ali organ pristojne inšpekcije.
10.	člen
V	času od 1. junija do 30. septembra mora dimnikarska organizacija opraviti strokovni pregled kurilnih naprav, dimovodov, dimnikov in prezračevalnih naprav v objektih, če so varne in v uporabnem stanju.
11.	člen
Dimnikarska organizacija vodi razvid kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter kontrolno knjigo pregledovanja in čiščenja teh naprav.
V	razvid kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav se vpišejo tiste kurilne naprave, dimovodi in prezračevalne naprave, ki su zavezane pregledovanju in čiščenju. Če ugotovi dimnikar spremembe ali razliko med stanjem po razvidu in med dejanskim stanjem, je dolžan to sporočiti dimnikarski organizaciji.
V	kontrolno knjigo 'se na podlagi podatkov, ki jih ugotovi dimnikar po opravljenem delu. vpišejo: objekt, v katerem je bilo izvršeno čiščenje oziroma pregled in meritve sajavosti dimnih plinov, ime dimnikarja, ki je delo opravil, datum čiščenja, pregleda oziroma meritve sajavosti, ugotovljeno stanje in pomanjkljivosti naprav in rok za njihovo odpravo.
12.	člen
Dimnikar mora opraviti dimnikarsko storitev vestno, strokovno pravilno in s potrebno obzirnostjo do uporabnika kurilne naprave, dimovoda oziroma prezračevalne naprave in do njegovega premoženja. Uporabniku mora dimnikar pravočasno sporočiti dan pregleda oziroma čiščenja.
Izžiganje saj v dimovodih in dimnikih mora dimnikar priglasiti pred začetkom izžiganja najbližji gasilski enoti ali postaji milice.
13.	člen
Ta pravilnik začne .veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-1/72
Ljubljana, dne 21. decembra 1975.
Republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš, dipl. gr. inž. 1. r.
Soglašava:
Republiški sekretar
za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
Predsednik
republiškega komiteja za zdravstveno
in socialno varstvo
,,r. Anton Fazarinc 1. r.
5.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi s 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 30. decembra 1975
SKLEP
o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1976
I
S 1. januarjem 1976 se povečajo za 14°/e starostne, Jdvalidske in družinske pokojnine, razen pokojnin, pri katerih je 1975 leto pomenilo zadnje leto zavarovanja, Vi katerega so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja v celoti ali deloma všteti v pokojninsko °snovo.
II
Za odstotek iz I. točke se povečajo tudi pokojnine borcev NOV, odmerjene od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v letu 1974, in pokojnine borcev N°V, usklajene 1. avgusta 1975.
III
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se poveča skupen znesek pokojnine z varstve-n*rn dodatkom.
Povečanje po prejšnjem odstavku se opravi tudi v Primeru, ko je bil za odmero pokojnine vštet v pokoj-bibsko osnovo osebni dohodek iz leta 1975.
IV
Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojen-Cern za mesec december 1975.
V
Povečanje pokojnin po tem sklepu se šteje za akontacijo na račun uskladitve pokojnin, ki bo opravljena na podlagi družbenega dogovora o uskladitvi pokojnin za leto 1976.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/30-75
Ljubljana, dne 30. decembra 1975.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
6.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi s šestim odstavkom 155."člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti na seji dhe 30. decembra 1975
SKLEP
o novi odmeri nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu
I
Zaposlenim delovnim invalidom, ki so postali delovni invalidi do vključno 31. decembra 1975, se za čas od 1. januarja 1976 nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu na novo odmeri. Za ugotovitev osnove za odmero nadomestila se upoštevajo osebni dohodki doseženi v letu 1975.
Ce je nadomestilo osebnega dohodka, odmerjeno po prejšnjem odstavku, manjše kot v letu 1975, se nadomestilo v novi višini odmeri in^ izplačuje od prvega dneva naslednjega meseca po izdaji odločbe,
II
Nova odmera nadomestil se opravi uradoma.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/31-75
Ljubljana, dne 30. decembra 1975.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
7.
Na podlagi 272. in 361. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni liat SRS, it. 1/73 in 37/74) je skupččina skupnosti na seji dne 30. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o izvajanju družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar in družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni
I
Družbeni dogovor o seznamu telesnih okvar in družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni (Uradni
list SFRJ, št. 40/75), ki sta začela veljati 23. avgusta 1975, se izvajata tako, kot je določeno v tem sklepu.
II
Za telesne okvare, nastale po 22. avgustu 1975, se uporablja družbeni dogovor o seznamu telesnih okvar in se ne uporabljajo več določbe 354. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
III
Uživalci invalidnine, ki so do uveljavitve tega sklepa uveljavili pravico do invalidnine zaradi telesne okvare po seznamu telesnih okvar (Uradni list FLRJ, št. 49/58 in Uradni list SFRJ, št. 44/61 in 22/62), v obdržijo to pravico in se jim še naprej izplačuje invalidnina ne glede na to, ali družbeni dogovor o seznamu telesnih okvar vsebuje takšno telesno okvaro ali določa zanjo nižji odstotek telesne okvare.
■Pravico do invalidnine za telesno okvaro iz prejšnjega odstavka imajo tudi zavarovanci, ki so vložili zahtevo najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega sklepa.
IV
Za telesno okvaro, ki je nastala pred uveljavitvijo družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar, prejšnji seznam telesnih okvar pa je ni vseboval ali je dolo-, čal zanjo nižji odstotek, gre invalidnina za telesno okvaro in po stopnji telesne okvare, kot to določa družbeni dogovor o seznamu telesnih okvar, od 23. avgusta 1975 dalje, če zavarovanec vloži zahtevo za invalidnino v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega sklepa.
V
Smiselno določbam prejšnjih točk tega sklepa se izvaja tudi družbeni dogovor o seznamu poklicnih bo-
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/32-75
Ljubljana, dne 30. decembra 1975.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
8.
Na podlagi 20., 61., 63., 66. in 156. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 38/74 in št. 1/75) sklenejo občinske in regionalne zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji
1.	člen
S tem sporazumom si delovni ljudje, združeni v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji, določijo najmanjši obvezni obseg neposrednega zdravstvenega varstva, pravice v primeru nesreče pri delu, najmanjši obseg denarnih nadomestil in povračil ter opredelijo osnovo za nadomestilo osebnega dohodka, uskladijo višino nadomestila osebnega dohodka in se dogovorijo o oblikah zdravstvenega varstva, za katere
uporabniki plačujejo prispevke, najmanjšo višino ter oprostitve plačevanja teh prispevkov.
I.	NAJMANJŠI OBVEZNI OBSEG NEPOSREDNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
2.	člen
Najmanjši obvezni obseg neposrednega zdravstvenega varstva, ki ga delovni ljudje, združeni v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji, zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom ter drugim občanom, zajema:
1.	preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje, zatiranje in preprečevanje širjenja tuberkuloze, veneričnih in drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave;
2.	zdravljenje alkoholizma in narkomanije ter nego in zdravljenje duševnih bolnikov, ki ulegnejo zaradi narave ali stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice;
3.	popolno zdravstveno varstvo žena med nosečnostjo in porodom ter med materinstvom do dokončanega 6. meseca otrokove starosti in v zvezi z načrtovanjem družine ter kontracepcijo žena v rodnem obdobju;
4.	popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti;
5.	popolno zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 19. leta starosti in rednih študentov do
26.	leta starosti;
6.	zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve;
7.	aktivnost za zgodnje odkrivanje in zdravljenje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živč-no-mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje;
8.	aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva.
3.	člen
Preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje, zatiranje in preprečevanje širjenja tuberkuloze, veneričnih ter drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave, obsega:
—	obvezne imunizacije, revakcinacije in druge ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni;
—	odkrivanje nalezljivih bolezni z individualnimi ali množičnimi metodami detekcije in z odkrivanjem njihovih povzročiteljev;
—	izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje obolelih;
—	zdravstveni nadzor klicenoscev in oseb iz njihove okolice, ki bi jih lahko okužili;
—	karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom, izolacijo bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi, če je ta obvezna ali nujna ter dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo v zvezi z nalezljivo boleznijo.
Pri tuberkulozi obsega pravica do neposrednega zdravstvenega varstva še:
—	kontrolne zdravniške preglede ter laboratorijske in radiološke preiskave ter testiranje in patronažni nadzor tuberkuloznih bolnikov. ,
Pri veneričnih boleznih obsega pravica do neposrednega zdravstvenega varstva še:
—	kontrolne zdravniške preglede, laboratorijske. in serološke preglede ter patronažni nadzor.
4.	člen
Zdravljenje alkoholizma in narkomanije obsega pravico do zdravniških pregledov, zdravljenja po dispanzerski metodi in nujnega zdravljenja v ustanovah za zdravljenje alkoholikov oziroma narkomanov ter medicinsko rehabilitacijo.
Nega in zdravljenje duševnih bolnikov, ki utegnejo zaradi narave ali stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice, obsega:
—	izvenbolnišnične in bolnišnične zdravniške preglede ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico, ter patronažo ali socialno službo;
—	psihiatrično nadzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih.
5.	člen
Popolno zdravstveno varstvo žena med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do dokončanega šestega meseca otrokove starosti in v zvezi z načrtovanjem družine ter kontracepcijo obsega:
—	zdravniške preglede v dispanzerju za žene zaradi ugotovitve poteka nosečnosti in zdravstvenega stanja nosečnice ter ustrezno zdravljenje in patronažni nadzor nosečnice:
—	bolnišnično zdravljenje in preiskave v primeru komplikacij nosečnosti ali bolezni nosečnice;
—	preventivne in kurativne zdravstvene ukrepe, potrebne za normalen potek in uspešno nosečnost;
—	zdravniške preglede in zdravljenje tudi v drugih ambulantah, dispanzerjih ali bolnišničnih oddelkih ter diagnostiko in zdravljenje zobnih ter ustnih bolezni ves čas nosečnosti, po porodu' in med materinstvom do dokončanega 6. meseca otrokove starosti;
—	strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnic;
—	zdravniške preglede in zdravljenje otročnice ter babiško oziroma patronažno nego po porodu;
—	zdravniške preglede in svetovanja pri načrtovanju družine ter kontracepciji žena v rodnem obdobju.
6.	člen
Popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti obsega vse'strokovno potrebne in racionalno uporabljene ukrepe za njihovo čim popolnejše in čim učinkovitejše zdravstveno varstvo.
7.	člen
Popolno zdravstveno varstvo šolske madine do dopolnjenega 19. leta starosti in rednih študentov do - 26. leta starosti obsega:
—	sistematične preglede;
—	zdravniške preglede, izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje;
—	medicinsko rehabilitacijo ter vse vrste medicinske pomoči v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena organizacija), če to zahteva njihovo zdravstveno stanje;
—	sistematične zobozdravniške preglede In zobozdravstveno varstvo;
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice;
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvarah ali anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.
8.	člen
Zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve, obsega: ,
—	zdravniške preglede, izvenbolnišnično iiji bolnišnično zdravljenje;
—	varstvo in zdravljenje zob;
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice;
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvarah ali anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.
9.	člen
Aktivnost za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje obsega:
a)
—	odkrivanje (detekcijo) in zdravljenje ugotovljenih predrakastih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah;
—	zdravljenje vseh rhalignih obolenj;
—	periodične zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
b)
—	odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni y zdravstvenih organizacijah, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
c)
—	odkrivanje (detekcijo) in zdravljenje mišičnih in živčno-mišičnih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah ter medicinsko rehabilitacijo;
—	redne kontrolne preglede in izvenbolnišnično zdravljenje ter patronažno nadzorstvo;
—	medicinsko indicirane ortopedske pripomočke.
,	10. člen
Aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva obsega programirano zdravstveno vzgojo v zvezi z najmanjšim obveznim obsegom zdravstvenega varstva.
Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja v obliki organiziranega skupinskega ali individualnega poduka in demonstracij z določenimi vrstami bolnikov ali njihovih družinskih članov v zdravstveni organizaciji, na domu in podobno.
11. člen
Zdravstveno varstvo iz 2. do 10. člena tega sporazuma obsega tudi povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, potrebne prevoze s posebnimi reševalnimi vozili in po potrebi tudi prevoze s posebnimi prevoznimi sredstvi, če je tak prevoz medicinsko ali sicer nujen oziroma upravičen.
' 12. člen
Zdravstveno varstvo iz 2. do 9. člena tega sporazuma obsega tudi zdravila, ki so medicinsko indici-rana in registrirana na območju SFRJ; ta pravica se uveljavi na način, kot to v splošnih aktih uredijo zdravstvene skupnosti.
Kadar gre pri zdravstvenem varstvu iz 2. do 9. člena tega sporazuma za pravico do ortopedskih in drugih medicinsko indiciranih pripomočkov, se ta pravica uveljavi v obsegu, ki ga določijo zdravstvene skupnosti enotno za SR Slovenijo in na način, kot to v splošnih aktih uredijo zdravstvene skupnosti.
II.	NAJMANJŠI OBSEG DENARNIH NADOMESTIL IN POVRAČIL
*	13. člen
V	zdravstvenih skupnostih na območju SR Slovenije sl delovni ljudje — zavarovanci zagotavljajo socialno varnost v" primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti kot pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela tv nadaljnjem besedilu: nadomestilo), določene posebne pravice v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo, povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva ter pravico do povračil in denarnih dajatev ob smrti zavarovanca ali njegovega družinskega člana.
14.	člen
V	primerih začasne zadržanosti od dela zaradi medicinskih preiskav, bolezni, poškodbe, poroda, nesreče pri delu, obolenja za poklicno boleznijo, transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, delanezmožnosti zaradi dajanja krvi, zdravstvene nege obolelega ožjega družinskega člana, izolacije ter spremstva po odredbi zdravnika, gre nadomestilo samo zavarovancem, ki imajo pravico do osebnega dohodka, povračila, nagrade ali do nadomestila zanje.
V	primeru nesreče pri delu in obolenj za poklicno boleznijo gre nadomestilo tudi:
a)	upravičencem, kolikor jim nadomestilo ne pripada po drugih predpisih, ko opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe ter splošnega ljudskega odpora, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko pomagajo pristojnim organom pri nalogah družbene samozaščite ter varnosti občanov in premoženja in pri vzdrževanju javnega reda, ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah in ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah:
b)	kmetom, kadar opravljajo pri organizacijah združenega dela oziroma zasebnih delodajalcih občasna dela izven združenega dela ali delovnega razmerja in morajo biti pri tem delu zavarovapi.
15.	člen
Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu ali so poslani na delo alf strokovno izpopolnjevanje v tujino in so zavarovani 'pri zdravstveni skupnosti v SR Sloveniji, imajo, kadar so začasno zadržani od dela oziroma so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvene skupnosti vsaj za čas. dokler so v SER Jugoslaviji.
Zavarovancem, ki so v'delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih In mednarodnih organizacij v tujini, se mora zagotoviti
nadomestilo tudi, če v času začasne zadržanosti prebivajo v tujini.
16.	člen
Zavarovanci, ki na podlagi mnenja izvedenskega organa zaradi medicinske rehabilitacije delajo poln ali skrajšani delovni čas na ustreznem delovnem mestu, imajo pravico do razlike med osebnim dohodkom, doseženim na takem delovnem mestu oziroma v skrajšanem delovnem času in osebnim dohodkom, ki bi jim pripadal, če bi delali na svojem delovnem mestu poln delovni čas.
17.	člen
Zavarovancem, Ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu ali delovno razmerje ali drugo svojstvo, na podlagi katerega so bili zavarovani, se mora zagotoviti nadomestilo tudi po prenehanju tega svojstva, če so v 30 dneh po njegovem prenehanju zboleli ali se poškodovali.
Pravico do nadomestila za porodniški dopust ima tudi zavarovanka, ki ji je prenehala lastnost delavke v združenem delu ali delovno razmerje ali drugo svojstvo, na podlagi katerega je bila zavarovana, če je bila ob prenehanju noseča.
18.	člen
Pravice do nadomestila zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana ali otroka, ki ga je zavarovanec vzel k sebi in ga preživlja, ni mogoče omejiti, če je ta po mnenju pristojnega zdravnika potrebna:
—	za otroke do 3 let starosti na manj kot 15 dni za posamezen primer obolenja in
—	za ostale ožje družinske člane na manj kot 7 dni za posamezen primer obolenja.
Zdravstvena skupnost lahko v samoupravnem sporazumu uredi, da gre v izjemnih primerih (težja obolenja) na podlagi mnenja izvedenskega organa pravica do nadomestila tudi za daljši čas, kot je določen v prejšnjem odstavku tega člena.
19.	člen
Nadomestilo, ki ga iz združenih sredstev plačujejo zdravstvene skupnosti, ne sme znašati manj kot 80 odstotkov od osnove.
Tako izračunano nadomestilo se sme zmanjšati za največ 20 odstotkov za čas, ko je zavarovanec v stacionarni zdravstveni organizaciji, kjer ima prehrano in nastanitev, če ne vzdržuje družinskih članov. Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovan-H med porodniškim dopustom.
20.	člen
Pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega pravico do povračila prevoznih stroškov in pravico do povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju.
Pravico do povračila potnih stroškov zagotavljajo zdravstvene skupnosti upravičencem:
1.	kadar jih pristojni zdravnik. Zdravstvena organizacija, pristojni Izvedenski organ ali zdravstvena skupnost napoti ali pokliče v kraj izven njihovega prebivališča zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva;
2.	kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve oziroma prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v zdravstveno
organizacijo, ker v kraju zaposlitve oziroma prebivališča ni zdravnika oziroma zdravstvene organizacije;
3.	kadar je prevoz potreben v zdravstveno organizacijo ali iz nje, iz ene zdravstvene organizacije v drugo oziroma v kraj prebivališča.
Zdravstvena skupnost lahko s samoupravnim sporazumom določi, da ne povrne stroškov za primere iz 1. in 2. točke tega člena na razdalji do 15 km.
^	21. člen
Povračilo prevoznih stroškov se prizna za najkrajšo razdaljo do najbližje" zdravstvene organizacije in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom.
Ce zaradi zdravstvenega stanja upravičenca prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni mogoč, se zagotavlja povračilo oziroma plačilo za poseben prevoz.
Pravica do povračila za poseben prevoz iz prejšnjega odstavka tega člena, se uveljavi v obsegu in na način, kot to v splošnem aktu uredi zdravstvena skupnost.
22.	člen
Pravica do povračila za stroške prehrane in nastanitve, v drugem kraju se zagotavlja najmanj v višini:
—	polovice dnevnice, ki jo določa za tekoče loto sindikalna lista za službena potovanja v državi, od 8 do 12 ur, če je odsotnost upravičenca daljša od 8 ur;
—	dveh tretjin dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi nad 12 ur, če je odsotnost upravičenca daljša od 10 ur in če tudi prenočuje v drugem kraju.
23.	člen
Ob smrti zavarovancev in njihovih družinskih članov, razen kmetov, preužilkarjev, uživalcev stalnih kmečkih preživnin, uživalcev kmečkih starostnih pokojnin ter uživalcev stalnih družbenih denarnih pomoči in njihovih družinskih članov,' ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina).
Znesek pogrebnine znaša najmanj petdeset odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu: za otroke do 1. leta starosti pa najmanj polovico tega zneska.
24.	člen
Družinskim članom zavarovancev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem varstvu ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, katere je umrli zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina).
Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani umrlega zavarovanca, ki so samostojno zavarovani, in sicer:
—	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol; ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk;
—	začasno nezaposlene osebe, dokler so prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje;
—	učenci sredniih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akadermi.
Posmrtnina znaša nnimani petinsedemdeset odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v
SR Sloveniji v preteklem letu. Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji na podlagi usklajenega predloga dogovorijo ob sprejemanju programov in financiranja zdravstvenega varstva konkretno višino posmrtnine.
III.	OPREDELITEV OSNOVE ZA NADOMESTILA
IN USKLAJEVANJE VlSlNE NADOMESTILA
a) Opredelitev osnove za nadomestilo
25.	člen
Osnova za nadomestilo (v nadaljnjem besedilu: osnova) je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za poln delovni čas iredno delo) v poslovnem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila.
V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobil za delo v času. ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas, pri zavarovancih, ki delajo nepoln delovni čas. pa osebni dohodek za nepoln delovni čas.
26.	člen
Ne vštevajo se za izračun osnove:
1.	zneski, ki jih je delavec prejel sicer kot osebni dohodek, ki pa jih ni dosegel po osnovah in merilih, določenih v splošnem aktu organizacije za redno delo na svojem delovnem mestu oziroma na delovnem mestu, na katero jo bil začasno razporejen:
2.	posamezne nagrade za delo. ki pa je delavec opravil izven okvira svojega rednega dela mpr. dopolnilno delo, izpitni honorarji, honorarji za predavanja izven redne zaposlitve ipd.) kakor tudi nagrade za dolgoletno delo in podobno, čenrav se po splošnem aktu organizacije priznavajo k osebnemu dohodku:
3.	dohodki, ki se po splošnem aktu organizacije sicer priznavajo k osebnemu dohodku, ki pa ne izvirajo neposredno iz delovnega uspeha, doseženega z delom na delovnem mestu (npr za redno prihajanje oziroma neizostajanje z dela ipd );
4.	prejemki, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrina," terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, regres za dopust in podobno);
5.	prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del delavčevega osebnega dohodka po posebnih predpisih in to največ do višine, določene v teh predpisih.
27.	člen
Če zavarovanec v preteklem letu ni prejel osebnega dohodka ali povračila, ampak nadomestilo osebnega dohodka oziroma povračila, se upošteva za osnovo prejeto nadomestilo osebnega dohodka oziroma povračilo po predpisih o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu oziroma osnova za nadomestilo po predpisih o zdravstvenem varstvu, usklajena po 44. členu tega sporazuma.
28.	člen
Zavarovancu, ki*je delal v več organizacijah, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je dosegel pri vseh organizacijah, s tem, da se preračuna na poln delovni čas.
29.	člen
Kadar se osebni dohodek zavarovanca ugotavlja skupaj s potnimi in drugimi stroški na podlagi skup-
nih meril (provizije trgovskih potnikov, zavarovalnih agentov, povračilo učnemu osebju za predavanja v drugem kraju in podobno), se upošteva kot osebni dohodek le tisti del ugotovljenega zneska, ki ostane po odbitku potnih in drugih stroškov po določbah splošnega akta organizacije. Tako ugotovljen osebni dohodek ne more biti višji od naj višjega osebnega dohodka v organizacijski enoti, v kateri zavarovanec združuje delo.	x
30.	člen
Izvoljenim delegatom ali imenovanim funkcionarjem v organih družbenopolitičnih in Samoupravnih skupnostih ter v družbenih organizacijah, ki jim je opravljanje teh funkcij edini ali glavni poklic in prejemajo za to delo stalno povračilo, se šteje v osnovo povprečni mesečni znesek stalnega povračila za preteklo leto.
31.	člen
Za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri organizacijah združenega dela. v šoli ali zasebnem, delodajalcu, je osnova povprečni mesečni znesek nagrad v tekočem letu.
32.	člen
Zavaro.vancem-delavcem v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki je bil podlaga za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu.
33.	člen
Zavarovancem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki je bil podlaga za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo oziroma osnova iz dejavmosti. na podlagi katere so bili zavarovani v preteklem letu.
34.	člen
Zavarovancem, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so ostali v t^m času zavarovani pri zdravstveni skupnosti (detaširani delavci), se za izračun osnove upošteva osnova, ki je bila podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu.
35.	člen
Zavarovancem-delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu v tujini. zavarovancem-delavcem na delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini in zavarovancem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in mednarodnih organizacij v tujini, se šteje kot osebni dohodek tista osnova, ki je bila podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu.
36.	člen
Kmetom, ki opravljajo občasna dela pri organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu, se šteje v osnovo čisti zaslužek iz takega dela. to je kosmati zaslužek po odbitku vseh materialnih stroškov, vsebovanih v tem zaslužku.
37.	člen
Zavarovancu, poškodovanemu na poti za nastop dela, ki mu ni mogoče določiti osnove po določbah tega sporazuma, se za izračun osnove upošteva osnova, ki jo določajo predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Na način iz prvega odstavka tega člena se ugotovi tudi osnova upravičencem in zavarovancem, za katere ni določena osnova za prispevek za zdravstveno varstvo.
38.	člen
Če zavarovanec v preteklem letu ni dobil osebnega dohodka ali nadomestila zanj, se šteje za osnovo povprečni mesečni znesek osebnega dohodka oziroma akontacije za tekoče leto pred mesečem, ko je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila; če pa je nastopila začasna zadržanost pred potekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek oziroma akontacija do dneva, ko je nastopila začasna zadržanost.
39.	člen
Če je zavarovanec v preteklem letu dobival določen čas osebni dohodek iz združenega dela, delovnega razmerja, opravlja • dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov ali povračila, se osnova ugotovi s seštevkom osebnega dohodka oziroma povračil, ki jih je zavarovanec dobil za preteklo leto, oziroma zavarovalnih osnov za preteklo leto.
40.	člen
Zavarovancu, ki po odslužitvi ali doslužitvi vojaškega roka aii po predčasnem odpustu iz JLA ne more zaradi bolezni ali poškodbe/nastopiti dela, se določi osnova po doseženem osebnem dohodku v preteklem letu v skladu z določbami tega sporazuma. Če pa v letu pred letom obolenja ali poškodbe zavarovanec ni dosegel osebnega dohodka, se določi osnova po osebnem dohodku, ki ga je dosegel po zaključnem računu neposredno pred nastopom vojaškega roka s tem, da se ta osnova poveča za toliko odstotkov, za kolikor so se povprečno povečali osebni dohodki v SR Sloveniji v teh dveh letih.
41.	člen
Zavarovancu, ki je bil v letu pred letom, ko je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, zavarovan kot učenec v poklicnem izobraževanju ali učenec poklicne šole ali pripravnik, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je prejel po prenehanju svojstva učenca oziroma pripravnika, sicer pa osebni dohodek po 38-, členu teea snorazuma.
42.	člen
Osnova se izračuna tako, da se osebni dohodek oziroma z njim izenačen prejemek deli z možnim številom delovnih ur v razdobju, Iz katerega se upošteva osebni dohodek po prejšnjih členih tega sporazuma in množi s predpisanim delovnim časom v organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu v razdobju, za katerega se mora izplačati nadomestilo.
Za zavarovance, ki niso v združenem delu ali v delovnem razmerju, se šteje kot predpisani delovni čas 42-urni delovni tednik.
I
b)	Usklajevanje nadomestila z gibanjem osebnih dohodkov
43.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka se usklajuje z gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji, in sicer tako:
a)	zavarovancem, pri katerih nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju rped 1. januarjem in 31. marcem tekočega leta, se poveča nadomestilo za čas od 1. junija dalje in sicer za toliko odstotkov, za kolikor so sc povečali osebni dohodki v SR Sloveniji v času od 1. januarja do 31. marca v primerjavi s preteklim letom;
b)	zavarovancem, pri katerih nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju med 1. aprilom in 30. junijem tekočega leta. se poveča nadomestilo za čas od 1. septembra dalje, in sicer za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali osebni dohodki v SR Sloveniji v času od 1. januarja do 30. junija v primerjavi s preteklim letom;
c)	zavarovancem, pri katerih nastopi začasna zadržanost dd dela v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom tekočega tega se poveča nadomestilo za čas od 1. decembra, in sicer za toliko odstotkov, za kolikor so sc povečali osebni dohodki v SR Sloveniji v času od 1. januarja do 30. septembra v primerjavi s preteklim letom;
d)	zavarovancem, pri katerih nastopi začasna za-držahost od dela v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra tekočega leta, se poveča nadomestilo za čas od 1. marca naslednjega leta, in sicer za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali osebni dohodki v SR Sloveniji v času od 1. januarja do 31. decembra v primerjavi s preteklim letom.
Zavarovancem, ki so po prvi uskladitvi njihovega nadomestila zadržani od dela še na dan naslednjih uskladitev po določbah prejšnjega odstavka tega člena, se od tega dne dalje poveča nadomestilo za razliko med prej usklajenim nadomestilom in zneskom, ki jim pripada po naslednji uskladitvi nadomestila.
44.	člen
Zavarovancu, ki je zadržan od dela več kot leto dni, sc osnova poveča za toliko odstotkov, za kolikor se je v letu, v katerem je nastopila zadržanost od dete, povečal povprečni osebni dohodek v SR Sloveniji.
Povečanje povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji se ugotavlja po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko.
45.	člen
Nadomestilo ne more biti višje, kot bi bil osebni dohodek zavarovanca,' če bi. delal.
IV.	PRISPEVEK UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
46.	člen
Delovni ljudje, združeni v zdravstvenih skupnostih, enotno dogovorijo v SR Sloveniji oblike zdravstvenega varstva, za katere uporabniki tudi neposredno prispevajo k stroškom zdravstvenega varstva, najmanjšo višino ter oprostitve plačevanja teh prispevkov.
47.	člen
Uporabniki zdravstvenega varstva plačujejo prispevek k stroškom za naslednje zdravstvene storitve in pripomočke:
1.	10 dinarjev za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept; če je cena posameznega zdravila nižja od 10 dinarjev, plača uporabnik zdravilo v celoti;
'2. 40 dinarjev — za vsak prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika;
3.	a) 20 dinarjev — za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku-specialistu, razen za preglede v dispanzerjih,
b) 40 dinarjev — za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku-specialistu, če uporabnik ne predloži napotnice, kadar je ta predpisana s statutom zdravstvene skupnosti;
4.	30 dinarjev — za prevož z reševalnim ali drugim posebnim vozilom;
5.	a) 100 dinarjev — za protezo, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo, prosto stoječi posteljni trapez in invalidski voziček; če zavarovana oseba dobi v uporabo že rabljen aparat za ekstenzijo, prosto stoječi posteljni trapez ali invalidski voziček, ne prispeva k stroškom;
b)	150 din — za ojačevalni slušni aparat in za aparat za omogočanje glasnega govora;
c)	60 din — za kontaktna stekla in lasuljo;
d)	250 din — za ortopedske čevlje;
e)	60 din — za pripomočke za oči;
f)	100 din — za kilne pasove;
g)	20 din — za berglje;
h)	100 din — za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, navleke za krn po ampu-
taciji, gumijasto žimnico;
i) 30 dirt — za razprševalnik ali inhalator.
6.	V zobozdravstvu:	d,n
—	za	vsako polno prevleko	110
—	za	vsako estetsko' prevleko	130
— Nza	vsako krono (z zatičkom)	160
—	za	vsak člen (v mostičku)	70
—	za	vsak inlay	65
—	za vsako nadomestitev fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ipd. 20
—	za	vsako totalno protezo	230
—	za	vsako parcialno protezo	290
—	za	vsak obturator	40
—	za	vsako opornico	280
—	za	totalno protezo po Meistu	350
—	za	vsak jahač ali gred	55
—	za	vsak fiksni ortodontski aparat	2'80
—	za	vsak snemni ortodontski aparat	135
—	za vsako reparaturo, prilagoditev, pod-
ložitev ali reokluzijo stare proteze	35
—	za vsako visil protezo	405
7.	5 din — za neobvezna cepljenja.
V primeru upravičenega uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki 30 odstotkov cene zobozdravstvenih storitev in pripomočkov ter 20 odstotkov cene zdravil.
48.	člen
K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz prejšnjega člena tega sporazuma uporabniki ne prispevajo:
1.	kadar uveljavljajo pravice iz najmanjšega obveznega obsega zdravstvenega varstva;
j

2.	kadar uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo;
3.	uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči, stalnih priznavalnin, pokojnin z varstvenim dodatkom in kmetje, ki jih zdravstvena skupnost iz socialnih razlogov oprosti plačila prispevkov za zdravstveno varstvo.
46. člen
K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz 47. člena tega sporazuma uporabniki ne prispevajo tudi:
1.	za prevoz z reševalnim ali drugim posebnim vozilom, če je po odredbi zdravnika, ki zdravi upravičenca, zaradi iste bolezni potreben večkratni prevoz, razen za prvi prevoz;
2.	za vrečice za vodo, pasove z vrečico za blato ali sterilne holostome po operacijah, endotrahealne kanile, stalne katetre, brizgalke za injekcije in za umetno dojko po operaciji malignega obolenja;
3.	za protezo, ortotične pripomočke, aparat za eks-tenzijo, prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček, kilni pas, berglje, nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo, na vleke za km po amputaciji in gumijasto žimnico — osebe po dvojni ali večkratni amputaciji udov nad zapestjem ali nad gležnjem in osebe, ki imajo paraplegijo, triplegijo ali tetraplegijo;
4.	otroci po dopolnjenem 15. letu starosti, če so nezmožni za samostojno življenje in delo po predpisih o invalidskem zavarovanju, in sicer za zdravstvene storitve in pripomočke iz 1., 4., 5. in 6. točke 47. člena tega sporazuma;
5.	vojaški invalidi, imetniki partizanske spomenice 1941, udeleženci NOB pred 9. IX. oziroma 13. X. 1943, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939, borci za severno mejo, odlikovanoj z redom narodnega heroja, z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, in sicer za zdravila.
50. člen
Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji na podlagi usklajenega predloga vsako leto dogovorijo ob sprejemanju I program o v in financiranja zdravstvenega varstva konkretno višino prispevkov uporabnikov k stroškom za posamezne o/blike zdravstvenega varstva.
Delovni ljudje in občani lahko v zdravstvenih skupnostih dogovorijo tudi višje prispevke k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva, kot so sprejete na podlagi tega sporazuma, če je to strokovno in družbeno utemeljeno.
V.	KONČNE DOLOČBE 51. člen
Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Spore, ki bi nastali pri izvajanju sporazuma, re. šujejo pristojni organi zdravstvenih skupnoti ozirom: pristoino sodišče združenega dela.
51.	a člen
Določbe 43. in 44. člena tega sporazuma se uporabljajo od dneva, ki ga določijo na podlagi usklajenega predloga zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji skupščine regionalnih zdravstvenih skupnosti; do tega dne se za usklajevanje nadomestila in osnove za nadomestilo osebnega dohodka uporabljajo predpisi, ki so se uporabljali od dneva uveljavitve tega sporazuma.
52.	člen	/
Ta sporazum začne veljati, ko skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije ugotovi, da so ga v enakem besedilu sprejele skupščine občinskih in regionalnih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-1/1976
Datum, dne 30. decembra 1975.
9.
Na podlagi 20., 61., 63. in 156 člena žakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) ter 2. in 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 26/75) je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na skupni seji obeh zborov dne 30. decembra
1975	sprejela naslednji
SKLEP
1.	člen
Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije ugotavlja, da so občinske in regionalne zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji sprejele samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji v besedilu predloga z dne 27. XI. 1975.
2.	člen
Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji se sporazumejo, da se v končnih določbah samoupravnega sporazuma iz 1. člena tega sklepa za 51. členom doda nov 51.a člen v besedilu:
»Določbe 43. in 44. člena tega sporazuma se uporabljajo od dneva, ki ga določijo na podlagi usklajenega predloga zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji skupščipe regionalnih zdravstvenih skupnosti; do tega dne se za usklajevanje nadomestila in osnove za nadomestilo osebnega dohodka uporabljajo predpisi, ki so se uporabljali do dneva uveljavitve tega sporazuma.«
Sporazum iz 1. člena tega sklepa začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem' listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1976 dalje: določbe 46. do-50. člena sporazuma (IV, poglavje:	Prispevek uporab-
nikov k stroškom zdravstvenega varstva) pa od 1. II.
1976	dalje, kolikor posamezne zdravstvene skupnosti niso posebej določile prejšnje uveljavitve teh določb.
St. 22-2/1976
Datum, dne 30. decembra 1975.
Zdravstvena skupnost Slovenije
Predsednik skupščine dr. Srečko Koren 1. r.
/
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
CELJE
10.
Na podlagi tretjega odstavka 55. člena v zvćzi s prvo alinco 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) so delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Žalec v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti .Celje sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja
1.	člen
S tem samoupravnim 'sporazumom zagotavljajo delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Žalec v okviru Regionalne zdravstvene .skupnosti Celje sebi in svojim družinskim članom enotno dogovorjeno pravico do:
1.	neposrednega zdravstvenega varstva, ki obsega:
a)	neposredno zdravstveno varstvo enotno dogo-\’orjeno s samoupravnim sporazumom o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji,
b)	neposredno zdravstveno varstvo dogovorjeno s tem sporazumom.
2.	pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primjeru bolezni, poškodb, poroda in smrti.
Neposredno zdravstveno varstvo po 1. točki tega Člena zagotavljajo delovni ljudje tudi vsem 'občanom z območja občin v tej regionalni zdravstveni skupnosti.
I.	NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
2.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo, ki je dogovorjeno s tem sporazumom (1. b točka 1. člena tega sporazuma) obsega:
1.	zdravniške preglede, zdravljenje bolnikov, medicinsko rehabilitacijo in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če pa to nujno zahteva zdravstveno stanje, pa tudi na bolnikovem do-mu;
2.	zdravila, ki so registrirana v državi, da so lahko v prometu, pomožni material, namenjen za uporabo zdravil in sanitarni material, če je potreben za zdravljenje;
3.	varstvo in zdravljenje zob;
4.	prevoze s posebnimi (reševalnimi) vozili in prenos ponesrečenca v gorah od kraja nesreče do kraja od koder je mogoč prevoz.
3.	člen
ffačin uresničevanja in uveljavljanja pravic iz prejšnjega člena tega sporazuma določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
4.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu obsega ob pogojih, ki jih določi zdravstvena skupnost, tudi pravico do:
1.	zabotehnične pomoči in zobotehničnih sredstev;
2.	protez, ortopedskih, slušnih, očesnih ter drugih pripomočkov tgr pomožnih in sanitarnih priprav;
3.	zdravljenje v zdraviliščih, ki uporabljajo naravna zdravila faktorje in to kot:
a)	nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja na hospitalni način (nujno zdravljenje);
b)	nadaljevanje ali nadomestilo ambulantnega zdravljenja na ambulantni način (koristno zdravljenje).
5.	člen »
Podrobnejši obseg, pogoje in način uresničevanja in uveljavljanja pravic iz prejšnjega člena, določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
6.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z odkrivanjem, preprečevanjem, zatiranjem in zdravljenjem tuberkuloze, veneričnih in drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS, obsega zlasti:
—	odkrivanje nalezljivih bolezni z ugotavljanjem njihovih povzročiteljev in z zasledovanjem trajanja kužnosti;
—	zdravstveno nadzorstvo klicenoscev in oseb iz njihove okolice;
—	obvezne imunizacije in revakcinacije proti nalezljivim boleznim;	\
—	karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom: dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri bolnikih v zvezi z nalezljivo boleznijo: izolacijo bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi.
Pri tuberkulozi obsega ta oblika zdravstvenega varstva zlasti:
—	fluorografske preglede prebivalstva v starosti nad 24 let;
—	zdravniške preglede oseb, pri katerih je podan sum ali pri katerih obstaja utemeljena možnost svežega ali povratnega obolenja za tuberkulozo;
—	patronažo tuberkuloznih bolnikov;
—	tuberkulozno testiranje, retestiranje in BCG vakcinacijo;
Pri spolnih boleznih obsega ta oblika zdravstvenega varstva zlasti:
—	odkrivanje spolnih bolezni ob drugih zdravniških pregledih z dodatnimi preiskavami, če se utemeljeno sumi, da gre za spolno bolezen;
—	zdravniške preglede z ustreznimi preiskavami oseb, pri katerih je podan sum ali utemeljena možnost obolenja za spolno boleznijo;
—	patronažo obolelih za spolno boleznijo;
—	preventivne serološke preglede na lues pri nosečnicah.
7.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo pri duševnih bolnikih, ki utegnejo zaradi narave in stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen 6 posebnim sporazumom enotno za vso skupnost v SRS obsega zlasti:
—	bolnišnične in izvenbolnišnične zdravniške preglede ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico ter patronažo ali socialno službo;
—	psihiatrično nadzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih.
8.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo žensk v zvezi i nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS obsega zlasti:
—	zdravstveno nadzorstvo nosečnic z zdravniškimi pregledi ter patronažo nosečnic;
—	strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnice;
—	zdravniške preglede otročnice v zvezi s porodom in babiško nego;
—	zdravniške preglede in svetovanja kontracepcije za ženske v rodnem obdobju.
9.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo novorojenčkov dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotne ža vse skupnosti v SRS, obsega zlasti vse strokovno potrebne in racionalno uporabljene ukrepe za čim popolnejše in čim učinkovitejše zdravstveno varstvo te skupine prebivalstva.
10.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 19. leta starosti in rednih študentov do 26. leta starosti in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS, obsega vselej zlasti:
—	sistematične preglede;
—	varstvo in zdravljenje zob;
—	prepričevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice;
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvari vida, pri anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.
11.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS obsega zlasti zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena.
12.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z aktivnostjo za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčnih mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS, obsega zlasti:
—	odkrivanje (detekcija) in zdravljenje zanesljivo ugotovljenih predrakastih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah;
—	periodične zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo:
—	odkrivanje sladkorne bolezni v zdravstvenih organizacijah, medicinsko rehabilizacijo ter patronažno nadzorstvo;
—	pregled urina na sladkor pri lluorograiiranju:
—	odkrivanje (detekcija; mišičnih in živčnomi-šičnih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah tei medicinsko rehabilitacijo;
—	redne kontrolne preglede in patronažno nadzorstvo;
—	medicinsko indicirane ortopedske pripomočke.
13.	člen
Neposredno zaravstveno varstvo je tudi aktivnost za .organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva, ki obsega programirano- zdravstveno vzgojo v zvezi z najmanjšim obveznim obsegom zdravstvenega vaist va, kot je to dogovorjeno s . posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS.
Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja \ obliki organiziranih predavanj, seminarjev, letakov brošur, skupinskih demonstracij in podobno ter v obliki skupinskega dela z določenimi vrstami bolnikov.
14.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po 1. točki 1. člena tega sporazuma obsega poleg prevozov z reševalnimi avtomobili (4. točka 2. člena tega sporazuma i tudi pravico do prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če je' prevoz medicinsko indiciran.
Stroški prevoza se povrnejo upravičencu, če znaša razdalja od njegovega prebivališča oz. delovnega mesta oz. najbližje postaje javnega prevoznega sredstva do zdravhika oz. do zdravstvene organizacije najmanj 15 km. Ta omejitev pa ne velja za prevoz s posebnimi (reševalnimi) avtomobili v zdravstveno organizacijo ali iz nje.
15.	člen
Kadar gre pri uveljavljanju zdravstvenega varstva za pravico do ortopedskih in drugih medicinske indiciranih pripomočkov, se ta pravica uveljavi v obsegu in na način, kot to predpiše zdravstvena skupnost za svoje upravičence.
16.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti lahko določijo, če 'se o tem niso že dogovorile s posebnim sporazumom o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva enotno za vse skupnosti v SRS, s samoupravnim aktom v okviru regionalne zdravstvene skupnosti enoten prispevek uporabnikov k stroškom za tele vrste zdravstvenih storitev:
1.	za zdravila, pomožni in sanitarni material;
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen za zahtevo uporabnika;
3.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, če ne gre za pregled v dispanzerju;
4.	za intervencije ob prekinitvi nosečnosti;
5.	za prevoz s posebnim vozilom in za prenos ponesrečenca v gorah;
6.	za proteze, ortopedske, slušne, očesne in druge pripomočke, pomožne in sanitarne priprave;
7.	za varstvo in zdravljenje zob, zobotehnično pomoč in zobnoprotetična sredstva;
8.	za intervencijo in zdravljenje zastrupitve z alkoholom, oziroma zaradi pijanosti;
9.	za neobvezna cepljenja.
17.	člen
Ne glede na določila 3. in 5. ciema tega sporazuma je zavarovancem, ki so na delu v tujini (56. in 57. člen zakona) in njihovim družinskim člapom (59. člen zakona), ki so z njimi v tujini, in zavarovancem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, zagotovljena nujna zdravniška pomoč v prvih šestih mesecih v breme skupnosti; po šestih mesecih pa zdravstveno varstvo, ki je po tem sporazumu zagotovljeno drugim zavarovancem.
Upravičencu do zdravstvenega varstva, ki je v tujini po zasebnem opravku, je zagotovljeno zdravstveno varstvo le v prvih treh mesecih bivanja v tujini in sicer nujna zdravstvena pomoč
18.	člen
Ce je osebam iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, prevzema zdravstvena skupnost stroške tega zdravljenja le do treh mesecev. Ce pa traja zdravljenje v bolnišnici dalj kot tri mesece prevzatjne skupnost od prvega dne četrtega meseca samo toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje v državi.
19.	člen
Nujna zdravniška pomoč gre v breme zdravstvene skupnosti, če je hkrati neodložljiva in samo do takrat, dokler se bolnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v državo.
Osebi, ki uveljavlja zdravstveno varstvo v tujini v večjem obsegu ali daljši čas, kot to določata prejšnja člena tega sporazuma, se povrnejo v dinarjih stroški do višine, kolikor bi stalo tako 'zdravljenje po predpisih zdravstvene skupnosti v državi.
20.	člen
Zdravstvena skupnbst plača stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, po cenah, ki jih določi jugoslovanska zveza zdravstvenih skupnosti oziroma po njenem pooblastilu diplomatsko — konzularna predstavništva SFRJ v tujini.
Zdravstvena skupnost plača oziroma povrne stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, v deviznih sredstvih v mejah zakonitih predpisov, če pa to ni mogoče, pa v dinarjih.
V vseh primerih, ko se uveljavi zdravstveno varstvo v tujini, mora prispevati 'upravičenec del stroškov zdravstvenega varstva v znesku, kolikor bi moral prispevati (patricipirati) k stroškom zdravstvenega varstva, uveljavljenega v državi.
21.	člen
Stroški za preglede in cepljenje pred odhodom v tujino ne gredo v breme zdravstvene skupnosti.
22.	člen
Zdravstvena skupnost sme, upoštevajoč svoja sredstva in nujnost zdravljenja, poslati upravičenca do zdravstvenega varstva na zdravljenje v tujino, če ugotovi strokovni kolegij ustrezne klinike, da so v državi izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, v tujini pa je utemeljeno pričakovati uspeh. V takem primeru plača skupnost vse stroške zdravljenja in potne stroške.
II.	DENARNE PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
1.	Nadomestil^ osebnega dohodka
23.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) ob zadržanosti je zagotovljeno zavarovancu:
1.	če je začasno zadržan zaradi medicinskih preiskav;
2.	če zaradi bolezni ali poškodbe ne more delati;
3.	če je na porodniškem dopustu;
4.	če je začasno zadržan zaradi transplatacije kože, živega tkiva, ali organov v korist druge osebe;
5.	če je odsoten z dela zaradi dajanja krvi;
6.	če je določen za zdravstveno nego obolelega ožjega družinskega člana ali otroka po 2. alineji 59. člena zakona;
7.	če je v izolaciji oziroma za čas spremstva, ki ju odredi zdravnik.
Nadomestilo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno zavarovancem — delavcem in z njimi izenačenim osebam (1. odstavek 56. člena) v primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni pa tudi osebam iz 74. člena zakona; zavarovancem iz 1 odstavka 57. člena zakona pa le pod pogoji iz 24. člena tega sporazuma.
V primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni gre nadomestilo tudi osebam, ki so zavarovane za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni po 70. členu zakona. Upokojencem v združenem delu v delovnem razmerju in tistim upokojencem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, gre nadomestilo le, če v tem času prejmejo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnino v zmanjšanem znesku.
24.	člen
Zavarovanci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije ip so ostali v tem čašu zavarovani pri zdravstveni skupnosti (detaširani delavci), in zavarovanci — delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) zavarovanca, oziroma zavarovanci, ko so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani oziroma so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma dnevnic ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oziroma dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih trideset dni sam delodajalec, potem pa se mu izplačuje nadomestilo na račun zdravstvene skupnosti.
Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu, pa so zavarovani pri zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani oziroma kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvene skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji.
•	25. člen
Osebje na ladjah ima tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka na račun organizacije, ki ji pripada ladja.
26.	člen
Zavarovancem, ki zaradi medicinske rehabilitacije delajo polni ali skrajšani delovni čas po odredbi
pristojnega zdravnika . ali izvedenskega organa na ustreznem delovnem mestu, je zagotovljena razlika med osebnim dohodkom, doseženim na takem delovnem mestu oziroma v skrajšanem delovnem času, in osebnim dohodkom, ki bi jim šel, če bi delali na svojem delovnem mestu polni delovni čas.
27.	člen
Pravico do nadomestila imajo v primeru iz 1. in
2.	točke 23. člena tega sporazuma tudi kmetje, ki opravljajo občasna dela pri organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnih delodajalcih, če je zadržanost posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
28.	člen
Pravico do nadomestila ob zadržanosti ima tudi zakonec umrlega obrtnika ali tisti' otroci, ki so dopolnili 15. leto starosti in v skladu z obrtnim zakonom vodijo obratovalnice po poslovodji, če v obratovalnici delajo. Kadar pripada nadomestilo otrokom gre nadomestilo le najstarejšemu otroku.
29.	člen
Zavarovancu, ki mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bil zavarovan, je za-gotoyljeno nadomestilo tudi po prenehanju te lastnosti, če zboli ali se poškoduje v 30 dneh po prenehanju lastnosti.
30.	člen
Zavarovanka ima pravico do nadomestila meu porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom.
Zavarovanka, ki nastopi po preseji zdravnika porodniški dopust prej, kot 45 dni pred porodom, ima pravico do nadomestila tudi za te dni.
Pravico do nadomestila za podaljšan (porodniški dopust ali skrajšan delovni čas po porodu urejajo splošni akti skupnosti otroškega varstva.
31.	člen
Zavarovanki, ki ji je prenehala lastnost delavke v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bila zavarovana, je zagotovljeno nadomestilo med porodniškim dopustom tudi po prenehanju lastnosti, če je bila ob nastopu teh okolnosti (prenehanju) noseča.
32 člen
Nadomestilo med negovanjem obolelega otroka (1 in 2. alinea 59. člena zakona) do starosti 7 let je zagotovljeno največ za 15 dni v posameznem primeru v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroka do starosti 7 let oziroma do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
33.	člen
Zavarovanci, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, izjemoma nimajo pravice do nadomestila. razen' za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta, četudi jim zavarovanje ni prenehalo. Pravico do na-
domestila pa pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo.
34.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila v breme zdravstvene skupnosti za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču oziroma, ko mu skupnost prizna le povračilo stroškov za zdravstvene storitve, razen če je bil na dan pregleda pred izvedenskim organom že zadržan in je še zadržan, ko nastopi zdravljenje.
35.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila:
1.	če si nalašč povzroči nezmožnost za delo;
2.	če se ukvarja s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravlja delo, za katerega dobiva osebni dohodek.
Zavarovanec nima pravice do nadomestila za ves čas zadržanosti oziroma za ves čas, v katerem je opravljal dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Zavarovancu se ustavi izplačevanje nadomestila'
1.	če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo;
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled.
Zavarovancu se preneha izplačevati nadomestilo v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je storil dejanje, s katerim je preprečeval ozdravljenje ali usposobitev za delo, oziroma od datuma, ki mu je bil v vabilu določen za zdravniški oziroma komisijski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja, oziroma dokler se ne odzove va bilu.	y
36.	člen
Opredelitev osnove za nadomestilo in način usklajevanja nadomestila z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji doloća samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
37.	člen
Ko gre> nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti znaša za čas od 31. do 60. dneva 80 “/o od osnove od 61 dneva dalje pa 90 Vo od osnove.
Nadomestilo, izračunano po prejšnjem odstavku ne more biti višje od zneska osebnega dohodka, ki se šteje za osnovo pri odmeri pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na kategorijo zavarovančevega delovnega mesta v SR Sloveniji za zavarovanca, ki je zadržan več kot lete dni, pa tudi ne višje kot osebni dohodek, če bi delal.
Ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca, znaša za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol 100 odstotkov od osnove.
38.	člen
Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila se za tisti čas, ko je v stacionarni zdravstveni organizaciji, v kateri Ima nastanitev in hrano, zmanjša izračunano nadomestilo po prejšnjih členih in sicer za 20 odstotkov od prvega dne. ko gre nadomestilo v breme skupnosti, če nima nobenega vzdrževanega družinskega člana. Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovanki med porodniškim dopustom.
39.	člen
Zavarovancu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v .organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti "ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu znižal osebni dohodek v tem času.
40.	člen
Zavarovancu, ki postane v 30 dneh po končani zadržanosti znova zadržan zaradi iste bolezni oziroma enakega primera, se ta zadržanost računa kot nadaljevanje prejšnje (nepretrgana zadržanost) in sicer glede osnove in glede odstotka za odmero nadomestila.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru zdravstvene nege družinskega člana.
41.	člen
Zavarovancu, ki se poškoduje ali zboli za drugo boleznijo v času, ko je še zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe, se glede osnove in odstotka za nadomestilo šteje kot da je zadržan zaradi prve. bolezni ali poškodbe.
Ce v primeru iz prejšnjega odstavka prva bolezen ali poškodba daje zavarovancu pravico do 100 odstotnega nadomestila, pa mu druga bolezen ali poškodba ne daje enake pravice, se mu nadomestilo ob upoštevanju iste osnove ustrezno zniža z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. Ce pa ima zavarovanec na podlagi druge bolezni ali poškodbe pravico do višjega nadomestila, se mu to ustrezno zviša z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo.
42.	člen'
Zavarovanki, ki je začasno zadržana, pa v tem času nastopi porodniški dopust, se s 45. dnem pred predvidenim porodom na novo odmeri nadomestilo za porodniški dopust in se ji preneha izplačevati nadomestilo po 37. členu tega sporazuma, če pa je po končanem porodniškem dopustu še nadalje zadržana zaradi bolezni ali poškodbe pred nastopom porodniškega dopusta, se ji nadomestilo izplačuje po takrat ugotovljeni osnovi in po odstotku glede na čas zadržanosti.
V primeru, da zavarovanka zboli med porodnir škim dopustom in ta bolezen traja tudi po izteku porodniškega dopusta, se ji ha novo odmeri nadomestilo po 37. členu tega sporazuma.
43.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu od prvega dne zadržanosti, ne glede na dobo predhodnega zavarovanja. Nadomestilo gre v breme organizaciji združenega dela, zasebnega delodajalca oziroma občana, ki oprtivlja dejavnost s samostojnim osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, za prvih 30 dni zadržanosti. razen za izolacijo, spremstvo, nego družinskega člana in otrok iz 2. alineje 59. člena zakona, za porodniški dopust in za transplantacijo kože. živega tkiva ali organov v korist druge osebe, ko gre nadomestilo v celoti v breme skupnosti.
44.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu za tiste dneve ozirom® ure, za katere bi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrade, oz. nadomestilo zanje.
Zavarovancu, pri katerem nastopi zadržanost med tem ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
45.	člen
Zavarovanec, ki išče zdravniško pomoč v delovnem času, ima pravico do nadomestila za izgubljen čas zaradi iskanja zdravniške pomoči le, če je bila zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oz. zdravstvene organizacije.
46.	člen
Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi zadržanosti, dokler za ocenjevanje delanezmožnosti pooblaščeni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi; da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oziroma dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
2.	Pravica ob nesreči pri delu hi obolenja za poklicno
boleznijo
47.	člen
Pravice v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno bolezen obsegajo:
1.	zdravstveno varstvo, zlasti preventivno, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo;
2.	vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedska sredstva, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo ter da se jim povrne njihova delovna zmožnost; •
3 nadomestilo osebnega dohodka za ves čas. ko traja začasna zadržanost pd dela ki jo ie povzročila nesreča pri delu oziroma obolenje za poklicno boleznijo v višini, ki jo določa zakon in potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom in rehabilitacijo.
Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju.
48.	člen
Poleg pravic iz prejšnjega člena zagotavljajo Iz svojih sredstev organizacije združenega dela in zasebni delodajalci še pravico po 73. členu zakona.
3.	Denarna povračila
49.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov pod pogoji tega sporazuma ima tudi spremljevalec za osebo, ki ji je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa nujno potreben, ko potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
50.	člen
Potni stroški za vrnitev obolelega zavarovanca, vkrcanega na ladji, bremenijo zdravstveno s hipnost šele od izkrcanja v domačem pristanišču.
51.	člen
Povračilo potnih stroškov za zavarovane osebe obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov;
2.	pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju (dnevnica).
52.	člen
Povračilo prevoznih stroškov se priznava za najkrajšo razdaljo in po tarifi za redna prevozna sredstva javnega prometa.	j
53.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju (dnevnice) določa samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
54.	člen
Ob smrti zavarovancev iz 56. in 57. člena zakona in njihovih družinskih članov, razen zavarovancev — kmetov, preužitkarjev, uživalcev stalnih kmečkih preživnin, uživalcev kmečkih starostnih pokojnin in njihovih družinskih članov ter uživalcev stalnih priznavalnin, družbenih preživnin in stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovih družinskih članov, ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do delnega povračila stroškov pogreba (pogrebnine). Pogrebnina gre tudi za osebe iz 70. in 74. člena zakona, četudi niso bili zavarovanci, če je smrt nastopila kot posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
Znesek pogrebnine določi samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
55.	člen
Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki je umrl in bil pokopan zunaj območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila zdravstvena skupnost na območju katere je bil pokop opravljen, če je za upravičenca to ugodnejše. Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki umre med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov v državi in kraju, v katerem je zavarovana oseba umrla.
56.	člen
Družinski člani zavarovancev —^ delavcev in z njimi izenačenih oseb, uživalci prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanci iz 57. člena zakona, ki jih je zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo ob njegovi smrti pravico do nosmrtnine.
57.	člen
Višino posmrtnine določa samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
III.	UPRAVIČENCI DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANE OSEBE
•	58. člen
Pravico do neposrednega zdravstvenega varstva po tem sporazumu gre:
1.	osebam iz 56. do 58. člena zakona (zavarovanci);
2.	družinskim članom zavarovancev iz 1. točke tega člena, ki jih določa 59. člen tega zakona.
3.	občanom, ki so pri občinskih organih, pristojnih za prijavno-odjavno službo, prijavljeni s prebivališčem na območju zdravstvene skupnosti-
59.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu uveljavijo upravičenci po postopku, na način in pod pogoji, ki so predpisani v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene skupnosti, v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona, ostali občani pa v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri imajo stalno prebiva lišče v občini.
60.	člen
Pravice, s katerimi si delovni ljudje zagotovijo z zdravstvenim zavarovanjem socialno varstvo v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti, gredo zavarovancem in njihovim družinskim članom, v obsegu, pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ta sporazum, statut m drugi splošni akti zdravstvene skupnosti.
61.	člen
Pravice iz prejšnjega člena gredo v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so si upravičenci/.pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona.
IV.	KONČNE DOLOČBE
62.	člen
Do izdaje samoupravnega akta, s katerim se bo predvidel podrobnejši obseg, pogoji in način uresničevanja in uveljavljanja neposrednega zdravstvenega varstva, se bo neposredno uporabljalo določilo 76. člena zakona o zdravstvene varstvu, ki določa:
»Kadar se uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja drugače, kot to določajo samoupravni splošni akti skupnosti, ali se uživajo zunaj območja skupnosti ah v tujini, krije stroške zdravstvena skupnost najmanj v višini, kot , bi jih plačala po 'svojih samoupravnih splošnih aktih, kadar tako zdravljenje zahteva zavarovanec, sicer pa po dejanskih stroških.
63.	člen
Osebe, ki na dan, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
64.	člen
Osebe, ki po določilih tega sporazuma ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uživanje pravic, katere so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začasno uporabo teh pravic, kakor da izpopolnjujejo pogoje, predpisane s tem Sporazumom.
65.	člen
Organi zdravstvene skupnosti morajo najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta sporazum v veljavo, sprejeti vse ostale samoupravne akte oziroma predpise, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
66.	člen
Pri uporabi tega samoupravnega sporazuma se morajo upoštevati določbe samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SRS. ki se v primeru neskladnosti neposredno uporabljajo.
67.	člen
OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA—SAVA 11.
Skupščina Območne vodne skupnosti Ljubljanica— Sava je na svoji 3. redni seji, dne 26. decembra 1975 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAČASNEGA STATUTA
območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava
1.	člen
Naziv tega samoupravnega splošnega akta se spremeni tako, da glasi:
Ta sporazum začne veljati, ko skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje ugotovi, da ga je sprejela večina delovnih ljudi v občinskih zdravstvenih skupnostih Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur. Šmarje pri Jelšah in Žalec in se objavi v Uradnem listu SRS.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti
Brežice, predsednik
Maks Toplišek 1. r.
Celje, predsednik
Alojz Potočnik 1. r.
Laško, predsednik
Avgust Pinler, inž. 1. r.
Mozirje, predsednik
Vili Platovšek, dipl. pr. 1. r.
Sevnica, predsednik
Ivan Š ribar, inž. 1. r. Slov. Konjice, predsednik
Alojz Korošec 1. r.
Šentjur, predsednik
dr. Andrej Fidler 1. r.
Šmarje, predsednik
Igor Ojinovski, dipl. inž. 1. r.
Žalec, predsednik
Alojz Hruševar 1. r.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje je na svoji seji dne 29. decembra 1975
ugotovila
da so delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec sprejeli ta samoupravni sporazum v enakem besedilu.
St. 022-1/75
Celje, dne 29. decembra 1975.
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Celje
Predsednik skupščine
Stane Senlčar 1. r.
»STATUT
Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava«
2.	člen
V 4. členu se doda 2. odstavek, ki glasi:
»Znak Območne vodne skupnosti je v kvadratu. V znaku sta stilizirani črki VS. Zaščitna barva znaka je zelena.«
3.	člen
V	5. členu se črtata 2. in 3. odstavek.
4.	člen
8.	člen se spremeni in glasi:
»Temeljne in druge organizacije združenega dela ter skupnosti, ki opravljajo gospodarsko in komunalno gospodarsko dejavnost in občani, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ter krajevne skupnosti, ki niso člani Območne vodne skupnosti, lahko pridobijo status člana s podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti.«
5.	člen
V	9. členu se na koncu 3. alinee 5. odstavka črta pika ter vstavi naslednje besedilo:
»— komisija za plan in analize,
—	komisija za investicije,
—	revizijska komisija.«
6.	člen
Za 16. členom sc dodajajo členi, ki glasijo:
»16. a člen
Oba zbora skupščine na prvi seji izvolita predsednika in namestnika predsednika skupščine.
Predsednik predstavlja in zastopa skupnost.
Prvo sejo novoizvoljene skupščine skliče predsednik skupščine predhodnega mandata ter ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
16.	b člen
Zbor uporabnikov voda in zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij imata vsak svojega predsednika. ki vodita zasedanja zborov v primerih, ko zasedata in glasujeta ločeno.
Predsednika imenujeta zbora pa prvi seji zborov.
16.	c člen
Delegat skupščine ima pravico in obveznost:
—	udeleževati se sej skupščine ki drugih organov, če je za to pooblaščen,
—	biti seznanjen z delom Območne vodne skupnosti,
—	odločati o vseh zadevah, o katerih razpravlja in sklepa skupščina,
—	aktivno sodelovati pri delu skupščine z dajanji mnenj, pripopib, vprašanj po poprejšnjem posvetu z delegacijo, ki ga je delegirala,
—	predlagati skupščini sprejem sklepov,
—	poročati delegacijam, ki so ga delegirale o svojem delu in sprejetih sklepih skupščine.
Delegat je za svoje delo odgovoren delegaciji, ki ga je delegirala v skupščino. Ta ga lahko odpokliče, če meni, da svojih obveznosti ne opravlja v redu.
16.	d člen
Član skupnosti ali delegat imata pravico postavljati na skupščini vprašanja iz kateregakoli področja dejavnosti Območne vodne skupnosti. Organi Območne vodne skupnosti, so dolžni na ta vprašanja odgovoriti ali preskrbeti odgovor na istem ali prvem naslednjem zasedanju skupščine, če skupščina ne odloči drugače.
Član skupnosti ali delegat imata pravicp zahtevati postavitev določene zadeve na dnevni red pristojnega organa skupnosti.«
7.	člen
Na koncu 6. alinee 17. člena se doda naslednje besedilo:	'
»oziroma jih odpokliče, če meni, da svojih obveznosti ne opravljajo v redu po postopku predpisanem v poslovniku o delu skupščine oziroma izvršnega odbora.«
9. alinea se spremeni in glasi:
»— predpisuje postopek in način izdajanja vodnogospodarskih smernic, postopek za izdajo mnenj k vodnogospodarskim soglasjem in vodnogospodarskim dovoljenjem.«
Za 12. alineo se dodasta novi, ki glasita:
»— dokončno sklepa o zahtevi plačnika vodnega prispevka za preizkus pravilnosti odločitve izvršnega odbora, ko je le-ta na zahtevo plačnika vodnega prispevka že odločil,
—	sklepa o zahtevah Območne vodne skupnosti oziroma plačnikov vodnega prispevka za preveritev pravilnosti odločitev izvršnega odbora, ko le-ta v skladu s svojo pristojnostjo odloča.«
8.	člen
V 18. členu se črta 3. odstavek.
9.	člen
2.	stavek 1. odstavka 22. člena se spremeni in glasi:
»Zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij sklepa o spornih vprašanjih le izjemoma in sicer, kadar sklepa o potopku in načinu izdajanja vodnogospodarskih smernic oziroma postopku za izdajo mnenj k vodnogospodarskim soglasjem in vodnogospodarskim dovoljenjem ter o načrtih za obrambo pred poplavami.«
10.	člen
Za 28. členom se dodasta nova člena, ki glasita: »28. a člen
Sankcije, ki jih predlaga samoupravno razsodišče skupščini so:
—	opomin izrečen na seji skupščine,
—	javni opomin. Izrečen na seji skupščine, ki se objavi v javnem sredstvu obveščanja.
—	sklep o izključitvi kršilca iz članstva skupnosti.
28.	b člen
Delegata — člana samoupravnega razsodišča lahko tisti, ki ga je izvolil odpokliče, če meni, da svojih obveznosti, ki so enake obveznostim delegata skupščine ne opravlja v redu, po postopku, ki je predpisan v poslovniku o delu samoupravnega razsodišča.«
11.	člen
V	32. členu se doda nov 3. odstavek, ki glasi:
»Delegata — člana lahko tisti,' ki ga je izvolil
odpokliče, če meni, da svojih obveznosti, ki so enake obveznostim delegata skupščine ne opravlja v redu ,po postopku, predpisanem v posebnem samoupravnem splošnem aktu, ki ga sprejme odbor.«
12.	člen
V	35. členu se za 4. alineo dodajo nove alinee, k glasijo:
»— sklepa zakupne pogodbe za zakup obrežnih in drugih vodnih parcel,
—	sklepa pogodbe o odškodninah za motenje ali poškodovanje posesti,
—	sklepa pogodbe v zvezi z nakupom oziroma prodajo zemljišča ali objektov ter o tem poroča skupščini,
—	odloča o virmaniranju sredstev v finančnem načrtu v primerih, .ko je to objektivno potrebno in o tem poroča skupščini.«
13.	člen
Za 42. členom se dodajo novi členi, ki glasijo:
»Komisija za plan in analize
42.	a člen
Komisija za plan in analize šteje 3 člane.
V	delo komisije spada priprava materiala s področja planov in analiz, o katerih bo razpravljal izvršni odbor in sklepala skupščina.
Komisija za investicije
42.	b člen
Komisija za investicije šteje 5 članov.
V	delo komisije spada preglted investicijsko-teh-nične dokumentacije, zbiranje ponudb in analiziranje ponudb za gradnjo investicijsko-tehničnih objektov.
Komisija tudi precenjuje ekonomsko upravičenost gradnje vodovodov, kanalizacij, čistilnih naprav, regulacij, melioracij in spremljajočih objektov.
Revizijska komisija
42.	c člen
Revizijska komisija šteje 3 člane.
V	delo komisije spada pregled in potrditev pro-
jektov za hidrotehnična dela. ki jih financira Območna vodna skupnost razen projektov, katere pregleduje in potrjuje posebna komisija Zveze vodnih skupnosti po posebnem sporazumu.	»
"Komisija za informacije
42.	d člen
Komisija za informacije šteje 3 člane.
V	delo komisije spada skrb za obveščanje članov skupnosti in delegatov.«
14.	člen
48. člen se črta.
20.	člen
54. člen se črta.
15.	člen
49. člen se črta.
16.	člen
5Q. člen se črta.
21.	člen
57. člen se spremeni in glasi:
»Samoupravne splošne akte Območne vodne skupnosti je potrebno urediti skladno s spremembami in dopolnitvami statuta v 12 mesecih od dneva, ko ta stopi v veljavo.«
17.	člen
51.	člen se črta.
18.	člen
52.	člen se črta.
19.	člen
53.	člen se črta.
22.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 26. decembra 1975.
Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava
Predsednik skupščine
Ivan Rupnik 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
12.
Na podlagi 68. in 70. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. odstavka 11. člena zakona o izobraževalnih skupnostih, (Uradni list SRS, št. 38-443/74) sklenejo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, združeni v izobraževalnih skupnostih Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Lj ubij ana Vič-Rudnik
v
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana
I.	SPLOSNA NAČELA
1.	člen
Člani združeni v izobraževalnih skupnostih občin v Ljubljani ustanavljajo mestno izobraževalno skupnost Ljubljana.
2.	člen
Člani bomo preko delegacij izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani v mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana:
—	vsklajevali letne, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja vzgojnoizobraževalnih dejavnosti ter spremljali in ocenjevali njihovo uresničevanje,
—	sklepali samoupravne sporazume in družbene dogovore za katere so se dogovorili delovni ljudje in občani organizirani v izobraževalnih skupnostih občin v Ljubljani,
—	skupno sprejemali enotna merila in kriterije za svobodno menjavo dela pri financiranju vzgojno-izobraževalnlh dejavnosti,
—	vsklajevali merila in kriterije za zagotavljanje solidarnostnega prelivanja sredstev med izobraževalnimi skupnostmi občin v Ljubljani v skladu z usklajenimi programi in enotnimi merili za financiranje teh dejavnosti,
—	sprejemali programsko politiko, usmeritev in združevali sredstva za financiranje programov vzgoj-
noizobraževalnih organizacij, ki so skupnega pomena, nižje glasbene šole, delavske univerze (osnovna šola za izobraževanje obraslih, družbeno izobraževanje mladine, šole za starše, šole • za življenje), svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, posebne osnovne šole'Janeza Levca, doma Malči Belič za osnovnošolske otroke, pedagoške skupine v Pionirskem domu v Ljubljani, Mestne zveze organizacij zq tehnično kulturo Ljubljana in drugih za katere se sporazumejo izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani,
—	sprejemali program in določali sredstva in kriterije za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, določali enotno štipendijsko politiko in združevali sredstva za štipendiranje za področje vzgoje in izobraževanja,
—	koordinnirali delo pri izgrajevanju sistema in načrtovanju razvoja usmerjenega izobraževanja,
—	odločali o delitvi sredstev, ki jih v skladu z dogovorjenim programom združujejo izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani za investicijsko vzdrževanje,
—	odločali o porabi sredstev z dogovorom združene amortizacije nepremičnin,
—	odločali o drugih skupnih zadevah za katere se dogovorijo izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani. '
3.	člen
Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut sprejme skupščina mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Statut začne veljati, ko ga potrdi Skupščina mesta Ljubljana.
Skupnost predstavlja predsednik skupščine mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana.
II.	SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTI
4.	člen
Mestno izobraževalno skupnost Ljubljana upravlja skupščina, ki ima 75 delegatskih mest.
Ustanovitelji pošiljajo preko skupščin izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani po 15 delegatov v skupščino mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Pri tem upoštevajo sorazmerno zastopanost delegatov
delavcev iz temeljnih organizacij združenega dela, delegatov občanov iz krajevnih skupnosti in delegatov delavcev iz organizacij združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja.
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delavcev iz temeljnih organizacij združenega dela in delegati občanov iz krajevnih skupnosti; zbor izvajalcev pa delegati delavcev iz organizacij združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja.
Izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani imajo po 10 delegatskih mest v zboru uporabnikov in po 5 delegatskih mest v zboru izvajalcev.
Pri delu mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana sodelujejo tudi organizacije in društva, ki opravljajo dejavnost s področja delovanja skupnosti. Način sodelovanja se opredeli v statutu skupnosti.
5.	člen
Skupščina mestne .izobraževalne skupnosti Ljubljana:
—	sprejema v soglasju s skupščinami izobraževalnih skupnosti občin statut in samoupravne sporazume,
—	sprejema druge splošne akte skupnosti,
—	vsklajuje letne, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja vzgojnoizobraževalne dejavnosti, spremlja in ocenjuje njihovo uresničevanje,
—	sprejema skupaj z izobraževalnimi skupnostmi občin v Ljubljani enotna merila in kriterije za svobodno menjavo dela in za financiranje vzgojnoizobra-ževalnih dejavnosti v občinah in mestu,
—	sprejema skupaj z izobraževalnimi skupnostmi občin v Ljubljani merila in kriterije za zagotavljanje solidarnostnega prelivanja sredstev med izobraževalnimi skupnosti občin v Ljubljani v skladu z vsklaje-nimi programi in enotnimi merili za financiranje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti v občinah in mestu,
—	sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun skupnosti,
—	odloča o porabi sredstev z dogovorom združene amortizacije nepremičnin,
—	odloča o delitvi z dogovorom združenih sredstev za investicijsko vzdrževanje,
—	voli predsednika skupščine skupnosti, Izvršni odbor skupščine in predsednika izvršnega odbora,
—	voli namestnika predsednika skupščine skupnosti ter druge organe skupnosti,
—	sprejema programe in določa sredstva in kriterije za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev na področju vzgoje in izobraževanja,
—	sprejema skupaj s skupščinami izobraževalnih skupnosti občin enotno štipendijsko politiko za področje vzgoje in izobraževanja,
—	odloča o programih, usmeritvi in financiranju vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki so skupnega pomena.
—	koordinira delo pri izgrajevanju sistema in načrtovanju razvoja usmerjenega izobraževanja,
—	odloča o drugih skupnih zadevah za katere se dogovorijo izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani.
6.	člen
Skupščina sprejema odločitve z večino glasov navzočih delegatov. Pri sprejemanju odločitev po 3. in
4.	alinei 6. člena odloča skupščina z enakopravnim odločanjem zbora unorabnikov in zbora izvajalcev.
Če zbora ne sprejmeta odločitve v enakem besedilu, se opravi usklajevalni postopek v skladu s statutom.
7.	člen	,
' Skupščina skupnosti dela na sejah. Seja je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica delegatov.
Seja zbora je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica delegatov zbora.
8.	člen
Izvršni odbor skupščine mestne izobraževalne skup- ' nosti Ljubljana šteje do 21 članov.
Izvršni odbor skupščine mestne izobraževalne skupnosti vodi predsednik izvršnega odbora, ki ga izvoli skupščina skupnosti.
9.	člen
Izvršni odbor skupščine mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana;
—	izvaja sklepe skupščine,
—	izvaja samoupravne sporazume in druge splošne akte. ki jih je sprejela skupščina,
—	vsklajuje delo posebnih teles,
—	pripravlja osnutke družbenih dogoVorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini skupnosti,
—	ustanavlja odbore in sekcije za opravljanje posameznih nalog in za proučevanje stanja in razvoja na posameznih področjih,
—	sklepa pogodbe z vzgojnoizobraževalnimi zavodi in z drugimi organizacijami, ki opravljajo naloge skupnega pomena za vzgojnoizobraževalno delo na območju izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani,
—	sodeluje z izvršnimi odbori Izobraževalnih skupnosti -občin v Ljubljani in skupaj z njimi organizira dejavnost skupne službe,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
10.	člen
Seja izvršnega odbora skupščine mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana je sklepčna, če je navzočih več kot polovica njegovih članov. Izvršni odbor odloča na seji z večino'glasov na seji navzočih članov.
11.	Člen
Samoupravni delavski nadzor nad delom organov upravljanja in skupne službe opravljajo ustanovitelji skupnosti v odboru za samoupravni delavski nadzor.
Odbor za samoupravni delavski nadzor izvolijo ustanovitelji mestne izobraževalne skupnosti.
Odbor za samoupravni delavski nadzor šteje 5 članov.
Izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani izvolijo po 1 člana v odbor za samoupravni delavski nadzor.
12.	člen
Mandatna doba članov odbora za samoupravni delavski nadzor traja 4 leta. Članu odbora za samoupravni delavski nadzor preneha mandat pred potekom dobe v primeru, ko ga odpokliče skupnost, ki ga je delegirala.
III.	SKUPNA SLUŽBA IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI V LJUBLJANI
13.	člen
Z namenom, da se zagotovi učinkovita in kvalitetna strokovna priprava gradiv, enotna metodologija pri reševanju skupnih zadev, kadrovska in finančna racionalizacija, ustanovijo izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana skupno službo, ki se samoupravno organizira v delovno skupnost.
14.	člen
Skupna služba opravlja strokovna, administrativna in tehnična opravila izobraževalne skupnosti, spremlja in proučuje stanje in razvoj materialnih odnosov, zbira in analizira podatke, pomembne za delo skupnosti, pripravlja gradiva za seje skupščin in drugih organov skupnosti, v skladu z ustreznim sporazumom opravlja vse finančne zadeve po skupaj dogovorjeni enotni metodologiji posebej za vsako izobraževalno. skupnost pripravlja osnutke in sklepe aktov, ki jih sprejemajo organi skupnosti rfinančne načrte, zaključne račune, programe skupnosti itd.) in druga finančna in administrativna opravila.
Skupna služba ne more prevzemati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti oziroma njihovih organov.
Delovna skupnost skupne službe je pri svojem delu samostojna in za svoje delo odgovorna izobraževalnim skupnostim.
Skupno službo vodi vodja skupne službe, ki ga imenuje skupščina mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane.
15.	člen
Razmerje med skupnostmi in delovno skupnostjo skupne službe se uredi s samoupravnim sporazumom.
IV.	FINANCIRANJE DOGOVORJENIH NALOG V MESTNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI LJUBLJANA
16.	člen
Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana financira naloge, ki so ji iih s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani in s skupnim programom in sporazumi poverili delavci in delovni ljudje združeni v občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljubljani.
V.	JAVNOST DELA
17.	člen
Delo mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana In njenih organov je javno. Skupnost in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost, tako o pripravi in sprejemu aktov kot tudi o izvrševanju nalog z njenega delovnega področja.
Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, interna glasila, občinska glasila in druga sredstva javnega obveščanja.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga potrdi Skupščina mesta Ljubljane.
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki sporazuma so:
— Izobraževalna skupnost občine Ljubljana Bežigrad
— Izobraževalna skupnost občine Ljubljana Center
— Izobraževalna skupnost občine Ljubljana Mo-ste-Polje
— Izobraževalna skupnost občine Ljubljana Šiška
— Izobraževalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana so skupščine izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani in Skupščina mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana sprejele:
1.	Ljubljana Bežigrad dne 29. 5. 1975
Predsednik skupščine Miloš Ogrin 1. r.
2.	Ljubljana Center dne 14. 5. 1975
Predsednik skupščine
Milan Fabijančič 1. r.
3.	Ljubljana Moste-Polje dne 13. 5. 1975
Predsednik skupščine Slavko Puš 1. r.
4.	Ljubljana Šiška dne 26. 6. 1975
Predsednik skupščine
Kristan Hauptman 1. r.
5.	Ljubljana Vič-Rudnik dne 15. 5. 1975
Predsednik skupščine Marija Stanič 1. r.
6.	Mestna skupnost Ljubljana dne 30. 6. 1975
Predsednik skupščine
Majda Poljanšek 1. r.
13.
Izhajajoč iz 53. člena ustave SRS in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. SRS, št. 18/74)
sklenejo
delovni ljudje prek svojih organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela), delavci v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci pa prek svojih sindikalnih organizacij na območju občin Cerknica. Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik. Kočevje, Litija, Logatec. Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da bi delovni ljudje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju zaposlovanja ter da bi si zagotovili zavarovanje za primer brezposelnosti in usklajevali delo na tem področju ustanavljajo samoupravno skupnost za zaposlovanje Ljub-

ljana (v nadaljnjem besedilu: skupnost), ki deluje na območju občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje. Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi.
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na temelju ustave, zakona, tega sporazuma in statuta.
2.	člen
Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona. tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti.
Skupnost uresničuje in izvaja naloge s področja zaposlovanja po svojem programu, ki je prilagojen enotnem programu dela vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji in ki ga vse skupnosti sprejemajo vsako leto.
3.	člen
Za uresničevanje programiranih nalog skupnosti združujejo delovni ljudje po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter na podlagi minulega dela v skupnosti v te namene potrebna sredstva ter določajo način njihove uporabe.
4.	člen
Delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti prek svojih delegatov.
5.	člen
Delovni ljudje v skupnosti določajo programe, uresničujejo izvajanje nalog, samoupravni način upravljanja, gospodarjenje z druženimi sredstvi, javnost dela ter druga medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti skupnosti.
tl. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V SKUPNOSTI
6.	člen
Skupnost ustanavljajo delovni ljudje, da si v njej po načelih vzajemnosti In solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi določenimi z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
Skupnost zagotavlja strokovno pomoč tudi organizacijam združenega dela pri zaposlovanju.
7.	člen
Delovni ljudje v združenem delu si v skupnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč pri:
—	poklicnem usmerjanju zaradi prav.očasne preusmeritve v njihovi strokovni, oziroma poklicni izobrazbi ali dopolnilnem uposabljanju. ki ga zahteva razvoj organizacij združenega dela;
—	prekvalifikacijah in zaposlitvah v primerih modernizacije proizvodnega procesa, preusmeritve poslovanja ali drugih izboljšav v organizacijah združenega dela oziroma v primerih, če njihovo delo v organizacijah združenega dela ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati:
—	razvijanju in uporabljanju strokovnih znanj in izkušenj ter iskanju ustreznejše zaposlitve.
8.	člen
Brezposelne osebe, ki so sposobne in voljne delati, a brez svoje krivde nimajo dela (ali če so v delovnem sporu) in ki se zaradi zaposlitve prijavijo skupnosti; imajo za primer brezposelnosti pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni akti skupnosti naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila
—	pravico do denarne pomoči
—	pravico do zdravstvenega varstva
—	pravico do priprave za zaposlitev
Pravica do zdravstvenega varstva se ufesničuje po predpisih, ki urejajo to področje.
9.	člen
Osebe, ki še niso bile zaposlene, pa se prijavijo sKupnosti zaradi zaposlitve, si pridobijo pravico do priprave na zaposlitev pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni akti skupnosti.
x	10. člen
Skupnost zagotavlja organizacijam združenega dela stalno strokovno pomoč s ciljem, da se povečajo delovne, sposobnosti, izkoriščenost pridobljenega znanja, izboljšanje strokovne in poklicne sestave zaposlenih delavcev ter s tem povečanje produktivnosti dela, racionalnost organizacije dela in poslovni uspeh organizacij združenega dela. Skupnost izvaja te naloge predvsem:
—	s kadrovskim programiranjem in pripravo kadrov;
—	z dopolnilnim izobraževanjem in usposabljanjem delavcev;
—	s poklicnim usmerjanjem zaradi ustrezne izbire poklica ali delovnega mesta pri razporejanju v organizacijah združenega dela;
—	z izdelavo in izbiro delovnih metod in postopkov pri programiranju in izvajanju kadrovske politike in oblikovanju kadrovske funkcije.
11.	člen
Delovni ljudje s plačevanjem prispevkov iz osebnih dohodkov, TOZD pa iz dohodka, združujejo v skupnosti sredstva, s katerimi si zagotavljajo možnosti za uresničevanje pravic iz 7. do 10. člena tega sporazuma.
12.	člen
Organizacije združenega dela morajo skupnosti posredovati vse podatke v skladu z 12. členom zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposeln nosti.
III.	NALOGE SKUPNOSTI
13.	člen
Skupnost opravlja v okviru svoje dejavnosti naloge. s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravic in obveznosti delavcev in organizacij združenega dela združenih v skupnosti.
14 člen
Skupnost opravlja naslednje naloge:
a)	Na področju proučevanja potreb po kadrih:
— proučuje in analizira demografska gibanja in ugotavlja razvoj skupnega, delovno sposobnega, aktivnega in vzdrževanega prebivalstva;
—	analizira razvoj in stopnjo angažiranosti delovno sposobnega in aktivnega kmečkega prebivalstva;
—	ugotavlja obseg in strukturo delovno sposobnega prebivalstva ter rezerv in presežkov zaposlenih delavčev z vidika možnosti bolj produktivne zaposlitve;
—	ugotavlja in analizira izobrazbeno in poklicno sestavo zaposlenih in. spremembe v teh strukturah s stališča njihove ustreznosti zahtevam delovnih mest, v procesu spreminjanja materialne baze in organizacijskih pogojev gospodarjenja;
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev, predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	ugotavlja in spremlja potrebe po kadrih in priliv novih delavcev z namenom, da se usklajujejo potrebe in možnosti za zaposlitev;
—	proučuje in analizira plane gospodarskega razvoja z vidika potreb in možnosti za zaposlovanje delovno sposobnega prebivalstva;
—	analizira posamezne sistemske rešitve in ukrepe ekonomske politike, ustreznost davčne in kreditne politike. urbanističnih planov., stimuliranja gospodarjenja na podlagi osebnega dela in ugotavljanja njihovega vpliva na gibanje zaposlenosti v posameznih sektorjih, dejavnostih in veja’h gospodarstva;
—	ugotavlja tendence v rasti zaposlenosti pod pogoji uresničevanja s planom predvidenih gibanj in razlike med dejanskimi potrebami za zaposlovanje in možnostmi, ki jih dajejo planske orientacije in predpostavke;
—	analizira pojave in značilnosti znotraj procesa zaposlovanja (fluktuacija in mobilnost delavcev, migracijski tokovi, struktura in obseg brezposelnosti, delovne sposobnosti), ugotavlja intenziteto teh pojavov in njihovega vpliva na zaposlovanje ter obseg in strukturo zaposlenosti:
—	pripravlja in izdeluje elaborate, analize, informacije in druge dokumente o gibanju in strukturi zaposlovanja in zaposlenosti ter predlaga ugotovitve o stanju in ukrepe.
b)	Na področju posredovanja dela iskalcem zaposlitve:
—	načrtuje ukrepe in postopke za doseganje tekočih in perspektivnih ciljev politike zaposlovanja;
—	proučuje pretekla gibanja na področju zaposlovanja in predlaga ukrepe za ustreznejše reševanje in usklajevanje tokov zaposlovanja;
—	načrtuje naloge in predlaga ukrepe in postopke, ki na področju zaposlovanja terjajo usklajeno delo s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi' skupnostmi ter proučuje njihovo umestnost in učinkovitost;
—	načrtuje in usklajuje enptne akcije skupnosti in drugih dejavnikov za tekoče usklajevanje ponudbe in povpraševanja na področju delu in zaposlovanja;
—	proučuje in načrtuje ukrepe za usklajevanje zaposlovanja v tujini s potrebami' po delavcih v organizaciji združenega dela;
.	— predlaga normativne ureditve in uveljavlja po-
stopke in delovne metode ter organizacijske ukrepe, ki zagotavljajo prednost potreb po delavcih domačim organizacijam združenega dela:
—	organizirano zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o prostih delovnih mestih ter o osebah, ki iščejo delo;
—	izdeluje ter uvaja postopke in' metode dela, ki prispevajo k usklajevanju ponudbe dela in povpraševanju po zaposlitvi s ciljem, da delovni ljudje lahko na družbeno organiziran način uresničujejo pravico do dela in da si organizacije združenega dela zagotavljajo potrebne delavce ter da se razrešujejo negativni vplivi na potek zaposlovanja izmanjšuje deficitarnost posameznih poklicev in poklicnih' skupin, sezonske zaposlitve, fluktuacija delavcev in pospešuje mobilnost delavcev in njihove delovne ter poklicne sposobnosti).
c)	Na področju poklicnega usmerjanja:
—	daje mladini strokovno pomoč pri izbiri šolanja in poklica, upoštevajoč sposobnosti in nagnjenja posameznikov in potrebe družbenoekonomskega razvoja;
—	ugotavlja tekoča in perspektivno pomanjkanje kadrov po poklicih in stopnjah usposobljenosti ter temu ustrezno prilagaja dejavnost poklicnega usmerjanja;
—	proučuje usklajenost šolskih programov, vrste in kapacitete šol in drugih oblik izobraževanja zaradi skladnosti dejavnosti poklicnega usmerjanja z možnostmi šolanja in potrebami po kadrih;
—	ugotavlja možnosti, zaljteve in pogoje šolanja-in poklicnega izobraževanja ter kriterije vpisa in uspešnosti šolanja z vidika zahtev in metod dela pri poklicnem usmerjanju in prosvetljevanju;
—	ugotavlja in proučuje strukturo poklicnih interesov in odločitev pri mladini, ki zaključuje šolanje;
—	informira in svetuje mladini in odraslim nadaljnjo poklicno ali šolsko usmeritev v skladu z načeli in metodami strokovnega dela na tem področju;
—	informira in svetuje odraslim pri izbiri dopolnilnega usposabljanja in iskanja ustrezne zaposlitve;
—	sodeluje s šolami in drugimi izobraževalnimi institucijami pri sprejemanju učencev ter njihovem poklicnem usposabljanju, glede na družbene potrebe po posameznih poklicih;
—	sodeluje z organizacijami združenega dela pri uporabljanju strokovnih metod dela v kadrovskih službah pri preusmeritvi delavcev v druge poklice oziroma njihovi poklicni ali strokovni preorientaciji;
—	razvija aktivne metode, tehnike in načine individualnega ali skupinskega poklicnega svetovanja, prosvetljevanja in informiranja za učence vseh vrst šol, učence z duševnimi in telesnimi motnjami, starše in ostale odrasle osebe;
—	pripravlja in razvija metodologijo in pripomočke za poklicno svetovanje ter organizira njihovo aplikacijo;
—	organizira zbiranje podatkov o štipehdijah in štipenditorjih, pomaga kandidatom pri dodeljevanju štipendij ter daje podatke šolam in organizacijam združenega dela o kandidatih za štipendije;
— Izdeluje študije in analize o problematiki poklicne vzgoje, informiranja In svetovanja ter daje predloge za napredek te dejavnosti in ustrezno povezovanje in koordinacijo vseh dejavnikov na področju poklicnega usmerjanja.
d)	Na področju priprave delovnih ljudi na zaposlitev:
—	organizira usposabljanje ob delu oziroma prl-učevanje delavcev brez strokovne izobrazbe za delov-
/
na mesta v organizacijah združenega dela glede na izkazane potrebe po delavcih;
—	pripravlja in organizira usposabljanje skupin delavcev brez strokovne izobrazbe, da se jim omogoči ustrezna zaposlitev;
—	uravnava in sodeluje ipri usposabljanju in specializaciji delavcev s strokovno izobrazbo, da se pokrijejo potrebe po delavcih in omogoči njihova ustreznejša zaposlitev;
—	sodeluje in napotuje iskalce zaposlitve na poklicno izobraževanje za nove deficitarne poklice;
—	organizira prekvalifikacijo delavcev, kadar gre za suficitarne poklice ali za /preusmerjanje proizvodnje;
—	določa kriterije in daje materialna sredstva 'za šolanje, usposabljanje in druge izdatke strokovnega izobraževanja delavcev v okviru zakonskih določil samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov;
—	sodeluje z organizacijami združenega dela pri programiranju izobraževanja in izbiri metod in učnih pripomočkov;
—	pripravlja in prilagaja metode za proučevanje potreb po izobraževalnih dejavnostih, ki jih organizira skupnost (usposabljanje, prekvalifikacija, došo-lanje, .rehabilitacija in drugo);
—	izdeluje kriterije in merila za finančno udeležbo skupnosti pri 'razvijanju in izvajanju 'izobraževalne dejavnosti;
—	izdeluje predloge za izobraževanje novih poklicev in profilov, ki nastajajo z razvojem tehnike in tehnologije ter organizacije in delitve dela na podlagi spremljanja, razvoja in analize, poklicev;
—	izdeluje študije in nalize o problematiki izobraževalnega dela v obsegu, kot jo opravlja skupnost ter predlaga ukrepe za napredek tega dela.
e)	Na področju zagotavljanja pravic delavcev za primer brezposelnosti:
—	izvaja opravila v zvezi z uveljavljanjem in zagotavljanjem pravic do denarnega nadomestila, denarne pdmoči, zdravstvenega varstva in priprave za zaposlitev osebam, ki so začasno brezposelne ali iščejo zaposlitev;
—	izvaja določila zakonov, družbenih /dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na gmotno in drugo pomoč začasno brezposelnim delavcem in drugim osebam, ki iščejo zaposlitev ter sklepa in sprejema ukrepe za izboljšanje njihovega položaja v okviru zakonskih pooblastil;
—	proučuje položaj in življenjske pogoje iskalcev zaposlitve ter predlaga spremembe normativne ureditve ali sklepanje družbenih dogovorov;
—	predlaga izračun potrebnih sredstev za zagotavljanje ustreznega varstva in zaposlitve začasno brezposelnim delavcem in drugim iskalcem zaposlitve.
Skupnost opravlja tudi druge naloge, zn katere sc delovni ljudje sporazumejo z vsakoletnimi programi ali z drugimi sporazumi.
IV.	UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
15. člen
Skupnost ima skupščino, ki šteje 54 delegatov.
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati vseh enot na območju skupnosti.' Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela. v drugih organizacijah in skupnostih, v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci ter v krajevnih skupnostih oblikujejo' dele-
gacije v skladu z zakonom o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju .delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelujejo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Delegacije pošljajo delegate v skupščine posameznih enot skupnosti, te pa na paritetni osnovi v skupščino skupnosti in zvezo skupnosti v skladu z določbami statuta.
Vsaka enota ima v skupščini skupnosti 3 delegatska mesta. Delegate določa za posamezno sejo skupščina enote.	1
16.	člen
Skupščina opravlja zlasti tele zadeve:
—	obravnava in sodeluje s pristojnimi organi pri določanju politike zaposlovanja in zaposlenostjo ter daje priporočila in predloge za^ njihovp reševanje;
—	sodeluje in odloča pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o vprašanjih s področja zaposlovanja kakor tudi o drugih vprašanjih, če je skupnost partner tega dogovarjanja in sporazumevanja;
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti;
—	sprejema program dela skupnosti;
—	s sklepom ugotovi in razglaša stopnjo prispevka za zaposlovanje, za katero se izrečejo delovni ljudje v skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o financiranju splošne in skupne porabe;
—	sprejema finančni plan in zaključni račun skupnosti;
—	sklepa samoupravni sporazum oziroma pogodbo z delovno skupnostjo skupnosti in drugimi strokovnimi službami skupnosti;
—	voli izvršilne organe skupnosti;
—	imenuje svoje stalne in začasne komisije;
—	sklepa o združevanju v zvezo skupnosti za zaposlovanje; '
—	opravlja druge zadeve po zakonu, tem sporazumu in statutu skupnosti.
17.	člen
Člane skupnosti zastopa v skupščini delegat, ki se izkaže s pooblastili skupščine enote.
Podrobnejša določila o delu skupščine se urejajo v statutu.
18.	člen
Izvršilni organ skupščine je izvršilni odbor, ki je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini.
Izvršilni odbor šteje 11 članov.
Predsedniku, namestnika predsednika in 9 članov izvoli skupščina skupnosti praviloma izmed članov delegacij, s tem, da morata biti predsednik in namestnik predsednika člana delegacije.
Mandat članov izvršilnega odbora traja 2 leti. Nihče ne more biti več kakor dvakratj zaporedoma izvoljen v izvršilni odbor.
Izvršilni odbor mora poročali skupščini o svotom delu med dvema zasedanjema skupščine
19.	člen
Med paloge, ki jih opravlja izvršilni odbor spadajo zlasti:
I	— določanje o pravnih razmerjih glede uresničevanja pravic in sprejemanja obveznosti za skupnost na podlagi posebnega in splošnega pooblastila skupščine;
>	— uresničevanje sklepov skupščine;
—	odločanje o posameznih primerih, ki so splošnega pomena za skupnost;
—	oblikuje predloge stališč o zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina;
—	skrb za izvrševanje programa in finančnega načrta skupnosti;
—	opravljanje drugih nalog, ki mu jih poveri skupščina oziroma, ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skupnosti.
20.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine. V njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ju izvoli skupščina skupnosti.
, Mandat predsednika oziroma namestnika predsednika traja 4 leta. Po preteku mandata je lahko oseba ponovno izvoljena za predsednika oziroma namestnika predsednika.
Delokrog, pooblastila, odgovornosti način izvolitve predsednika ter namestnika predsednika in druga določila v tej zvezi se urejajo v statutu skupnosti in v poslovniku.
21.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti lahko skupščina ustanovi posebne stalne ali občasne komisije.
Sestav, mandat, delokrog in druga določila o komisijah se ureja v statutu skupnosti.
V.	ENOTE SKUPNOSTI
22.	člen
Za neposredno in popolno uresničevanje določenih samoupravnih pravic in interesov na področju zaposlovanja se delavci delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, ki so člani skupnosti, organizirajo v tej skupnosti v enote skupnosti.
23.	člen
Enote skupnosti se organizirajo za območje vsake občine v skupnosti.
24.	člen
Za območje mesta Ljubljana, ki predstavlja n« področju zaposlovanja oziroma kadrovske politike nasploh v okviru skupnosti posebno specifično 'celoto, se oblikuje zbor delegatov skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zbor delegatov), v katerega delegirajo po pet delegatov enote skupnosti iz območja občin Bežigrad, Center, Mostc-Polje, Siska in Vič-Rudnik.
25.	člen
Enota skupnosti obravnava oziroma rešuje naloge in zadeve skupnosti, ki neposredno zadevajo območne interese, za katere je enota ustanovljena, zlasti pa:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov za potrebe organizacij združenega dela;
—	načrtno strokovno usposabljanje delavcev glede na nove zahteve delovnih mest. ki jih terja tehnološki razvoj organizacij združenega dela in njihovih dejavnosti;
—	intenzivno in takšno kvalitativno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito Izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in delovne izkušnje;
—	zaposlovanje teže za posli vih in invalidnih oseb;
—	zaposlovanje delavcev v tujino v primerih večje brezposelnosti ter njihovo vračanje v domovino;
—	usklajevanje dela poklicnega usmerjanja mladine in odraslih v organizacijah združenega dela in sklepanje pogodb z njimi za obsežnejše obravnave;
dogovarjanje in sporazumevanje z organizacijami združenega dela pri njihovih problemih v zvezi z modernizacijo proizvodnega procesa, preusmeritvijo poslovanja ali drugih izboljšav;
—	sodelovanje pri družbenem sporazumevanju za programiranje in financiranje dejavnosti skupnosti;
—	daje soglasje za vodjo strokovne službe v enoti.
26.	člen
Zbor delegatov na območju mesta Ljubljana obravnava oziroma rešuje naloge in zadeve skupnosti analogno kot enote skupnosti v primeru, da te naloge in zadeve preraščajo okvire posameznih enot skupnosti na območju mesta Ljubljane.
27.	člen
Enota skupnosti sodeluje in vzpostavlja odnose zlasti s temeljnimi organizacijami združenega dela, s skupščino občine in krajevnimi skupnostmi na območju katerih deluje. Enota obravnava in predlaga ukrepe tem organom glede vzrokov brezposelriosti, mobilnosti in migracijskih tokov delovnih ljudi, gospodarskih strukturalnih sprememb, ustvarjanje pogojev za vračanje zdomcev v domovino idr.
28.	člen
Enota skupnosti ima skupščino, ki jo oblikujejo delegati organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti delegirani po enotno sprejetem ključu za posamezno občino.
Strokovna in tehnična opravila za izvajanje nalog enote opravlja delovna skupnost skupnosti.
29.	člen
Skupščine enot skupnosti in zbor delegatov izvolijo izmed delegatov skupnosti predsednika in namestnika predsednika.
Skupščina enote ima lahko predsedstvo skupščine, ki šteje od 3 do 5 članov.
Delokrog, pooblastila, odgovornost predsednika in namestnika predsednika skupščine enote oziroma zbora delegatov in druga določila v tej zvezi, se urejajo v statutu enote oziroma v poslovniku za delovanje zbora delegatov ter v samoupravnem sporazumu o oblikovanju in delovnem področju zbora delegatov enot skupnosti zaposlovanja za mesto Ljubljana.
30.	člen
Enota skupnosti lahko predlaga skupnosti izvršitev določenih ukrepov, ki sc nanašajo na probleme zaposlovanja na območju enote.
Delo enote mora biti v soglasju z delom skupnosti.
Ce se med enoti in skupnostjo ne doseže soglasje, se prične z usklajevalnim postopkom. Usklajevalni postopek se predpiše po statutu.
31.	člen
V statutu enote se določi način delegiranja delegatov v skupščino, sestav (razmerje med delegati temeljnih organizacij združenega dela in krajevpih
skupnosti), mandatna doba, pristojnosti in odločanje skupščine ter vsa druga vprašanja, ki zadevajo upravljanje in poslovanje enote.
VI.	ZDRUŽEVANJE V ZVEZO SKUPNOSTI .	32. člen
Zaradi zagotavljanja enotnega področja dela, realizacije politike zaposlovanja, ki je skupnega interesa za vse delovne ljudi se skupnost združuje v zvezo skupnosti za zaposlovanje za SR Slovenijo, kateri se po-verja opravljanje splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih in smotrnih za enotno izvrševanje nalog na območju republike, za medrepubliško sodelovanje, za zaposlovanje delavcev v tujini, njihovo varstvo v tujini in vračanje v domovino,^ za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti, za študijske in raziskovalne naloge posebno na področju spremljanja in proučevanja potreb po kadrih za analitižno, informativno-publicistič-no in ostalo poverjeno dejavnost.
33.	člen
Skupnost se združuje v zvezo skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo skupnosti za zaposlovanje, ki ga sklenejo samoupravne skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
S tem sporazumom se tudi dogovori o skupnem programiranju, o združevanju sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in o združevanju sredstev, potrebnih zvezi za opravljanje poverjenih nalog.
V	okviru skupnega programiranja in izvajanja enotnega programa dela zveza skupnosti z analitične raziskovalnim delom ustvarja izvirne strokovne rešitve ^ih določa in izboljšuje ter s tem dosega, da se za izvajanje programiranih nalog na področju vseh skupnosti uporabljajo enotne strokovne metode, sistemi in postopki dela.
VII.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNOSTI
34.	člen
Skupščina skupnosti ustanovi za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil v zvezi z izvajanjem svoje dejavnost irv opravljanjem nalog delovno skupnost.
Delovna skupnost opravlja naloge za skupnost In na območju skupnosti, kot enotna strokovna služba.
35.	člen
Delovno skupnost predstavlja in vodi direktor.
Direktorja- delovne skupnosti imenuje skupščina skupnosti na podlagi javnega razpisa in po postopku, ki ga določa statut skupnosti.
36.	člen
V	statutu skupnosti in medsebojnem sporazumu z delovno '’-npnostjo se podrobneje urejajo naloge, pravice in odgovornosti, samoupravni kolektivni in individualni organi, upravljanje, poslovanje, samoupravne kontrole ter druga razmerja delovne skupnosti.
VIII.	OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI V SKUPNOSTI
37.	člen
Delo organov skupnosti je javno. Skupnost obvešča svoje člane o svojem delu, stanju in problemih praviloma prek njihovih delegatov v skupščini.
Vsak član skupnosti ima pravico bili seznanjen prek svojega delegata z vsemi temeljnimi problemi,-stanjem in delom skupnosti.
Delegati skupnosti so dolžni poročati o svojem delu in delu v skupščini volilnemu telesu, ki jih je izvolilo. Najmanj enkrat letno morajo podati pismeno poročilo delegaciji, ki jih je izvolila.
38.	člen
Zaradi posebnega družbenega pomena, ki ga ima družbena dejavnost zaposlovanja, je skupnost dolžna obveščati vse ustanovitelje skupnosti, skupščine občin in družbenopolitične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev skupnosti.
Skupnost prek sredstev javnega informiranja ali na drug način obvešča delovne ljudi o svojem delu.
IX.	SAMOUPRAVNI DRUŽBENI NADZOR V SKUPNOSTI
38a člen
Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic v skupnosti imajo delavci in delovni ljudje pravico in dolžnost, da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo samoupravni družbeni nadzor.
39.	člen
Samoupravni družbeni nadzor opravlja komisija samoupravnega družbenega nadzora (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisija ima 18 članov ter izmed sebe izvoli predsednika in namestnika predsednika.
Člane komisije volijo skupščine enot za 4 leta in sicer s področja vsake enote enega delegata.
,	40. člen
Komisija nadzira izvajanje tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, zakonov in predpisov, ki se nanašajo na skupnost ter skladnost teh aktov in odločitev s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev, izvajanje programa dela; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena in združena sredstva, kot tudi razpolaganje z njimi, izvrševanje sklepov organov upravljanja in drugih organov skupnosti, poslovanje delovne skupnosti, obveščanje delovnih ljudi o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v skupnosti ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic,, dolžnosti in interesov delovnih ljudi v skupnosti.
41.	člen	>
Natančnejše določbe o volitvah, odpoklicu, pravicah, dolžnostih in odgovornosti članov komisije se urejajo v statutu.
X.	RAZMERJA SKUPNOSTI
42.	člen
Skupnost sodeluje in soodloča z družbenopolitič-nimimi skupnostmi pri sprejemanju politike zaposlovanja, ustvarjanja pogojev za uresničevanje pravice
do dela, zaposlovanja delavcev v tujino in njihovega vračanja v domovino, materialnih pravic brezposelnih delavcev in drugih dejavnikov v zvezi z zaposlovanjem ter se v največji možni meri zavzema za koristi delovnih ljudi.
43.	člen
Skupnost se zaradi usklajenega in koordiniranega delovanja povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.	„
44.	člen
Kadar skupščina skupnosti obravnava pojave in probleme zaposlenosti, ki zadevajo delavce in občane z območja določenih krajevnih skupnosti, obvesti o tem zainteresirane krajevne skupnosti, da se lahko po svojih delegatih udeležijo seje s pravico razpravljanja.
XI.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI
45.	člen
Delovni ljudje, ki v skupnosti uresničujejo svoje osebne in' skupne potrebe in interese, združujejo v skupnosti potrebna sredstva za izvajanje njenih programiranih nalog.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo za financiranje skupnosti prispevek, v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določijo s samoupravnimi sporazumi.
Da bi zagotovila potrebna sredstva za financiranje temeljnih nalog skupnosti, lahko skupščina skupnosti potem, ko so se o tem izjavili člani skupnosti, določi stopnje prispevka, ki ga plačujejo zavezanci iz prejšnjega odstavka.
Sredstva za dejavnost Zveze skupnosti za zaposlovanje združujejo skupnost za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom v skladu s skupno sprejetim programom ter načelom vzajemnosti in solidarnosti.
46.	člen
Organizacije združenega dela združujejo sredstva iz svojega dohodka za zagotovitev sredstev potrebnih za zaposlovanje, za prekvalifikacijo, za pripravo delavcev za zaposlitev in za uresničevanje drugih pravic delavcev v primerih, ki jih navaja zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
47.	člen
Skupnost lahko pridobi sredstva tudi iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, zakonom ali odlokom družbenopolitične skupnosti.
XII.	SPREJEMANJE STATUTA
48.	člen
Skupščina skupnosti sprejema statut skupnosti z 2/3 večino glasov vseh delegatov skupščine.
Statut se pred sprejemom daje v razpravo vsem članom skupnosti.
S statutom se tudi odreja, katere ostale akte se daje v javno razpravo članom skupnosti pred njihovim sprejemom.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev v nad 50 Vo organizacij združenega dela, v
kateri je več kot 50°/» delavcev z območja, za katero se ustanavlja skupnost.
Sporazum velja od dneva, ko ga podpiše zadostno število delegatov ustanoviteljev iz 1. odstavka tega člena in ko ga potrdijo skupščine občin, za katerih območja se ustanavlja skupnost za zaposlovanje.
Šteje se, da je skupnost ustanovljena, ko je sklenjen ta sporazum.
50.	člen
Z dnem, ko se konstituira skupščina skupnosti, leta s sklepam ustanovi delovno skupnost po 34. členu tega sporazuma, ki prevzame posle od dosedanjega Komunalnega zavoda za zaposlovanje Ljubljana.
Skupnost prične z rednim delom z dnem vpisa v » sodni register.
51.	člen
Z ustanovitvijo skupnosti po tem sporazumu preneha z delom obstoječa Komunalna skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
52.	člen
Skupščina obstoječe Komunalne skupnosti za zaposlovanje sprejme poslovnik o volitvah delegacij in delegatov za novo skupščino skupnosti v skladu s tem sporazumom ter izvede postopek volitev.
Predsednik skupščine obstoječe skupnosti skliče novo skupščino skupnosti na prvo sejo ter predseduje seji do verifikacije mandatov delegatov v skupščini.
53.	člen
Določila zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, ki se nanašajo na pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti (čl. 33-55) se z uveljavitvijo teh določil (1. I. 1975) uporabljajo tudi za brezposelne osebe, prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, ki po dosedanjih predpisih niso izpolnjevale pogojev za pridobitev teh pravic.
54.	člen
Ta sporazum se lahko spremerii oziroma dopolni po postopku, kakršen velja za njegovo sklenitev oei-roma sprejetje.
55.	člen
Ta sporazum se objavi v uradnih glasilih družbenopolitičnih skupnosti za območje, za katero je skupnost ustanovljena.
Ljubljana, dne 26. decembra 1975.
LJUBLJANA
14.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 138. seji dne 13. januarja 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega programa mesta Ljubljane — UP (Uradni list SRS, št. 28-628/72) in generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane — GUP (Glasnik, Št. 6/66)
;
1
Urbanistično dokumentacijo razgrinjamo zaradi poteka trase magistralnega plinovoda na odseku Vodice—Plinarna—Kleče.
2
Predlog urbanistične dokumentacije, ki jo je poo šifro projekta 1926/75 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, v januarju 1975, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne
3
Predlog urbanistične dokumentacije iz 2. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Magistrata. Mestni trg 1, v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, v sejni sobi Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Parmova 41, v prostorih krajevnih skupnosti Vodice, Hinko Smrekar, Litostroj, Dravlje, Šentvid, Savlje—Kleče, Vižmarje—Brod, Šmartno—Tacen, Gameljne in Bukovica, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 22. januarja 1976 do 20. februarja 1976.
St. 72/2-76
Ljubljana, dne 13 januarja 1976.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dagmar Šuster 1. r.
15.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74' je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 138. seji dne 13. januarja 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja (urbnističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66)
1
Urbanistično dokumentacijo razgrinjamo zaradi opredelitve novih oziroma spremenjenih, razširjenih površin zazidalnega otoka MM-4 — namenjenega za mestne javne službe in naprave, opustitve avtocestnega rezervata ter premaknitve clektrokoridorja na tem območju.
2
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembe oziroma dopolnitve generalnega plana na območju zazidalnega otoka MM-4. ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1977/75 v avgustu 1975, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne 3
3
Predlog urbanistične dokumentacije iz 2. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Magistrata, Mestni trg 1, v avli Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Proletarska 1 in v nroetorih krajevne skupnosti
Moste, Zaloška 48, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 22. januarja 1976 do
20.	februarja 1976.
St. 72/1-76
Ljubljana, dne 13. januarja 1976.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dagmar Šuster 1. r.
CELJE
16.
Izvršni svet svet SO Celje ie na podlagi 15 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67 in 27/72) ter 140. člena statuta občine Celje na svoji 58. seji dne 3. decembra 197!} sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta »Otok«
I
Javno se razgrne dopolnitev zazidalnega načrta »Otok«. Spremembo zazidalnega načrta ponazarja lokacijska dokumentacija št. 1036/75, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje meseca novembra 1975.
II
Predlog dopolnitve zazidalnega, načrta »Otok« sr javno razgrne v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO Celje in v prostorih KS Otok.
III
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta »Otok« bo javno razgrnjen 30 dni. računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano dopolnitev delovne in druge organizacije, krajevna skupnost in občani.
St. 351-322/75-2	t.
Predsednik
.	IS OS Celje
Marjan Ašič 1. r.
CERKNICA
17.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela 1
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja 1976 do 31. marca 1976
1. člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1976 se bodo proračunske potrebe občine Cerknica začasno financirale za dobo od 1. januarja 1976 do 31. marca 1976, na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Cerknica za leto 1975.
Z. člen
Izdatki ne smejo presegati 25 °/o skupnih izdatkov izvršenih po predračunih posameznih občinskih organov v letu 1975.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov.
4.	člen
Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1976.
5.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 400-4/74-1
Cerknica, dne 30 decembra 1975:
Podpredsednik Skupščine občine Cerknica
Franc Kovač 1. r.
18.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zt?ora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. 1 St. 400-7/66-1
Cerknica, dne 30. decembra 1975.
Podpredsednik Skupščine občine Cerknica
Franc Kovač 1. r.
19.
Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela dne 30. decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica
1.	člen
V	odlok« o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/74, 38/74 in 5/75) se v 8. členu stopnja 16°/o nadomesti s stopnjo 17 °/o, stopnja 10 “/e pa se nadomesti s stopnjo 7 %>
\
2.	člen
V	10. členu se stopnja 32 "/e nadomesti s stopnjo 22 «/».
Drugi odstavek tega člena se črta, tretji odstavek pa postane drugi odstavek.
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1974
I
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občine Cerknica za leto 1974, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled letnega davčnega zaključnega računa.
II
Zaključni račun izkazuje:
1.	Davki in prispevki razen prispevka za starostno zavarovanje kmetov:
—	zaostanki — 31. 12. 1973
—	obremenitev v letu 1974
—	obresti, stroški v letu 1974
—	odpisi v letu 1974
—	plačila v letu 1974
—	zaostanki — 31. 12. 1974
din
1.549.411.75
5.135.723,15
105.396,10
372.847,45
5.550.637,40
885.046,15
2. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov:
—	zaostanki — 31. 12. 1973
—	obremenitev' v letu 1974
—	obresti, stroški v letu 1974
—	odpisi v letu 1974
—	plačila v letu 1974
—	zaostanki — 31. 12. 1974
294.425,25
1.088.423.00
4.250,90
20.320,00
1.076.766,05
290.013,10
III
3.	člen
V 11. členu se znesek 3.000 din nadomesti z zneskom 4.000 din, znesek 5.000 din pa se nadomesti z zneskom 6.000 din.
4.	člen
15.	člen se spremeni in glasi:
»Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah:
Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev		stopnja
nad	do	•/.
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50
	5. člen	
V 16 .členu	se stopnja 29,60 %	nadomesti s stop-
30 »/o.	6. člen	
Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1974	19. člen se spremeni in glasi:
vsebuje bilanco, bruto bilanco ter pregled individual-	»Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku
nih dolgov in preplačil zavezancev.	, se plačuje od vsakega posameznega kosmatega dohod-
ka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
stopnja
•/.
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig
revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja lesa in vleke lesa z delovno živino	10
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
2.	od provizij poslovnih agentov in poverje-
nikov ter od zbiranj^ oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje, kadar prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij, prevoza kruha, odvoza in pluženja snega ter odvoza smeti in fekalij.
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek od obrtnih dejavnosti po odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji	10
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, in sicer:
od lesenih zobotrebcev in špil. lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brAovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje rešet«.
7.	Člen
22. člen se spremeni in sc glasi:
»Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic. plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnjah iz 4. člena tega odloka.«
8.	člen
V	23. členu se stopnja 29,60 %> nadomesti s stopnjo 30e/o.
9.	člen
V	24. členu se stopnja 20 0/o nadomesti s stopnjo 25 °/e.
10.	člen
26.	člen se spremeni in glosi: .
»Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 din.
Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje . ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da še niso potekla tri leta, odkar je bila nepremičnina pridobljena.
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje po stopnjah iz 4. člena tega odloka«.
11.	Člen
27.	člen se spremeni in glasi:
»Davčna osnova za odmero davka na dohodek od premoženju, na dohodke, ki jih lastnik doseže z oddajanjem poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, je znesek stanarine oziroma najemnine, zmanjšan za enoletno amortizacijo, za stroške vzdrževanja in upravljanja ter stroške obratovanja. Ti stroški se določijo v višini 400/0 doseženega dohodka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka teg; člena se določijo stroški upravljanja, vzdrževanja in enoletne amortizacije za stanovanja in stanovanjske hiše v višini 60 ”/o.
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja, na dohodke, dosežene z oddajanjem opremljenih sob. se kot stroške upošteva stanarinska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Ti stroški se določijo v višini 60 °/o doseženega dohodka«.
12.	člen
28.	člen se spremeni in glasi:
»Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo v najem prek ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna posebna davčna olajšava v višini 50 "'c odmerjenega davka«.
13.	člen
V 30. členu se točki 2 in 3 črtata, točki 4 in 5 pa postaneta točki 2 in 3.
14.	člen
30.b in 30.c člen se črtata.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976, razen določb 6. in 9. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka.
St. 422-18/72-7
Cerknica, dne 30. decembra 1975.
Podpredsednik Skupščine občine Cerknica
Franc Kovač 1. r.
20.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72. 39/72, 55/72 in 28/73) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 16/75 in 18/75) se vnesejo naslednje spremembe in dopolnitve:
V	tarifni številki 1 tarife se za tretjim odstavkom opombe 1 dodajo naslednji četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodajo izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vred-' nosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec, davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.«
2.	člen
Ta.odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-9/72-1
Cerknica, dne 30. decembra 1975.
Podpredsednik
Skupščine občine Cerknica
Franc Kovač 1. r.
21.
Na podlagi 1., 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 188. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah
1.	člen
V	odloku o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS. št. 15/72) se 3. člen spremeni in glasi:
»Prodajo taksnih vrednotnic na drobno opravljajo na območju občine Cerknica trgovsko podjetje Tobak Ljubljana, Časopisno in grafično podjetje Delo Ljubljana in uprava Skupščine občine Cerknica.«
2.	člen
la odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-10/65-1
Cerknica, dne 30. decembra 1975.
Podpredsednik.
Skunščine občine Cerknica
Franc Kovač 1. r.
22.
Na podlagi 56. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela	*
ODLOK
o spremembi odloka o načinu prodaje sodnih taksnih vrednotnic
1.	člen
V odloku o načinu prodaje sodnih takšnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 15/72) se 1. člen spremeni in glasi:
»Prodajo taksnih vrednotnic (sodnih kolekov) na drobno opravljajo na območju občine Cerknica:
a)	trgovsko podjetje Tobak Ljubljana — poslovalnica Postojna v svojih prodajalnah;
b)	časopisno in grafično podjetje Delo Ljubljana v svojih prodajalnah;
c)	občinsko sodišče na Rakeku.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. '423-1/72-1
Cerknica, dne 30. decembra 1975.
Podpredsednik Skupščine občine Cerknica
Franc Kovač 1. r.
23.
Na podlagi 32. člena zakona, o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67) ter 168. člena statuta občine Cerknica sta zbor združenega dela na svoji 12. seji dne 30. decembra 1975 in zbor krajevnih skupnosti na svoji 12. seji dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne 'preglede
1. člen
Za obvezni veterinarski sanitarni pregled klavne živine in mesa se zaračunavajo tele pristojbine:
1. za pregled pri razkladanju živali v klavnicah, za pregled živali pred zakolom in za pregled mesa po glavi:
din
za prašiče s trlhinoskopskim	pregledom.	10
za teleta	10
za ostale male	živali	in	divjad	5
za perutnino	1
za pregled prašičev in divjadi v gostilnah 50 % 2. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled mleka In mlečnih izdelkov v mlekarnah (odvzemi vzorcev in laboratorijski pregled vzorcev za higiensko kakovost, na mastitis in na prisotnost antibiotikov), za kravje mleko, ki se uporablja za obdelavo ali predelavo po litru
ali po pogodbi	0,005 din
3. Za veterinarsko-sanitarni pregled mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, rib, jajc na tržnicah in v
skladiščih se zaračunavajo tele pristojbine:
din
za pregled odojkov in zaklane perutnine po	kg	0,20
za pregled prašičev s trihinoskopskim pregledom po kosu	10,00
za	pregled	srne po kosu	5,00
za	pregled	divje perutnine po kosu	1,00
za	pregled	rib po kg	0,01
za pregled mlečnih in mesnih izdelkov po	kg	0,05
4.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se opravlja s prevoznimi sredstvi izven občine se zaračunavajo tele pristojbine:
din
a)	za kamionske in vagonske pošiljke	50,00
b)	za kosovne pošiljke:
za veliko žival	20,00
za male živali	10,00
5.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled, pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živil- živalskega izvora, ki se opremljajo s prevoznimi sredstvi se zaračunavajo te-le pristojbine:
a) kamionske pošiljke mesa, mesnih 'izdelkov, sira in-jajc	50,00 din
6.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled uvoženih ail izvoženih pošiljk živine, živinorejskih proizvodov ali odpadkov -se zaračunavajo tele pristojbine:
a)	za vagonske, kamionske pošiljke 100,00 din
b)	za kosovne pošiljke za vsako vehko žival oziroma za 10 ipajhnih živali ali za
50	kosov perutnine	40,00 din
2.	člen
Če pošiljatelj oziroma prejemnik pravočasno ne pripravi blaga za pregled, pa delavec veterinarsko-sanitarne kontrole pride ob določenem času na nakla-dališče ali razkladališče, mora plačati pošiljatelj oziroma prejemnik blaga za vsako zamujeno uro 100,00 din zamudnine.
3.	člen
Pristojbine iz 1. in 2. člena tega odloka so dohodek občine. Za opravljanje veterinarsko sanitarnih pregledov je pooblaščena Veterinarska postaja Cerknica in predstavljajo pristojbine del njenega dohodka, ki ji ga po pogodbi odstopi občina.
4.	člen
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede iz
1.	in 2. člena tega odloka so dolžne plačati vse delovne organizacije in zasebniki po določbah 48., 49., 53.,
54.	in 58. člena zakona o ukrepih za pospeševanje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65, 23/65 in 29/66).
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede (Uradni list SRSj, št. 22/67).
6.	člen -
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-026/75-1
Cerknica, dne 30. decembra 1975.
Podpredsednik Skupščine občine Cerknica
Franc Kovač 1. r.
LITIJA
24.
Skupščina občine Litija je na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23'74), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih organih
1.	člen
Občinski upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in za katere so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje ! pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega delu in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo občinsko skupščino in izvršni svet o stanju na posameznem področju in o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
2.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu s stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
3.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pooblastil:
—	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko,
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte,
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotavljajo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij,
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, Izvršnega sveta tn drugih organov in delovnih teles skupščine,
—	opravljajo druge naloge, kl spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
4.	člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki kot temeljni upravni organi in drugi upravni organi, službe in organizacije.
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
5.	člen
Del upravnega organa organizira in vodi predstojnik upravnega organa in je za svoje delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.
Predstojnik upravnega organa mora poročati občinski skupščini in izvršnemu svetu o stanju na posameznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles, morajo dajati obvestila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi.
6.	člen
Predstojnike upravnih organov imenuje občinska skupščina za dobo štirih let. Praviloma so lahko posamezni predstojniki zaporedoma imenovani v isto funkcijo še za naslednja štiri leta.
Štiriletna mandatna doba začne teči z dnem, ko je izdan akt o imenovanju.
7.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo naloge upravnih organov, sestavljajo delovno skupnost. Njihove pravice in dolžnosti se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave, zakonov in drugih ploš-nih aktov.
8.	člen
Občinski upravni organi so:
—	oddelek za gospodarstvo,
—	oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun,
—	davčna uprava,
—	oddelek za notranje zadeve,
—	oddelek za ljudsko obrambo,
—	oddelek za inšpekcijske službe in
—	geodetska uprava.
9.	člen
Oddelek za gospodarstvo:
—	opravlja upravne zadeve na področju industrije, rudarstva, kmetijstva, vodnega gospodarstva, gozdarstva, veterine, prometa, obrtništva, trgovine, gostinstva, turizma, lova, ribolova in delovnih razmerij, upravne zadeve iz področja gradbeništva, urbanizma, komunale in stanovanjskih zadev,
—	spremlja in proučuje gospodarstvo, sodeluje pri izdelavi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov, pripravlja razne analize za izvršni svet in občinsko skupščino, opravlja različne statistične akcije in zbira različno statistično gradivo, spremlja investicijska, integracijska in stabilizacijska gibanja,
i— opravlja vse zadeve samoupravnih skladov iz področja gospodarstva, razen finančnega poslovanja,
—	sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi občinskimi organizacijami s tega področja glede vodenja enotne politike,
—	opravlja upravne, in druge naloge s področja delovnih razmerij, ki spadajo v pristojnost občine in
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega organa.
10.	člen
Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun :
—	opravlja upravne in ostale zadeve, ki imajo skupen pomen za vse upravne organe občinske skupščine,
L- opravlja upravne zadeve s področja družbenih služb, proučuje razvoj družbenih dejavnosti ter pripravlja analize in poročila s področja družbenih služb, ,
—	opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja varstva invalidov, borcev in drugih udeležencev NOV,
—	sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi občinskimi organizacijami s tega področja glede vodenja enotne politike,
—	spremlja in proučuje kadrovsko politiko skupščine, upravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v okviru občine o vodilnih kadrih, spremlja predloge, poročila, analize in drugo gradivo glede kadrovskih vprašanj,
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini,
—	opravlja strokovne in finančne naloge vseh skladov občine ter vse poslovanje v zvezi z občinskim proračunom (predlogi letnih finančnih načrtov, izvrševanje, izdelava zaključnih računov) in finančni načrti uprave,
—	sjpremlja izvajanje družbenega dogovora o splošni in skupni porabi občine,
—	opravlja zadeve s področja uresničevanja programa samoprispevka,
—	opravlja zadeve iz področja štipendiranja iz združenih sredstev, podpisnic samoupravnega sporazuma,
—	opravlja zadeve s področja premoženjsko-prav-nih zadev in zadev v zvezi s prometom nepremičnin,
—	opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
11.	člen
Davčna uprava:
—	opravlja zadeve s področja odmere, evidentiranja in izterjave prispevkov, davkov in taks,
—	zbira in analizira podatke o odmeri in izterjavi po posameznih virih in zavezancih,
—	opravlja davčno inšpekcijsko službo,
—	vodi upravno-kazenski postopek za davčne prekrške,
—	opravlja ostale zadeve iz občinske pristojnosti s področja prispevkov, davkov in taks,
—	opravlja zadeve iz področja ugotavljanja izvora premoženja,
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega organa.
12.	člen
Oddelek za notranje zadeve:
opravlja upravne zadeve, za katere je takb določeno z zakonom in drugimi predpisi, zlasti pa zadeve, ki se nanašajo:
—	na izdajo potnih listin za prehod čez državno mejo,
—	varnost prometa na javnih cestah,
— inšpekcij b požarne varnosti,
—	posest in nošenje orožja, streliva in razstreliva,
—	izvajanje predpisov o državljanstvu, društvih, zborovanjih ter drugih javnih shodih,
—	o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebnih izkaznicah, predpisov in tiska,
—	o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča,
—	sodeluje z organi javne varnosti in
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega organa.
13.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo:
—	pripravlja v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi predloge za razvojni in vojni načrt občine,
—	daje strokovno pomoč pri izdelavi teh načrtov,
—	opravlja zadeve nabornih, vojaških obveznosti in mobilizacije,
—	skrbi za organizacijo in izvajanje nalog službe za opozarjanje, obveščanje in alarmiranje,
—	opravlja razpored prebivalstva v enote JLA in teritorialne obrambe, enote civilne zaščite in na delovne dolžnosti v vojni,
—	vodi ustrezne evidence v skladu s posebnimi predpisi,
—	skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva,
—	opravlja druge zadeve s področja ljudske obrambe.
14.	člen
Oddelek inšpekcijskih služb;
—	opravlja upravne in inšpekcijske zadeve na področju industrije, rudarstva, kmetijstva, vodnega gospodarstva, gozdarstva, veterine, trgovine, gradbeništva, urbanizma, komunale in sanitarnih zadev,
—	pripravlja poročila, analize in drugo gradivo s tega področja In
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega organa.
15.	člen
Geodetska uprava:
—	opravlja naloge geodetske službe,
—	skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc,
—	vzdržuje načrte, mrežo geodetskih točk, karte, katastre in evidence, vodi ih vzdržuje regionalno geodetsko dokumentacijo za območje občine,
—	izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila na podlagi predpisov,
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega organa.
16.	člen
Strokovne in druge zadeve za občinsko skupščino, njena delovna telesa in za delegate občinske skupščine opravlja strokovna služba občinske skupščine.
Strokovno službo skupščine vodi sekretar skupščine.
Strokovna služba skupščine opravlja zadeve, ki se nanašajo na:
—	pripravo in organiziranje sej občinske skupščine in njenih teles,
—	pripravljanje predlogov aktov, ki se nanašajo na delo skupščinskega sistema,
—	spremljanje delegatskega sistema, delo s skupinami delegatov za delegiranje delegatov v skupščino SRS, z delegacijami občinske skupščine, sodelovanje s skupščinami interesnih skupnosti, skupščino skupnosti Ljubljanske regije,
—	skrb za izvajanje sklepov skupščine občine,
—	pripravo delovnih programov za delo skupščine in njenih teles, skrb za njihovo izvrševanje,
—	zagotavljanje in pripravljanje dokumentacijskega in drugega gradiva ter podatkov, informiranje o delu občinske skupščine in njenih teles,
—	sodelovanje s krajevnimi skupnostmi pri samoupravni organiziranosti,
—	skrb za protokolarne zadeve.
17.	člen
Strokovne in druge zadeve za izvršni svet občinske skupščine in njegovih teles opravlja strokovna služba izvršnega sveta.
Strokovna služba izvršnega sveta opravlja zadeve v zvezi s pripravljanjem sej izvršnega sveta, skrbi, da se pripravi gradivo, ki je potrebno za delo izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter opravlja druge zadeve v zvezi z njegovim delom, ki jih določi svet ali jih njej poveri predsednik sveta.
18.	člen
Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest V občinskih upravnih organih, delovnih mest v strokovnih službah občinske skupščine in izvršnega sveta, se določi z aktom o sistemizaciji delovnih mest upravnih organov občinske skupščine.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/76
Litija, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Stoupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
25.
Skupščina občine Litija je na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 11. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o pogrebnem obredu
1.	člen
Odlok o pogrebnem obredu ima namen zagotoviti umrlemu občanu pietetno primeren pogreb
2.	člen
Pogrebni obred za umrlega občana je zadeva ožjih svojcev, kakor tudi krajevne skupnosti, organizacije
l
združenega dela in družbenopolitične organizacije, društev in drugih organizacij ki so dolžne umrlemu pri organizaciji pogreba izkazati ustrezno pieteto.
3.	člen
Krajevna skupnost imenuje odbor, ki skrbi za organizacijo pogrebnega obreda, določi osebe, ki ga vodijo in vsaj enega govornika izmed predstavnikov krajevne skupnosti, organizacije združenega dela ali družbenopolitične organizacije ter drugih organizacij in društev, ki se v imenu družbe poslovi od pokojnika.
4.	člen
Pogrebni obred se začne z dvigom pokojnikove kršite z mrliškega odra. Pred začetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra, zapoje ali predvaja ža-lostinka. Po uvodni žalostinki sledi nagovor predstavnika družbe. Za njim se razvrstijo govori predstavnikov organizacij, drugi poslovilni govori in verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti. Nato lahko ponovno zaigrajo, zapojejo ali predvajajo žalostin-ko.
5.	člen
Pogrebni sprevod je lahko od pokojnikovega doma, od mrliške vežice ali od določenega mesta pred vhodom na pokopališče in gre po pokojnikovi poti do groba.
Po izrecni želji najožjih svojcev pokojnika In z vednostjo vodje obreda lahko nesejo krsto s pokojnikom v cerkev, kjer opravijo krajši verski obred, ki traja praviloma do 30 minut.
6.	člen
Svojci ali organizator pogreba imajo pravico od milice zahtevati zavarovanje pogrebnega sprevoda po javni cesti ali prek nje.	• •
7.	člen
Na čelu sprevoda gre zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom in vodja pogrebnega obreda. Za nosilcem slovenske zastave se razvrste nosilci drugih zastav in praporov, godba, pevci, nosilci odlikovanj in drugih priznanj pokojnika, vencev, pogrebni voziček s krsto, najožji svojci in sorodniki in končno drugi udeleženci pogreba.
8.	člen
Ce je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, gre v sprevodu za nosilci vencev pred krsto pokojnika. Verska obeležja in simbole nosijo neposredno pred predstavnikom verske skupnosti.
9.	člen
Ko pride sprevod do groba ga obstopijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov in odlikovanj ter nosilci vencev. Za njimi se razporedijo še drugi udeleženci pogreba. Ko položijo krsto s pokojnikom v grob, sledijo poslovilhi govori, žalne pesmi ali žalna glasba.
Obred se zaključi s pozdravom zastav, odlaganjem vencev in cvetja.
10.	člen	»
V primeru, da v pogrebnem obredu sodelujejo predstavniki verske skupnosti je vrstni red naslednji: ko pride sprevod do groba ga obstopijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov in odlikovanj ter no-
silci vencev. Predstavnik verske skupnosti opravi obred, nato sledijo poslovilni govori, žalne pesmi in žalna glasba. Pogreb se konča s poklonitvijo zastav ter odlaganjem vencev in cvetja.
11.	člen
Najkasneje pol ure po končanem obredu grob zasujejo in začasno primerno uredijo.
12.	člen
Krajevna skupnost lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva ali ustanovi sklad iz svojih dohodkov, prispevkov organizacij združenega dela, drugih organizacij in posameznikov
13.	člen
Kršitev 4„ 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. člena tega odloka pomeni prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo in sicer:
—	pravno osebo od 500 do 1.000 din
—	odgovorno osebo pravne osebe in drugih samoupravnih organov od 100 do 500 din
—	posameznika od 100 do 500 din.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/75
Litija, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
SEVNICA
26.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 215. člena statuta občine Sevnica sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne
29.	decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1975
1.	člen
1, člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 12/75) se spremeni tako, da se glasi:
Skupni dohodki občinskega proračuna znašajo
od tega:
—	za razporeditev po pesebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 400-7/75-3
Sevnica, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
din
17.909.484
17.853.690
55.794
Pregled in razpored dohodkov občine Sevnica po spremembi proračuna za leto 1975
Vrsta dohodkov	Skupaj
—	Davek iz OD iz delovnega razmerja	7.000
—	Davki iz OD od kmetijske dejavnosti	1,170.000
—	Davki iz OD od samostojne dejavnosti	2,077.673
—	Davki od prometa proizvodov, storitev, prodaja na drobno, ter od dobitkov od
iger na srečo	5,900.000
—	Davek na promet nepremičnin	290.000
—	Davek od premoženja in na dohodek
od premoženja	647.327
—	Takse	832.000
—	Odstopljene kazni	113.000
—	Del davka od skupnih dohodkov občanov,
ki ga odstopa republika 50 %>	50.000
—	Dohodki organov in drugi razni dohodki 120.000
—	Namenska dopolnilna sredstva	164.800
—	Sredstva vzajemnosti in dopolnilna
sredstva	6,381.000
—	Sredstva neizvršene porabe v 1974	156.684
Skupaj dohodki	17,909.484
namena	Razpored dohodkov		Skupaj
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih Skupnosti	9,755.219
02	Narodna obramba	250.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	844.600
04	Negospodarske investicije	1,136.685
07	Kulturnoprosvetna dejavnost	100.750
08	Socialno skrbstvo	2,443.000
09	Zdravstveno varstvo	69.500
10	Komunalna dejavnost	2,231.350
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	550.000
16	Intervencije v gospodarstvu	278.000
17	Tekoča proračunska rezerva in in obveznosti iz prejšnjih let	136.344
18	Krediti, vfzana in izločena sredstva — rezervni sklad	113.636
	^ ^^		
	Skupaj razpored dohodkov	17,909.484
27.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 215. člena statuta ob- . čine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1975 sprejela ODLOK
o začasnem financiranju občinskih potreb v I. trimesečju leta 1976
1.	člen
Potrebe občinskih organov občine Sevnica se bodo v I. trimesečju 1976 do sprejetja občinskega proračuna financirale na podlagi finančnih načrtov skladov in finančnega načrta občinske uprave za leto 1975.
2.	člen
V	omenjenem obdobju se smejo izdatki izvrševati do višine 25 % izdatkov občinskega proračuna, finančnih načrtov skladov in finančnega načrta občinske uprave za leto 1975.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora predvsem zagotoviti kritje osebnih izdatkov in najnujnejših materialnih izdatkov.
4.	člen
V	primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se sme za nemoteno izvrševanje izdatkov najeti kratkoročno posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Sevnica.
5.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna, finančnih načrtov skladov in finančnega načrta občinske uprave in se morajo prikazati v zaključnih računih za leto 1976.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od <1. januarja 1976.
St. 400-2/76-1
Sevnica, dne 29. decembra 1975.
PredseaniK
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
28.
Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74), 4 odstavka 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica sprejela na seji dne 29. decembra 1975
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti višine prispevne stopnje
telešno-kulturne dejavnosti v občini Sevnica za I. trimesečje 1976
1.	člen
Dokler ne bo sprejet družbeni dogovor o razporejanju dohodka za leto 1976 in samoupravni sporazum oziroma odlok o višini prispevne stopnje za telesno-kulturno dejavnost v občini Sevnica za leto 1976, vendar najdalj do 31. marca 1976, se za financiranje te-lesno-kulturne dejavnosti v občini Sevnica začasno uporablja prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov v višini, kot je veljala za leto 1975.
2.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 400-1/76-1
Sevnica, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
29.
Na podlagi 48. člena temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 27-479/65. 30/68), zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili (Uradni list SRS, št. 4/71) ter 215. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o ureditvi mestnega potniškega prometa v občini Sevnica
1.	člen
S tem odlokom se določajo pristojnosti občinske skupščine in njenih organov pri urejanju potniškega prometa, proge mestnega prometa, njihove ureditve, pravice in_ dolžnosti delovne organizacije, ki opravlja potniški promet ter pravice in dolžnosti potnikov.
2.	člen
Za proge mestnega potniškega prometa se na območju občine Sevnica štejejo:
1.	Poklek—Blanca—Sevnica
2.	Gornje Pijavško—Arto—Sevnica
3.	Sevnica— Zavratec—Bučka—Studenec—Sevnica
4.	Vrhovo—Sevnica
5.	Sevnica—Orehovo—Breg—Lisce—Sevnica
6.	Sevnica—Žabjek—Sevnica
7.	Sevnica—Simert—Sevnica
8.	Šentjanž—Kal
9.	Senjanž—Cirnik
10.	Senjanž—Tržišče—Telče—Primož—Šentjanž
11.	Sevnica—Podgorje—Sevnica
12.	Šentjanž Krmelj—Sevnica—Šentjanž
13.	Sevnica—Po^vrh—Sevnica
3.	člen
Mestni promet je komunalna dejavnost, ki je organizirana za prevoz potnikov na območju mesta Sevnica in naselja Boštanj ter prej naštetih prog in jo opravlja prometna, gostinska in turistična delovna organizacija »IZLETNIK« Celje.
4.	člen
Delovna organizacija je dolžna skrbeti za sodoben način prevoza potnikov, za točno upoštevanje voznih redov ter zagotoviti varen in kulturen prevoz potnikov.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica določa sporazumno z delovno organizacijo, ki opravlja mestni potniški promet po tem odloku linije in tarife za mestni potniški promet, popuste, regrese, brezplačne vožnje in druge olajšave.
6.	člen
Predlog za avtobusne postaje in postajališča poda delovna, organizacija, potrdi pa jih pristojni organ.
7.	člen
Vzpostavitev novih prog, spremembe, oziroma ukinitve prog in postaj ter postajališč predlaga delovna organizacija v soglasju s pristojno krajevno skupnostjo ali drugo zainteresirano skupnostjo.
8.	člen
Ulice in ceste, po katerih potekajo proge mestnega prometa, morajo biti primerno urejene in vzdrževane tako, da lahko vozila mestnega prometa nemoteno obratujejo in pri tem ne ovirajo rednega prometa.
, Kadar so posamezne ceste v takem stanju, da bi bil lokalni promet otežkočen ali onemogočen, lahko delovna organizacija predlaga začasno ukinitev ali preusmeritev posamezne proge.
9.	člen
Na vseh progah mestnega potniškega prometa morajo biti označena in urejena postajališča. Postajališča
in obračališča določi pristojni upravni organ občine na predlog delovne organizacije potem, ko je ta dobila mnenje prizadetih krajevnih skupnosti in .delovnih organizacij.
10.	člen
Delovna organizacija je dolžna opravljati mestni potniški promet po utrjenem voznem redu, ki mora biti prilagojen potrebam v teku dneva. Vozni red mora biti izobešen na avtobusnih postajah in postajališčih.
Vozni red in frekvenco vozil na posameznih progah določi delovna organizacija v soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica. Vsako spremembo proge ali frekvenco ter vsako preusmeritev ali ukinitev proge mestnega prometa je dolžna delovna organizacija pravočasno predložiti v soglasje Izvršnemu svetu Skupščine občine Sevnica in objaviti spremembo pravočasno na krajevno običajen način.
11.	Čten
V rednem obratovanju mora vozno osebje mestnega potniškega prometa ustavljati vozila na vseh postajališčih določene proge po voznem redu. Izven postajališč se vozila zaradi vstopanja in izstopanja potnikov ne smejo ustavljati.
12.	člen
Vozniki vozil v mestnem prometu morajo voziti tako, da ne ogrožajo varnosti potnikov in ostalih' udeležencev cestnega prometa.
Vozno osebje mora posebno paziti, da spelje vozilo s postajališča z zaprtimi vrati in da ne odpira vrat med vožnjo, dokler se vozilo na postajališču popolnoma ne ustavi.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI
DELOVNE ORGANIZACIJE. KI OPRAVLJA PREVOZE POTNIKOV
13.	člen
Vozno osebje mora biti ustrezno uniformirano. Način uniformiranja določi delovna organizacija sama. Vozno osebje je dolžno dati potnikom vsa potrebna pojasnila s primerno vljudnostjo. Voznik se med vožnjo ne sme pogovarjati s potniki.
14.	člen
Vozno osebje je dolžno zagotoviti kulturno vožnjo in red v vozilih. V vozilo se sme sprejeti le toliko potnikov, kolikor je za posamezno vozilo predpisano.
Prometno osebje je dolžno preskrbeti sedež nosečim ženam, invalidom, staršem z otroki in starim ter bolnim osebam.
Način vstopanja in izstopanja določi delovna organizacija, vendar mora pri tem zagotoviti najlažji način vstopanja slepim in njihovem spremljevalcem, invalidom nad 80 °/o invalidnosti, uniformiranim delavcem milice in uniformiranim delavcem delovne organizacije.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI POTNIKOV
15.	člen
Potniki, ki se vozijo v mestnem avtobusnem prometu,. so se dolžni ravnati po določilih tega odloka ter navodilih voznega osebja.
16.	člen
Za prevoz v mestnem prometu si mora vsak potnik nabaviti vozovnico, ki jo je dolžan hraniti do konca
vožnje. Potniki, ki imajo predplačilno vozovnico ali izkaznico za prosto vožnjo, morajo to pokazati vozniku, oziroma spremljevalcu brez predhodnega opozorila.
Potniki, ki imajo po veljavnih predpisih pravico do popusta, morajo obvezno pokazati vozovnico ali ustrezno izkaznico. V primeru, da pooblaščena oseba delovne organizacije ugotovi zlorabo predplačilne vozovnice ali druge izkaznice, jo sme potniku takoj odvzeti.
17.	člen
Potniki smejo vstopati v vozila in izstopati le skozi za to določena vrata. V vozilih se morajo ravnati tako, da omogočajo čim hitrejše vstopanje in izstopanje. Ce je vozilo polno in vozno osebje ne dovoli vstopa, potniki ne smejo na silo vstopati v vozilo. Obešanje na vozilo in vožnja na zunanjih delih vozila nista dovoljena.
18.	člen
V	vozilih mestnega prometa potniki in vozno osebje ne smejo kaditi, razgrajati, odmetavati vozovnic ali kako drugače onesnažiti vozila, prinašati v vozilo predmete, ki ogrožajo varnost potnikov, ne smejo odpirati vrat s silo, nepooblaščeno uporabljati drugih naprav ali kako drugače povzročati škodo na vozilih. Vsako škodo, povzročeno s takim ravnanjem, so dolžni poravnati potniki sami.
19.	člen
V	vozila mestnega potniškega prometa je prepovedan vstop:
—	vinjenim osebam,
—	slaboumnim osebam brez spremstva odraslih oseb,
—	otrokom do 5 let starosti, če so brez spremstva,
—	osebam, ki imajo kožne in druge nalezljive bolezni,
—	osebam, ki imajo tako prtljago ali obleko v takem stanju, da lahko povzroči škodo drugim potnikom ali zamaže notranjost vozila.
20.	člen
Prevoz drobne ročne prtljage je brezplačen, za vsak večji kos ročne prtljage pa so potniki dolžni plačati voznino. Voznino za prevoz' ročne prtljage plačajo tudi potniki s predplačilnimi in prostimi vozovnicami.
21.	člen
Prepovedano je vnašati v vozilo predmete, ki so lahko vnetljivi, eksplozivni, smrdljivi, ranljivi ali taki, da lahko kako drugače ogrožajo varnost potnikov.
Prav tako je prepovedano vnašati hitro lomljive predmete in vse druge predmete, ki niso primerni za prevoz v javnem potniškem prometu.
22.	člen
V	vozilo mestnega prometa je dovoljeno pripeljati pse le v času izven prometnih konic (prometne konice so v času med 5. in 6. uro ter 13. in 15. uro), pod pogoji:
—	da je pes čist in zdrav,
—	da je na vrvici in ima nagobčnik,
—	da ima znamkico o cepljenju proti pasji steklini.
Za prevoz psa se plača normalna prevozna tarifa, le prevoz psov — vodičev slepih je brezplačen.
Prevoz ptic in ostalih malih živali je dovoljen le v kletkah.
23.	člen
Predmete ali denar, najdene v vozilu mestnega prometa so potniki dolžni izročiti voznemu osebju, ki posjerbi, da se najdena stvar izroči lastniku, če pa to ni mogoče, jo mora vozno osebje po 24. urah oddati na urad za najdene predmete pri delovni organizaciji.
24.	člen
Delovna organizacija ni dolžna dati povračila za izgubljeno, ukradeno, neizkoriščeno ali poškodovano vozovnico, vendar je lastnik brezplačne izkaznice v tem primeru dolžan pismeno ali ustno obvestiti delovno organizacijo o dogodku in prehehanju veljavnosti legitimacije.
25.	člen
V	primeru nezgode oziroma škode, povzročene med vožnjt) ali pri vstopanju ali izstopanju iz vozila, mora potnik to takoj sporočiti sprevodniku ali vozniku, če pa hoče uveljaviti odškodninski zahtevek, mora pismeno javiti delovni organizaciji nezgode in poškodbe, čas dogodka, kraj, šlevilko vozila ter znesek, ki sa zahteva kot povračilo za povzročeno škodo.
Ce nima podatkov o višini škode,- sporoči to delovni organizaciji pozneje, vendar je dolžan hraniti poškodovani predmet do konca odškodninskega postopka.
KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Potnik mora na zahtevo voznega osebja takoj zapustiti vozilo mestnega prometa:,
—	v vseh primerih iz 19. člena tega odloka,
—	če s svojim obnašanjem ogroža javni red in varnost prometa,
—	če noče plačati predpisane voznine ali pokazati veljavne vozovnice,
—	če kljub opozorilu ne upošteva določil tega odloka in navodil prometnega osebja.
27.	člen
V	primeru, ko kontrolni organ delovne organizacije ugotovi, da je v vozilu potnik, ki:
—	je brez vozovnice ali ima neveljavno vozovnico,
—	se vozi z mesečno vozovnico, ki je neveljavna ali na tej relaciji ne velja,
—	uporablja mesečno ali letno vozovnico, ki glasi na ime drugega,
mora v tem primeru potnik plačati ceno nove vozovnice in sicer dvojno ceno za prepotovano pot. Ce lete ni mogoče ugotoviti, plača potnik za pot od začetne postaje tega avtobusa do namembne postaje potnika. Za zlorabo kakršnekoli vrste vozovnice plača potnik dodatno še 5 din. Potnik, ki odkoni plačilo voznine, se izključi od prevoza, prevoznik pa izterja upravičeni znesek po pristojnem organu.
28.	člen
Občinski sodnik za prekrške uvede na podlagi predloga postaje milice ali pristojne inšpekcijske službe, oziroma na predlog ustreznega organa, ki ga o kršitvi odloka obvesti delovna organizacija ali prizadeti občan, postopek za prekršek in kaznuje storilca z denarno kaznijo v naslednjih primerih:
a) z denarno kaznijo do 100 din:
—	kdor hoče s silo odpreti vrata in tako vstopiti ali izstopiti iz vozila,
—	kdor med vožnjo skače na ali z vozila ali se obeša na vozilo,
—	kdor v vozilu kadi, razgraja ali ga onesnaži,
—	kdor prinaša v vozilo predmete, ki ogrožajo varnost potnikov ali vodi psa, ki ni zdrav in čist, nima nagobčnika in ni cepljen proti steklini,
—	kdor najde v vozilu predmet ali denar in ga ne izroči voznemu osebju;
b)	z denarno kaznijo od 100 do 150 din se kaznuje vozno osebje delovne organizacije:
—	če spelje iz postajališča z odprtimi vrati,
—	če vozno osebje do potnikov ni vljudno in ustrežljivo ali ne da potrebnih pojasnil;
c)	z denarno kaznijo od 150 do 500 din se kaznuje odgovorna vseba delovne organizacije, z denarno kaznijo do 1000 din pa delovna organizacija:
—	če ne opravlja prometa po voznem redu,
—	če pravočasno ne objavi preusmeritve prometa,
—	če se vozila ne ustavljajo na vsakem postajališču,
—	če sd vozila pomanjkljivo opremljena in ni poskrbljeno za red in čistočo v vozilu.
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-4/75-3
Sevnica, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
Na podlagi 205. in 214. člena statuta občine Sevnica, 4. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69 in 28/71) in II. točke odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/71) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o delovnem času državnih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena v občini Sevnica
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni čas državnih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena v občini Sevnica traja:
1.	v času od 1. aprila do 30. septembra (poletni
delovni čas):	v	»
v ponedeljek, torek, Četrtek in petek od 6. do
14.	ure,
v sredo od 6. do 16. ure.
2.	v času od 1. oktobra do 31 marca (zimski delovni čas):
v ponedeljek, torek, četrtek in petek dd 7. do
15.	ure,
v sredo od 7. do 17. ure.
2.	člen
Za strokovne službe občinskih interesnih skupnosti družbenih' in gospodarskih dejavnosti se ureja delovni čas s statutom samoupravne interesne skupnosti.
II.	ČOSEBNE DOLOČBE
3.	člen
Sprejemanje strank pri državnih organih je:
1.	v poletnem času:
v sredo od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure,
v petek od 7. do 14. ure.
2.	v zimskem času:
v sredo od 8. do 12. ure in od 13, do 17. ure, •
v petek od 8. do ,15. ure.
4.	člen
Ne glede na določbe 3. člena tega odloka je sprejemanje strank v sprejemni pisarni in matični službi občinske uprave v vsem delovnem času, pri referatu za promet, potne listin^ in osebne izkaznice pa ob ponedeljkih, sredah in petkih v vsem delovnem času.
5.	člen
Ob sobotah je pri občinski upravi dežurna Služba za prijavo in odjavo bivališča, prijavo rojstva in smrti ter sklepanje zakonskih zvez. Vsako drugo soboto v mesecu je dežurna služba od 8. do 12. ure v sprejemni pisarni občinske uprave.
III.	KONČNE DOLOČBE
6.	člen
Določbe lega odloka se smiselno uporabljajo tudi za delavce službe javne varnosti, vendar v skladu s posebnimi pogoji in navodili, ki so predpisana za to službo.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o delovnem času pri upravnih organih Skupščine občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 16-475/73).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-1/76-1
Sevnica, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
31.
Na podlagi 151. in £14. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica za sprejemanje in podpisovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov
1
Skupščina občine Sevnica s tem sklepom pooblašča izvršni svet, da sprejema ter podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume iz pristojnosti občinske skupščine, s katerim se izvaja z družbenim planom, resolucijo ali na drug način izražena politika Skupščine občine Sevnica.
2
Podpisnik družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma je predsednik ali član izvršnega sveta, ki ga za vsak primer posebej pooblasti izvršni svet.
t
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-1/76-1
Sevnica, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
32.
RESOLUCIJA
o družbenoekonomski politiki in razvoju občine
Sevnica ter neposrednih nalogah v letu 1976
I. IZVAJANJE OSNOVNIH CILJEV IN POLITIKE RAZVOJA V LETU 1975
Pod vplivom mnogih zapletenih procesov ih značilnosti doma in v svetu je razvoj v prvi polovici leta 1975 na nekaterih bistvenih področjih odstopal od ciljev in nalog dogovorjenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975 podobno sliko pa smo ugotovili tudi v občini Sevnica. Zato je bila tako na republiški kot na občinski ravni sprožena široka politična akcija, ki je povezala družbenopolitične, samoupravne in strokovne dejavnike v prizadevanjih za premagovanje gospodarskih težav in za poglabljanje in razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Rezultati te akcije prihajajo deloma do izraza že v drugi polovici leta 1975, ob doslednem m pospešenem nadaljevanju teh aktivnosti pa bodo uspehi vidni predvsem v prihodnjem letu.
Osnovne smernice resolucije o družbenogospodarski politiki in razvoju občine Sevnica v letu 1975 so med drugimi nalogami nakazovale predvsem dinamično gospodarsko rast ob boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, hitrem naraščanju izvoza blaga in storitev ter počasnejšem naraščanju uvoza, ob racionalnejšem zaposlovanju, boljšanju akumulativne sposobnosti gospodarstva m ob intenziviranju kvalitetnih faktorjev, ki prispevajo k večji produktivnosti kot so inovacijska dejavnost, vključevanje znanstveno raziskovalne sfere v reševanju problemov v gospodarstvu ter usmeritev k večji modernizaciji in avtomatizaciji proizvodnih procesov. Na tej osnovi naj bi se družbeni proizvod celotnega gospodarstva povečal za 6 "/o, zaposlenost, zlasti v industriji, za okoli 4 "/e, produktivnost dela pa za 3°/».
Gospodarska rast je bila v vseh mesecih nezadovoljiva, njena dinamika je stalno pojemala. Družbem proizvod gospodarstva se je v prvem devetmesečjv letošnjega leta povedal nominalno za 23 "/o (resolucijo predvideva rast družbenega proizvoda nominalno za 31 rt/n ob predpostavki, da bo realni porast družbenega proizvoda v družbenem sektorju za okoli 6 "/o in ocenjeni rasti cen za okoli 23 "/e) napram istemu obdobju preteklega leta.
Pojemanje gospodarske rasti, ki jo spremljajo sorazmerno visoka stopnja zaposlovanja, padanje produktivnosti dela, slabšanje^ reproduktivne sposobnosti gospodarstva (večji materialni stroški, poslabšanje delitvenih razmerij v korist osebnih dohodkov ter skupne in splošne porabe na škodo akumulacije), večanje zalog in naraščajoča inflacija, je bilo pogojeno predvsem z občutnim zmanjšanjem Izvoza in z zmanjševanjem kupne moči na domačem trgu.
V preteklih letih se je gospodarstvo prilagajalo visoki konjunkturi predvsem s povečanjem števila za-pbslenih delavcev, v letošnjem letu, ko se konjunktura znatno poslabšuje, pa se je v prvem polletju letošnjega leta. število zaposlenih povečalo le za 1,8‘Vo; povsem drugačna pa je slika konec prvega devet-mesečja, saj se je zaposlenost v gospodarstvu povečala napram decembru lanskega leta kar za 4,5 °/o.
Z resolucijo smo tudi predvideli, da bi pri zaposlovanju morali dati poseben poudarek na prestrukturiranje dela s ciljem, da se zmanjšuje število delovnih mest, za katere ni potrebna poklicna usposobljenost, vendar nam politika zaposlovanja v letošnjem letu ta prizadevanja negira.
Ekonomičnost poslovanja se je znatno poslabšala z ozirom na predhodno obdobje, saj se je celotni dohodek na 100 din porabljenih sredstev zmanjšal od 156 din v letu 1974 na 134 din v prvem devetmesečju letos, kar pomeni, da udeležba porabljenih sredstev v celotnem dohodku kaže tendenco povečanja.
Porasla pa je masa bruto osebnih dohodkov in sicer za 38 °/o v prvih devetih mesecih letos napram istemu obdobju lani, medtem ko je produktivnost dela izražena v odnosu družbeni proizvod na zaposlenega, porasla nominalno za 17 “/o, v realnem izrazu pa je nižja kot v predhodnem letu.
Sprejeti ukrepi na področju ekonomskih odnosov s tujino so začasno vplivali na zniževanje stopnje rasti uvoza v občim Sevnica, tako da skupna vrednost uvoza po ocenah v vsem letu ne bo dosegla niti 70 "/e vrednosti uvoza v letu 1974. Ukrepi na področju iz-vozd so bili sprejeti pozno, biji pa so nezadostni in neceloviti. V občini Sevnica bo po oceni vrednost izvoza blaga v letu 1975 kar za polovico (50%>) večja kot v letu 1974. Obseg zunanje trgovinske menjave v občini bo torej z ozirom na zunanjetrgovinsko bilanco občine precej boljši, kot je bilo predvideno z resolucijo.
Ob večletni stagnaciji realnih osebnih dohodkov na zaposlenega, ki se delno nadaljuje tudi v letu 1975, in ob omejevanju potrošniških posojil, zlasti v prvi polovici leta, povpraševanje prebivalstva v letošnjem letu ni moglo prispevati k dinamični gospodarski rasti. Priliv sredstev za skupno porabo je bil sicer med letom višji od predvidevanj, dejanska poraba pa je bila omejena v dogovorjene okvire, hkrati pa ne dovolj povezana z gospodarstvom kot eden od sicer pomembnih razvojnih faktorjev.
Večji obseg naložb v osnovna sredstva gospodarstva je še vedno dejavnik dinamičnejše gospodarske rasti. Njihov delež v družbenem proizvodu znaša v letu 1975 okoli H0/«. V glavnem so podjetja investirala v opremo, da bi si zagotovila nadaljnjo avtomatizacijo in modernizacijo obstoječih kapacitet in si s tem izboljšala organizacijo dela in dvignila tehnološko raven.	,
Zaloge gotovih proizvodov so znatno presegle normalno raven. Ker prirast le-teh angažira precejšen delež družbenega proizvoda, je njihovo zmanjšanje bistven pogoj za normalni potek celotnega procesa reprodukcije v prihodnjem obdobju.
Široka družbena akcija za stabilizacijo je vplivala na umiritev cen v začetku drugega polletja, tako da se bodo v letu 1975 cene verjetno gibale v okviru družbenega dogovora. Umirjanje cen pa je predvsem posledica široko organizirane družbenopolitične akcije in ne predstavlja dejanskega umirjanja inflacijskih
impulzov. Se nadalje so prisotni dolgoročni faktorji inflacije, ki predstavljajo nevarnost za ponovno povečanje cen.
Gospodarski položaj na prehodu v leto 1976 je torej težak in zapleten, ker se v njem prepletajo znaki stagnacije m inflacije. Zato bo moralo biti težišče tekoče družbene aktivnosti usmerjeno na stabilizacijo pogojev gospodarjenja in dinamično gospodarsko rast na kvalitetnih osnovah. Združeno <elo pa bo moralo svoje napore osredotočiti na dvig produktivnosti dela in uspešnosti' poslovanja kot edinih zdravih osnovah za nadaljnji razvoj.
II. TEŽIŠČE POLITIKE DRUŽBENOEKONOMSKEGA
RAZVOJA OBČINE SEVNICA V LETU 1976
Težišče politike družbenoekonomskega razvoja bo v občini Sevnica v letu 1976 usmerjena na:
1.	Uveljavljanje socialističnega samoupravljanja kot bistvene predpostavke za uresničitev ciljev in nalog tekoče ekonomske in razvojne politike zahteva:
—	utrjevanje ustavne vloge delavcev v temeljnih
organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesenih skupnostih ter krepitev delegatskih odnosov in sistema, '	-	^
—	nadaljnji razvoj samoupravnih interesnih skupnosti v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih ter krepitev vloge uporabnikov znotraj njih,
—	vključevanje združenega dela v oblikovanje, razvijanje ter stvarno uveljavljanje dohodkovno soodvisnih reprodukcijskih celot v procesu oblikovanja skupne razvojne politike na osnovi združevanja dela in sredstev (dohodka);
—	intenzivno nadaljnjo izgradnjo gospodarskega sistema v skladu z ustavo.
2.	Krepitev varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe — razvoj in dograjevanje priprave na splošni ljudski odbor in podružbljanje ljudske obrambe.
3.	Uresničevanje pogojev za postopno stabilizacijo gospodarstva terja:
—	povečanje proizvodnje in spreminjanje njene strukture ob bistveno večji udeležbi produktivnosti dela pri oblikovanju družbenega proizvoda,
—	okrepitev konkurenčne sposobnosti gospodarstva za vključevanje v mednarodno delitev dela, da bi še izboljšali razmerja med izvozom in uvozom in regionalno strukturo izvoza in uvoza ter krepili sodelovanje z neuvrščenimi deželami in deželami v razvoju,
—	obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev na osnovi celovitega odločanja delavcev o dohodku in njegovi delitvi na akumulacijo in porabo z opredeljevanjem prioritet, ki so odraz njihovih interesov ter krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva.
— reševanje prioritetnih razvojnih nalog in združevanje sredstev za te namene,
—	racionalno izkoriščanje delovnega časa ob zaostreni delovni disciplini in odgovornosti tako pri delu kot za izvajanje nalog,
—	hitrejše uvajanie moderne tehnologije ob ustrezni organizaciji dela,
—	težiti za boljšo kvaliteto dela. s čimer bi se povečala konkurenčna sposobnost proizvodov ne samo na tujem, ampak tudi na domačem tržišču.
—	vsestransko varčevati in se racionalno obnašati na vseh področjih in na vseh ravneh, predvsem v smeri zmanjševanja stroškov poslovanja,
—	prizadevanja za boljše in popolnejše izkoriščanje surovin (podpreti je treba tudi zbiranje in predelavo odpadnih surovin).
Dogovorjene prioritete za leto 1976 so:
—	racionalno in selektivno izvajanje programa gospodarske infrastrukture (energetika, promet) kot pogoja za skladnejši družbeni razvoj,
—	izvorno usmerjanje dejavnosti, ki izboljšujejo plačilno bilanco, vključno turizem in izvoz storitev,
—	razvijanje dejavnosti, ki spodbujajo domačo konjunkturo in ne poslabšujejo plačilne bilance (stanovanjska gradnja, malo gospodarstvo),
—	hitrejša rast organizirane kmetijske proizvodnje, ki bo omogočala povečanje pridelovanja hrane,
—	selektiven pristop znotraj vsake družbene dejavnosti s posebnim poudarkom na usmerjeno izobraževanje, izobraževanje ob delu, raziskovalno delo za gospodarstvo, otroško varstvo, zdravstveno varstvo delavcev in kulturo.
4.	Nadaljevanje politike skladnejšega razvoja vseh območij v SR Sloveniji, kar zahteva postopno vzpostavljanje enakih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi na vseh območjih in zmanjševanje razlik v razvoju med bolj in manj razvitimi območji. Med slednje sodi tudi občina Sevnica.
III.	MOŽNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1976
Težnje v gospodarskih gibanjih, ki se iz leta 1975 prenašajo v leto 1976 in nadaljevanje intenzivne družbene akcije za stabilizacijo ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike so izhodišča, ki omogočajo predvidevanje, da se bodo gospodarska in družbena gibanja v letu 1976 odrazila v naslednjih globalnih razvojnih usmeritvah in razmerjih:
—	stalne cene
—	stopnja rasti v •/•
	1975/1974	1976/1975
družbeni proizvod celotnega gospodarstva	okoli 3	okoli 6
zaposlenost	4	4
produktivnost dela	—1	2
izvoz blaga		6
uvoz blaga		4
sredstva za življenjski standard		ikoli 5
realni OD na zaposlenega		do 1
Gospodarsko rast v letu 1976 bo moč doseči s povečanjem izvoza blaga in storitev, ki bo omogočalo tudi potrebni uvoz reprodukcijskega materiala in opreme. Gospodarska gibanja v razvitih zahodnih državah kažejo, da bodo možnosti za povečanje izvoza v letu 1976 omejene, dejansko bo povečanje našega izvoza na ta območja odvisno predvsem od povečanja konkurenčnosti našega izvoza in elastičnosti prilagajanja naše ponudbe gospodarski aktivnosti v teh državah Poleg že omenjene izvozne usmerjenosti na zahod, bo potrebno nadaljevati tudi k izboljšanjem regionalne usmerjenosti gospodarskih odnosov s tujino v smer* povečanja deleža neuvrščenih držav in držav v razvoju.
Da bi uresničili pričakovano rast izvoza, bodo nujni maksimalni napori za večjo konkurenčnost naše
ponudbe v samih organizacijah združenega dela. Te napore morajo spremljati učinkovitejši sistemski in drugi ukrepi.
Ocenjujemo, da bi se ob maksimalni angažiranosti združenega dela izvoz blaga v letu 1976 lahko realno povečal najmanj za okoli 6 'Vo, uvoz blaga pa naj bi ostal na sedanji ravni oziroma se naj bi povečal maksimalno za okoli 4 odstotke.
Osnovni nosilec izvozne aktivnosti bo tudi V prihodnjem letu industrija, vendar bo potrebno z boljšo organiziranostjo in povečevanjem zmogljivosti povečati tudi izvoz tistega dela gospodarstva, ki ustvarja devizna sredstva s storitvami (turizem, transport).
Investicije v osnovna sredstva gospodarstva, katerih delež v družbenem proizvodu je znašal v letu 1975 skoraj 14 Vo, bodo v letu 1976 rasle precej hitreje od rasti družbenega proizvoda in se bo dvignil njihov delež v DP na okoli 20 ”/0. Zaradi sprejetih ukrepov ekonomske politike (zagotavljanje plačil za investicije, depoziti za neproizvodne in negospodarske investicije) in poslabšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva v letu 1975 ni pričakovati, da bi bile investicije v osnovna sredstva v letu 1976 poglavitni nosilec proizvodne aktivnosti, čeprav bodo zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti.
Temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti morajo razvijati tako politiko zaposlovanja, ki bo vodila k intenzivnemu gospodarskemu- razvoju in k večji produktivnosti dela. Probleme pri usposabljanju ustreznih kadrov morajo temeljne organizacije združenega dela reševati s funkcionalnim izobraževanjem in strokovnim usposabljanjem zaposlenih ter prekvalifikacijo delavcev. Okrepiti je treba strokovno izpopolnjevanje kadrov na vseh ravneh. Posebno je treba okrepiti strokovno izobraževanje vodstvenih in vodilnih delavcev, ki je bilo doslej zanemarjeno ter organizirati ustrezno kadrovsko evidenco in bolj sistematičen pristop k formiranju ustreznih kadrov. Pri tem je potrebno dati poseben poudarek družbenemu dogovoru o kadrovski politiki in samoupravnem sporazumu o štipendiranju študentov in dijakov.
Gospodarska rast med drugim temelji tudi na večji produktivnosti in povečanju števila zaposlenih. Da bi se dosegla večja produktivnost dela, si bodo delovne organizacije v sodelovanju z razvojno-raz-iskovalnimi institucijami prizadevale za izboljšanje organizacije dela, za modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov in za dvig tehnološke ravni. Produktivnost dela naj bi se v letu 1976 povečala za 2°/r (republiška stopnja rasti 2—3 Ve), število zaposlenih, zlasti v industriji in gostinstvu pa naj bi se povečalo za 4 Vo (republiška stopnja rasti je 3 Vo). Temeljne in druge organizacije združenega dela bi se morale zavzemati za odpiranje novih delovnih mest in s tem seveda tudi novih kapacitet. Hkrati bi sc morale zavzemati za stalno spreminjanje in izboljšanje strukture dela s ciljem, da se zmanjšuje delež delovnih mest. za katere ni potrebna poklicna usposobljenost
Na področju zaposlovanja je omogočena zaposlitev tudi zdomcem: sprejeti so že ukrepi v smislu pridobivanja zemljišč za gradnjo stanovanj, pridobe si lahko obrtna dovoljenja, lahko pa se tudi zaposlijo v kovinski, lesni in tekstilni stroki.
Osebna, skupna in splošna poraba se mora v letu 1976 gibati izpod realne rasti družbenega proizvoda Realni osebni dohodki na zaposlenega bodo obdržal’ približno raven iz leta 1975: celotna osebna potrošnje
prebivalstva pa bo ob povečanju zaposlenosti za okoli 4 odstotke porasla za 4 do 5 odstotkov. Realna rast sredstev za skupno in splošno porabo bo za okoli 20 odstotkov nižja od realne rasti družbenega proizvoda in bo znašala okoli 4,8 odstotka.
Da bi preprečili anticipirano potrošnjo na osnovi pričakovane rasti cen, morajo vsi programi razvoja skupne in splošne porabe na vseh ravneh izhajati iz dosežene ravni cen konec leta 1975, njihova realna rast pa mora biti v dogovorjenem razmerju z realno rastjo družbenega proizvoda. Vsako trimesečje pa se bodo tako dogovorjena sredstva korigirala glede na doseženi minimalni porast družbenega proizvoda v predhodnem trimesečju.
IV.	SMERNICL IN UKREPI NA PODROČJU PROIZVODNE POLITIKE
Temeljna naloga v gospodarstvu v naslednjem le-' tu bo vzdrževati dinamično gospodarsko rast ob bistveno večji udeležbi produktivnosti dela pri oblikovanju družbenega proizvoda in postopni stabilizaciji gospodarstva. Produktivnost dela je treba dvigniti zlasti s sodobno organizacijo dela, modernizacijo sredstev za delo. izboljšanjem tehnologije, stimulativnej-'šimi oblikami delitve osebnih dohodkov, racionalnim zaposlovanjem, izboljšanjem koriščenja delovnega časa in večjo delovno disciplino.
Organizacije združenega dela, gospodarska zbornica, interesne skupnosti in poslovne banke bodo s tem v zvezi izvajale zlasti naslednje naloge: •
—	vgraditi v kriterije investiranja postavko o minimumu tehnične opremljenosti delovnih mest in o minimumu' družbenega proizvoda na zaposlenega,
—	preverjati investicije s širšega narodno-gospo-darskega vidika (vključno z zahtevami po infrastrukturi, novih zaposlitvah, kadrih, stanovanjih itd.),
—	pripraviti ukrepe, ki bodo stimulirali intenzivni razvoj in racionalno zaposlovanje,
—	pospešiti povezovanje raziskovalnega dela z gospodarstvom, kar naj spremljajo tudi ekonomski in drugi ukrepi,
—	nadaljevati z načrtnim razvijanjem in koordinacijo računalništva tako v Posavju kot v republiki,
—	doseči večjo spodbudo za organizirano inovacijsko ter inventivno dejavnost v celotnem procesu družbene reprodukcije ih jo vključiti v razvojno politiko temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
—	uveljaviti sistem materialnega in moralnega priznanja za dosežene uspehie, zlasti kadar gre za kreativno delo in inovacije,
—	pri razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s svojimi internimi sporazumi opredeliti in uveljaviti elemente stimulativne in selektivne delitve osebnih dohodkov glede na dosežene rezultate pri delu.
Na področju energetike bo združeno delo na samoupravni osnovi združevalo sredstva iz dohodka in zagolovllo racionalno izvajanje sprejetega programa izgradnje in dogovorjenih rokov. Ob tem bodo sprejeti ukrepi in kriteriji, ki bodo omogočili družbeni vpliv na pripravo programov, izvajanje investicij in racionalno trošenje združenih sredstev. Samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo bo v sodelovanju z drugimi nosilci ekonomske politike kompleksno obdelala položaj in vlogo posebnih odjemalcev.
Interesna skupnost za nafto in plin bo nadaljevala dogovarjanje in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za plinifikacijo Slovenije.
Na področju prometa in zvez bo v letu 1976 treba nadaljevati z izvajanjem začetih programov ter ustvariti pogoje za kakovostno in racionalno izvajanje srednjeročnega programa razvoja. Temeljne naloge so:
—	skleniti je treba samoupravni sporazum o ustanovitvi in utrditvi SIS cestnega gospodarstva. Ta bo zadolžena za izvajanje programa izgradnje in modernizacije cestnega omrežja, za zagotavljanje in samoupravno združevanje sredstev,
—	skleniti je treba samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za PTT promet,
—	z ustreznimi dogovori in akti bo potrebno povezovati interesne skupnosti in TOZD prometnih dejavnosti z nalogo usklajevanja, formiranja enotne prometne politike in zagotavljanja izenačenih možnosti razvoja in poslovanja.
Na področju kmetijstva bodo temeljne organizacije združenega dela in obrat za kooperacijo zagotavljale intenzivnejšo rast predvsem tržne proizvodnje in s tem v zvezi krme, ki je osnova za boljši in hitrejši razvoj živinoreje, nadaljevanje modernizacije proizvodnih zmogljivosti v družbenem sektorju in kooperacijo ter hitrejšo intenzifikacijo proizvodnje, posebno živalske. S politiko družbenega dogovarjanja bo v občini zagotovljeno delovanje samoupravno organiziranega sklada za pospeševanje kmetijstva.
Pospešiti je treba procese spreminjanja zlasti tam, kjer je možno v relativno kratkem času doseči večje učinke. V zvezi s tem je potrebno:
—	pospeševati proizvodnjo surovin in reprodukcijskega materiala ter razvoj tistih zmogljivosti, v katerih ' je možno v racionalnih okvirih, substituirati uvoz,
—	podpreti izvozne dejavnosti, vključno turizem in izvoz storitev. Osnovna naloga na področju izvoznih dejavnosti je povečati konkurenčnost, kar je poglavitna naloga samih organizacij združenega dela,
—	podpreti dejavnosti, ki delujejo pozitivno na notranjo konjunkturo, slone pa v pretežni meri na domačih surovinskih virih. To velja predvsem za stanovanjsko izgradnjo in ves kompleks, ki je povezan z njo. Treba je tudi odločno pristopiti k industrializaciji gradnje.
V.	USMERITVE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
V letu 1975 smo se na področju družbenih dejavnosti zavestno in samoupravno odločili, da bodo naše prioritetne naloge na področju razvijanja in pospeševanja vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva. Da bi dvignili kvaliteto dela v teh dejavnostih, smo angažirali največja možna lastna sredstva v okviru interesnih skupnosti ter na ravni njihovih zvez v republiki pridobili tudi sorazmeren del solidarnosti, potrebnih za izvedbo programov skupnosti za izobraževanje in otroško varstvo. S sredstvi občinskega samoprispevka za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov ter posojili pa smo nadaljevali program gradnje teh ustanov in to z gradnjo osnovne šole na Blanci. Nizka osnova v občini pa onemogoča hitrejši ‘tempo razvoja teh dejavnosti in približevanje republiškim standardom in povprečjem, zato bomo morali še v naslednjem letu in tudi v celem naslednjem planskem
obdobju nuditi prioriteto vzgoji ter izobraževanju in otroškemu varstvu, poleg tega pa drugo leto še zdravstvenemu varstvu, raziskovalni dejavnosti, novator-stvu in kulturi v občini.
Na ta način bodo v naslednjem letu imele prednost naloge in potrebe, ki najbolj neposredno prispevajo k dvigu družbene produktivnosti 'ter k temeljnemu standardu občanov in delovnih ljudi. V okviru teh prednostnih nalog bo družbeno zajamčeno samo pokrivanje tistih potreb, ki so nepogrešljive in jih morajo biti deležni po načelu vzajemnosti in solidarnosti vsi delovni ljudje in občani. Ostale programirane naloge teh skupnosti pa bo možno uresničevati le v obsegu, ki ga bodo dovoljevala gospodarska gibanja, dogovorjena razmerja v delitvi družbenega proizvoda in samoupravni sporazumi v okviru posameznih SIS.
VI.	VLOGA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN IZVAJANJE NJIHOVIH PROGRAMOV V LETU 1976
S sprejetjem samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti in drugih negospodarskih investicij za obdobje 1975—1980 so krajevne skupnosti .že v letošnjem letu lahko smeleje pristopile k programiranju svojih nalog na realnejših osnovah, saj so jim delavci v združenem delu s tem sporazumom zagotovili trajnejši, sigurnejši in izdatnejši vir sredstev. Sredstva, ki jih krajevne skupnosti dobijo na osnovi tega sporazuma in letnih programov dela delno iz proračuna od odstopljenega davka od kmetijske dejavnosti ter v pretežni meri iz dohodka združenega dela v gospodarstvu ter negospodarstvu, so v letošnjem letu glede na leto prej bila petkrat večja. Predviden je bil sicer skoraj osemkrat večji dotok, vendar zaradi težke ekonomske situacije nekaterih financerjev — podpisnikov sporazuma, tega po določilih sporazuma ni bilo možno ustvariti. Odraz večjih sredstev so bili tudi programi krajevnih skupnosti za leto 1975, ki so dokaj optimistično predvideli vrsto nalog, ki jih v vsem povojnem obdobju ni bilo možno izpeljati. Predvsem so skupnosti pristopile k modernizaciji lokalnih cest, ki vodijo skozi večja naselja ter ulic. Ti posegi so po mnenju vseh skupnosti primarnega pomena. Tako so bile najpomembnejše naložbe skupnosti v letu 1975 modernizacija cest skozi Dolenjo Brezovo, v Tržišču, Pijavicah, na Bregu, pričetek gradnje vodovoda Vitovec—Novi grad, napeljava telefona Telče, Primož. Konjsko ter Poklek, asfaltacija nekaterih ulic v Sevnici ter sofinanciranje gradnje kulturne dvorane v Sevnici.
V letu 1976 lahko krajevne skupnosti pričakujejo v globalu približno za 1/4 večja sredstva kot v letu
1975	in to glede na to, da pričakujemo odgovornejše izpolnjevanje obveznosti iz sklenjenega samoupravnega sporazuma o financiranju nekaterih negospodarskih investicij ter programov krajevnih skupnosti ter izboljšanje gospodarske situacije v občini. Tudi v letu
1976	bodo usmerjeni programi krajevnih skupnosti v reševanju infrastrukturnih vprašanj, to je v posodob-Ijanju cest, ulic, gradnjo vodovodov, kanalizacij, krepitev delegatskega sistema, družbenopolitično aktivnost ter večje vključevanje v programiranje ter izvajanje programov interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti.
Posebna naloga krajevnih skupnosti v letu 1976 bo ustanovitev skupnosti krajevnih skupnosti, ki bo lahko kvalitetneje sodelovala pri programiranju dela
krajevnih skupnosti in kvalitetno dvignila raven solidarnostnega financiranja programov.
Da bodo lahko krajevne skupnosti vse naloge izpeljale v začrtani smeri, bodo morale sredstva zbrana na osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju nekaterih negospodarskih investicij ter programov krajevnih skupnosti v celoti dati na razpis, katerega se bodo lahko udeležile vse krajevne skupnosti v občini. Od teh, na razpis danih sredstev, pa mora biti najmanj 1/3" predvidenih za financiranje negospodarskih investicij (sodelovanje v programih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti), ostala sredstva pa so namenjena financiranju drugih načrtov krajevnih skupnosti. Podrobnejšo opredelitev načina izvedbe razpisa ter pogojev pripravijo vse krajevne skupnosti v okviru skupnosti krajevnih skupnosti oziroma vse skupnosti 'v skupnem dogovoru, kolikor do ustanovitve te skupnosti še nc bo prišlo.
Za krajevne skupnosti, bo pomembna tudi ustanovitev interesne skupnosti ka komunalno dejavnost, ki bo vključevala tudi občinsko cestno službo in bo njen program v tesni povezavi s programi in hotenji vseh krajevnih skupnosti. Po ustanovitvi te skupnosti, se bodo morale krajevne skupnosti tesno povezati s to skupnostjo in skupno pripraviti program dela ter opredeliti način financiranja tega skupnega programa.
VII.	OSNOVNA NACE,LA PRI POLITIKI RAZPOREJANJA DOHODKA IN OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA OSEBNO, SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO
Nujnost krepitve reprodukcijske sposobnosti združenega dela kot osnove za nadaljnji razvoj narekuje, da v letu 1976 realni osebni dohodki (bruto) rastejo počasneje od rasti bruto dohodka, oziroma osebni dohodki na zaposlenega počasneje od rasti produktivnosti dela. Na podlagi strokovnih analiz o možnostih razvoja v prihodnjem letu se predvideva, da bi ob
rasti realnega bruto dohodka za e"/« osebni dohodki (bruto) lahko porasli za okoli 4,8"/«. V okviru osebnih dohodkov pa bo ob upoštevanju nekaterih nujnih po-ireb v razvoju družbenega standarda zagotoviti hitrejšo rast sredstev, ki sc združujejo za kritje skupnih potreb in počasnejšo rast sredstev za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev.
Ob upoštevanju zaostrenega gospodarskega položaja in nujnosti, da se vse oblike porabe vključijo v prizadevanja za stabilizacijo, bo skupna realna stopnja rasti prispevkov in dohodkov za skupno in splošno porabo za 20 ‘Vo nižja od realne rasti družbenega proizvoda.
Da bi preprečili anticipirano porabo na osnovi pričakovane rasti cen, morajo vsi programi razvoja osebne, skupne in splošne porabe na vseh ravneh od temeljne organizacije združenega dela in kraje nc skupnosti do širših družbenopolitičnih skupnosti izhajati iz predvidene realne rasti družbenega proizvoda in dosežene ravni cen ob koncu leta 1975, ki je v globalu za okoli 6,5 odstotka višja od povprečja za lete 1975.
Vsako trimesečje pa se bodo tako dogovorjena sredstva korigirala glede na doseženi nominalni porast družbenega proizvoda v združenem delu v predhodnem trimesečju. Metodologija usklajevanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo z rastjo družbenega proizvoda bo sestavni del družbenega dogovora o razporejanju dohodka in oblikovanje sredstev za osebno, skupno in splošno porabo.
Na osnovi takih razmerij v delitvi, bi sc po strokovnih ocenah mogla povečati reprodukcijska sposobnost gospodarstva tako, da bi se njen delež v bruto dohodku povečal za 1 strukturni odstotek. V sedanjih izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja je nujno povečanje reprodukcijske sposobnosti, da bi mogli izvršiti predvideni program na področju vlaganj v infrastrukturo in prioritetne dejavnosti.
RAZMERJE V DELITVI BRUTO DOHODKA GOSPODARSTVA	v ooo din
Bruto dohodek (obračunani)	1975 327.515	1976 prognoza 369.730	Indeks 112,9	Struktura v •/• 197$	1976 100,0 100,0	
Rezervni del dohodka za kritje terjatev s prekoračenim rokom (saldo) oziroma za premostitev ob prehodu na vnovčljivo realizacijo	10.480	14.775	141,0	3,2	4,0
Razpoložljivi bruto dohodek	317.035	354.995	111,6	96,8	96,0
1. pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti	35.044	36.786	105,0	10,7	9,9
2. sredstva za pokrivanje osebnih potreb zaposlenih	228.987	254.710	111,2	69,9	68,9
a) bruto OD	200.514	223.774	111,6	-61,2	60,6
— neto OD in osebni prejemki	141.674	157.756	111,4	43,2	42,7
— prispevki SIS iz OD	58.840	66.018	’ 112,2	18,0	17,9
b) stanovanjski prispevek	12.031	13.426	111,6	3,7	3,6
c) sredstva skupne porabe v TOeD	16.442	17.510	106,5	5,0	4,7
3. Amortizacija in poslovni skladi za reprodukcijo	53.004	63.499	119,8	16,2	17,2
Povečanje za začasni rezervirani del dohodka za kritje terjatev s prekoračenim rokom oziroma za premostitev ob prehodu na vnovčljivo realizacijo	10.480	14.775	141,0	3,2	4,0
a) Amortizacija in skladi povečani za začasno rezervirani del dohodka	63.484	78.274	123,3	19,4	21,2
Sredstva za reprodukcijo se na ravni posameznih TOZD še nadalje združujejo in prelivajo, in sicer:
—	na osnovi obveznih posojil (za gospodarsko mani razvite SR in AP, za skupne rezerve),
—	na osnovi obveznega združevanja za financiranje infrastrukturnih razvojnih programov (energetika, želemica, ceste),
— na osnovi posojil, najetih za lastne naložbe (odplačila glavnic).
Z družbenim dogovorom za leto 1976 bodo v skladu z določili te resolucije dogovorjene skupne osnove za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, ki bodo upoštevale, da je lahko osnova za povečanje osebnih dohodkov in skupne porabe
le del dohodka, ki je rezultat povečane produktivnosti dela in bolj racionalnega in ekonomične j šega poslovanja.
V	letu 1976 bodo samoupravne interesne skupnosti prevzele tudi naloge, ki so se v letu 1975 še financirale iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Zato se bo ustrezno znižal davek na dohodek združenega delo in povečal prispevek družbenim dejavnostim iz tega vira (socialno skrbstvo, starostno zavarovanje kmetov anuitete). V letu 1976 bo združeno delo financiralo tudi solidarnostno udeležbo družbe za starostno zavarovanje kmetov.
Učinkovitejša vključitev splošne porabe v napore za gospodarsko stabilizacijo mora biti eno temeljnih izhodišč pri sprejemanju odločitev o tej porabi v letu 1976. Družbenopolitične skupnosti morajo s smotrnejšo uporabo sredstev in ustreznimi varčevalnimi ukrepi izboljšati kvaliteto v opravljanju svojih funkcij, zlasti pa okrepiti skrb za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
VIII.	NALOGE NA PODROČJU KREPITVE
VARNOSTI, SAMOZAŠČITE IN LJUDSKE .	OBRAMBE
Pomemben element obrambne sposobnosti je krepitev družbene in javne varnosti. Upoštevajoč načela družbene samozaščite in naloge iz sprejetega družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini Sevnica, bodo temeljne in druge organizacije izoblikovale sistem samozaščite meril, načrtov, ukrepov in nalog, organizirale in usposobile službe notranje zaščite in varnosti in vključile širši krog delovnih ljudi in občanov v opravljanje teh nalog; organi za notranje zadeve bodo pri tem sodelovali z dajanjem elementov nosilcem družbene samozaščite- za njihovo aktivnost in z doslednim izvajanjem svojih zakonskih pooblastil na vseh področjih.
Za krepitev varnosti in za učinkovito delo organov za notranje zadeve bodo občina, temeljne in druge organizacije združenega dela zagotavljale potrebne kadrovske, materialne in druge pogoje v skladu z varnostnimi razmerami in materialnimi možnostmi.
V	letu 1976 Je potrebno vse sile usmeriti v proces podružbljanja ljudske obrambe, tako da bo lahko však delovni človek in občan uresničeval svoje ustavne pravice in dolžnosti pri obrambi države, zlasti v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, s čimer se bo okrepila obrambna sposobnost in varnost dežele.
Odločneje je treba razvijati in dograjevati priprave na splošni ljudski odpor. Zato je treba okrepiti dejavnost in odgovornost nosilcev obrambnih priprav v družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah združenega dela. samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, ki naj vse naloge s področja obrambnih priprav, bodisi organizacijske ali materialne narave, prilagajajo novim spoznanjem in pogojem ter nenehno usklajujejo obrambne načrte.
Vso skrb je treba posvetiti nadaljnjemu razvoju teritorialne obrambe, posebno pa še njeni sodobni opremljenosti. Zavzemati se je tudi za še številnejše vključevanje žensk in mladine v enote teritorialne obrambe.
Družbenopolitične in druge skupnosti ter organizacije združenega dela morajo odločneje poskrbeti za hitrejši razvoj, večjo množičnost ter boljšo tehnično in strokovno izpopolnitev civilne zaščite, da bo spo-
sobna za učinkovito izvajanje akcij pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin v primeru vojne ali hudih nesreč. Posebno skrb je treba posvetiti tudi vprašanju zgraditve zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva v vojni.
Pospešeno je treba delati na izgradnji vojnih zvez in na razvoju ter usposabljanju službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
V skladu z podružbljanjem ljudske obrambe je treba skrbeti za najširšo vključitev delovnih ljudi in občanov / v obrambno vzgojo, ker je le-ta predpogoj za uspešno in učinkovito vključevanje v priprave na splošno ljudsko obrambno vojno. Povečati je potrebno prizadevanja vseh družbenih dejavnikov za pridobivanje mladine za vojaške poklice. Razvoj in potrebe ljudske obi'anibe morajo postati sestavni del družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
IX.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE
IN DOGOVARJANJE ZDRUŽENEGA DELA KOT POGOJ ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
Nadaljnja samoupravna preobrazba gospodarstva zahteva, da delavci v združenem delu v celoti obvladujejo proces družbene reprodukcije, to je. da se delavci v TOZD sporazumevajo in dogovarjajo o pogojih za ustvarjanje dohodka in o hkratnem in usklajenem razporejanju dohodka na vse oblike njegove porabe. To je osnovni pogoj za izpolnjevanje vseh nalog, dogovorjenih s to resolucijo, ki pa zahteva:
—	utrjevanje ustavne vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih ter krepitev delegatskih odnosov in delegatskega sistema,
—	nadaljnji razvoj samoupravnih interesnih skupnosti v gospodarstvu in krepitev delegatskih odnosov z razvijanjem in organiziranjem samoupravnih interesnih skupnosti v občini in regiji,
—	vključevanje združenega dela v prizadevanja za oblikovanje onih reprodukcijskih celot ter drugih oblik združevanja dela in sredstev TOZD, ki so medsebojno povezana in soodvisna v procesu družbene reprodukcije v cilju skupnega planiranja,
—	utrjevanje vloge združenega dela v samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti, Zlasti v tem smislu, da bodo uporabniki dobili odločilnejši vpliv na določanje prioritet in kvaliteto družbenih storitev,
—	samoupravno organiziranje delavcev in občanov v TOZD, KS in SIS kot pogoj za uveljavljanje učinkovitega samoupravnega planiranja in izgrajevanja sistema kontinuiranega spremljanja in oblikovanja ciljev in nalog razvojne politike vseh subjektov samoupravnega planiranja. To je zlasti pomembno v letu 1976 in naslednjih letih, ko bomo uresničevali srednjeročne razvojne usmeritve za obdobje 1976—1980,
—	intenzivno nadaljnjo izgradnjo gospodarskega sistema v skladu z ustavo, zlasti v smeri, da se na vseh tistih področjih, kjer je združeno delo samoupravno organizirano, uveljavljajo samoupravne rešitve, ne pa administrativni ukrepi.
Za realizacijo nalog, dogovorjenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Sevnica ter neposrednih nalogah v letu 1976, je treba
sprejeti ali so že sprejeti bodisi na ravni občine ali v republiki naslednji pomembnejši samoupravni sporazumi in družbeni dogovori:
1.	samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti in nekaterih pomembnih negospodarskih investicij,
2.	samoupravni sporazum o financiranju teritorialne obrambe in civilne zaščite v občini Sevnica,
3.	družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Sevnica,
4.	družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976,
5.	družbeni dogovor o splošni porabi v občinah za leto 1976,
6.	družbeni dogovor o pospeševanju razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji,
7.	družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev,
8.	samoupravni sporazum o kriterijih investicijske politike,
9.	samoupravni sporazumi o združevanju sredstev za financiranje razvoja energetike v letih 1976—1980,
10.	samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvoja železnic v letih 1976—1980,
11.	samoupravni sporazum o racionalizaciji stanovanjske izgradnje,
12.	samoupravni sporazumi na področju cen.
Za uspešno izvajanje dogovorjene razvojne politike in tekočih nalog v letu 1976 so odgovorni vsi dejavniki družbenega razvoja, od temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in izvršnega sveta do občinske skupščine.
Delavci v TOZD so odgovorni za takojšnje oblikovanje lastnih akcijskih programov, s katerimi bodo na svojem področju zagotovili uresničevimje skupne dogovorjenih nalog. Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo skrbele za dosledno in racionalno izvajanje sprejetih programov in za usklajevanje gibanj skupne porabe z doseženimi rezultati v gospodarstvu.
Občinski organi bodo spremljali gibanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, opozarjali na odstopanje od usmeritev v resoluciji in sprejemali dodatne ukrepe v svoji pristojnosti.
v 000 din
SPLOŠNA BILANCA
	1975	1976 prognoza	Indeks	Struktura 1975	v ‘k 1976
Bruto dohodek (obračunani) Rezervni del dohodka za kritje terjatev s prekoračenim rokom (saldo) oziroma za premostitev ob prehodu	327.515	369.730	112,9	100,0	100,0
na vnovčljivo realizacijo	10.480	14.775	141,0	3,2	4,0
Razpoložljivi bruto dohodek 1. pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene	317.035	354.995	111,6	96,8	96,0
obveznosti	35.044	36.786	105,0	10,7	9,9
2. sredstva za pokrivanje osebnih potreb zaposlenih	228.987	254.710	111,2	69,9	68,9
a) bruto OD	200.514	223.774	111,6	61,2	60,6
— neto OD in osebni prejemki	141.674	157.756	111,4	43,2	42,7
— prispevki SIS iz OD	58.840	66.018	112,2	18,0	17,9
b) stanovanjski prispevek	12.031	13.426	111,6	3,7	3,6
c) sredstva skupne porabe v TOZD	16 442	17.510	106.5	5,0	4,7
3. Amortizacija in poslovni skladi za reprodukcijo Povečanje za začasni rezervirani del dohodka za kritje terjatev s prekoračenim rokom oziroma za	53.004	63.499	119,8 '	16,2 !	17,2
premostitev ob prehodu na vnovčljivo realizacijo a) Amortizacija in skladi povečani za začasno	10.480	14.775	141,0	3,2	4,0
rezervirani del dohodka I. SPLOŠNA PORABA	63.484 17.850	78.274 17.106	123,3	19,4	21,2
II. Sredstva SLO, zbrana s samoupravnim
sporazumom	375	450
III.	Predvidena sredstva KS	okoli 3.000	_ ok. 3.700
IV.	SKUPNA PORABA	83.524	95.601
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
Šentjur pri celju
odlok
33.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdav- . čenju proizvodov in storitev V prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73 in 36/75) in po 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine Šentjur pri celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975. na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Na območju občine Šentjur pri Celju se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu:	posebni
občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo davek od prometa proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov), po tem odloku tor predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski prometni davek od prometa proizvodov sc plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od proizvodov, od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom.
i	i
3.	člen
— 101 žganja letno za člane gospodinjstva, stare nad 18 let.
Za kalo in raztop se prizna pri vinu 8 'Vo, pri žganju pa 2 "/o skupne proizvodnje.
9.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1976 dalje. S tem dnem preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve z vsemi dopolnitvami in spremembami (Uradni list SRS, št. 55/72, 26/73, 1/74 in 22/75).
St. 422-568/75-8
Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
TARIFA A. PROIZVODI
Zavezancu — proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega • davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del odloka.
5.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve sv plačuje od tistih storitev, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam in občanom po stopnjah navedenih v tarifi, ki ie sestavni del teeu odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino tega davka v letnem znesku določi davčna uprava na podlagi davčne napovedi, zbranih podatr kov o obsegu, načinu poslovanja ter vrsti zaveza ičeve ' dejavnosti: pri tem ji služi tudi primerjava z zavezanci enakih ali podobnih dejavnosti katerim se odmerja davek od obrti po dejanskem dohodku, podatki o doseženem prometu v preteklem letu ter drugi vin in strokovne ocene. .
7.	člen
Za kontrolo izvajanja tega odloka je pristojna davčna uprava in služba družbenega kniisovodstvn.
8 člen
Zasebnim proizvajalcem vina in žganja sc za letno neobdavčeno potrošnjo priznajo naslednje količine"
— 3001 vina letno na člane gospodinjstva, stare nad 16 let,
Tar. št. 1.
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev: 4 ‘Vo.
Opomba:
1.	Davek,po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oz. kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Po tej tarifni številki se plačuje tudi davek od novih in rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku 2 let od nakupa. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje, če tako prodajo opravi v imenu lastnika zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji, o čemer mora lastnik avtomobila predložiti ustrezne dokaze. Ta davek se ne plača tudi v primerih, če je prodaja avtomobila posledica nastale invalidnosti, smrti ali bolezni lastnika, zaradi katere ne more upravljati z voziloijn. Osnova za odmero davka je prometna vrednost vozila, oziroma kupnina, če ustreza prometni vrednosti.
3.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Tar. št. 2.
Od alkoholnih pijač	zn'uter
1,50 2,80
6,10
9.30
25,00
1.	Naravno vino
2.	Peneče vino
3.	Specialna vina (desertna, likerska in aromatizirana) ter desertne pijače, če znaša nabavna cena za liter
—	nad 12 do 15 din
—	nad 15 din
4.	Likerji in močne alkoholne pijače, ce znaša nabavna cena za liter nad 32 din
/
(
v "/o od vrednosti
5.	Pivo	25
6.	Naravno	žganje	15
7.	Druge alkoholne pijače, ki niso naštete v
točkah 1 do 6	43
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudj obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
■ 5. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in z vsemi drugimi opisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem. brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne mjače z več kot 2 "/o alkohola Pri ugo-tavljaniu vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
6.	Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek po tem odloku, dokler traja vrenje, vendar najdalje do 20. novembra. Med prirodna vina se uvrščajo tudi vina tipa »biser«.
Tar. št. 3.
Od alkohola (etanola)	1,00 din
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 4.
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov:	20 °/o
B. OBRTNE STORITVE
Tar. št. 5.
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od storitev naslednjih dejavnosti:
1.	Predelovanje nekovin:	®/p
—i steklarstvo in cemcntnlnarstvo	10
2.	Predelovanje kovin:
— avtokleparstvo. avtomehanika, kleparstvo, kliučavničarstvo. orodjarstvo, kovaštvo (razen podkovaštvo. okovanje in nopravljanje kmečkih vozov, oro't'i in	strojev')	10
3.	Izdelovanje električnih aparatov in pri- •/« bora:
—	avtoličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika, elektro-radio mehanika	10
—	elektromehanika za gospodinjske stroje,
aparate in naprave	5
4.	Predelovanje lesa:
—	lesostrugarstvo, mizarstvo, tapetništvo, tesarstvo	10
5.	Izdelovanje tekstilnih izdelkov:
—	strojno pletilstvo	10
6.	Predelovanje usnja:
—	popravila izdelkov usnjene galanterije	10
7.	Stavbne obrti:
—	inštalaterstvo za vodovod, centralno kurjavo in klimatske naprave	10
—	izdelovanje m polaganje podov iz lesa in
umetnih mas	10
—	izolaterstvo, kamnoseštvo, krovstvo	10
—	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo	10
—	pečarstvo in oblaganje ploščic	10
—	soboslikarstvo. pleskarstvo in črkoslikarstvo 10
—	zidarstvo in fasadarstvo	10
8.	Obrtne osebne in druge storitve:
—	čiščenje, mazanje in izoliranje	vozil	10
—	fotokopiranje, kopiranje in razmnoževanje 10
—	poliranje lesnih izdelkov	10
—	žaganje lesa	10
Opomba:
Davčna osnova za odmero davka po tej tarifni številki je znesek plačila za opravljeno storitev v denarju, v naravi ali v vrednosti nasprotne storitve. Ce je pri opravljanju storitve uporabljen material, ki ga da izvrševalec storitve, se v davčno osnovo ne všteva vrednost uporabljenega materiala, če je v fakturi posebej Izkazana.
Tar. št. 6.
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stavbe, ki jih prireja jugoslovarreka loterija, se plača davek po stopnji 10 °/o.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije, oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15. dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5. dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar št. 7.
Od reklam:
a)	za tobačne izdelke in alkoholne pijače 20 °/o
b)	za druge gospodarske reklame	10®/»
Opomba:
Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 8. t
Od plačil za prtvoz potnikov In blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z- motornimi vozili in plovnimi ohiekti 10 ”/o.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 9.
Od plačil (provizij) za posredniške agencijske in komisijske storitve 15°/o.
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela. občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačat' davek po tej tarifni številki.
34.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu 'Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku 'Uradni list SRS, št. 3/73) ter 15. člena statuta krajevne skupnosti Sentjur-trg je svet krajevne skupnosti Sentjur-trg sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti šentjur-trg
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Sentjur-trg se na podlagi odločitev občanov na referendumu dne 21. 12. 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
—	za dograditev osnovne šole Šentjur,
—	za komunalne potrebe po programu krajevne skupnosti Sentjur-trg.
Program del. ki se financirajo iz sredstev zbranih s samoprispevkom se ocenjuje na 6.461500 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek.
2.	člen
Krajevni,samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Sentjur-trg, in sicer:
L Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2°/« od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 °/o od odmeme osnove.
3.	Zavezanci prispevka m davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2®/o od ugotovljenega dohodka zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 */» od pokojnin (osebnih družinskih in invalidskih).
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din,
2.	uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje od dohodkov, navedenih v 10. členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Sentjur-trg, in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Najdzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo izvrševal svet krajevne skupnosti Sentjur-trg.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-842-051-794 — Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	č}en
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referčnduma razlagati v smislu tega sklepa.
9.	člen
Ta sklep se objgvi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-1033/71-1 od 28. 12. 1971 o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju za leto 1972 do vključno 1976 na območju šolskega okoliša Šentjur pri Celju.
St. 014-1/75-5
Šentjur pri Celju, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Sentjur-trg Mirko Vrečko 1. r.
35.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Šentjur—trg
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Šentjur — trg z dne 8. 12. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 21. 12. 1975.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od
7.	do 19. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik je bilo 1380. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 1380.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 1228 volilcev, ZA referendum je glasovalo 998, PROTI referendumu 218, neveljavnih glasovnic je bilo 12, glasovalo pa ni 152 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 1380 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 998, je glasovalo 72,3 odstotka »ZA«.
Predsednik	Predsednik sveta
volilne komisije	krajevne skupnosti
Mirko Vrečko 1. r.	Šentjur—trg
Mirko Vrečko 1. r.
36.
Na podlagi določb 4., 6. in 7, člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 15. člena statuta krajevne skupnosti Sentjur-oko-lica je svet krajevne skupnosti Sentjur-okolica sprejel
s k i*; p
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo
programa krajevne skupnosti Sentjur-okolica
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Sentjur-okolica sc na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 21.
12.	1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti.
—	50 »/o za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju.
—	50 °/o za komunalne potrebe po programu KS Sentjur-okolica.
Program del, ki se financirajo iz sredstev zbranih s samoprispevkom se ocenjuje na 6.467.500 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju. 3 4
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Sentjur-okolica, in sicer:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 Vo od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 °/e od todmere osnove.
3.	Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 % od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 %> od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). ■
Plačevanja samoprispevka so oprdščeni:
1.	lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1 000 din.
2.	uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje od dohodkov navedenih v 10. členu.zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Sentjur-okolica in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo izvrševal svet krajevne skupnosti Sentjur-oko-licd.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-842-051-794 — Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne - izpolnjujejo obveznosti iz „amoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane. y
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom b uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
9.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1976.
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-1033/ 71-1 od 28. 12. 1971 o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju za leto 1972 do vključno 1976 na območju šolskega okoliša Šentjur pri Celju.
Št. 014-5/75-5
Šentjur pri Celju, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Sentjur-okolica
Ivan Centrih 1. r.
37.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Sentjur-okolica
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Šentjur-okoli-ca z dne 7. 10. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 21. 12. 1975.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od
7.	do 19. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik je bilo 2412. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 2412.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 2102 volilcev. ZA referendum je glasovalo 1374, PROTI referendumu 635, neveljavnih glasovnic je bilo 93, glasovalo pa ni 310 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 2412 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 1374, je glasovalo 56,9 odstotka »ZA«.
Predsednik	Predsednik
volilne komisije	sveta krajevne skupnosti
Ivan Žogan 1. r.	Sentjur-okolica
Ivan Centrih 1. r.
38.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 15. člena statuta krajevne skupnosti Slivnica pri Celju je- svet krajevne skupnosti Slivnica pri Celju dne 7. decembra 1975 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Slivnica pri Celju
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Slivnica pri Celju se na podlagi odločitev občanov na referendumu dne
21.	12. 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
1.	vzdrževanje lokalnih cest v krajevni skupnosti,
2.	dograditev osnovne šole — telovadnice v Gorici,
3.	gradnja otroškega vrtca v Gorici, .
4.	gradnja novega in ureditev starega pokopališča-.
Program del, ki se financirajo iz sredstev, zbranih
s samoprispevkom, se ocenjuje na 1.782.500 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Slivnica pri Celju in sicer:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 %> od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 %> od odmerne osnove.
3.	Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2%>' od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 °/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih).
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din.
2.	uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje od dohodkov, navedenih v 10. členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Slivnica pri Celju in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo izvrševal svet krajevne skupnosti Slivnica pri Celju.
5.	člen
l
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-842-051-794 — Krajevni Samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbKkrajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.	«
9.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.	i •
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-1136/72-4 od 28. 12. 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti Dramlje. Dobje pri Planini, Kal obje, Loka pri Žus-mu, Planina pri Sevnici, Prevorje in Slivnica v letih 1973—1977.
St. 014-8/75-5
Gorica pri Slivnici, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Slivnica pri Celju
Milan Kokošar 1. r.
39.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Slivnica pri Celju
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Slivnica pri Celju z dne 7. 12. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka dne 21. 12. 1975 Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprte od 7. do 19. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imdnik je bilo 1243. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 1248.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 1063 volilccv. ZA referendum je glasovalo 797, PROTI referendumu 249, neveljavnih glasovnic je bilo 17, glasovalo pa ni 185 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 1248 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 797, je glasovalo 63,8 odstotka •>ZA-‘.
Predsednik
Predsednik	sveta krajevne skupnosti
volilne komisije	Slivnica pri Celju
Martin Cmok 1. r.	Milan Kokošar 1. r.
40.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter
15.	člena statuta krajevne skupnosti Planina je svet krajevne skupnosti Planina sprejel	/
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Planina
^	I. člen
Za območje krajevne skupnosti Planina se na podlagi odločitev občanov na referendumu dne 21. 12. 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
— vzdrževanje in modernizacija cestnega omrežja v KS Planina pri Sevmici
Program del, ki se financirajo iz sredstev, zbranih s samoprispevkom, se ocenjuje na 1.437.500 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo' na območju krajevne skupnosti Planina in siccf:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 % od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6°/o od odmerne osnove.
3.	Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 °/o od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 %> od pokojnin' (osebnih, družinskih in invalidskih). .
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	Lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo, izpod 1.000 din,
2.	uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.	'
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje od dohodkov, navedenih v 10. členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Planina in ki bodo zavezani plačevanja samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo izvrševal svet krajevne skupnosti Planina.
5.	člen
S-cdstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in sc zbirajo na zbirnem računu št. .)0700-342-051 -794 — Krajevni samoprisne-vek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne i/polni ujem obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in ,davkov občanov. Izterjavo ho vršila davčra služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan n zbranih sredstvih na kiajevno običajen način seznanjati občane.
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma nc ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
9.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-1136/ 72-4 od 28. 12. 1975 o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje krajevnih skupnosti Dramlje, Dobje pri Planini, Kalobje, Loka pri Zusmu, Planina pri Sevnici, Prevorje in Slivnica v letih 1973	1977.
St. 014-3/75-5
Planina pri Sevnici, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Planina
Jule Špan 1. r.
41.
POROČILO
o iziriu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka z* realizacije programa krajevne skupnosti Pianina pil Sevnici
Po sidepu sveta krajevne skupnosti Planina pri Savni« z dne 10. 1?. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 21. 12. 1975, Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od 7 do 19. ui c.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni Imenik je bilo 1236. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 1236
Od navedena števila volilnih upravičenčev je glasovalo 1150 volilcev. ZA referendum je glasovalo 910, PROTI referendumu 219, neveljavnih glasovnic je bilo 21, glasovalo pa ni 86 volilcev.
Glede na število volilnih upravičenecv 1236 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 910, je glasovalo 73,6 odstotka »ZA«.
Predsednik
Predsednik	sveta krajevne skupnosti
volilne komisije	Planina
Ludvik Senica 1. r.	Jože Špan 1. r.
42.
Na podlagi določb 4., 6 in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 2'9/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 15. člena statuta krajevne skupnosti Dobje pri Planini je svet krajevne skupnosti Dobje pri Planini sprejel
S K I. E P
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Dobje pri Planini za obdobje 1976—1980
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Dobje pri Planini se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne
21.	12. 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
. — vzdrževanje krajevnih cest
—	ureditev pokopališča
—	gradnjo kulturnega doma
Program del, ki se financirajo iz sredstev zbranih s samoprispevkom se ocenjuje na 950.000 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek,
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Dobje pri Planini, in sicer:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne do- . hodke v višini 2°/o od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka oz. davka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 °/o od odmerne osnoye.
3.	Zavezanci prispevka m davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti In intelektualnih storitev v višini 2%> od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 % od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih).
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
• 1. Lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din.
2. Uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje od dohodkov navedenih v It), členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Dobje pri Planini in ki bodo zavezani plačevanja samoprispevka po 3. členu tega .sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo Izvrševal svet krajevne skupnosti Dobje pri Planini.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega 'samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-842-05.1-794 — Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
9.	člen
Ta sklep sc objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-1136/ 72-4 od 28. 12. 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti Dramlje, Dobje pri Planini, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Prcvorje in Slivnica v letih 1973—1977.
Št. 014-10/75-5
Dobje pri Planini, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
'	sveta krajevne skupnosti
Dobje
Hugo Salobir 1. r.
43.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Dobje
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Dobje z dne 14. 12. 1975 je bil 'opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 21. 12. 1975.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od
7.	do 19. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik je bilo 734. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 734."
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 684 volilcev. ZA referendum je glasovalo 518, PROTI referendumu 154, neveljavnih glasovnic je bilo 12, glasovalo pa ni 50 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 734 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 518; je glasovalo 70,5 odstotka »ZA«.
Predsednik
Predsednik	sveta krajevne skupnosti
volilne komisije	Dobje
Vinko Petelinšek 1. r.	Hugo Salobir 1. r.
44.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, • št 3/73) ter 15. člena statuta krajevne skupnosti Prevorje je svet krajevne skupnosti Prevorje sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Prevorje za obdobje 1976—1980
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Prevorje se na podlagi odločitve občanov na referendumu z dne 21. 12 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
—	vzdrževanje krajevnih cest
—	ureditev pokopališča
—	dokončno izgradnjo vodovoda Košnica in Straška gorca.
Program del. ki se financirajo iz sredstev zbranih s samoprispevkom se ocenjuje na 432 500 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci. ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Loka pri Zusmu. in sicer:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 °/c od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka oz. davka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 °/c od odmer-ne osnove.
3 Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2% od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevke SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 °/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih)
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	Lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din.
2.	Uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje pd dohodkov navedenih v 10. členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postane j 9 tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Prevorje in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo izvrševal svet krajevne skupnosti Prevorje.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-842-051-794 — Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti Iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo, po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
9.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
S tem s.klepom preneha veljati odlok št. 420-1136/ 72-4 od 28. 12. 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti Dramlje, Dobje pri Planini, Kalobje, Loka pri Zusmu, Planina pri Sevnici, Prevorje in Slivnica v letih 1973 do 1977.
St. 014-4/75-5
Prevorje, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Prevorje Jože Novak 1. r.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Prevorje
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Prevorje z dne
13.	12. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 21. 12. 1975.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od 7. do 19. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik je bilo 494. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 494.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 435 volilcev. ZA referendum je glasovalo 370, PROTI referendumu 56, neveljavnih glasovnic je bilo 9, glasovalo pa ni 59 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 494 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 370. je glasovalo	74,8 odstotka	»ZA«.
Predsednik	Predsednik
volilne komisije	sveta krajevne skupnosti
Ivan Magdalene	1. r.	Prevorje
Jože Novak 1.	r.
46.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 15. člena statuta krajevne skupnosti Ponikva je svet krajevne skupnosti Ponikva sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Ponikva
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Ponikva se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 21. 12. 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
—	za modernizacijo krajevne zdravstvene ambulante
—	za gradnjo bencinske črpalke
—	za modernizacijo dela občinske ceste Ponikva— Lipoglav in Ponikva—Ponkvica
—	za izgradnjo vodovoda za naselje Boletina, Pod-gaj, Ponikva, Uniše, Hotunje
—	investicijsko in redno vzdrževanje ostalih občinskih cest in drugih komunalnih objektov na področju krajevne skupnosti.
Program del, ki se financirajo iz sredstev zbranih s samoprispevkom se ocenjuje na 2,000.000 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja šamoprispevek.
2.	člen
Ktojevni'samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju in v prispevku 5 (pet) delovnih ur letno po občanu. 3
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Ponikva, in sicer:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke. v višini 2 "/o od neto osebnih dohodkbv, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6% od odmerne osnove.
3.	Zavezanci prispevka in davka od dohodka od pbrti. ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 "A. od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 Vo od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih).
5.	Občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Ponikva bodo poleg samoprispevka v denarju opravili letno 5 (pet) delovnih ur na urejanju ali vzdrževanju objektov, navedenih v programu, ki je podlaga za uvedbo samoprispevka. Svet krajevne skupnosti ali po njem imenovana komisija prevzame obveznost za organizacijo del. Nadomestna izvršitev tega dela se izvrši v denarju s tem, da znaša vrednost delovne ure 20 din.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	Lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din;
2.	Uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje od dohodkov navedenih v 10. členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Ponikva in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo izvrševal svet krajevne skupnosti Ponikva.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-842-051-794 — Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna šlužba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
9.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1976.
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-820. 72-1 od 18. 7. 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje stroškov modernizacije eostp Trnovec—Ponikva.
St. 014-7/75-5
Ponikva, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Ponikva
»	Peter Hlastec 1. r. ,
47.
POROČILO
o Izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Ponikva
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Ponikva z dne 11. 12. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 21.' 12. 1975.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od
7.	do 17. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik je bilo 1560. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 1560.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 1480 volilcev. ZA referendum je glasovalo 1307, PROTI referendumu 154, neveljavnih glasovnic je bilo 19, glasovalo pa ni 80 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 1560 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 1307, je glasovalo 83,7 odstotka »ZA«.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Ponikva
Peter Hlastec 1. r.
48.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 15 člena statuta krajevne skupnosti Kalobje je svet krajevne skupnosti Kalobje dne 11. 12. 1975 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Kalobje
^	1. člen
Za območje krajevne skupnosti Kalobje se na podlagi! odločitev občanov na referendumu dne 21. 12. 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
—	za razširitev ceste Jezerce—Kalobje
—	za izgradnjo vodovoda
—	ostale komunalne dejavnosti (vzdrževanje cest)
Program del, ki se financirajo iz sredstev, zbranih
s samoprispevkom, se ocenjuje na 662.500 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kalobje in sicer:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2°/o od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 “/o od odmerne osnove.
3.	Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 "/e od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 °/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih).
Plačevanja samoprispevka so oproščeni;
1.	lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din,
2.	uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje od dohodkov navedenih v 10. členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Kalobje in ki bodo zavezani nlačevania samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zDiranjem sredstev in izvajanjem de. bo izvrševal svet krajevne skupnosti Kalobje.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-842-051-794 — Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov, izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane
/ .
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka je treba sklep o razpisu referenduma rnzlaeati v smislu tega sklepa.
9.	člen
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-1136/ 72-4 od 28. 12. 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti Dramlje, Dobje pri-Planini, Kalobje, Loka pri Zusmu, Planina pri Sevnici in Slivnica v letih 1973—1977.
St. 014-11/75-5
Kalobje, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Kalobje
Predsednik volilne komisije
Vera Hlastec 1. r.
49.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Kalobje
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Kalobje z dne 11. 12. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 21. 12. 1975.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od 7. do 19. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik je bilo 511. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 511.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 378 volilcev. ZA referendum je glasovalo 308, PROTI referendumu 62, neveljavnih glasovnic je bilo 8, glasovalo pa ni 133 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 511 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 308, je glasovalo 60,2 odstotka »ZA«.
Predsednik
Predsednik	sveta krajevpe skupnosti
volilne komisije	Kalobje
Franc Cerkvenik 1. r.	Alojz Plahuta 1. r.
50.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 15. člena statuta krajevne skupnosti Loka pri Zusmu je svet krajevne skupnosti Loka pri Zusmu sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Loka pri ^usmu za obdobje 1976—1980
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Loka pri Zusmu se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 21. 12. 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
—	vzdrževanje obstoječih krajevnih cest
—	delno sofinanciranje rekonstrukcije ceste Slivnica—Loka (asfaltna prevleka)
—	za novogradnjo cest
—	izgradnjo vodovoda
—	razširitev električnega omrežja vključujoč javno razsvetljavo
Program del, ki sc financirajo iz sredstev zbranih s samoprispevkom se ocenjuje na 700.000 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980i
Samoprispevek se plačuje v denarju. 3
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Loka pri Zusmu, in sicer:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2%> od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka oz. davka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 % od odmere osnove.
3.	Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 °/o od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 °/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih).
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	Lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din,
2.	Uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. 'se ne plačuje od dohodkov navedenih v 10. členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Loka pri Zusmu in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo izvrševal svet krajevne skupnosti Loka pri Zusmu.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-812-051-794 — Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane,
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
9.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-1136/ 72-4 od 28. 12. 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti Dramlje, Dobje pri Planini, Kalobje, Loka pri Zusmu, Planina pri Sevnici, Prevorje in Slivnica v letih 1973 do 1977.	1
St. 014-10/75-5
Loka pri Zusmu, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Loka pri Zusmu
51.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Loka pri Žusmu
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Loka pri Žusmu z dne 14. 12. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 21. 12. 1975.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od 7. do 17. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik je bilo 555. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 555.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 539 volilcev. ZA referendum je glasovalo 519, PROTI referendumu 118, neveljavnih glasovnic je bilo 2, glasovalo pa ni 16 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 555 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 419, je glasovalo 96,3 odstotka ZA.
Predsednik
Predsednik	sveta krajevne skupnosti
volilne komisije	Loka pri Žusmu
Vinko Žlender 1. r.	Rudi Drame 1. r.
,	52.
Na podlagi določb 4., 6. in 7 člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 15. člena statuta krajevne skupnosti Dramlje je svet krajevne skupnosti Dramlje dne 8. decembra 1975 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Dramlje
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Dramlje se na podlagi odločitev občanov na referendumu dne 21. 12. 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne Skupnosti:
—	za gradnjo šole 60 %>>
—	za ostale komunalne dejavnosti 40 %>.
Program del, ki se financirajo iz sredstev, zbranih
s samoprispevkom, se ocenjuje na 1.300.000 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1 januarja 1976 do 31. decembra 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju. 3 *
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci. ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Dramlje in sicer:
1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 °/o od neto osebnih dohodkov, upošte-
vajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6°/o od odmerne osnove.
3.	Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 u/o od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1 %> od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih).
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din,
2.	uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje od dohodkov, navedenih v 10. členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Dramlje in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo izvrševal svet krajevne skupnosti Dramlje.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-842-051-794 — Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
I
8.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
9.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-1033/ 71-1 od 28. 12. 1971 o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju za leto 1972 do vključno 1976 na območju šnieknoa okoliša Šentjur pri Celju.
St. 014-9/75-5
Dramlje, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Dramlje
53.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Dramlje
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Dramlje z dne
8.	12. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 21. 12. 1975.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od 7. do 19. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik je bilo 1043. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 1043.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 962 voiilcev. ZA referendum je glasovalo 331, PROT! referendumu 125, neveljavnih glasovnic je bilo 6, glasovalo pa ni 81 voiilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 1043 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), katerih je bilo 831, je glasovalo 79,6 odstotka ZA.
Predsednik
Predsednik	sveta krajevne skupnosti
volilne komisije	Dramlje
Stanko Arzenšek 1. r.	Jurij Belak 1. r.
54.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 15. člena statuta krajevne skupnosti Blagovna je svet krajevne skupnosti Blagovna dne 8. decembra 1975 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Blagovna
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Blagovna se na podlagi odločitev občanov na referendumu dne 21. 12. 1975 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
— vzdrževanje občinskih cest
Program del, ki se financirajo iz sredstev zbranih s samporispevkom se ocenjuje na 800.000 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. janaurja 1976 do 31. decembra 1980.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
S.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Blagovna, in sicer:
1.	Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 "/o od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd.
2.	Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini eS. 6/« od odmere osnove.
3.	Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev višini 2 ”/» od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnost in prispevkov SIS.
4.	Upokojenci v višini 1% od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih).
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din,
2.	uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani oz. se ne plačuje od dohodkov navedenih v 10. členu zakona o samoprispevku.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka naselili v krajevni skupnosti Blagovna, in ki bodo zavezani plačevanju samoprispevka po 3. členu tega sklepa.
4.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in nad izvajanjem del bo izvrševal svet krajevne skupnosti Blagovna.
5.	člen
Sredstva, ki se zbirajo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu št. 50700-842-051-794 — Krajevni samoprispevek krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne Izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan/o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
8.	Člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tegč sklepa.
9.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
S tem sklepom preneha veljati odlok št. 420-1033/ 71-1 od 28. 12. 1971 o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju za leto 1972 do vključno 1976 na območju šolskega okoliša Šentjur pri Celju.
St. 014-6/75-5
Blagovna, dne 25. decembra 1975.
Za predsednika
sveta krajevne skupnosti Blagovna
Franc Košir 1. r.
55.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti
Blagovna
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Blagovna z dne 3. 12. 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispOvka, dne 21. 12. 1975.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od 7. do 19. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik je bilo 799. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 799.
Od navedenega števila volilpih upravičencev je glasovalo 673 volilcev, ZA referendum je glasovalo 440, PROTI referendumu 219, neveljavnih glasovnic je bilo 14, glasovalo pa ni 26 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 799 in glede na število veljavnih glasovnic (ZA referendum), kate-rih je bilo 440, je glasovalo 55 odstotkov >-ZA«.
Za predsednika sveta krajevne skupnosti Blagovna Franc Košir 1. r.
~ )
ŠMARJE PRI JELŠAH
56.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 213. člena statuta občine Šmarje- pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1975 sprejela
‘ ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1975
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 12/75) in glasi:
Proračun občine Šmarje pri Jelšah za leto 1975 obsega naslednja predvidena sredstva
—	lastne dohodke
—	solidarnostna sredstva po posebnem družbenem dogovoru
—	nam. dopolnilna sredstva
—	razporejene dohodke 2
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc za leto 1975.
St. 010-11/75-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
57.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je v skladu s 26. členom rakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/7,4) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na $eji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1975 sprejela I
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna' občine Šmarje pri Jelšah za I. trimesečje leta 1976
1.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1976 se sme trošiti največ ena četrtina proračunskih sredstev, porabljenih v letu 1975.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna lahko skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o fihanciranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 39/74) odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada do višine 600.000 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/75-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine ,	Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
58.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 3. In 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št.. 7-21/ 73) In 213. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah' (Uradni list SRS, št. 5-230/75 in 10-541/75) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o javnem redu in miru
• I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da bi bilo zagotovljeno nemoteno delo, razvedrilo in počitek občanov, morajo občani varovati družbeno disciplino, vzdrževati snago in primeren zunanji videz naselij, ne smejo ogrožati zdravja in varnosti premoženja in morajo čuvati okolje.
Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo upravnokazensko varstvo po tem odloku.
2.	člen
Posebne določbe dolprin iz 1. člena se v predpisih o zdraviliškem redu za zdraviliška območja Rogaške Slatine in Atomskih toplic v podčetvtku in v predpisih b komunalni ureditvi določenih naselij v občini.
Predsednik volilne komisije
Jožica Rečnik 1. r.
din
17.621.572
7.625.428
419.100
25.693.100
II. VARSTVO DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Prepovedano je:
1.	motiti javne shode, zborovanja in druge dovoljene javne prireditve;
2.	izzivati^ k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače vznemirjati občane;
3.	zadrževati se v gostinskih obratih ali prireditvenih prostorih kljub opominu prelec dovoljenega obratovalnega časa;
4.	v. lokalu igrati karte kljub opozorilnemu napisu, da igranje kart ni dovoljeno;
5.	streljati ali metati svetleče rakete ali petarde na javnem kraju in s tem ogrožati občane ali premoženje;
6.	kaditi v kinematografih, avtobusih in drugih javnih prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano;
7.	nameščanje oglasnih desk, reklamnih panojev, transparentov ali drugačnih večjih obvestil ob cestah in drugje, kjer to ni dovoljeno;
8.	taboriti zunaj določenih prostorov oziroma na zemljiščih, kjer je to prepovedano;
9.	imeti neprivezanega psa, opuščati namestitev opozorilnih napisov, če je pes popadljiv in opustiti ustrezne ukrepe, če pes z neprestanim lajanjem moti okolico;
10.	voditi pse v javne prostore;
11.	puščati ograjo ali živio mejo ob javnih poteh v takem stanju, da ogroža varnost ali ovira promet;
12.	opremljati ograje z bodečo žico ob javnih poteh in stezah;
13.	poškodovati okrasno grmičevje in drugo rastlinje javnih nasadov ali uničevati nasade na tujem zemljišču;
14.	dražiti in plašiti živali;
15.	zažigati odpadke ali kuriti ogenj blizu stavb in drugih objektov tako, da to moti okolico s smradom ali dimom;
10.	odmetavati cigaretne in druge ogorke na krajih, kjer to lahko povzroči požar;
17.	ovirati promet na javnih -poteh z odlaganjem kuriva, stavbnega gradiva' in drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se odstranijo;
18.	metati kamenje ali druge predmete, streljati z zračno puško ali fračo na krajih, kjer to lahko ogroža varnost ljudi ali premoženja; „
19.	z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti, oblatiti ali drugače ponesnažiti ljudi ali zgradbe ob cestah;
20.	prislanjati kolesa na mestih, kjer lahko ovirajo promet;
21.	prenočevati v senikih, kozolcih, šupah in drugih gospodarskih objektih brez dovoljenja lastnika ali upravitelja;
22.	sankati, smučati, drsati in kotalkati se po javnih poteh;
23.	puščati živno na javnih prostorih brez nadzorstva;
24.	gnati in spuščati živino po javnih poteh brez neposrednega vodenja na povodcu;
25.	voziti s kolesi, s kolesi z pomožnim motorjem, vprežnimi, motornimi in drugimi vozili po poteh in stezah, ki so namenjene samo za pešce:
26.	postavljati vrtiljake in druge zabavne napra- _ ve na krajih, kjer s svojim obratovanjem ovirajo počitek in delo občanov;
27.	puščati živino in drobnico izven določenih "prostorov ob sejmih, kakor tudi nakladanje živine in drobnice izven nakladalnih ramp.
III.	VARSTVO MLADINE
4.	člen
Mladina pod 16 let ne sme brez spremstva staršev ali drugih odraslih oseb, ki jim je zaupana v varstvo in vzgojo, obiskovati gostiln, kinematografov, javnih prireditev in drugih podobnih lokalov v času od 21. do 6. ure,
5.	člen
Prepovedano je puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali drugih javnih mestih.
6.	člen
Če stori mladoletnik izpod 16 let katerikoli prekršek iz 3. do 5. člena tega odloku, se kaznujejo njegovi starši ali skrbnik po določbah tega odloka, če je prekršek posledica njihove opuščene■ skrbi za mladoletnika.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
7.	člen
Z denarno kaznijo od 200 din do 500 din se kaznuje, kdor stori prekršek iz 3., 4. in 5. člena tega odloka.
Za prekršek iz 3., 4. in 5. člena tega odloka se kaznuje pravna oseba z, denarno kaznijo od 500 do 1.000 din, odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa pa z denarno kaznijo od 200 do 500 din.
8.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje takoj na mestu, kdor se zaloti, da stori prekršek iz 3.. 4. in 5. člena tega odloka.
9.	člen
Za prekrške, navedene v 8. členu tega odloka lahko izterja kazen delavec milice ali delavec pooblaščenega upravnega organa takoj na kraju samem. O plačani kazni se izda potrdilo. Če kršitelj denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog.
V.	KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o javnem redu in miru (Uradni vestnik Celje, št. 16-215/67).
St. 010-8/75-3
Šmarje pri Jelšah, dne 30. decembra 19%.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
- 59.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 25. členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni Ust SRS, št. 20/65) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/75) na seji. zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in nagradi sodnikom porotnikom
1.	člen
Sodniki porotniki občinskega sodišča v Šmarju pri Jelšah imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo zaradi ppravljanja sodniške dolžnosti, povračila za izgubljeni zaslužek in do nagrade za opravljanje sodniške dolžnosti po določbah tega odloka.
2.	člen
Stroški po tem odloku so potni stroški, stroški za prehrano in za prenočišče.
Sodniki porotniki so upravičeni do povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena v višini, ki je določena za sodnike občinskega sodišča.
3.	člen
Sodniki porotniki, ki zaradi opravljanja sodniške dolžnosti izgubljajo zaslužek, imajo pravico do povračila izgubljenega zaslužka.
4.	člen
Sodnikom porotnikom, ki so delavci, pripada povračilo v višini dejanskega izgubljenega osebnega dohodka. Višino povračila za izgubljeni dohodek določi sodišče na podlagi potrdila organizacije združenega dela ali zasebnega delodajalca, kjer sodnik porotnik dela. Organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec izplača sodniku porotniku nadomestilo izgubljenega zaslužka, na zahtevo organizacije Združenega dela oziroma zasebnega delodajalca Pa sodišče povrne sredstva v višini izplačanega osebnega dohodka.
5.	člen
Osebe s samostojnim poklicem (kmetje, obrtniki in podobni), ki zaradi opravljanja dolžnosti sodnika porotnika izgube zaslužek, imajo pravico do povračila izgubljenega zaslužka.
Višino povračila iz prvega odstavka tega člena določi predsednik sodišča na podlagi podatkov o poprečnem dnevnem zaslužku, ki ga ugotovi pristojni občinski upravni organ občine Šmarje pri Jelšah. Višina povračila se določi pavšalno, glede na poprečni dnevni zaslužek, ki ga dosegajo osebe v posameznem samostojnem poklicu.
6.	člen
Nagrado sodniku porotniku določi predsednik sodišča po prosti presoji, vendar ne več kot 80 dinarjev za en dan opravljanja sodniške dolžnosti.
7.	člen
Po končani obravnavi na sodišču, najpozneje pa v 30 dneh po obravnavi, mora sodnik porotnik predlo-
žiti zahtevek za povračilo potnih stroškov, osebe iz 5. člena tega odloka pa tudi zahtevek za povračilo izgubljenega zaslužka.
Ce ima sodnik porotnik pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka, mu sodišče izda potrdilo o opravljeni dolžnosti sodnika porotnika.
8.	člen
Sklep o povračilu dejanskih stroškov, povračila za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in o nagradi, izda predsednik sodišča ali od njega pooblaščena oseba na predlog predsednika senata.
9.	člen
Povračila in nagrade se sodnikom porotnikom izplačujejo iz namenskih sredstev, ki so predvidena v finančnem načrtu sodišča.
10.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok u povračilu stroškov, izgube na zaslužku in nagradi sodnikom porotnikom (Uradni list SRS, št. 50-969/71).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/75-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
60.
Oddelek za ’ gospodarstvo, finance in družbene službe Skupščine občine Šmarje pri Jelšah izdaja na osnovi 5. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 28/75)
ODREDBO
o najvišjih stopnjah marže za pomembnejša živila v prodaji na drobno
1.	člen
V prodaji živil na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma posamezniki, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunati marže na nabavno ceno p° naslednjih najvišjih stopnjah:
—	rastlinske maščobe (margarina) 1,60 din/kg
—	riž, zdrob In moka vseh vrst razen pše-
nične, testenine, kavovlna (sladka kava, mleta ka-vovina), cikorija, jedilna sol, kis, do največ	14
—	zelenjavne predelave in konzerve, zelenjavni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava ipd.,
—	predelava sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje,
—	ribje predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe. ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zel en lavo in brez,
—	med, medice,
URADNI LIST SRS
Stran 63
St. 1 — 22. I. 1976
—	bučno olje, olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje,
—	prava kava, do največ	15
—	brezalkoholne pijače, naravne in umetne, mineralna, voda,
—	naravne alkoholne pijače, prirodna piva in žganje
—	pivo,
—	škrob in izdelki iz škroba, dekstrini, glu-tein, pudingi,
—	kvas,
—	čaji vseh vrst, do največ	18
—	sveža zelenjava, sadje, povrtnina
—	delikatese in zelenjave (gorčica, antipaste, majoneza)
—	jušni koncentrati
—	bonboni (trdi, polnjeni, žele, idr.), slaščice,
—	kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst, tvklj. polnjena, desert, ipd.),
—	kanditovski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli, ipd.), do največ	20
—	likerji vseh vrst,
—	močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka itd.),
—	umetna vina (vermuth, porto, malaga ipd.), peneča vina,
—	začimbe (domače in uvožene), (do največ 25
—	ostali izdelki živilske industrije, ki ne spa- . dajo v pristojnost federacije oziroma republike,
do največ	17
2.	člen
Pri odrejanju naj višjega odstotka marže mora pristojni organ za cene upoštevati tudi merila in kriterije, ki jih s tem v zvezi sporoča Zavod SRS za cene.
3.	člen
V primeru, da se marže in rabati v skladu s sprejeto politiko cen oblikujejo z družbenimi dogovori, oziroma samoupravnimi sporazumi o sodelovanju oziroma združevanju dela in storitev, praviloma v okviru republike in regije ali zaokroženih proizvodno-pro-metnih kompleksov in grupacij ob vključitvi končnih porabnikov, tedaj veljajo določila samoupravnega sporazuma in ne določila 1. člena te odredbe.
4.	člen
Podatki o maržah in rabatih, ki se oblikujejo v smislu 3. člena te odredbe, se morajo sporočiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu za cene, ki daje n n sprejeti družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum svoje soglasje,
5.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po obiavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/75-4/1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. decembra 1975.
Načelnik
oddelka za gospodarstvo, finance in družbene službe Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
VRHNIKA ' 61.
Na podlagi 152. člena statuta občine' Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 11. skupni seji in z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1975 sprejela
O D I, O K
o mejah krajevnih skupnosti v občini Vrhnika
1.	člen
S tem odlokom se določajo meje krajevnih skupnosti v občini Vrhnika.
2.	člen
V občini Vrhnika so ustanovljene naslednje KS:
01.	Bevke
02.	Blatna Brezovica
03.	Borovnica
04.	Dragomer-Lukovica
05.	Drenov grič
06.	Log
07.	Podlipa
08.	Sinja gorica
09.	Stara Vrhnika
10.	Velika Ligojna
11.	Verd
12.	Vrhnika
13.	Zaplana
Posamezne krajevne skupnosti zajemajo naselja, ki so določena v odloku o KS v občini Vrhnika (Uradni Ust SRS, št. 6/66).
3.	člen
Podroben opis meja med -posameznimi KS je določen v pregledu meja KS, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Sestavni del tega odloka so karte v merilu 1 :5000 v katerih so vrisane meje krajevnih skupnosti. Grafične podlage in pregled meja KS se hranijo na geodetski upravi Skupščine občine Vrhnika in v arhivih posameznih KS.	/
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-01/76
Vrhnika, dne 27. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
< 62.
Na podlagi 19. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/73) je Skupščina občine Vrhnika na 13. seji zbora združenega dela, dne 21. oktobra 1975, na 13. seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. oktobra 1975 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 16. oktobra 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja
1
Zoran Mrak, rojen 5. septembra 1929, dipl. pravnik iz Logatca, Tabor št. 4, se imenuje za družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Vrhnika—Logatec.
Imenovanje stopi v veljavo ko to stori tudi Skupščina občine Logatec.
\
2
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Logatec izvrši ta
sklep.
St. 1/1-02-024/75
Vrhnika, dne 21. oktobra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Strgar, dipl. Inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela
Andrej Vidovič 1. r. Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Stanko Savič 1. r. Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milka Bradač 1. r.
63.
Na podlagi 152 člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika, na 11. skupni seji vseh zborov: zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnika občinskega sodišča Vrhnika
I
Matis Antosievvicz, roj. 17. 5. 1947, dipl. pravnik iz Ljubljane, Gradišče št. 1, se s 1. 1. 1976 izvoli za sodnika občinskega sodišča na Vrhniki.
II
Ta sklep stopi v veljavo takoj.
St. 1/1-117-01/75
Vrhnika, dne 27. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Strgar, dipl. inž. 1. r. Predsednik
zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r. Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Stanko Savič 1. r. Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milka Bradač 1. r.
64.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 11. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika občinskih skupščin ljubljanske in gorenjske regije v odbor za odpravo posledic naravnih nesreč
Tov. Rudija Brinška, roj. 12. 2. 1930 v Sodražici, stanujoč v Ljubljani, Podgornikova 3, se imenuje za predstavnika občinskih skupščin ljubljanske regije in gorenjske regije v odbor za odpravo posledic naravnih nasreč.
St. 1/1-02-038/75
Vrhnika, dne 27. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
I Branko Strgar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Stanko Savič 1. r.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora Milka Bradač 1. r.
65.
Na podlagi 152, člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), 5. člena statuta sklada občine Vrhnika pri temeljni izobraževalni skupnosti Vrhnika za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov (Uradni list SRS, št. 41/73), je Skupščina občine Vrhnika, na 11. skupni seji vseh zborov, in z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o razrešitvi nekaterih članov upravnega odbora sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov In o imenovanju novih članov
1
V upravnem odboru sklada za gradnjo šol in vzoj-novarstvenih ustanov se razrešijo dolžnosti člana:
Jože Kvaternik, Jože Setnikar, Vida Logar, Marko Istenič in dr. Matija Umek.
Za nove člane omenjenega upravnega odbora se imenujejo:
Jože Čuden, Anton Klasinc, Dušan Merzel, Alojz Kržmanc in Anton Rode.
2
Ugotovi se, da je z razrešitvijo oziroma imenovanjem petih novih članov upravni odbor sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov sestavljen takole:
1.	Branko Stergar — predsednik
2.	Marta Aleksič
3.	Anton F e f e r
4.	Franc Fortuna
5.	Slavko Grom
6.	Franc L e n a r š i č
7.	Stone Novačan
8.	Nada Žnidaršič
9.	Vladimir Korda
10.	Slavko Močnik
11.	Jože čuden
12.	Anton Klasinc
13.	Dušan M e r z e 1
14.	Alojz K rž m a n c
15.	Anton Rode
16.	Jana Rebernjak — tajnik sklada
3
Ta sklep začne veljati takoj.
St. 1/1-021-015/1975
Vrhnika, dne 27. decembra 1975.
/'	Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r. Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Stanko Savič 1. r. Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milka Bradač 1. r.
66.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika, na 11. skupni seji vseh zborov (zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora) dne 27. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja
I
Andrej Podbregar, roj. 11. XI. 1949, pravnik, kriminalist, do zdaj v. d. tajnika Komisije za ugotavljanje izvora premoženja, se s 1. 1. 1975 imenuje za tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja Skupščine občine Vrhnika.
Delovno področje tajnika omenjene komisije določa zakon in pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest upravnega organa Skupščine občine Vrhnika.
II
Ta sklep začne veljati takoj in se uporablja od
1.	januarja 1975.
St. 1/1-110-09/75
Vrhnika, dne 27. decembra 1975
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r.
. Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Stanko Savič 1. r. Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milka Bradač 1. r.
ŽALEC
67.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Žalec 'za
I.	trimesečje 1976
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Žalec za leto 1976, se bodo v 1. trimesečju potrebe občinskih organov in zavodov financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi dohodkov.
2.	člen
Za začasno financiranje v I. trimesečju 1976 se sme uporabiti največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1975.
3.	člen
Sredstva za redno dejavnost organov: upravnega organa in drugih organov skupščine občine, občinskega sodišča, sodnika za prekrške, postaje milice, občinskega javnega tožilstva, občinskega javnega pravobranilstva, sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in sveta občin celjskega območja, se v trimesečnem planu za I. trimesečje 1976 določijo v enem samem znesku v mejah določb 2. člena.
4.	člen
Za potrebe skladov, ki se financirajo iz proračuna, se določijo sredstva v trimesečnem planu za I. trimesečje 1976 v enem samem znesku, v mejah določb
2.	člena.
5.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi in izdatki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Žalec za leto 1976.
I	6. člen
Če tekoči dohodki ne bi zadoščali za kritje najnujnejših potreb v Ibtu 1976, lahko občina najame posojilo iz sredstev rezerv, vendar samo do višine ene četrtine doseženih dohodkov proračuna za leto 1975. zmanjšane za dejanska sredstva, ki bodo na razpolago.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. ianuaria 1976.
St. 402-10/75-3
Žalec, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
66.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 117. in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/ 74) na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti občine Žalec na področju družbenih delavnosti v prvem trimesečju leta 1976
1.	člen
Stopnje prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti občine Žalec na področju družbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne interesne skupnosti) za leto 1976 morajo biti sprejete najpozneje do 20. marca 1976.
2.	člen
Prispevki za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti se do vključno tretjega izplačila mesečnih akontacij osebnega dohodka v letu 1976 začasno obračunavajo in plačujejo po' stopnjah, ki so veljale na dan 31. oktobra 1975.
3.	člen
Samoupravne Interesne skupnosti smejo za financiranje svojih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 porabiti dohodke iz prispevkov po 2. členu največ do višine 25 «/o sredstev, predvidenih za izvedbo programa posamezne samoupravne interesne skupnosti za leto 1975.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1976.
St. 402-11/75-3
Žalec, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1.^ r.
69.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39t461/ 74) in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Žalec za leto 1975
1.	člen
Spremenita se prvi in drugi člen odloka" o proračunu občine Žalec za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9-507/75).
2.	člen
Prvi člen se spremeni tako, da glasi:
»Skupni dohodki občinskega proračuna
din
za leto 1975 znašajo	26.700.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	26.557.400
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	142.600
3. člen
Drugi člen =- spremeni tako, da glasi:
»dohodki proračuna občine Žalec za leto 1975 sc glede na namen razporedijo za:
—	dejavnost organov družbenopolitič-
nih skupnosti	16.796.380
— narodno obrambo	263.000
— dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1.054.100
— negospodarske investicije	2.158.855
— socialno skrbstvo	2.802.000
— zdravstveno varstvo	238.400
— dejavnost krajevnih skupnosti	1.000.000
— prispevke proračunom drugih	.
družbenopolitičnih skupnosti	1.000.000
— intervencije v gospodarstvu	298.930
— tekočo proračunsko rezervo	142.600
— obveznosti iz prejšnjih let	695.735
— izločanje v rezervni sklad	250.000
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1975.
St. 402-2/75-3
Žalec, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
70.
Skupščina občine Žalec je po 1. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72 in 39-467/74) in 117. členu statuta občine Žalec (Uradni Ust SRS, št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
26.	decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davku *a promet nepremičnin
1.	člen
Odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni ■ list SRS, št. 13-637/75) se spremeni in dopolni tako, da se v drugem odstavku 3. člena doda 6. točka, ki se glasi:
»če Zavod za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč s sedežem v Žalcu pridobiva zemljišča za pripravo, komunalno opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč.«
I	2. člen
Ta odlok začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. (
St. 421-2/75-4/4
Žalec, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
71.
Skupščina občine Žalec je na podlagi prvega odstavka tretjega člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26-237/73) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o določitvi zaščitenih kmetij
1.	člen
Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij, to je tistih kmetijskih in gozdno gospodarskih enot, ki zagotavljajo lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje, so kmetije določene s tem odlokom.
2.	člen
Pri zaščitenih kmetijah iz 3. člena tega odloka se po določilih zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč m zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij omejuje Pfehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, se preprečujejo drobitve pri dedovanju ter se omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo.
Pri dedovanju zaščitenih kmetij se ustvarjajo možnosti za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč in se bo na njih krepilo proizvodno sodelovanje med tistimi, ki jim kmetijsko zemljišče rabi za osebno delo ter organizacijami združenega dela.
3.	člen
Zaščitene kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz prvega člena odloka, so naslednje:
I.	Krajevna skupnost Andraž
1.	Blagotinšek Anton, Andraž 10
2.	Blagotinšek Branko, Martina, Andraž 68
3.	Blagotinšek Štefan, Dobrič 6
4.	Brunšek Jože in Marija, Andraž 45
5.	Brunšek Franc in Anton Završnik, Andraž 44
6.	Brunšek Konrad, Andraž 62
7.	Brunšek Martin, Andraž 113
8.	Cevzar Rudolf in Marija, Andraž 56
9.	Cremožnik Ivan in Lucija. Dobrič 16
10.	Dedič Antonija in Bizjak Ivan, Andraž 29
II.	Dedič Jakob in Ivana, Andraž 72
12.	Dedič Martin in Marija Umbreht, Andraž 111
13.	Drev Alo'jzija, Stefan, Ivanka, Jožica, Maks, Andraž 78
14.	Drobež Ivan in Antonija, Dobrič 7
15.	Dušič Ivan in Angela, Andraž 118
16.	Gaberšek Martin ml.. Dobrič *27
17.	Glušič Jože in Terezija, Andraž 109
18.	Gril Jože, Andraž 112
19 Guček Miroslav in,Jožefa, Andraž 124
20.	Jelen Ferdinand in' Viktorija, Andraž 124
21.	Jelen Ivan in Viktorija, Andraž 15
22.	Jelen Franc in Ana. Andraž 6
23.	Jeromelk. Sešel} Frančiška. Andraž 61
24.	Ježovnik Marija, Dobrič 33
25	Ježovnik Zdravko in Ljudmila. Dobrič 20
26	Kasesnik Frančiška, dedič, Dobrič 22
27.	Kolšek Doea, Andraž 74
28.	Kranjc Ivan in Hilda, Dobrič 3
29.	Majhenič Ana, Marija in solastniki, Dobrič 17
30.	Meklav Konrad, Ludvik, Slavko, Andraž 12
31.	Meklav Ludvik in Karolina, Dobrič 15
32.	Melanšek Vinko in Frančiška, Andraž 49
33.	Menih Jože in Marija, Andraž 13
34.	Ograjenšck Anton in Ivanka, Andraž 70
35.	Ožir Frahčiška, Zvonko, Ivanka, Dobrič 2
36.	Pižorn Srečko in Jožica, Andraž 14
37.	Pižorn Marija, Dobrič 37
38.	Plaskan Ivan in Darinka, Dobrič 26
39.	Plaskan Avgust in Leopoldina, Andraž 4
40.	Podprečan Rudolf in Marija, Andraž 7
41.	Rebernik Anton in Jožefa, Andraž 8
42.	Rebernik Rafael in Ljudmila, Andraž 95
43.	Satler Ivan in Frančiška, Andraž 59
44.	Satler Franc in Terezija, Andraž 106
45.	Sitar Ivan, Andraž 77
46.	Sitar Jože in Marija, Andraž 21
47.	Skaza Ivan in Helena, Andraž 50
48.	Tajnšek Ivan in Angela, Andraž 121
49.	Tajnšek Franc, Dobrič 4
50.	Tominšek Anton in Ivana, Andraž 123
51.	Umbreht Rafael in Terezija, Andraž 101
52.	Uratnik Franc in Marija, Dobrič 5
53.	Verdev Marija, Jože, Vida, Andraž 110
54.	Verdev Ivan, Dobrič 19
55.	Vodovnik Vinko in Helena, Andraž 51
56.	Zabukovnik Ivan in Helena, Dobrič 23
57.	Zabukovnik Ivan in Frančiška, Dobrič 24
58.	Zabukovnik Franc in Marija, Dobrič 36
59.	Zabukovnik Franc in Pavla, Andraž 76
60.	Zabukovnik Maks in Frančiška, Dobrič 21
61.	Zabukovnik Rafael, Jože, Silva, Andraž 41
II.	Krajevna skupnost Braslovče
1.	Baš Jelka, Sp. Gorče 4
2.	Blatnik Frančiška in solastniki, Poljče 11
3.	Brinovec Jože, Pod vrh
4.	Bošnak Franc, Poljče 10
5.	Bošnak Ernest, Podvrh 95
6.	Brezovnik Stanislava in Jože, Dobrovlje 38
7.	Cilenšek Franc in solastniki, M. Braslovče 23
8.	Cizej Ivan in solastniki, Poljče 4
9.	Cizej Stefan in solastniki, Glinje 7
10.	Cizej Anton in solastniki, Poljče 6
11.	Čulk Ivan in Terezija, Glinje 8
12.	Cul k Julijana in solastniki. F. Braslovče 7
13.	Dežnikar Avgust in Vida, Dobrovlje 33
14.	Dobrišek Ivan. Sp. Gorče 13
15.	Forštner Marija in Franc. Dobrovlje 3
16.	Fonda Anton in Karla, Kamenče 15
17.	Gmajner Angela in Mirko, Topo vi j e 11
18 Goropevšek Frančiška in Jože, Parižlje 3
19.	Hribernik Izidor, Podvrh 67
20.	Irman Marija, Braslovče 15
21.	Janžovnik Jože, Dobrovlje 11
22.	Janžovnik Ludvik, Dobrovlje 17
23.	Kodre Elizabeta, Jože, Male Braslovče 19
24.	Kodre Franc Iin Marija. Male Braslovče 20
25.	Kok-Hribernik Slavka, Podvrh 58
26.	Kralj Franc in Jožefa, Preserje 6
27.	Kronovšek Alojz. M. Braslovče 24
28.	Kmovšek Franc. Topovi je 21
29.	Laznik Terezija in solast., Podvrh '113 30 Leskovšek Ivan in Marija, Podvrh 55
31.	Mahor Franc in Ana. Parižlje 26
32.	Marovt Franc in Marija, Zg. Gorče 7
\
33.	Marovt Slava, Parižlje 28
34.	Marovt Ivan in Frančiška, Topovlje 20
35.	Marovt Anton in Marija, Podvrh 96
36.	Marovt Alojz in Angela, Podvrh 115
37.	Miklavc Anton, in Ivanka, Dobrovlje 34
38.	Milher Jožica, Sp. Gorče 10
39.	Novak Antonija, Kamenče 19
40.	Omladič Marija in solast., Poljče 3
41.	Omladič Marija, Zg. Gorče 3
42.	Ortl Franc, Marija in solast., Topovlje 15
43.	Pečovnik Franc in Ivan, Zg. Gorče 5
44.	Pcrger Vinko in Karolina, Preserje 14
45.	Plaskan Lucija, Braslovče 45
46.	Plaskan Miha in solast., M. Braslovče 16
47.	Plave Justa, Hedvika in solast., Parižlje 16
48.	Potočnik Viktor in Cecilija, Dobroyljc 29
49.	Prislan Viljem in solast, Parižlje 34 '
50.	Prislan Stefka in Viki, Poljče 2
51.	Prislan Blaž in Silva, M. Braslovče 10
52.	Puncer Marija, Sp. Gorče 11
53.	Rak Veronika, Jože, Podvrh 71
54.	Ramšek Amalija, Dobrovlje 22
55.	Ramšak Franc in Majda, Dobrovlje 23
56.	Ramšak Ivanka, Dobrovlje 25
57.	Rizmal Franc in Majda, Dobrovlje 23
58.	Rizmal Marija, Podvrh 112
59.	Rizmal Anton, M. Braslovče 12
60.	Rojnik Tilka in Mihael, Sp. Gorče 5
61.	Rojnik Jože, Poljče 8
62.	Rojnik Jože in solast., Podvrh 16
63.	Rojšck Karl in solast., Braslovče 5
64.	Rovšnik Ivan, Podvrh 34
65.	Rovšnik Jože in Helena, Dobrovlje 15
66.	Rojnik Ivain in solast., Glinje 5
67.	Serdoner Peter in Pavla, Parižlje 33
68.	Stakne Franc in Marija, Zg. Gorče 11
69.	Strnad Marija in Jakob, Rakovlje 9
70.	Strnad Frančiška, Zg. Gorče 4
71.	Strnad Franc in Jožefa, Zg. Gorče 2
72.	Strnad Franc in Frančiška, Podvrh 85
73.	Strojanšek Ivan in Antonija, Dobrovlje 39
74.	Šketa Franc in Julijana, Topovlje 16
‘	75. Soline Franc in Marija, Glinje 4
76.	Sporn Franc, Parižlje 20
77.	Sporn Franc in Justina, Parižlje 27
78.	Sporn Marija, Ušen, Rakovlje 18
79.	Švajger Ivan in Dragica, M. Braslovče 18
80.	Turnšek Franc, Marija, Jožefa, Podvrh 53
81.	Turnšek Jože in solast., Podvrh 83
82.	Turnšek Stanko in Frančiška, Zg. Gorče 12
83.	Turnšek Alojz in Ivanka, Zg. Gorče 10
84.	Turnšek Ivan in Frida. Podvrh 60
85.	Uratnik Anton, Plaskan, Braslovče 14
86.	Vodlak Janez in Pavla, Zg. Gorče 9
87.	Vodlak Vlado in solast., M. Braslovče 26
88.	Vratnik Marija in Franc, Dobrovlje 5
89.	Završnik Matevž in Liza, Dobrovlje 13
90.	Završnik Franc in Angela, Topovlje 1
91.	Zupan Anton in Jožica, Poljče
III.	Krajevna skupnost Galicija
1.	Cokan Slavko in Milica, Velika Pirešica
2.	Čretnik Jože in Marija, Pevnovo 12
3.	Doler Jakob in Justina, Zavrh 14
4.	Doler Martin in Rozalija. Zavrh 7
5.	Grobelnik Anton in Doroteja. Galicija 54
6.	Herman Ferdo in Angela. Galicija 35
7.	Jelen Rudi in Marija, Galicija 17
8.	Kugler Konrad in Anica, Zavrh 10
9.	Lešnik Matevž in Angela, Hramše 17
10.	Pahole Marija, Galicija
11.	Parežnik Henrik, Zavrh 21
12.	Pečnik Avgust, Pernovo 31
13.	' Podpečan Martin in Antonija, Galicija 51
14.	Potočnik Ivan, Zavrh 8
15.	Pušnik Jože in Jožefa, Hramše 25
16.	Kramar Stanislava roj. Veber in Anka, Galicija 55
17.	Siter Ivan in Pavla, Pernovo 13
18.	Šmarčan Franc in Ivanka, Zavrh 18 19 Štefančič Ivan in Zofija, Pernovo 10
20.	Štefančič Vinko, Velika Pirešnica 8
21.	Superger Franc in Marija, Zavrh 15
22.	Topolšck Franc, Zavrh 12
23.	Turnšek Jakob in Marija, Pernovo 9
24.	Veber Franc in Jožefa, Galicija 66
25.	Verdcl Fanika,	Zavrh 5
26.	Vcrdel Rudolf,	Zavrh 9
27.	Videnšek Ivan m Barbara; Rotar Martin in Anica, Galicija
28.	Žolnir Marija in dediči (Jože, Olga, Edvard, Marica, Stanislav), Galicija 68
IV.	Krajevna skupnost G o m i 1 s k o
1.	Božič Ivan, Gomilsko 47
2.	Brinovec Miha	in Matilda,	Gomilsko	18
3.	Bukove Mirko	in Alojzija,	Grajska	vas 16
4.	Cilenšek Jože in Josipina, Grajska vas 68
5.	Culk Jože, Gomilsko 58
6.	Culk Ivan in Elizabeta, Smatevž 12
7.	Dobnik Ivan in Betka, Smatevž 3
8.	Drča Katarina in Širše Karl„ Grajska vas 48
9.	Drča Vinko, Marija, Grajska vas 18
10.	Drev Jaka in Ivana, Zakl 6
11 Jelen Alojz in Justina, Gomilsko 73
12.	Jelen Viktor in Vera, Gomilsko 46
13.	Jerneje Anton in Ana, Grajska vas 41
14.	Jerneje Pavla in Franc, Grajska vas 38
15.	Kok Avgust in Julijana, Zakl 11
16.	Kok Ferdo, Alojzija, Grajska vas 42
17.	Korun Viktor, Rožič Frančiška, Zakl
18.	Kos Rudolf in Stanislava, Gomilsko 84
19.	Kunst Andrej in Marija, Grajska vas 17
20.	Košenina Milan. Gomilsko 44
21.	Laznik Anton, Grajska vas 37
22.	Laznik Anton in Marija, Gomilsko 60/
23.	Lončar Stefan, Grajska vas 19
24.	Lukman Alojz in Ljudmila, Gomilsko 57
25.	Mahor Ivan, Magda, Zakl 8
26.	Muhovič Konrad in Angela, Grajska vas 10
27.	Ocvirk Katica, Grajska vas 54
28.	Oplotnik Jože, Grajska vas 39
29.	Orožim Ferdo in Dragica, Gomilsko 67
30.	Orožim Franc in Marija, Gomilsko 39
31.	Podgoršek Franc, Grajska vas 25
32.	Praprotnik Marija in Franc,- Gomilsko 70
33.	Rančigaj Ivan in Štefka, Gomilsko 49
34.	Rančigaj Franc in Ljudmila, Gomilsko 79
35.	Rančigaj Franc in Marija. Smatevž 4
36.	Rizmal Valentin, Frančiška, Grajska vas 52
37.	Rezar-Sporn Martin. Grajska vas 26
38.	Rožič Jože in Frančiška, Zakl 10
39.	Sajovic Ludvik, Gomilsko 6
40.	Šlander Marija, Grajska vas 46
41.	Šlander ‘Terezija in Stefan, Grajska vas 29
42.	Topovšek Vinko, Grajska vas 11
43.	Turnšek Alojz in Marija, Gomilsko 37
44.	Vasle Jože in Marija, Gomilsko 37
45.	Klanjšek Ivanka, Zakl 13
46.	Vaš Ivan in Rozalija, Gomilsko 32
47.	Vesolak Anton in Terezija, Grajska vas 33
48.	Zevnik Leopoldina, Gomilsko 82
V.	Krajevna skupnost Gotovlje
1.	Antloga Jože, Gotovlje 57
2.	Antloga Franc in Marija, Gotovlje 61
3.	Antloga Frane in Matilda, Gotovlje 48
4.	Antloga Marinka in Hugo, Gotovlje 85
5.	Baš Katarina, Rotovnik Bogomir in Alojzija, Gotovlje 45
6.	Bizjak Ivan, Cecilija, Marija, Gotovlje 43
7.	Bosnar, Trobiš Hermina, Gotovlje 46
8.	Brinove Ivan in Ana, Gotovlje 54
9.	Grobelnik Franc in Antonija, Gotovlje 114
10.	Jordan Jože in Elizabeta, Gotovlje 93
11.	Kuder Stanko in Marija, Gotovlje 159
12.	Rehar Helena, Ivan in Marija Kompolšck, Gotovlje 141
13.	Rozman Antonija, Gotovlje
14.	Škafar Anton in Marija, Gotovlje 145
15.	Škafar Slavko, Anton, Marija, Gotovlje 148
■ 16. Svent Karel in Ana, Toman Anton, Gotovlje 204
17.	Vasle Marija, Gotovlje 36
18.	Zupanc Jože in Apolonija, Gotovlje 63
VI.	Krajevna skupnost Griže
1.	Bezgovšek Jože in Jože ml., Fongrac 66
2.	Dolinar Marko in Ivana, Migojnice 66
3.	Gorišek Vinko in Veronika, Fongrac 20
4.	Gojzdnikar Anton ml. in Terezija, Fongrac 1
5.	Golavšek Adolf, Migojnice 70
6.	Goropevšek Anton in Pavla, Griže 83
7.	Haložan Ljudmila, Fongrac
8.	Holobar Anton in Marija, Migojnice 100
9.	Jager Jože in Ana, Fongrac 120
10.	Kloar Jakob, Slokan Branimir in Vladimir
11.	Krašovec Franc, Ivana, Jože, Fongrac 53
12.	Kuder Ludvik, Ivan, Friderika, Fongrac 10
13.	Leskovšek Leopold in Ana, Migojnice 72
14.	Novak Jože, Amalija, Anton, Griže 40
15.	Ogrizek Fani, Fongrac
16.	Petrovec Anton in Gizela, Fongrac 131
17.	Polavder Anton, Fongrac
18.	Pospeh Zofija, Zabukovica 1
19.	Poteko Franc in Marija, Fongrac 50
20.	Randl Marija, Griže 14
21.	Salobir Ivan in Olga, Zabukovica
22.	Spajzer Franc in Marija, Fongrac 124 23 Sušter Ciril, Fongrac
24. Vošnjak Jože, Fongrac 19
VII.	Krajevna skupnast Letuš
1.	Bizjak Ivan in Marija, Letuš 20
2.	Bizjak Jože in Vida, Letuš 50
3.	Bolko Terezija in solast., Podgorje 11
4.	Čokan-Kotnlk Berta, Podgorje 13
5.	Dobnik Franc, Letuš 35
6.	Dobnik Frančiška, Letuš 62
7: Kodre Marija in Jože, Letuš 22
8.	Kolšek Ferdo, Podgorje 21
9.	Korber Franc in solast. Letuš 83
10.	Kovač Silva, Letuš 89
11.	Lenovšek Ljudmila, Podgorje 26
12.	Leskovšek Stefan, Letuš 26
13.	Levar Franc in Neža, Podgorje 6
14.	Mogel Ivan in Zofija, Podgorje*15
15.	Mogu Franc, Podgorje 20
16.	Orešnik Stanko in Nada, Podgorje 1
17.	Plaznik Marija in solast., Letuš 13
18.	Potočnik Krista in solast., Letuš 60
19.	Puncer Franc in Martina, Letuš 72
20.	Ramšak Jože in solast., Letuš 23
21.	Rovšnik Alojz in Antonija, Letuš 1
22.	Rovšnik Mirko, Letuš 24
23.	Stopar Vida, Letuš 84
24.	Uratnik Jožefa, Podgorje 7
25.	Zverk Marija, Letuš 21
VIII.	Krajevna skupnost Liboje
1.	Arčan Greta, Kasaze 66
2.	Brežnik Ivan in Helena, Kasaze 72
3.	Frece Štefan in Katarina, Liboje 70
4.	Kodela Jože, Brnica 4
5.	Krašovec, Povalej Ivana in Stanko, Kasaze 4
6.	Lednik Anton in Frančiška, Kasaze 63
7.	Ocvirk Marija, Liboje
8.	Oset , Franc, Kasaze
9.	Pospeh Jože in Katarina, solast., Kasaze 74
10.	Poteko Rudi in Ivanko, Liboje 68
11.	Potočnik Ivan in Hedvika, Kasaze 71
12.	U.plaznik Rudi, Brnca
13.	Zupančič Nada, Martin, solast., Kasaze 7
x
IX.	Krajevna skupnost Petrovče
1.	Antloga Ivan in Marija, Mala Pirešica 12
2.	Arnšek Marija in Ivan, Drešinja vas 53
3.	Arzenšek Franc in Marija, Arja vas 21
4.	Bračič Cecilija, Amalija, Pavla, Levec 34
5.	Bračič Ivan, Divjak Antonija, Levec 24
6.	Cencelj Anzeln in Marija Anzeln ml., Petrovce 70
7.	Cencelj Janko, Jože, Frančiška, Dobriša vas 46
8.	Cede Ignac, Petrovče 84
9.	Delakorda Franc, Zofija, Petrovče
10.	Drev Jože, Drešinja vas 7
11.	Gajšek Viktor in Neža, Drešinja vas 45
12.	Horvat Henrik in Marija. Levec 19
13.	Irmančnik Jože in Anica, Drešinja vas 59
14.	Jelen Alojz in Ivanka Roter, Dobriša vas 5 15 Jelovšek Marjan in Marija, Petrovče ■
16.	Kač Frahc, Ruše 6
17.	Hainz Jože in Marija solast., Petrovče 15
18.	Kopriva Andrej, Drešinja vas 21
19.	Korošec Matilda in Jože, Levec 1
20.	Kramer Jože in Marija, Gorica 7
21.	Kramer Rozalija in Jože, Ruše 5
22.	Kralj Elizabeta in Franc, Gorica 5
23.	Kuder Jože in Marija, Levec 58
24.	Kuder Martin in Rozalija, Levec 51
25.	Kuder Terezija, Drešinja vas 14
26.	Lipovšek Jože in Lucija, Levec 44
27.	Lipovšek Martin ml., Levec 62
28.	Ocvirk Franc, Jože, Arja vas 13
29.	Ocvirk Katarina in Ivan, M. Pirešica 8
30.	Oset Ivan in Marija, Drešinja vas 40
31.	Oset Franc in Rozalija, Drešinja vas 42
32.	Pešec Stanislav in Jožefa, Arja vas 18
33.	Pilih Ivan In Martina, Levec 66
34.	Planinšek Albin in Marija, Petrovče 47
35.	Plavštajnar Ivan in Antonija, Dobriša vas 45
36.	Plavštajner Franc in Frančiška, Dobriša vas
37.	Rančigaj Franc in Neža, Drešinja vas 35
38.	Razboršek Edvard in Gabrijela, Dobriša vas 9
39.	Razboršek Karel, Marija solast., Dobriša vas
40.	Razboršek Marija in Ivan ml., Arja vas 16
41.	Rehar Rudolf, Marija, Silva, Gorica 12
42.	Repinšek Ana in Marija solast., Levec 56
43.	Rožanc Miha, Roza, Uršula, Drešinja vas 19
44.	Sitar Anton, Mala Pirešica
45.	Stepinšek Franc, Štefka solast., Drešinja vas
46.	Strenčan Viktor, Levec 61
47.	Turnšek Leopold, Ana solast., Gorica 10
48.	Zadel Anton, Levec 53
49.	Zupanc Cecilija in Franc, Levec 25
50.	Zupanc Vinko in Julijana, Dobriša vas 13
51.	Žagar Zoran, Danijel, Marija, Dobriša vas
X.	Krajevna skupnost Polzela
1.	Andrejc Ivan in Marija, Polzela 27
2.	Baloh-Kokovnik Rozalija, Založe 54
3.	Bizjak Franc in Ana, Polzela 90
4.	Breznikar Albin in Frančiška, Ločica 21
5.	Cajhen Ivan in Marica, Polzela 88
6.	Cimperman Amalija in Alojz, Polzela
7.	Cimperman Ivanka, Bernarda, Sonja, Polzela 87
8.	Cimperman Slavko, Podvin 7
9.	Cizej Ludvik in Angela, Podvin 50
10.	Cvenk Ivan in Ana, Polzela 112
11.	Cvenk Vida in Franc, Polzela 118
12.	Cede Dominik in Marija, Založe 64
13.	Dušič Karl in Marija, Založe 56
14.	Florjane Marija in Frančiška, Ločica 8
15.	Fužir Štefanija, Štefanija ml. in solast., Založe 24
16.	Geršak Maks, Marija, Andrej, Založe 6
17.	Glavnik Alojz in solast.. Polzela 22
18.	Hojnik Alojz in Ljudmila, Ločica 2
19.	Hriberšek Jakob in Marija, Orova vas 12
20.	Hropot Josipina, Ducman Avgust, Ločica 79
21.	Hrovat Edvard in Marija, Breg 7
22.	Hrovat Jožefa, Franc, Ivan. Podvin 26
23.	Hrovat Franc in Cecilija, Breg 6
24.	Jelen Avgust in Frančiška, Polzela 15 a
25.	Jelen Jožefa, Korber, Orova vas 8
26.	Jelen Franc, Marjeta, Anica, Založe 65
27.	Jelovšek Ivan in Ana, Orova vas 4
28.	Jezernik Andrej in Marija, Založe 71
29.	Ješovnik Viktor in Marija, Podvin 25
30.	Jošovc Franc in Marija, Ločic^ 12
31.	Kladnik Jakob in Marjeta, Založe 17
32.	Kolar Ana, Polzela 23
33.	Kolenc Ladislava in Ljudmila, Ločica 6
34.	Košec Jože in Franc, Ločica 32
35.	Košec Minka, Marjana, Anica, Ločica 35
36.	Likeb Avgust in Ivana. Založe 35
37.	Mešič Anton in Terezija. Polzela 109
38.	Novak Frančiška, Avgust, Jože, Orova vas 13
39.	Novak Ferdinand, Julijana, Založe 61	%
40.	Ocvirk Julij, Ločica 15
41.	Orel Terezija in Anton, Podvin 21
42.	Ožir Alojzija, Roman, Lovro. Podvin 38
43.	Pfejfer Anica in Jože. Podvin 5
44.	Podlunšek Jakob in Anica. Ločica 16
45.	Rakun Cvetko in Ccciliia. Založe 9
46.	Rojšek'Ivan. Jožefa, Jože, Založe 74
47.	Satler Alojz, Založe 42
48.	Satler Miha, Kristina, Založe 34
49.	Steiner Martin in Marija, Ločica 19
50.	Serdoner Ivan in Marija, Ločica 47
51.	Serdoner Frančiška, Ločica 11
52.	Štefančič Alojz in Marija, Založe 72
53.	Švajger Rozalija, Polzela 120
54.	Tujnšek Karl, Karl ml., Podvin 20
55.	Tavčar Angela, Anton, Angela, Breg 4
56.	Terglav Stefan in Marija, Polzela 126
57.	Turnšek Štefka, Polzela 163
58.	Turnšek Terezija, Franc, Marija, Ločica 39
59.	Turnšek Pongrac in Ivah, Breg 14
60.	Uratnik Angela in Franc, Podvin 39	■>
61.	Vasle Josip, Marija, Alojz, Založe 55
62.	Vasle Maks, Marjana, Robert, Založe 62
63.	Vasle Milan, Filip, Marija, Založe 59
64.	Vasle Stefan, Podvin 48	< ,
65.	Vasi Anton m Frančiška, Ločica 20
■ 66. Vidmajer Andrej in Bogomila, Založe 30
67.	Vošnjak Terezija, Pečovnik, Podvin 33
68.	Vrečar Leopold, Drago, Katarina, Ločica 37
69.	Zajc Alojzija, Založe 41
70.	Zagoričnik Vinko in Ivanka, Podvin 30
71.	Zupan Ivan in Antonija, Polzela 13
72.	Zabukovnik Ivan in Slava, Založe 32
73.	Žolnir Ivan in Matilda, Podvin 9
XI.	Krajevna skupnost Ponikva
1.	Banovšek Jože in Marija, Ponikva 23
2.	Hrustelj Jože in Alojzija, Podkraj 5
3.	Hrustelj Marija in Anton, Studence 18
4.	Jelen Franc in Slava, Podkraj 2
5.	Jelen Ivanka, Ponikva 3
^	6. Jezernik Ferdinand, Ponikva 1
7.	Jezernik Neža, Podkraj 16
8.	Kos Anton, Marija, Fi ančiška, Studence 16
9.	Kos Franc in Marija, Studence 41
10.	Kos Vinko in Terezija, Studence 36
11.	Kos Stanko," Marija, Studence 38
12.	Kuhar Franc, Podkraj 12
13.	Lešnik, Kos Slavko, Alojzija, Ponikva 48
14.	Ograjenšek Pavla, Studence 28, Ivan in Jožefa, Arnače 4
15.	Ograjenšek Mira, Podkraj 1
16.	Podpečan Jože in Kristina, Podkraj 6
17.	Prodnik Angela, Podkraj 4
18.	Razdevšek Vinko in Jožefa, Ponikva 5
19.	Razdevšek Egidij, Ponikva 35
20.	Razdevšek Ivan ml., Ponikva 25
21.	Semečnik Elizabeta. Ponikva 2
22.	Super Ivan in Rozalija, Ponikva 53
23.	Tajnik Alojzija, Studence 4
24.	Tkavc Marija, Studence 27
25.	Turinek Anton, Ivana, Stropnik Ana, Podkraj 9
26.	Uran jek Angela, Ponikva 22
27.	Vasle Alojzija in solast.. Ponikva 30
28.	Vasle Anton, Ponikva 31
29.	Vasle (Marjeta) Ivan in solast.. Studence 14
30.	Vasle Vinko, Alojzija, Franc, Studence 2
31.	Verdev Alojz, Studence 26
32.	Verdev Ciril. Marija. Podkraj 21
33 Verdev Justina in Alojz. Studence 32
34.	Verdev Franc, Podkraj 17
35.	Zagoričnik Jožefa In solast., Ponikva 55
XII.	Krajevna skupnost Prebold 1. Breznikar Anton in Marija, M. Reka 30
2.	Brinar Vinko, Andrej, Katarina in Erna roj. Kos, Gornja vas 43
3.	Cilenšek Karla in Anton, Kaplja vas 15 a
4.	Dežnikar Franc in Štefanija, Gornja vas 58
5.	Dolar Marija, Marija Reka 36
6.	Druškovič Vinko in solast., Gornja vas 42
7.	Ergot Oto in Magda, Zobar Danica, Gornja vas 21
8.	Goropevšek Izidor in Frančiška, Marija Reka 68
9.	Goropevšek Terezija, Obrez, Prebold 21
10.	Gradišek Alojzija, M. Reka 24
11.	Grenko Franc in Ivana, Kaplja vas 48
12.	Hribar Anton in Marija, Lešnik Rozalija, roj. Uplaznik, Laikova vas 51
13.	Hribar Ivan, M. Reka 65 v
14.	Hribar Ivan in Marija, M. Reka 63
15.	Huš Rudolf, Pavla in solast., M. Reka 75, Jeran Ivan in Marija, Kal 18
16.	Jager Alojz. Ivana, Laikova vas 30
17.	Jager Vinko in solast. M. Reka 1
18.	Janc Julijana in solast., Laikova vas 64
19.	Jerman Ana, Deželak, M. Reka 2
20.	Jerneje Jakob, Marija, Novak in solast., Kaplja vas 11
21.	Kokovnik Marija, Ivan in solast., Kaplja vas 24
22.	Kos Anton, in Ivana M. Reka 19
23.	Kregar Stanko,x Skok, solast., Dolenja vas 60
24.	Kupec Katarina, Zupan, Gornja vas 4
25.	Lobnikar Pavla. Zmrzlak, M. Reka 14
28.	Lobnikar Terezija in Franc, M. Reka 16 27. Lončar Marija, Latkova vas 20
28.. Lopan Franc, M. Reka 33 29 Nemivšek Frančiška, M. Reka 67
30.	Ocvirk Ivan, Marija in solast. Kaplja vas 12
31.	Oplotnik Karl, Škrabe Ferdinand, M. Reka 41
32.	Otavnik Karl, Ivana, M. Reka 69 1 33 Pavlič Mirko, Gornja vas 49
34.	Pušnik Vinko, Kaplja vas 36
35.	Ribič Jože in Marija, Latkova vas 32
36.	Ribič Martin in Amalija, Latkova vas 6
37.	Rojnik Ivan, Marija, Šuster Pavla, Kaplja vas 21
38.	Rojnik Milan in Marija, Latkova vas 34
39.	Stergar Anton in Justina, M. Reka 4
40.	Svet Ana, Franc, ml., Kaplja vas 39
41.	Svet Ivana. Vlado, solast. Kaplja vas 25
42.	Skok Franc in Zofka, Kaplja vas 47
43.	Stenovec Viktor, Antonija, Gornja vas 37
44.	Šalej Ivan in Angela, Dolenja vas 25
45.	Škorjanc Ivan, ml. Katarina in solast., Dolenja vas 36
46.	Uplaznik Ivan in Marija, Gornja vas 46
47.	Uršič Anton in solast. Dolenja vas 7
48.	Vecej Marija, Klančnik in solast. Latkova vas 80
49.	Vedenik Jože, Terezija, Dolenja vas 30
50.	Vedenik Martin in Milica, Gornja vas 27
51.	Zagožen Adolf. Jožefa in solast.. Latkova vas 31
52.	Zagožen Justi, M. Reka 61
53.	Zupan Jože in Frančiška. M. Reka 37 54 Zličar Betka. Kaplja vas 14
55. Zličar Hermina in solast.. Gornja vas 16
XIII.	Krajevna skupnost Šempeter
1 Ameršek Stefan in Marija. Podlog 39
2.	Babič Leopold. Anton. Apolonija. Rojc 12
3.	B vežni k Franc. Frančiška. Podlog 23
4.	Cokan Jožefa in Vinko, Zg Roje 1
5.	Cokan Marija, Kale
6.	Cvenk Stefan, Ana, Marjana, Šempeter 18
7.	Cede Franc, Vera, Koželj Verona, Šempeter 128
8.	Cetina Andrej in Frančiška, Doberteša vas 24
9.	Cetina Ivan in Marija, Sp. Grušovlje 4
10.	Cetina Ivan in Pavla, Zg. Grušovlje 14
11.	Cetina Jože m Jožefa, Sp. Grušovlje 6
12.	Cetina Franc, Podlo'g 31
13.	Cetina Peter, Ivana, Franc, Doberteša vas 13
14.	Cetina Stefan, Randl Vinko, Podlog 25
15.	Cetina Vinko in Frančiška, Podlog 35
16.	-Crepinšek Jože in Zofija, Zg. Grušovlje 22
17.	Dimeč Ivan in Marija, Podlog 48
18.	Divjak Peter, Zalog
19.	Divjak Peter, Doberteša vas 69
20.	Fajdiga Valentin, Kale
21.	Gačnik Terezija, Cremožnik, Sp. Grušovlje 17
22.	Glušič Frančiška in Franc Ocvirk, Sp. Grušovlje 7
23.	Golavšek Stefan, Šempeter 89
24.	Gostenčnik Julijana, Erbar, Zg. Roje
25.	Hramec Ivan in Ivanka, Podlog 34
26.	Hrastnik Jurij, Marija, Justina, Zg. Roje 18
27.	Hropot Ivan, Terglav Alojzija, Zg. Grušovlje 28
28.	Hropot Rajmund in Albina, Sp. Roje 3
30.	Jan Ivan in Marija, Udrih Mihael, Sp. Grušovlje 11
31.	Jelen Marija, Kale 18
32.	Jelen Miha in Pavla, Kale 16
33.	Kač Marija, An,a Lesjak, Alojz, Zg. Roje 14
34.	Kač Peter, Amalija, Neža, Janez, Roje 15
35.	Karnovšek Marija, Zg. Roje 25
36.	Karnovšek Viktor, Marija, Šempeter 67
37.	Kolenc Jože in Marija, Podlog 41
38 Kovač Marija in Ivan, Šempeter 84
39.	Kuder Mihael in Julijana, Šempeter 96
40.	Kundih Stefan in Zofija, Sempeter-Podlog 44/4
41.	Kunst Ferdo in Helena, Sp. Grušovlje 12
42.	Lešnik Franc, Kale 5
43.	Lešnik Franc in Frančiška, Kale 5
44.	Lužar Ivan in Lucija, Podlog 1
45.	Lužar Franc in Frančiška, Podlog 27
46.	Mastnak Alojzija, Šempeter 123
47.	Mastnak Ana, Šempeter 60
48.	Napotnik Viktor in Marija, Podlog 28
49.	Narat Marija in Ivan. Jelen Jože, Šempeter 24
50.	Novak Janez in Angela, Doberteša vas 23
51	Ocvirk Marija, Cita, Ivan, Sp. Grušovlje 10
52	Ograjenšek Albin, Kale
53.	Piki Jože in Amalija, In Anton, Zg. Roje 3
54.	Pirc NŽartln in Jožica, Šempeter 56
55.	Plauštajner Edvard, Stanislava, Doberteša vas 59
56.	Pogačar Ferdinand in Marija, Šempeter 23 57 Povše Ivan in Marjeta, Podlog 29
53. Prislan Terezija in Stanko." Šempeter 55 59 Privošnik Francin in Jožefa, Doberteša vas 38
60.	Ribič Ivan in Marija, Zg. Roje 4
61.	Rojnik Jože in Zofija. Doberteša vas 22
62.	Rojnik Franc in Marija, Sp. Grušovlje 2
63.	Satler Angela, Sp. Grušovlje 9 64 Satler Marjeta. Kale 8
65.	Sedminek Jože in Ivanka. Podlog 30
66.	Sedminek Franc, Sp. Roje 5
67 Sedminek Franc In Marija, Podlog 33
68.	Sedminek Franc In Marjeta, Zg. Roje 7
69.	Serdoner Ivan in Marija, Zg. Grušovlje 25
70.	Svet Ivan in Terezija, Šempeter 61
71.	Skrabar Slavko, Šempeter
72.	Štajner Ivan in Marija, Podlog 19
73.	Stefančič Antonija in Martin, Podlog 18 .
74.	Štorman Rafael in Frančiška, Kale 17
75.	Štorman Vinko in Terezija, Podlog 21
76.	Terglav Adolf in Ljudmila, Zg. Grušovlje 30
77.	Tkavc Pongrac in Alojzija
78.	Tkavc Franc in Štefanija, Kale 7
79.	Toman Franc in Angela, Podlog 17
80.	Tršinar Alojz, Roje
81.	Udovič Franc, Ana, Zg. Grušovlje 26
82.	Udrih Ivan, Jože, Štefanija, Sp. Grušovlje
83.	Uranjek Alojz, Frančiška, Podlog 24
84.	Uratnik Ivan in Pirš Marija, Podlog 7
85.	Ušen Ivan in Angela, Grušovlje 3
86.	Ušen Janez in Pavla, Grušovlje 6
87.	Vasle Ladislav, Kale 3
88.	Vedenik Franc in Marija, Doberteša vas 25
89.	Veligovšek Anton, Zalog
90.	Verdel Janez in Marija, Kale 2
91.	Verdel Leopold in Ivana, Doberteša vas 17
92.	Vinder Jože, Kale
93.	Vinder Martin, Šempeter
94.	Vinder Peter in Antonija, Zg. Roje 13
95.	Tinder Stefan, Šempeter
96.	Voh Boris, Doberteša vas 19
97.	Vrbnjak Martin, Marta, Ivana, Zalog 7
98.	Zagoričnik Ivan, Antonija, Podlog 26
99.	Zajc Andrej in Ana, Sp. Grušovlje 14
100.	Zajc Jože, Neža, Terezija. Zg. Grušovlje 13
101.	Zajc Peter, Ivan, Antonija, Podlog 14
102.	Zajc Stefr - VTarija, Podlog 4
103 Završnik - in Ivana, Zg. Grušovlje 7
104.	Zgank Ivan. Marija, Helena, Zg. Roje 17
105.	Žnidaršič Martin in Frančiška, Šempeter 70
XIV.	Krajevna skupnost Sešče
1. Dolinar Evin, Sešče 62
2	Drolc Jože, Matke 10
3.	Germadnik Robert in solast., Matke 56
4.	Golavšek Julka, Sešče 65
5.	Goropevšek Jože in Marija, Sešče 65
6 Golavšek Marjan in solast. Matke 34
7.	Habjan Franc in Marica, Sešče 43
8.	Hribar Rudolf in Amalija, Matke 33
9.	Jurak Jože in Cilka, Sešče 67
10.	Oplotnik Pavla in solast., Sešče 69
11.	Pinter Amalija, Matke 5
12.	Siter Marija in Franc, Sešče 60
13.	Sopotnik Franc, Viktorija, Sešče 63
14.	Uplaznik Matevž in Amalija, Matke 55
15.	Zagožen Peter in Justina, Matke 11
16.	Zgank Rado in Ida, Sešče 64
17.	Zgank Katarina in Marija, Cijan, Sešče 66
18.	Zličar Jože in Ivanka, Sešče 10
XV.	Krajevna skupnost Tabor
1.	Bergant Anton ml., Marija, Črni vrh 12
2.	Skok Pavla za Blatnik, Miklavž 13
3	Blatnik Marija. Ojstriška vas 14
4.	Blatnik Valentin, Ojstriška vas 27
5.	Brečko Albin in Marija. Miklavž 42 6 Breznik Marija. Crni vrh 51
7.	Brišnik Amalija. Dolinšek, Kapla 34
8.	Bukovec Jurij ml.. Marija. Miklavž 21
9.	Cestnik Alojz in Alojzija, Crni vrh 18
10.	Cestnik Jože in Marija, Crni vrh 14
11.	Dolar Miha, Cecilija Grašinar, Loke 6
12.	Drča Franc, Ivanka, Marija, Kapla 36
13.	Drča Frančiška in Janez, Kapla 42
14.	Drča Pavla, Kari st., Karl im., Kapla 19
15.	Drobež Jože in Jožefa, Kapla 59
16.	Florjan Franc, Alojzija m solast., Kapla 65
17.	Golavšek Jože ml., Loke 4
18.	Goropevšek Anton ml., Ivanka, Loke 17
19.	Grabner Leopold in Rozalija, Pondor 8
20.	Grobler Ivan in Angela, Miklavž 32
21.	Habjan Anton ml., in Antonija, Grm vrh 25
22.	Hrastovec Jože in Frančiška, Miklavž 22
23.	Hrovat Jože in Zofija, Loke 27
24.	Jelen Anton in Genovela, Loke 8
25.	Jelen Antbn, Habjan Anton in solast., Loke H
26.	Jelen Karl, Vladimir, Blaž in solast., Pandor 13
27.	Juhart Nada in Ivan, Pondor 16
28.	Južna Marija, Nemivšek, Miklavž 2
29.	Kobale Janko in Ana, Tabor 15
30.	Kokole Anton, Kapla 6
31.	Kos Vinko in Ana, Loke 20
32.	Kovče Alojz,' Slava roj. Juhart, Ojstriška vas 54
33.	Koče Franc in Ana, Loke 32
34.	Kranjc Martin in Vida, Kapla 15	z
35.	Kreča Drobež Antonija, Pondor 7
36.	Križnik Martin, Miklavž 61
37.	Laznik Mirko, Miklavž 10
38.	Lesjak Franc, Julijana, Miklavž 12
39.	Lesjak Ivan, Alojzija, Crni vrh 16
40.	Lesjak Milan in Jožica, Ojstriška vas 15
41.	Lesjak Matevž in Terezija, Crni vrh 49
42.	Lukman Anton in Terezija, Crni vrh 15
43.	Lukman Ivan in Frančiška, Tabor 22
44.	Maloprav Ivan in Gabrijela, Pondor 32
45.	Maloprav Zofija, Tabor 43
46.	Marko Anton in Marija, Crni vrh 52
47.	Matko Jože in Ana, Miklavž 24
48.	Mežnar Ivan in Amalija. Kapla 41
49.	Mežnar Ivan in Zofija, Kapla 7 .
50.	Mošnik Anton ndl. Jože, Pondor 24
51.	Natek Norberf in Marija, Pondor 24
52.	Natek Vinko, Minka, Pondor 25
53.	Novak Jože in Berta, Crni vrh 10
54.	Pepel Lovro, Ojstriška vas 33
55.	Podbregar Jože in Marija, Crni vrh 22
56.	Podbregar Stanislav in Ana, Ojstriška vas 41
57.	Podbregar Jože, Crni vrh 22
58.	Pošebal Ivan in Ivanka, Miklavž 58
59.	Pustoslemšek Franc in Milena, Kapla 23
60.	Rak Martin, Miklavž 11
61.	Rančigaj Anton. Leopold, Ojstriška vas 30
62.	Rožanc Franc in Ivana, Crni vrh 11
63.	Rožanc Katarina, solast.. Pondor 5
64.	Širše Ivan in Angela solast.. Tabor 41
65.	Stanko Ivan. Vladimir. Loke 7
66.	Strožič Franc. Marija solast.. Crni vrh 17 67 Strožič Ivan, Crni vrh 19
68.	Salamon Slavko. Štefanija solast., Miklavž 7
69.	Šmit Ivan in Antonija. Crni vrh 34
70.	Šmit Jože in Ivanka, Crni vrh 36
71.	Soster Berta. Antonija, Franc, Crni vrh 9
72.	Tekavc Franc ml., Leopoldina, Loke 16
73.	Terglav Ivan in Ivana. Tabor 44
74.	Topovšek Ivan, Ana, Minka, solast., Ojstriška vas 12
75.	Topovšek Jože in Nada, Ojstriška vas 28
76.	Turnšek Pavel, Loke 44
77.	Verdelj Franc, Loke 18
78.	Zevnik Ivan, Alojz, Kapla 20
79.	Zmrzlak Maks, Marija, Miklavž 60
80.	Zupančič Ana in Ivan, Loke 28
81.	Zilnik Pavel, Jožefa, Tabor 45
82.	Žnidaršič Leopold in Zofija, Miklavž 6
XVI.	Krajevna skupnost Trnava
1.	Breznikar Franc in Marija, Orla vas 30
2.	Grenko Martin, Orla vas 28
3.	Hruševar Štefanija in Franc, Orla vas 25
4.	Jurhant Ivan, Orla vas 16
5.	Korent Ivan in Jožefa, Orla vas 16
6.	Korun Ivan in Ljudmila. Trnava 19
7.	Leber Jože in Ljudmila in Povše Marija, Orla vas 24
8.	Levec. Marija, Šentrupert 29
9.	Pistotnik Vinko in Zofija, Orla vas 13
10.	Plaskan Gvido, Orla vas 32
11.	Rakun Jože, Trnava 5
12.	Povše Jože in Milka, Orla vas 12
13.	Rovšnik Franc in Silva, Trnava 20
14.	Stepišnik Albin in Marija. Trnava 17
15.	Stepišnik Ferdo, Šentrupert 16
16.	Šketa Ana, Orla vas 26
17.	Šketa Jože. Orla vas 21
18.	Šketa Franc in Marija, Trnava 6
19 Škodnik Franc in Marija, Orla. vas 15
20.	Turk Franc, Trnava 16
21.	Zadobovšek Alojz in Ana, Trnava 30
22.	Zilnik Vera, Orla vas 23
23.	Orač Martin, Orla vas 29
l
XVII.	Krajevna skupnost Vinska gora
1.	Breci Antonija, Crnova 9
2.	Breci Marija por. Viher, Janškovo selo
3.	Cvikl Janez, Berta, Jožefa, Pirešica 12
4.	Drev Alojz in Frančiška, Pirešica 18
5.	Gradišnik Franc, Crnova 28
6.	Jurko Karl in Štefka, Lopatnik 5
7.	Košan Ivan, Marija, Justina, Crnova 29
8.	Kroflič Karl in Alojzija, Crnova 2
9.	Kroflič Karl in Marija, Crnova 3
10.	Lešnik Anton, Pirešica 3
11.	Leve Terezija, Franc, Rafko, Crnova 14
12.	Leve Stanislav, Janez, Ana, Crnova 38
13.	Mihelak Jože, Justina, Crnova 11
14.	Pesjak Viktor in Ljudmila, Crnova 4
15.	Plešnik Slavko, Marija, Jakob, Pirešica 8
16.	Podpečan Štefanija in solast., Pirešica 24
17.	Sedovnik Franc, Anton, Franc, Vinska gora 16
18.	Strahovnik Mihael, Ana, Alojz, Crnova 13
19.	Tominšek Jože in Frančiška, Prelska 12
20.	TTranjok Franc in Marija. Crnova 5
21.	Vanovšek Baltazar, Vinska rora
22.	Videmšek Baltazar. Prelska 36	,
23.	Videmšek Marija, Vinska gora 29
24.	Vinder Franc, Crnova 20
25.	Vinder Štefan. Prelska 14
26.	Zajc Ivan in Pavla. Lopatnik 4
27.	Žerjav Alojz in Barbara, Crnova 1
28.	Žerjav Franc in Marija, solast.. Pirešica 9
XVIII. Krajevna skupnost Vransko 1. Bistan Anton. Zahomee 10
2.	Blatnik Frančiška in Alojz, Tešova 7
3.	Blatnik Jože, Vologa
4.	Blatnik Karl in Frančiška, Selo 7
5.	Brdnik Ignac in Marija, Stopnik 42
6.	Brišnik Adalbert, Vransko 153
7.	Brišnik Ivan, Franc, Marta, Prekopa 26
8.	Cencen Franc, Ana, Ceplje 28
9.	Cizej Ivan, Franc, Marija, Prekopa 25
10.	Cvan Frančiška, Jože, Jeronim 12
11.	Drnulovec Edi, Zahomee 2
12.	Drobež Marija, Krista, Limovce 13
13.	Farčnik Anton in Marija, Stopnik 30
14.	Farčnik Elizabeta, Prekopa 50
15.	Farčnik Karel, Prekopa 14
16.	Felicijan Anton, Brode 8
17.	Felicijan Franc in Apolonija, Selo 8
18.	Felicijan Jože, Stopnik 31
19.	Ferme Jože in Frančiška, Limovce 15
20.	Florjan Karl, Vologa 3
21 Florjan Karel in Marija, Prekopa 18
22.	Homšak Štefanija, Jeronim 47
23.	Hrastovec Aloje in Frančiška, Limovce 1
24.	Hribar Marija, Jeronim 55
25.	Jerman Ivan in Justina, Zahomee 12
26.	Juhart Jože in Jožefa, Brode 12
27.	Jurhar Rozalija in Milan, Ločica 19
28.	- Kajbič Anton, Kreže Marija, Zahomee 16
29.	Kapus Ivan, Ločica 15
30.	Karmčnik Frančiška, Prekopa 21
31 Karo Ivan, Marija, Jožefa, Tešova 15
32.	Kladnik Alenka, Ceplje 19
33.	Kokovnik Alojz, Katarina solast., Stopnik 41 34 Kos Franc, Marija. Anton, Prapreče 15
35. Košiča Marija, Valentin
36	Kreča Ivan. Amalija, Franc, solast., Jeronim 8
37	Kreča Ivan, Ida, Pavla, Zajasovnik 13
38	Kropivšek Albin. Ločica 25
39. Kropivšek Ana, Rozalija in solast,i Jeronim 28 40 Kropivšek Franc in Fani, Vransko 33 ■ 41. Krtna Janko. Jožefa. Marija, Ceplje 13
42.	Kumer Jeronim in Viktorija, Vransko 150
43.	Lebeničnik Ivan ndl., Ivan. solast., Ločica 45
44.	Leber Jože in Alojzija. Prapreče 9
45.	Lešar Ivan in Marija, Jeronim 14
46.	Lužar Fani, Frančiška, por. Šmit, Vransko 32
47.	Marko Ivan, Zahomee 6
48.	Miklavc Justi, roj. Šmit, Ceplje 34
49.	Mošnik Franc. Cencelj Franc, Ceplje 35
50.	Musi Marija, Ločica 18
51.	Novak Anton, Julijana, Zajasovnik 14
52.	Ocepek Apolonija. Milan. Ivanka. Zahomee 20
53.	Ocvirk Vinko. Marija, Prekopa 29
54.	Orehovec Lovro st.. Marija, solast., Jeronim 45
55.	Papež Franc. Zahomee 1
56.	Pečovnik Jože. Betka, solast., Jeronim 4
57.	Pečovnik Karel. Ivan Vodlan. Tešova 6
58.	Pečovnik Marija. Brode 5
59.	Pestotnik Mihaela. Prapreče 14
60.	Piki Albin. Mihael. Brode 15
61.	Pistotnik Stanko in Jožefa. Ločica 14
62.	Poznič Anton. Ločica 17
63.	Punčuh Franc in Marija, Creta 2
64 Reberšek Frančiška. Hribernik Mihael, Vologa 5
65.	Remic Franc in Mariin. Creta 3
66,	Pesnik ni. Vrhovnik Vili. Jeronim 53 67 Resnik Ciril in Vida. Prapreče 25
68.	Ropaš Jože. Jeronim 11
69.	Ropaš Marija, Martin, Jeronim 48
70.	Roter Frančiška, Prekopa 30
71.	Rovan Alojz, Julka, solast., Brode 19
72.	Sedelšak Avgust, Justin, solast., Vologa 8
73.	Semprimožnik Jože ml., Marjana, Jeronim 33
74.	Skok Franc in Antonija, Greta 1
75.	Slapnik Franc in Marija, Vologa 4
76.	Stmišnik Ignac in Ana, Zaplanina 16 . 77. Sporn Janko in Pavla, Prekopa 20
78.	Sporn Janko in Pavla, Prekopa 20
79.	Štifter Ana in Anton, Ceplje 7
80.	Strajhar Marija in Jože, Ločica 13
81.	Toman Franc, Vida, Frančiška, Jeronim 31
82.	Tominšek, Kajbič Franc, solast., Vransko 154
83.	Turnšek Marija, Pečečnik, solast., Prekopa 22
84.	Učakar Franc in Marija, Jeronim 15
86.	*Učakar Ivan, Marija, solast., Zaplanina 10
87.	Ukman Zofija, Zahomce 8
88.	Urankar Franc in Marija, Zahomce 15
89.	Vadlan Pavel in Marija, Tešova 10
90.	Vajnderl Jerica in Alojzija, Ceplje 20
91.	Vranič Anton, Prekopa 40
92.	Vranič Ivan in Marija, Prekopa 28
93.	Vražič Jakob, Kajbič, Jeronim 50
94.	Zabojnik Martin, Greta 4
95.	Zevnik Jože, Zahomce 14
96.	Zupan Ludvik, Ločica 43
XIX. Krajevna skupnost Žalec
1.	Cokan Edi in Angela, Vrbje 9
2.	Cokan Ivan in Marija, Vrbje 17
3.	Cokan Terezija, Marjan, Marjana, Vrbje 43
4.	Delakorda Vinko in Amalija, Ložnica 22
5.	Flajs Marko in Helena, Šlandrov trg 27
6.	Jurhar Ludvik in Marija, Vrbje 44
7.	Korent Vera, Julijan. Janez, Ložnica 19
8.	Kralj Marija, Krajšek Marija, Ložnica 18
9.	Kuder Štefanija, Ana, Slavka, Radovan, Vrbje 33
10.	Kuder Terezija, Franc, Alojz, Martin Vrbje 19
11.	Omladič Jožefa in solast.. Ložnica
12.	Pavline Anica, Rupnik Milica, Vrbje 46
13.	Peško Franc in Marija, Vrbje 34
14.	Pešec Ivan, Marija', Apnar Anica, Ložnica 26
15.	Pinter Emil, Alojz, Albina, Valentin, Ložnica 14
16.	Štorman Stefan, Ana, Ivanka, Vrbje 41
3.	člen
Zemljiškoknjižni in katastrski podatki za navedene kmetije v drugem členu tega odloka so podani v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-1/76-3
Žalec, dne 26. decembra 1975.
e
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
72.
Skupščina občine je na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS št. 16/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74j na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi območja katastrske občine Železno
1.	člen
Območne katastrske občine Železno se spremeni tako, da obsega del katastrske občine Sentjungert, ki leži v območju občine Žalec in obsega del naselja Galicije.
2.	člen
Katastrska občina Železno obsega naselje: Galicija, Hramše, Zavrh pri Galiciji (del) irj Železno.
3.	člen
Meja spremenjene katastrske občine Železno je razvidna v zemljiškokatastrskem operatu.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 058-1/75
Žalec, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V	odredbi o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 29-1471/75 z dne 31. XII. 1975) se drugi odstavek 9. člena pravilno glasi:
»Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi, Vakcina je pripravljena Iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.«
V	prvi vrsti 13. člena je pravilno »tuberkulinlza-cija goved«.
Namestnik
republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Karmelo Budihna, dipl. inž. 1, r.
POPRAVEK
odloka o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov
Pri primerjanju objavljenega odloka o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29-1505/75 z dne 31. 12. 1975) z Izvirnikom je bila v 11. členu ugotovljena napaka. Pravilno besedilo 11. člena se glasi:
11.	člen
26.	člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stop-nj ah:
		Osnove din io	10.000	Stopnja 30
od	10.000	do	20.000	33
od	20.000	do	30.000	36
od	30.000	do	50.000	40
od	50.000	do	100.000	44
od	100.000	do	150.000	48
od	10 0.000	do	200.000	54
lad	200.000			60« Tajnik
občinske skupščine Celje Boris Rosina 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o sprelnembah m dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS. št. 29-1547/75 z dne 31. XII. 1975 je bila ugotovljena napaka.
3.	točka 2. člena tega odloka se mora pravilno glasiti:
»3. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12.00 do 15.00 dinarjev 6,10 dinarjev« in ne 6,30 dinarjev kot je objavljeno.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Davčna uprava
POPRAVEK
V	odloku o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 27-1347/75) se v tretjem odstavku
30.	člena uvodno besedilo pravilno glasi:
»Z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek nosilec obrtnega dovoljenja:«
Sekretar
Skupščine mesta Ljubljane Ivan Bitenc 1. r.
Stran
4. Pravilnik o rokih In načinu čiščenja in pregledovanja
kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne	ali druge	emisije kurišč	2
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
5.	Sklep o povečanju pokojnin a 1 januarjem 1976	3
6.	Sklep o novi odmeri nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu	3
7.	Sklep o izvajanju družbenega dogovora o seznamu te-
lesnih okvar in družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni	3
8.	Samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu
zdravstvenega varstva	v SR Sloveniji	4
8. Sklep	10
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 10. Samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz ne-
posrednega zdravstvenega varstva' in o pravicah Iz zdravstvenega zavarovanja (Celje)	11
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
11. Spremembe in dopolnitve začasnega statuta območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava	17
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
12 Samoupravni sporazum o ustanovitvi meltne izobraževalne skupnosti Ljubljana	ig
13. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje	Ljubljana	21
H Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega programa mesta Ljubljane — UP (Uradni Ust SRS, št. 28-628 72) in generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane — GUP (Glasnik, št.
6 66) (Ljubljana)	27
15. Sklep o javni razgrnilvl predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana urbanističnega" razvoja (urbanističnega programa In urbanist čnega načrta) mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6 66) (Ljubljana)	28
16	Sklep o Javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta
»Otok (Celje)	28
17	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Cerknica za čas od 1. Januarja 1976 do 31. marca 1976	28
18	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1974 (Cerknica)	29
19	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih
občanov občine Cerknica	29
POPRAVEK
V odloku o obratovalnem času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, 5t. 29-1485/75 z dne 31. XII. 1975) se v prvem odstavku 2. člena prvi alinei pravilno glasita takole:
»restavracije' — najmanj 7 ur dnevno samo med
5.	in 23. uro
hotelske restavracije — najmanj 7 ur dnevno samo med 5. in 24. uro«
Uredništvo
20.	Odlok o spremembi odloka o pasebnem občinskem dav-
ku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Cerknica)	30
21.	Odlok o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah (Cerknica)	31
22 Odlok o spremembi odloka o. načinu prodaje sodnih taksnih vrednotnic (Cerknica)	31
23. Odlok o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede (Cerknica)	31
24	Odlok o občinskih upravnih organih (Litija)	32
25	Odlok o pogrebnem obredu (Litija)	34
VSEBINA
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stran
I. Odlok n vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti Socialistične republike Slovenije 1
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
26.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o proračunu
občine Sevnica za leto 1975	35
27.	Odlok o začasnem financiranju občinskih potreb v I.
trimesečju 1976 (Sevnica)	36
28.	Odlok o podaljšanju veljavnosti višine prispevne stop-
nje telesnokiilturnr dejavnosti v občini Sevnica za I. trimesečje 1976	36
2. Odločba o določitvi strokovne organizacije, ki ugotavlja ustreznost alarmnih naprav	1
29.	Odlok o ureditvi mestnega potniškega prometa v občini Sevnica	36
3 Odločba o pooblastitvi organizacij združenega dela za projektiran le, montažo In vzdrževanje stgnalno-varnost-nth naprav	1
30 Odlok o delovnem času državnih organov In organizacij, ki opravljajo zadeve Javnega pomena v občini Sevnica	39
Stran
31. Sklep o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine
Sevnica za sprejemanje in podpisovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov	39
32.	Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju
občine Sevnica ter neposrednih nalogah	v letu 1976	40
33.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju)	46
34 Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Šentjur - trg (Šentjur pri Celju	49
35.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Sentjur-trg (Šentjur pri	Celju)	49
36.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo
programa krajevne skupnosti Sentjur-okolica (Šentjur pri Celju)	50
37.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Sentjur-okolica (Šentjur	pri Celju)	50
38.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizaci-
jo programa krajevne skupnosti Slivnica pri Celju (Šentjur pri Celju)	51
39.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Slivnica pri Celju (Šentjur pri Celju)	51
40.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Planina (Šentjur pri Celju) 62
41.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupno-
sti Planina pri Sevnici (Šentjur prt Celju)	52
42	Sklep o uvedm krajevnega samoprispevka za realizacijo
programa krajevne skupnosti Dobje prt Planini za ob-doble 1976—1980 (Šentjur pri Celju)	53
43	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skup-
/ nosti Dobje (Šentjur pri Celju)	53
44	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Prevorje za obdobje 1976—
I98n (Šentjur r.ri Celju)	54
45	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti PrevoMe 'Šentjur pri Celju)	54
46	skiep •> uvedbi krajevnega samoprispevka za realizaci-
jo prognana krajevne skupnosti Ponikva (Šentjur pri Celju)	55
47	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za realizacijo programa krajevne skupno- x sti Ponikva (Šentjur pri Celju)	56
48	sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realiza-
cijo programa krajevne skupnosti Kalobje (Šentjur pri Celju)	56
49	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Kalobje (Šentjur pri Celju)	57
50	sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizaci-
jo programa krajevne skupnosti Loka pri Zusmu za obdobje 1976—1.980 (Šentjur ort Celju)	57
51. Poročilo o Izidu refe-'vndum.o tr uvedbo krajevnega samoprispevka rn realizacijo programa krajevne skupnosti Loka pri Zusmu (Šentjur pri Celju)	58
1	Stran
52. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Dramlje (Šentjur pri
Celju)	58
53.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Dramlje (Šentjur pri Celju)	59
54.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo
programa krajevne skupnosti Blagovna (Šentjur pri Celju)	59
55.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za realizacijo programu krajevne skupnosti Blagovna (Šentjur pri Celju)	60
56 Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah '/a leto 1975	60
57.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Šmarje pri Jelšah za I. trimesečje leta 1976	60
58.	Odlok o Javnem redu in miru (Šmarje pri Jelšah) 60
59	Odlok o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in nagradi sodnikom porotnikom (Šmarje	pri	Jelšah)	62
60	Odredba o najvlšjih stopnjah marže za pomembnejša
živila v prodaji na drobno (Šmarje	pri	Jelšah)	62
61.	Odlok o mejah krajevnih skupnosti v občini Vrhnika 63
62.	Sklep o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja (Vrhnika)	63
63.	Sklep o izvolitvi sodnika občinskega sodišča Vrhnika 64
64 Sklep o imenovanju predstavnika občinskih skupščin ljubljanske in gorenjske regije v odbor za odpravo posledic* naravnih nesreč (Vrhnika)	64
65. Sklep o razrešitvi nekaterih članov upravnega odbora sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov in o Imenovanju novih članov (Vrhnika)	61
66	Sklep o imenovanju tajnika komisije za ugotavljanje
izvora premoženja v(Vrhnika)	65
67	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1976	65
68	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih Interesnih
skupnosti občine Žalec na področju družbenih dejavnosti v I trimesečju leta 1976	66
69	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Žalec
za leto 1975	66
70.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku
na promet nepremičnin (Žalec)	66
71.	Odlok o določitvi Zaščitenih kmetij (Žalec)	67
72 Odlok o spreme/mbi območja katastrske občine Železno (Žalec)	74
—	Popravek odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1976	74
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka
o davkih občanov (Celje)	74
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje)	75
—	Popravek odloka o ureditvi avtotaksl službe v Ljubljani (Ljubljana)	75
—	Popravek odloka o obratovalnem času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 75

fcždaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Blber - Tisk« tiskarna Tone TomSlt, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 197K 24U din Inozemstvo 350 din — Reklamacije v upoStevuJo le nicsec dni po Izidu zsake številk« Uredništvo in uprava Ljubljana, Veselova 11, poštni predal :i7#/VU 1’elcfon rtlrektoi uredništvo, uprava n knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — 2lro račun 501O0-fi03-4(i:l2:i - Oproščeno prometnega davka no mnenl" Sekretariate ze Informacije v Tzvršnem svetu Skupščine sp Slovenite št 421-1/7?