Foflufiia Leto XXI, št, 251 Ljubljana, sobota Ib. ohtdri 1940 Cena 2 Dfa upravmštvo: LtfuDljana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, »125, 3126. Inseratru oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 tn 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17.749. Izhaja vaak dan razen ponedeljka. Karočnlna znata mesečno 28 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Nove ofenzivne akcije Še vedno prevladuje vtisk, da se vojna od Anglije pomika navzdol v Sredozemlje in na afriško področje, le da se velesili s svojo novo ofenzivno taktiko in dinamiko ne omejujeta v naprej samo na nekatere predele tega obširnega področja, temveč da ga hočeta tako rekoč istočasno spraviti pod udar svojih oboroženih sil. Vzporedno s tem razvijata tudi povečano diplomatsko aktivnost, ki je do pred nekaj dnevi veljala predvsem evropskemu jugovzhodu in Bližnjemu vzhodu, ki pa se sedaj razvija predvsem na evropskem zapadu, zlasti v Franciji in Španiji. Vsa dosedanja opazovanja se strinjajo v tem, da gre tu za ofenzivne akcije najširšega obsega, ki so naperjene proti vsem bistveno važnim strateškim točkam britanskega imperija istočasno in ki so bile v tem obsegu zamišljene že na poslednjem brenner-skem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem. Dasi je še vedno zelo tvegan poskus, pronikniti v tajne teh razgovorov med obema voditeljema velesil osi. se vendarle njih bistvo odgrinja v samem razvoju dogodkov. Ta je namreč poleg drugih eno izmed najbolj zanesljivih meril za pravilno vrednotenje vseh diplomatskih razgovorov, potez in akcij, ki tvorijo v zakulisju prave vojne tako zvano nevidno vojno. Ni pa edino. Zlasti za načrte velesil osi Rim - Berlin je velikega pomena udi zasledovanje pisanja njunega časopisja. ki navadno precej točno nakazuje verjetno vsebino italijansko-nemških izmenjav misli, bodisi takoj ali čez čas. ko se že poležejo prvi inozemski odmevi. Razen tega tudi sam dejanski položaj sproti služi za kontrolo raznih ugibanj in domnev, ki se v takšnih zvezah postavljajo, saj po niem najlažje presodimo trenutne interese prizadetih, po teh pa lahko sklepamo na razne možnosti njihove diplomatske delavnosti. Od nas že večkrat omenjeni polurad-ni tolmač politike Italije in Nemčije, diplomatski sotrudnik gkdvnega fašističnega organa »II Popolo d' Italia« Mario Appelius je te dni zelo jasno nakazal naslednjih devet področij teme- e izmenjave misli med Hitlerjem in ussolinijem na Brennerju: 1. letalsko jleganje Anglije, 2. podmorniško blo-:ado, 3. borbo za osvojitev indijske poti. 4. vzhodno Azijo, 5. diplomatsko bojišče, 6. razširjenje fašistične in na-rodnosocialistične revolucije, 7. ureditev nove Evrope, 8. solidarnost Španije in 9. mirno sožitje z Rusijo. Ako primerjamo te navedbe uglednega italijanskega publicista z ugibanji in domnevami, ki so se na osnovi splošnih meril pojavljale po brennerskem sestanku, lahko ugotovimo, da so s tem glavni obrisi brennerskih razgovorov že znani. Dogodki, ki jih sedaj zasledu-emo, pomenijo torej izvajanje programa, o katerem se je doslej v glavnem le domnevalo. Glede letalskega obleganja Anglije se 'rudi Appeliusove ugotovitve v glavnem strinjajo z vsem. kar smo doslej o teh letalskih operacijah že slišali: da so naperjene predvsem proti vzdržnosti angleškega naroda, proti njegovi morali in proti njegovi celokupni sposobnosti uspešnega vztrajanja v obrambi, skratka, kot akcije momentano postranskega, pa čeprav izredno važnega •pomena, v kolikor naj se po zamisli osi nadaljuje dan in noč brez pre-stanka kot tako zvana »obrabna vojna«. Isto velja glede drugega področja ita-lijansko-nemške dogovorjene aktivnosti: blokade Anglije z vsemi razpoložljivimi sredstvi od podmornic do polaganja min in oviranja plovbe iz zraka. Vedno večji pomen pa pripisujeta velesili osi skupnemu rušenju britanskih postojank na tako zvani »poti v Indijo«, rušenju, ki po italijanskih navedbah zajema za sedaj Sredozemlje, Egipt, Sudan, Kenijo, Rdeče in Egejsko morje in ki se vrši s pomorskimi, letalskimi in kopnimi silami. Borba je težka, ugotavlja Appelius, toda akcija osi se ne želi omejiti samo na zasedbo Sueškega kanala, temveč hoče »zrušiti velik prostor britanskega imperija, ter pregnati Anglijo z Bližnjega vzhoda, njeno brodovje pa iz Sredozemskega in Rdečega morja«. Gre za velike voja-ško-tehnične in politične priprave, o katerih sta se Mussolini in Hitler dogovorila v podrobnostih. Priključitev Japonske na akcijo velesil osi pomeni pritegnitev vzhodnoazijskega prostora med sedanja vojna področja v skupini borbi proti Veliki Britaniji. Tu se z načrti vojnih operacij za vsa navedena področja povezuje tudi daljnosežna diplomatska akcija, ki »se po Brennerju razvija v nekaterih smereh ofenzivno, medtem ko se je v nekaterih drugih postavila na stališče progra-matične obrambe«. Kjer je. kakor piše Appelius, »britanska intriga še vedno močna, tam os čaka, da ne bi po nepotrebnem izčrpavala svojih sil«. Takšen je primer Zedinjenih držav Severne Amerike. Povsod drugod je os v diplomatski tn ideološki ofenzivi ter ji je Odločilni posveti francoske vlade Snoči se je vlada v Vichyju sestala k seji, na kateri je maršal Petain poročal o svojih pogajanjih s kancelarjem Hitlerjem — Vesti o nemških predlogih in zahtevah si slej ko prej nasprotujejo Vichy, 25. okt. s. (CBS.) Francoska vlada se je nocoj sestala k seji, na kateri je maršal Petain poročal o svojem včeraj-šnem razgovoru s kancelarjem Hitlerjem. Zaenkrat ni mogoče dobiti prav nobenih avtentičnih informacij o vsebini teh razgovorov. Pravijo celo, da niti francosko zunanje ministrstvo še ni bilo obveščeno o točni vsebini razgovorov. Danes se je s precejšnjo gotovostjo govorilo samo. da vsebujejo nemški predlogi med drugim naslednje tri točke: 1. Tunis pride pod skupno francosko-ita-lijansko kontrolo. 2. V francoskem Maroku naj bi prevzele skupno upravo Nemčija, Španija in Francija. 3. Zato bi Korzika ostala Franciji. V poučenih krogih zagotavljajo, da so imeli razgovori med kancelarjem Hitlerjem ter maršalom Potainom in podpredsednikom Lavalom zelo širok obseg. Nemčija si baje prizadeva, da ustvari pod nemško-italijansko kontrolo blok evropskih kontinentalnih sil, ki bi tvorile obenem skupno fronto oroti Angliji. Ko bi bila taka fronta ustvarjena, zagotavljajo v Viehyju. bi kancelar Hitler ponudil Angliji mir na kompromisni osnovi. Za primer, da bi Anglija ponudbo odbila, bi Nemčija in Italija posegli po nadaljnjem stopnjevanju letalske ofenzive proti Angliji. V poučenih krogih v Vichyju zagotavljajo, da Nemčija zaenkrat Franciji sploh še ni stavila popolnoma določnih zahtev, temveč so imele one zahteve, ki so bile stavljene. bolj splošen značaj. Rim, 25. okt. j. (DNB) Sprejem maršala Petaina pri vodji rajha je v Rimu vzbudil tem večjo pozornost, ker je sledil neposredno sestanku Hitlerja z generalom Fran-com. Politična aktivnost držav osi je bila s tem ponovno pred vsem svetom močno poudarjena. Francosko uradno poročilo o sestanku Vichy, 25. okt. br. (Havas) O sestanku poglavarja republike maršala Petaina in kancelai'ia Hitlerja je bilo davi objavljeno naslednje službeno poročilo: Maršal Petain je v četrtek dopoldne v spremstvu podpredsednika vlade Lav3la pasiral derna lokacijsko črto. Na zasedenem ozemlju ga je pozdravila skupina nemških generalov. Proti večeru se je sestal s kancelarjem Hitlerjem in je imel z njim dolg prisrčen razgovor. Od tega zgodovinskega sestanka sta odAisna položaj in bodočnost Francije. Prvi francoski Clermont-Ferrand, 25. okt. AA (Havas) Listi v Clermont-Ferrandu. ki so edini pravočasno prejeli novico o sestanku med Hitlerjem in Petainom. prikazujejo ta dogodek kot senzacijo. Komentarjev v teh listih pa je malo. »Moniteur«. ki izraža mnenje vladnih krogov, omenja zlasti on: odstavek iz Petainove pos anice. v katerem voditelj francoske države pravi: Tudi če so nam vsa pota zaprta, bomo znali čakati in troeti. Nasprotno, nai se zgodi karkoli, mi bomo znali prene ti svoie ponižanje in naše razvaline. Pred zmagovalcem, ki bi se znal premagovati v zmagi, se bomo znali mi premagovati v našem porazu. Isti list dalje piše; Ali Francozi ne bodo presenečeni, ko slišijo takšne besede državnega poglavarja, že ob misli, da bosta ustvarjajoči mir in blagostanje za vse nekega dne mogli prinesti vse upanie. Kdo ne bi razumel, da ss to upanje morda že ustvarja v teh mračnih in negotovih časih. In če upanie. o katerem govori državni poglavar, zavisi od vseh Francozov, naj Francija to upanie ohrani. Od nas vseh je odvisno, a'i bomo v teh odločilnih dneh vodili našo usodo po dobri poti ali pa po peti. ki nima izhoda. Francoski Ust za sodelovanje z Nemčijo in Italijo Ženeva, 25. okt. AA. (DNB). Iz Vi hyja poročajo, da ie v nekem francoskcrn časopisu izšel članek, čigar pi9ec se zavzema za tesno sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Poudarja, da mora v današnjih razmerah francoska zunanja politika izbirati med naslednjimi tremi možnostmi: 1) politika izolacije, ki jo pisec smatra za brezpredmetno. 2) zveza z Anglijo in 3) sporazum z Nemčiio. Pisec tega članka smatra, da Francija ne more živeti osamljena in da mora poiskati sodelovanje vsai z enim svoiim sosednjim narodom. Ce bi Franciia spet sklenila sporazum z Angliio. bi po mnenju pisca tega članka s tem ustvarila klico za bodočo vojno Tei nevarnosti bi se Francija mogla izogniti s tem. da bi zavrnila takšen sporazum z Anglijo in stremela za tem. da doseže sporazum z Nemčijo. v kateri živi 80 milijonov ljudi. Francija in Nemčija bi predstavljali zvezo 120 milijonov prebivalcev in ta zveza bi bila istočasno branik, ki bi Francijo varoval pred vsemi poskusi. Z gospodarskega stališča bi nemški in italijanski živ-ljenski prostor imel veliko interesa na tem. da bi bil v tesni zvezi z gospodarskim razvojem Francije Končno o:se< tega članka poziva vse Francoze naj se oklenejo realne politike, ki bo edina rešila Francijo. Poluradna nemška sodba Berlin 25. okt. A A. (DNB) Nemška diplomatska in politična korespondenca pripisuje Hitlerjevim sestankom v zapadni Evropi zgodovinski pomen v okviru duhovnega in političnega preobrata, ki se že zdaj med vojno uresničuje v vseh delih celine. Ta preobrat se je začel pri mladih narodih Evrope, ki so združili svoje sile, namesto da bi jih imeli v službi razdora, in sicer kot reakcijo na stoletno diplomatsko tradicijo, ki je v sporih med celinskimi narodi našla najugodnejše možnosti za razvoj in s tem stalno potiskala evropsko celino v ozadje. Za vso Evropo, pravi list je moral priti čas v katerem bodo narodi namesto nesoglasja postavili svoje sile, predvsem svojo lastno nacionalno edinost, v službo nove evropske zasnove- Mladi evropski narodi, ki so prevzeli vodstvo nad izgradnjo novega reda na celini, so z dejanji dokazali da njihovih akcij ne vodijo egocentrični in imperialistični instinkti. Njihovo pojmovanje je, da je treba nadaljevati boj proti vsem rušilnim silam ki so razklale Evropo v želji, da bi ostala za zmerom podrejena, in da je treba vsem narodom Evrope, prijateljem ali dovče-rajšnji msovražnikom, dati možnost, da zavzamejo tisto mesto, ki jim gre po tradiciji in ki ustreza njihovim sposobnostim. Napovedi o sklicanju rajhstaga Curih, 25. okt. j. (UP) V dobro poučenih švicarskih krogih pričakujejo, da bo Hitler v kratkem podal pred rajhstagom izjavo o svojih razgovorih s predstavniki Francije in Španije. Po informacijah iz istih krogov v Berlinu že teko priprave, da se skliče rajhstag čim prej k izredni seji. London, 25. okt. j. (Reuter) Ves londonski tisk tolmači sedanje Hitlerjeve sestanke kot iskanje izhoda iz položaja, v katerega je prišla Nemčija, ker se niso posrečili njeni poskusi frontalnega napada na Anglijo. Kar se tiče sestanka med Hitlerjem in Petainom, je videti, kakor da predsednik francoske vlade še omahuje med svoječasno izraženim optimističnim upanjem na »častni mir, kakršen je običajen med vojaki«, in med svojim kasnejšim spoznanjem, da je Francija trenutno nezmožna vsake akcije. Diplomatski sotrudnik »Daily Maila« vidi za sedanjo taktiko nemške politike del širšega načrta, ki se bo pričel v kratkem izvajati, podprt z velikopotezno proti-angleško propagando in katerega namen je vplivati na volilce Zedinjenih držav v talcem smislu, kakor si ga žele politiki držav osi. Londonske verzije o nemških predlogih London, 25 okt. (BCC) Čeravno o rezultatih sestanka med kancelarjem Hitlerjem in maršalom Petainom še vedno ni nobenih zanesljivih podatkov, pravijo nekatere informacije, da je maršal Petain vsaj deloma pristal na nemške zahteve, ki so bile stavljene Franciji pred dnevi. Nova verzija o teh zahtevah pravi, da so med njimi naslednji: Francija naj bi od- na primer njena akcija že uspela v Rumuniji, Bolgariji in na Madžarskem, medtem ko je čedalje trdnejši položaj Nemčije v zasedenih državah. Tu gre ne le za diplomatsko, temveč tudi za »revolucionarno bojišče«. S tem je tesno povezano sedmo področje italijan-sko-nemške skupne akcije po Brennerju: sistematično urejevanje Evrope. V to urejevanje spada sedaj tudi vključitev Francije v novi evropski red pod vodstvom velesil osi, prav tako seveda tudi vključevanje Španije v vojne akcije teh velesil. Zadnje in znabiti najpomembnejše področje italijansko-nemške akcije v smislu brennerskih razgovorov pa je iskanje mirnega sožitja z Rusijo. Tu odločajo po Appeliusovi presoji naslednji trije činitelji: 1. Stalinova politična sposobnost, ki jo dokazujejo dejanja, 2. ruski nacionalizem imperialnega značaja, 3. antiplutokratsko bistvo sovjetskega režima. Takšen je torej prikaz smeri in ciljev italijansko-nemških akcij po brennerskih razgovorih. Ker pa se seveda vojna bije med dvema vojnima taboroma, je treba vzporedno upoštevati tudi vse britanske akcije na vseh navedenih področjih, odnosno reakcije na poteze osi. Na nekaterih področjih so te akcije ali reakcije manj vidne, na drugih pa stopajo precej v ospredje. Omenjamo izmed teh samo angleško aktivnost na črti London - Washington, ono v Egiptu in na Bližnjem vzhodu (Edenov obisk) ter končno ono v Moskvi, ki jo Appelius označuje za »kaj čudno angleško-ame-riško intrigo«. stopila Alzacijo, Loreno in Nico. Pristala naj bi na razdelitev svojih kolonij v Afriki. Kolonije v Severni Afriki in Siriji naj bi zasedli nemška in italijanska vojska, da i bi tako zavarovali svoje vojaške postojanke v Severni Afriki. Nasprotno bi Francija dobila pri Bordeauxu koridor do morja, sedanja meja med zasedenim ln nezasedenim delom pa bi se pomaknila v bližino Pariza. Francoska vlada naj bi se preselila v Pariz. Smatrajo, da za enkrat Nemčija sami. ne želi. da bi Francija vstopila v vojno proti Angliji. Amerike Washington, 25. okt. AA. (Reuter.) Francoski veleposlanik v Washingtonu je obiskal snoči zunanjega ministra. Ta njegov korak je zbudil takoj komentarje. Nekateri mislijo, da je državni podtajnik Sumner Welles poklical francoskega veleposlanika in da mu je razložil stališče USA glede tesnega sodelovanja Francije z državama osi. New York, 25. okt. AA. (Reuter). »Associated Press« poroča iz Washinstona. da znamenja možnosti sodelovanja med Francijo in državama osi zbujajo živo zanimanje v Washingtonu. »Associated Press« pripominja, da se je iz zanesljivega vira zvedelo, da imajo Združene ameriške države ob sodelovanju z drugimi ameriškimi republikami gotove načrte za zasedbo francoskega ozemlja na podrečiu Antilov v primeru če bi se tak korak izkazal za potrebnega s stališča obrambe za. padne poloble. New york, 25. okt. o. (United Press.) Francoski poslanik Haye je bil pozvan v Belo hišo, da bi zvedeli od njega za francoske namene v zvezi s sestanki francoskih in nemških državnikov. Ob tej priliki mu je bilo sporočeno ameriško stališče za primer, če bi se Francija pridružila osovin-skim silam. Zedinjene države bi smatrale če bi Francija izročila osovinskim silam svojo vojno mornarico, to dejanje za neposredno ogražanje ameriških interesov ter bi zato v smislu sklepov havanske konference okupirale francoske kolonije na zapadni polobli, predvsem otok Martini-que. Ameriška vlada je pohitela z obvestitvijo Francije o svojem stališču, da bi bil maršal Petain informiran o njem, še preden bo francoska vlada sprejela svoje končne sklepe. Štiri področja Roose-veltovega zanimanja TTashington. 25. oktobra, s. (CBS). Prednik Roosevelt je v stalnih stikih z zunanjim ministrom Hullom in drugimi vodilnimi ameriškimi politiki glede razvoja mednarodnega položaja. Po puluradnih informacijah zasleduje predsednik Roosevelt posebno skrbno štiri faze razvoja mednarodnih dogodkov: 1. dogodke v Španiji, zlasti v zvezi s sestankom kancelarja Hitlerja z generalom Francom; 2. vprašanje usode francoskega vojnega brodovja in razvoj nemško francoskega razmerja, zlasti kolikor utegnilo vplivati na položaj francoskih kolonij v Ameri-ki; 3. položaj \ Grčiji in sploh na Srednjem vzhodu; 4. položaj na Dailjnem vzhodu, zlesti v zvezi z novimi poročili o možnosti japon-sk o-ruske ga sporazuma. V merodajnih krogih zagotavljajo, da predsednik Roosevelt sicer ne vidi nevarnosti. da bi dogodki v kateremkoli teh štirih področjih lahko neposredno ogrožali ameriške interese. Kljub temu pa pripravlja ameriška vlada vse potrebno za zavarovanje svojih interesov za primer, da bi v kateremkoli teh štirih področij prišlo do nenadnih dogodkov. Ameriška ugibanja Washington, 25. okt. o. »United Press« poroča iz Vichyja, da Francija ne bo izročila svoje vojne mornarice, niti ne bo stopila v vojno proti Angliji in da tega Nemčija niti ne zahteva. Prepustitev francoskih pomorskih in, letalskih oporišč pa se potrjuje od vseh strani. Maršal Petain Je načelno pristal na odstop Aizacije Nemčiji ter Niče Italiji kakor tudi odstop nekaterih francoskih kolonij. Izpuščenih bo okrog 2 milijona francoskih vojnih ujetnikov in dovoljen bo francoski koridor do Bordeauxa, okupacijsko področje pa bo zmanjšano na najmanjšo potrebo. Japonske informacije preko Švice Bern, 25. okt. j. (Domei.) Iz dobro informiranih švicarskih virov se doznava, da so tekli razgovori nemškega kancelarja Hitlerja z generalom Francom odnosno z maršalom Petainom na naslednjih osnovnih točkah, na podlagi katerih naj bi bil sklenjen nov sporazum med Nemčijo, Španijo in Francijo: Španija naj bi dala Nemčiji na razpolago razna svoja pristanišča in letališča ob Atlantiku ter na Kanarskih otokih. Ta oporišča bi služila Nemčiji v trgovinski vojni proti Veliki Britaniji. Francija naj bi s svoje strani odstopila Nemčiji pravico do souporabe pomorskih in letalskih oporišč v Afriki, v Siriji ter v nezasedenem delu Francije. Kot protiusiugo bi Španija dobila od Nemčije polno podporo v njenih zahtevah do Gibraltarja. Francija bd dobila kot protiusiugo povračilo vseh francoskih vojnih ujetnikov, blizu dveh milijonov mož. Razen tega bi se izpremenila sedanja demarkacijska črta med svobodno in okupirano Francijo na ta način, da bi se na področju severno od Toursa ter ob švicarski meji potisnila v smeri proti reki Seini. Kot oporišča za nemške akcije naj bi Francija dovolila Nemčiji in Italiji souporabo luk Dakarja, Toulona, Casablance in Bizerte. četvorni evropski pakt? Nevv York, 25. okt- (CBS) Iz Berlina in Vichyja prihajajo govorice o možnosti sklenitve četvornega pakta med Nemčijo, Italijo, Francijo in Španijo. Ta pakt naj bi služil kot osnova za ustvaritev novega reda na kontinentu Evrope. Petain se bo sestal tudi z Mussolinijem Rim. 25. oktobra s. (Ass Press) V dobro poučenih tukajšnjih političnih krogih napovedujejo, da se bo naibrž že prihodnje dni sestal zunanji minister grof Ciano s podpredsednikom francoske vlade Lavalom. Vichy, 25. okt. s. (United Press.) Tu govore o možnosti skorajšnjega sestanka med ministrskim predsednikom Mussolinijem ter grofom Cianom in maršalom Petainom. Istočasno se širijo govorice, da se bosta kancelar Hitler in .Mussolini ponovno sestala. Odmevi sestanka z generalom Francom Madrid, 25. oktobra, s. (CBS) Organ španske falange »Arriba« citira danes list maršala Goringa »National Zeitung«, ki pravi, da reorganizacija političnega reda v Afriki direktno zanima Španijo. Dalje pa piše »Arriba«: V rekonstrukciji Evrope sedaj ni mogoče več izgubliati časa. Sedaj je prišel trenutek, ko mora Španija sodelovati pri ustvaritvi usode nove srečnejše Evrope. Milan, 25. oktobra. AA. (DNB) »Corri-ere della sera« piše o politiki Španije ter pravi med drugim: Odnošaji med Španijo in državama osi so vsTelegra-fo« ugotavlja, da so dozdaj vsa britanska prizadevanja ostala brez uspeha. Polemika z angleško propagando Rim, 25. oktobra. AA. (Štefani) Britanska propaganda obsoja Italijo in njeno letalstvo zaradi bombardiranja letališča v Kairu to petrolejskih skladišč na Bahreinskih otokih med največjim mohamedaaiskim praznikom ramazanom. Italijanski listi to obtožbo s prezirom zavračajo in naglašajo, da so Angleži, ko sejejo neslogo, zmerom v zmoti in zmerom store kakšno napako. »Popolo di Roma« pravi, da ni treba dosti poznati arabskih tradicij, pa mo- ! Berlin, 25. okt. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Bojna letala so včeraj v kratkih presledkih večkrat napadla angleško glavno mesto ter kraje v južni Angliji in učinkovito bombardirala več pristanišč, industrijskih naprav in prometnih zvez. Ponoči so se napadi s težiščem v Londonu nadaljevali. Tam so nastale eksplozije in so izbruhnili požari, ki so daleč vidno pričali o naših uspehih. Ponoči so se napadi razširili tudi na centre oboroževalne industrije in razne pristaniške predele. Miniranje angleških luk se je nadaljevalo. V okviru vojnih akcij, ld jih nemške letalske sile izvajajo proti Angliji, so prvič sodelovale tudi skupine italijanskih bojnih letal, ki so operirale s svojih oporišč na zasedenem ozemlju. Pri uspešno izvedenih napadih so dosegle z učinkovitim bombardiranjem velike uspehe pri napadih na pristaniške naprave v vzhodnih predelih Anglije. Sovražnik je ponoči spet vdrl nad severno in zapadno Nemčijo. Njegov glavni napad je bil usmerjen proti Hamburgu, kjer je na nekaterih krajih bombardiral predele mesta in luke. Nastali so požari in povzročena je bila tudi gmotna škoda. Skrit za plastjo gostih oblakov, je sovražnik z manjšimi silami prodrl tudi nad Berlin. Odvrgel je posamezne bombe, ki so povzročile požare in nekoliko poškodovale nekatera poslopja. Večji požar je izbruhnil v nekem skladišču lesa. V Berlinu in Hamburgu je bilo nekaj ljudi ubitih ln ranjenih. Sestreljenih je bilo 5 sovražnih letal. Vsa nemška in italijanska letala so se vrnila na svoja oporišča. Včerajšnji napadi Amsterdam. 25. okt. AA. (DNBV Angleški radio potrjuje, da »o se davi ob zori začeli novi nemški napadi na London. Po tem angleškem poročilu, ie prva skupina letal napadla London potem ko ie preletela grofijo Kent Brž za prvimi nemški- mi letali pravi isto poročilo — so v vseh londonskih okrajih odjeknili topovski streli. Poročilo navaja, da se je en nemški bombnik strmoglavec spustil z višine 2.000 m na zemljo. Dalje pravi, da prevladuje prepričanje, da je bilo sestreljeno eno nemško letalo. Bombe so padle po vseh londonskih okrajih ter v bližnjo in daljno okolico. Bilo ie nekai mrtvih in ranjenih. Nad grofijo Kent so se odigravali dopoldne srditi letalski spopadi. V nekaterih mestih v srednji Angliji — pravi to poročilo — je bilo porušenih gotovo število hiš in povzročenih nekai noža rov Poškodovan železniški viadukt New York, 25. okt. AA. (DNB) »Associated Press« poroča iz Londona, da so nemške bombe znatno poškodovale britansko železniško omrežje. Ena bomba je zadela neki viadukt in na njem poškodovala osem prog. Promet čez ta viadukt poteka samo po dveh tirih. Zadetih je bilo gotovo število tovornih vlakov in vagonov čistem. Bombe na škotsko New York, 25. oktobra. AA (DNB) Po poročilu ameriških novinarjev je včerajšnji napad nemških letal nad Anglijo prizadejal škodo v londonskih industrijskih podjetjih. Bombe so padle tudi v škotski grofiji Hamshire in Somerset. Znatno škodo so nemški letalci povzročili v nekem mestu grofije Hamshire. Izveden je bil napad tudi na 10 škotskih okrožij. Angleški minister za dela je pozval gradbene delavce, naj sodelujejo pri preprečevanju škode na zgradbah. Amerika prodaja ladje Angliji TVashington. 25. oktobra. AA. (DNB). Osrednja zvezna uprava za mornarico je dovolila prodajo trgovskih ladij Dikens (7220 ton) in Gambo (5579 ton) Veliki Britaniji. igleški bombniki nad rlinom in Hamburgom Angleška vojna poročila — London je imel mirno noč a vroč dan — Celonočni napadi na Nemčijo in zasedene pokrajine London, 25. okt. j. (Reuter.) Sovražni letalski napadi na Anglijo v noči na petek so bili zopet manjšega obsega, čeprav so nemška letala preletela dokaj obsežne razdalje ter obiskala mnoge daleč narazen ležeče točke na angleškem ozemlju. V prvi vrsti so sovražna letala napadla London, Liverpool, centralno Anglijo ter razne cilje na zapadu ter jugoiapadu, razen tega pa še dve področji na škotskem. Od vseh teh napadov pa se lahko le en sam označuje za resnejšega. Ta napad je bil izvršen na neko mesto v centralni Angliji in je bil, dasi prav kratkotrajen, vendar izredno silovit. Sam London s predmestji vred je imel sorazmerno mirno noč. Po kratki periodi močnega zapornega ognja v prvih večernih urah so napadi prenehali in alarm potem vso noč ni bil več obnovljen. Z vseh krajev Anglije poročajo o sorazmerno majhni škodi, ki je bila prizadejana v glavnem le zasebnemu imetju. Danes pa je nemško letalstvo zelo oja-čilo svojo dnevno ofenzivo proti Londonu in jugovzhodni Angliji. Prvikrat v tekočem tednu so prihajale nad Anglijo zopet večje skupine ki so štele po 20 do 50 bombnikov. Nekaj časa so napadale tudi po dve ali celo več takih skupin hkrati. Angleška obrambna letala so se s sovražnikom ponovno spustila v borbo ter so se zračne bitke razvile predvsem nad kent-sko grofijo nad kanalsko obalo ter nad izlivom reke Temze. Nemška letala so do-letavala nad Anglijo v silni višini včasih do 10.000 m visoko. Zaradi učinkovite obrambe se je le posameznim skupinam posrečilo prodreti do Londona, kjer so pričela v strmoglavih napadih metati bombe. Povzročena je bila sicer znatnejša škoda, predvsem na privatnem imetju. Angleško večerno poročilo London, 25. okt. s. (Reuter) Letalsko, in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: Formacije sovraž- nih letal, večinoma lovcev, 20 do 100 aparatov po številu, so danes v presledkih ponovno preletele južnovzhodno obalo Anglije. Letala so skušala v veliki višini prodreti proti Londonu. Angleška lovska letala in protiletalsko topništvo so bila stalno v akciji. Poročila, ki so na razpolago do 18., pravijo, da je bilo danes sestreljenih 12 nemških letal. 8 angleških lovskih letal z današnjih bojev pogrešajo, vendar so se 4 piloti rešili. Nad Nemčijo London, 25. okt. j. (Reuter) O včerajšnjih in nočnih angleških letalskih napadih objavlja letalsko ministrstvo naslednji komunike: V četrtek so skupine angleških bombnikov izvršile kombinirane napadalne in izvidniške polete vzdolž francoske, belgijske in holandske obale. Napadene so bile sovražnikove postojanke pri Ostendu, Gra-velinesu, dalje neka tovarna ter tovorni kolodvori pri Calaisu in neki konvoj pri Zeebruggeju. V minuli noči so angleški bombniki ter letala obalne službe izvršila razsežne operacije nad Nemčijo in okupiranimi kraji. V Berlinu so bili bombardirani razni cilji. Nadalje so bfli bombardirani petrolejski rezervoarji v Hamburgu Hannoverju in Gelsenkirchenu, nadalje pristaniške naprave ter ladje v Hamburgu, Cuxhavenu, Bremerhavenu, Wilhelmshavenu, Rotter-damu, Le Havru in Lorientu. Nadaljnji cilji so bili železniška križišča ter tovorni kolodvori. Električne centrale so bile bombardirane v Hamburgu ter v kanalskih lukah. Letalski napadi so trajali vso noč. Eno angleških letal se ni vrnilo. London, 25. okt. a. (CBS) O napadu angleških letal na Berlin preteklo noč javlja letalsko ministrstvo nekaj podrobnosti. Napad je trajal skoro tri ure. Prva skupi- na angleških letal je prispela nad Berlin kmalu po polnoči. Letala so ovirali nizki oblaki, ki so segali ponekod do 1500 m nad zemljo. Zato so se morala spustiti letala prav nizko, da so odkrila dio ločene cilje. Pri prvem napadu Je bila vržena salva eksplozivnih bomb na dva kolodvora. Druga skupina ki je prispela na cilj nekoliko pozneje, je ponovila napade na iste objekte. Eno izmed letal je bilo zadeto od drobcev izstrelka protiletalskega topa, pa se je vendarle srečno vrnilo v Anglijo." Nadaljnje skupine angleških letal so zanetile velik pežar v središču Berlina. Zadnji napad se je pričel ob 1.30. Letala lz te skupine so 75 minut krožila nad Berlinom ter posamično prehajala od časa do časa v napad. Vse te operacije so bile izvedene kljub močnemu ognju protiletalskega topništva- Ob 2.45 je bil napad končan. Letalsko ministrstvo pravi, da je iz poročil angleških pilotov razvidno, da so bih povzročeni v Berlinu številni požari ter da so bili poškodovani železniški objekti in druge naprave v središču mesta. Ameriški opazovalci New York 25. okt. AA. (Reuter). Te dni odpotuje z letalom v London pos.b-no zastopstvo, strokovnjakov ameriškega vojnega in pomorskega letalstva. Ameriški strokovnjaki bodo opazovali nemške letalske napade, da si tako pridobe strokovnih skušenj. Spremembe v naši Beograd, 25. oktobra AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr namestnikov so na pred'og zunanjega min;stra postavljeni: Pavel Beljanski svetnik v 3-2 pri kr. poslaništvu v Rimu za svetnika v 3-2 v zunanjem ministrstvu: Vidosav Andielkovič, svetnik v 4-1 v zunanjem ministrstvu za generalnega konzu!a v 4-1 pr; kr poslaništvu v Korči: Nikola Sujica. svetnik v 4-2 v zunanjem ministrstvu za svetnika v 4-1 v zunanjem ministrst'-u; Nik-.-ia Nadič, svetnik v 4-2 v zunanjem ministrstvu, za svetnika v 4-2 na kr poslaništvu v Stockholmu; Miljutin Mirkovič, svetnik v 4-2 v zunanjem ministrstvu za svetnika 4-2 na kr. poslaništvu v Rimu: Radomir Marin-kovič, generalni konzul v 4-2 na kr poslaništvu v Korči za svetnika v 4-2 v zunanjem ministrstvu; Dobnvoj Krstič, konzul v 5. skupini kr generalnega konzula v Tirani za svetnika v 4-2 v zunaniem ministrstvu; Dimitrij Stošovič tajnik 0. skupine v zunanjem ministrstvu w tajniki 5. skupine v zunanjem ministrstvu; Spasoje Jevremo-vič tajnik 6. skupine v zunanjem ministrstvu za tajnika 5. skupne istotam in Borko Trpkovič, tajnik 7 skupine v zunanjem ministrstvu za podkonzula v 7. skupini pri kr. konzulatu v Tirani Prvi šeS presbiroja banovine Hrvatske Zagreb, 25. okt. o. Kraljevi namestniki so na predlog predsednika ministrskega sveta imenovali za šefa informativnega odseka Centralnega presbiroja novinarja dr. Branka Sokoliča iz Zagreba. Kakor se je zvedelo, je banska oblast v Zagrebu imenovala nato dr. Sokoliča za šefa presbiroja za banovino Hrvatsko. Dr. Sokolič se jc doslej udejstvoval kot politični urednik »Jutarnjega lista«. Poeebno veliko aktivnost je razvajal tudi v novinarski stanovski organizaciji, kjer je že več let predsednik zagrebške sekcije JNU, oziroma sedanjega novinarskega društva banovine Hrvatske. Dve leti je bil tudi predsednik osrednje organizacije Jugoslov. novinarskega udruženja. Rešil je konkurza zar grebški Novinarski dom, ki sedaj zopet služi svojemu namenu. Posebno je zaslužen za pokojninsko zavarovanje novinarjev. Njegovo imenovanje za prvega šefa presbiroja banovine Hrvatske simpatično pozdravlja ves zagrebški tisk, ki smatra to imenovanje za zelo posrečeno. Dr. Sokolič je bil rojen 1. 1901 v Trebinju v Hercegovini ter se je že v dijaških letih pričel baviti z novinarstvom. Za doktorja Je diplomiral na pravni fakulteti zagrebške univerze. Bivši angleški poslanik v Beogradu umrl Beograd, 25. okt p. Po vesteh iz Londona je včeraj tam umrl sir Charels des Raz. ki je bil za časa svetovne vojne angleški poslanik v Beogradu. Angleški diplomat je dovršil velik del svoje kariere na Balkanu. Bil je za poslanika v Carigradu, v Atenah, na Cotinju in od leta 1914 do 1920 v Beogradu, odnosno pri srbski vladi na Krfu. Bil Je v Beogradu že ob času avstrijskega ultimata. Skupno s srbsko vojsko se je prebil preko Albanije na Krf. Leta 1918 se je vrnil v Beograd, kjer je ostal do leta 1920, ko je bil upokojen. Razpisano zdravniško mesto Beograd, 25. okt. p. Uprava državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici je razpisala natečaj za mesto zdravnika, uradniškega pripravnika v 8. poL skup. Prošnje opremljene z vsemi dokumenti. Je treba predložiti upravi zdravilišča v To-pološici v 15 dneh. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme z dežjem. Po vsej državi hladno. Ponekod precej močan veter menjajoče ae smeri. « Smrt najstarejšega Ljubljančana V starosti 94 let je umrl g. Janez Korče, poslednji slovenski bojevnik iz bitke pri Kustoci ka, pravijo, naj posekajo Se tiste na zunanji strani! Ce je že tako, potem naj pač pobere vrag vse skupaj. Pa se !e še plete beseda med starimi možmi, kako prijetno je bilo včasih pod široko senco košatih kostanjev. Koliko i življenjskih modrosti in velikih besed se je rodilo na zelenih klopeh pod kostanji, ki jih danes ni več ali jim od ure do ure j poteka čas. Zvezda dobiva nov obraz po ' poteh in smereh regulacijskega načrta. Da dobi Kongresni trg s prenovljeno Zve- zdo res lepo, harmonično obliko reprezentativnega ljubljanskega trga, bo pač treba še marsikaj preurediti, dodati in izpopolniti. Zlasti fronta od Wolfove ulice do Filharmonije vzbuja celo vrsto kritik. Zdaj, pravijo nekateri, so padli kostanji nemilo odkrili vrsto nesorazmerno zraslih hiš, ki močno kazijo okolico in kvarijo pogled. Je že tako, da bo treba potrpeti do končne ureditve trga in Zvezde, zaradi katere zdaj padajo kostanji in so že potegnjene meje novih nasadov. nosti tn tovarištva je zapustil velik spomin pri vaših tovariših. VaSa žrtev bo osvežila njihovo voljo, da bodo vztrajali v svojem poklicu za napredek našega prometnega letalstva in za blagor našega letalstva vobče. Slava vam!« Kdo so smrtno ponesrečeni potniki? Elizabeta Gerwickov» je soproga Henrika Gervvicka, svetnika poštnega ministrstva iz Berlina, ki se je rešil. G. Genvick je radijski strokovnjak in je potoval s svojo ženo iz Beograda v Zagreb, kjer je nameraval strokovno predavati v Matici hrvatskih obrtnikov. Karel Moser je bil lastnik dobro znane galerije slik na Dunaju. Doma je bil iz Slovenije, v svetovni vojni se je boril s češko legijo v Rusiji, nato je prešel kot dobrovoljec na solunsko fronto. V Beogradu ima sorodnika, katerega je obiskal, potem ko je priletel z letalom iz Dunaja, v Beograd, čeprav ga je sorodnik zadrževal, naj le še ostane kak dan v gostih, je Karel Moser na vsak način hotel nadaljevati pot v Zagreb in je odpotoval v smrt... Pojasnjena je tudi osebnost smrtno ponesrečenega potnika Temistokleja Dume. Dr. Temistoklej Duma je bil novinar, dopisnik rumunske porcčevalne agen-ture Rador v Zagrebu. Bil je blizu 60 let star in se je poleg novinarstva bavil s politiko ter je bil še nedavno poslanec v ru-munskem parlamentu, šele pred 6 mesci se je naselil v Zagrebu. Ko bodo izvršene vse formalnosti, bodo posmrtni ostanki Elizabete Gervvickove, Karla Moserja in dr. Temistokleja Dume prepeljani v njihove domače, kraje. inž. Mira Winklerjeva pa bo uživala svoj večni počitek na Mirogoju v Zagrebu. Kostanji psd sekiro Te dni so pričeli mestni delavci podirati kostanje v Zvezdi tudi ob strani Selen-burgove ulice. Spet postajajo na pločniku gruče mimoidočih ki z zanimanjem opazujejo in prisostvujejo smrti starih, mogočnih dreves, ki so videla lep kos zgodovine našega mesta. Kar pomislimo na dobo od blestečih dni Ljubljanskega kongresa pa skozi dobro stoletje do letošnjih slavnostnih dogodkov o priliki odkritja spomenika Viteškega kralja. Prenekaterim postane kar nekam hudo ob pogledu, kako neusmiljeno sekajo krampi življenjske korenike starim, častitljivim pričam minulosti. Toliko debat in misli je sprožila bodoča oblika Zvezde v javnosti — zdaj je vsem prerekanjem napravila konec sekira in žaga. Kostanji padajo drug za drugim in nekateri naši penzionisti so se že sprijaznili z njihovo usodo. Če so podrli že skoraj vse kostanje v notranjosti par- Junaško žrtvovanje letalske posadke Vzroki nesreče pri Borov« Se niso dogna ni — Ganljiv pogreb posadke v Beogradu Nekaj trenutkov po katastrofi: Spredaj zadnji del prelomljene ga trupa letala, iz katerega so se potniki rešili. V ozadju gori sprednji del, v katerem je v trenutku našlo smrt šest ljudL I I IIIIM iIII IIIIIIWIIWIIIM—■—■—IIIIII ■ I HI III Ali žena kdaj pozabi moža, ki ga je resnično ljubila? — Ne! <3fl7Y 17T A CTITlLf CV ATRAlf A — Problem nezakonskega otroka se obravnava v igralsko &M4JJM. Ol VinVAA • • • dovršenem VVARNER BROS-filmu Slavna BETTE DAVIŠ, Vas bo navdušila in ganila do solz. KINO MATICA — Tel. št. 22-41. ___Predstave ob 16., 19. in 21. uri. nmmmammaeamBmMtmMmmmmammmm uspelo. Pilota sta padla, padle so tudi štiri žrtve med potniki, toda glavni del kabine je ostal manj poškodovan ln šest človeških življenj je bilo rešenih. Tudi same ruševine letala na kraju nesreče so pričale o visoki zavesti obeh pilotov in o junaštvu, Id sta ga Krepel in Bacič plačala s svojim življenjem. Ko že počivata v objemu zemlje, še vedno govorijo v Borovu o njuni požrtvovalnosti. Komisija medtem še ni mogla ugotoviti pravega vzroka nesreče. Dva odlična pilota z zvestim radiotelegrafistom sta odnesla v grob skrivnost svoje usode. To je edino dejstvo, vse drugo so ugibanja. Niti potniki, niti priče ne morejo dati natančnejših prijemov, po katerih bi se moglo siklepati o neposrednem vzroku nesreče. Motorji so delovali odlično. Letalo je bilo obremenjeno za 200 kg pod dovoljenim viškom. Dokumenti govore o pravilnem delovanju motorjev in pravilni obremenitvi. Vreme je bilo ugodno, dan solnčen, veter slaboten. Ugibanja so različna, ali niti eno ni v celoti uvaževanja vredno. Komisija bo zlasti posvetila pozornost izpovedi zdravnika dr. Pražiča iz Osjeka, ki je v usodnem trenutku skočil z letala in je najmanj poškodovan. On je bil v trenutkih nesreče najbolj priseben. Ne samo, da se je rešil z odskokom, marveč je tudi s pomočjo prvih reševalcev rešil svojo zaročenko Mirjano Winklerjevo in jo z avtom prepeljal v osješko bolnišnico, kjer je na žalost izdihnila. Ruševine letala z motorji vred so bile prepeljane iz Borova v Zemun, kjer jih bodo strokovnjaki natančno pregledali. Po zaslišanju dr. Pražiča v Osjeku je tudi komisija opravila svoje delo. In tako v Borovu skoraj ničesar več ne priča, da se je tam zgodila tako velika nesreča. Pogreb vseh treh članov posadke na beograjskem pokopališču je bil veličasten. Zbrali so se številni predstavniki našega civilnega in vojnega letalstva, rezervni letalci in mnogo sočustvujočega občinstva. Vojaška godba je igrala posmrtno koračnico, trije »Lockhedi« so krožili nad pokopališčem, ko so prinesli tri krste iz mrtvašnice. Predsednik Aeroputa Rudolf Pile je izpregovoril prisrčne besede v slovo, nakar se je od tovarišev poslovil šef pilot Aeroputa inž. Dragiša Stanisavljevič: »Dragi Otmar! Tvoja naloga še ni bila končana. Ko si dosegel sposobnosti prometnega asa, smo te Izgubili. Tvoja požrtvovalnost in disciplina ostane za zgled tvojim tovarišem. In ti, tovariš Backo, — vsi tvoji tovariši vemo, s kolikšnim razumevanjem in vestnostjo si pojmoval svoj poklic. Zdaj, ko smo na kraju izpopolnjevanja, si nas zapustil in mi smo s teboj izgubili eno svojih največjih nad. In ti, naš sodelavec Antonovič, ki si iz ljubezni do svetlega in visokega poklica izgubil svoje življenje, si izkazoval svojima tovarišema pilotoma velike usluge, kadar se je zameglilo nebo in ni bilo videti obzorja. Svetel primer vaše požrtvovalnosti, zaved- Sele zdaj, ko se je poleglo razburjenje, Id je držalo 24 ur vse Borovo in okolico v svojem objemu, ln ko je bilo mogoče razporediti vse izpovedi prič, v prvi vrsti pa potnikov, ki so preživeli katastrofo, šele Hdaj je mogoče zaokrožiti sliko te velike letalske nesreče. Redeni potniki zlasti zanimivo pripovedujejo, kako so se rešili v usodnem trenutku odnosno izpod ruševin letala. V trenutku, ko ee je letalo razbilo — dotlej pač nihče drugi razen posadke ni vedel kaj se <)ogaja — je Izbruhnil požar. Popotniki so 13II1 brez pomoči, zaprepaščeni, brez diha. Razlomljeno letalo je gorelo, a potniki v aluminijasti hiptal trupa so brez moči gle- levi stranski ladji in predstavlja pravi biser zgodnje renesančne umetnosti. Graditi jo je začel 1. 1468 Nikola Florentinec ob sodelovanju Andreja Alešija 111 Ivana Duk-noviča. Gotovo je to ne:a najlepša renesančna umetnina. V kapeli je oltar, v katerem so shranjeni ostar.ki bi. Ivana Orsinija, ki je bil v 11. stoletju ško>f v Trogiru. Vse zidove pokrivajo od tal do vrha reliefi in skulpture. Najnižjo vrsto tvorijo angelci, ki z baklami v roki vstopajo skozi polodprta vrata. Nad njimi so n'še, v katerih so kipi apostolov in svetnikov, nad temi pa drže svod mali puti. Svod je ka-setiran in v vsakem kvadratu je glava angela. O Nikoli Florentincu, ki je ustvaril to kapelo, nam je le male znano, vendar ga nekateri umetnostni zgodovinarji na osnovi njegovih del smatrajo za učenca velikega italijanskega renesančnega mojstra Dona-tella. Krstilnica trogirske katedrale leži ob preddvoru in je delo Andreja Alešija. (Nekateri ga imenujejo tudi Aleksi). Andrej Aleši je po rodu iz Drača. Bil je prvotno sodelavec Jurija Orsinija, pozneje pa Ni-kole Florentinca. Jurij Orsini je bil mojster benečanske gotike in je močno vplival na Alešija ki se njegovega vpliva ni mogel nikoli popolnoma otresti. Tako naj- demo celo v tistih njegovih delih, ki 90 nastala pod vplivom renesančne umetnosti Nikole Florentinca, še vedno gotske motive Jurija Orsinija Tudi krstilnico trogirske katedrale je Aleši ustvaril v mešanem got-sko-renesančnem slogu. Nad vrati, ki vodijo iz preddvora v krstilnico, je relief Kristusovega krsta v reki Jordan. V krstilnici sami je kip Janeza Krstnika, na zadnji steni tik pod stropom pa relief sv. Hieronima. Gotsko zašiljeni svod je kasetiran. V posameznih kvadratih pa niso glave angelov, kakor v kapeli bL Ivana Orsinija, marveč rozete. Ob vrhu *tene sta dve vrsti listov, ki so upognjeni v dveh nasprotnih smereh. Isti motiv najdemo tudi v prekrasni šibcni:ki katedrali, ki jo je ustvaril Jurij Orsini. Pod tem nizom listov je vrsta putov, ki drže venec. Trogirska katedrala je zidana iz rezanega kamna in ni poslikana. Ima pa nekaj lepih slik na platnu, dela italijanskih renesančnih mojstrov. Na sliki bi. Avguština je signiran Palma mlajši. Sliki sv. Magdalena in Polaganje Kristusa v grob pripisujejo nekateri umetnostni zgodovinarji Tizia-eiovemu učitelju Belliniju. Sliki Sv. Janez Krstnik in Sv. Hieronim pa pripisujejo Carpacciu. Po prvotnem načrtu bi imela trogirska katedrala dva stolpa. Zaradi šibkega ogrodja preddvora je bil dograjen en sam zvonik, ki ima gotska okna; vendar so okna v prvem nadstropju v lombardski gotiki, medtem ko so okna v drugem nadstropju že v benečanski gotiki. Drugo nadstropje je namreč šele v 16. stoletju dogradil Matej Gojkovič, ker je bil vrh prvotnega stolpa poškodovan, ko so Benečani obstreljevali Trogir. Trogirska katedrala je delo mnogih umet nikov. Znani so nam le nekateri, večini pa ne vemo niti imena. Vsi ti znani in neznani so ustvarili umetnino, ki s svojo neizmer-Do lepoto gane vsakega človeka. Mitja Polak Program Italijanskega kulturnega instituta v Ljubljani Dne 31. oktobra bo Italijanski institut v Ljubljani začel drugo šolsko leto svojega delovanja. Tega dne bo v prostorih instituta na Napoleonovem trgu predaval znameniti italijanski lingvist, profesor torin-ske univerze Matteo Bartoli. Medtem je institut že začel s tečaji italijanskega jezika, ki so pokazali tudi letos velik odziv. Vodstvo instituta ima — prav kakor v prejšnjem šolskem letu — g. prof. Gaspa-rini. Prejšnji podravnatelj g. prof. Grillo bo letos predaval v Beogradu, na njegovo mesto pa je prišel g. prof. Papaluca. Na institutu delujeta še prof. Budrovich in učiteljica gdč. Lussoni. Iz razgovora z ravnateljem instituta g. prof. E. Gasparinijem posnemamo nekatere podatke o letošnjem programu tega zavoda. Poglavitna naloga ostaja slej ko prej smotrno, znanstveno utemeljeno delo za spoznavanje italijanske kulture, pri čemer so jezikovni tečaji drugovrstnega pomena. Znanstveno delovanje instituta obstoji v prirejanju predavanj univerzitetnega značaja, pri katerih sodelujejo tudi odlični gostje iz Italije, ter v prirejanju poljudnejših predavanj, iz literarne in umetnostne zgodovine. Program je seveda maksimalen in se bo izvedel samo v mejah možnosti. Poleg že omenjenega lingvista prof. M. Bartolija utegnejo predavati v Ljubljani prof. Natalino Sapegno (zgodovina italijanske književnosti), prof. Chabod BRATOM IN SESTRAM NA MEJI — POMOČ! Deset! november 1940 bo dan narodne zbirke Družbe sv. Cirila in Metoda Domače vesti Skrivnostne številke Nekateri posebno iznajdljivi čitatelji so opazili na pregibu ob notranji strani nekaterih časopisov številke, ki so jim takoj pripisali tajen namen. Če so številke visoke, je položaj ugoden za to vojujočo stranko, če so nizke, pa za drugo. Drugi zopet vedo povedati, da so številke nekak barometer ali termometer notranjega položaja. So ljudje, ki verujejo v te številke kakor nekdaj stare ženice v številke za loterijo. Stvar pa je veliko bolj preprosta in nima prav nikakršne zveze s tem, kar so čitatelji podtaknili tem nedolžnim evidenčnim številkam. Listi z veliko naklado in z velikim obsegom se hkrati tiskajo na več rotacijskih strojih. Ko so prve številke dotiskane, gredo v zadnjo revizijo, ki odpravi morebitne tehnične napake. Dogodi se, da je v kakem stroju slabo tiskarsko črnilo, da kaka plošča ni dovolj jasna in v tem primeru bi revizor ne vedel, kateri stroj dela te pomanjkljivosti. Da se temu izogne, odtisne vsak rotacijski stroj na izvode, ki se na njem tiskajo, svojo številko, po kateri se dožene, v katerem stroju je dotična napaka. To je vsa skrivnost omenjenih številk, ki so zadnje čase prizadevale toliko preglavic nekaterim čitateljem, ki jim je premalo povedanega v besedilu, pa zato vneto iščejo ined vrsticami in celo v pregibih posameznih strani. Moramo jih razočarati: Tiste številke nimajo drugega smisla, kakor da so pripomoček za olajšavo kontrole nad posameznimi stroji. Salon za elegsnco S C U V A N - CO Mestni trg 24 Suknje za gospode in damski plašči OBLEČEMO VAS ZA JESEN IN ZIMO Krojimo po zadnji modi — Diplomirani bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Ivan Jurca z Vrhnike, Anton Jaklič iz Poznikovega in Franc Zupan iz Loma nad Tržičem. čestitamo! — Nagrajena pardiju, o pesniški obnovi Carduccija, o Giovanniju Pascoliju, o D' Annunziu, o Francescu de Sanctisu in novi kritiki. Prof. Gasparini bo predaval o Renatu-Serra in impresionistični kritiki in o »crepuseolarnem« pesniku Guidi Goz-zanu. V programu instituta so tudi nekateri solistični koncerti in koncert komorne glasbe z Michelangelijem, Rossijem ln Agostijem. Posebna skrb je posvečena izpopolnitvi institutove knjižnice. V tem pogledu so vsi trije italijanski instituti v Jugoslaviji tako urejeni, da se medsebojno izpopolnjujejo, vsak izmed njih pa se specializira za to ali ono panogo. Tako se ljubljanski institut v svojih knjižnih zbirkah specializira za zemljepis in lingvistiko ter v tem pravcu — kolikor dopuščajo sredstva — nabavlja nova specialna dela. Ravnatelj instituta g. prof. Gasparini, ki se je že povsem vživel v Ljubljani, je v razgovoru poudarjal, da želi glede na svoje izrazito kulturno poslanstvo tudi sodelovanja Slovencev pri znanstvenem delu instituta. Italijanščine vešči strokovnjaki lahko preko instituta in v mejah pripo- močkov, s katerimi razpolagajo vsi trije zavodi v Jugoslaviji, črpajo iz bogate zakladnice italijanske znanstvene književnosti. Zapiski Nova številka »Proteja«. Pravkar izišla 6. številka ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo »Proteus« prinaša članek Marka Zalokarja »Morski ži-velj ob obali Jadrana«. Mikavno in jasno spisana razpravica bo zanimala vse, ki imajo radi naše morje, članek je primerno ilustriran. Prav tako je opremljen z ilustracijami prispevek antropologa dr. B. š k e r 1 j a »Rase v pacifičnem prostoru«. V zgodovino medicine sodi članek dr. Mirka Karlina »Dve poglavji iz zgodovine tre-panacije lobanje«. Dr. Mirko č e r n i č (Maribor), Id se mnogo bavi z vprašanji medicinskega besedja in izrazja, je prispeval zanimive jezikovno kritične opazke z naslovom »Naše leposlovne in strokovne oznake«. V članku graja razne stvarne in jezikovne nerodnosti v slovenskem prevodu ameriškega romana »V pomladi življenja« in še nekatere druge stvarne in jezikovne napake v prevodih ln v listih. Pisec ugotavlja, da naša jezikovna kultura kljub obilni književni produkciji in kljub pogostim polemikam slovenskih jezikoslovcev čedalje bolj nazaduje. O tem pravi dobesedno: »Na naših najvišjih učiliščih in v našem leposlovju, kjer bi morala biti slovenščina vzor in zgled nam vsem, jo naravnost onečaščajo. In nikogar ni, ki bi se temu početju zoperstavil, pohujšanje je vsak dan večje in žirše. če bo šlo tako dalje, bomo kaj kmalu brez lastnega jezika — rabili bomo pač slovenske besede, toda duh ne bo slovenski.« Dr. čemič poziva naše pisatelje, da slede Župančiču ln se vrnejo na rodno grudo, si- Poznate TOG AL tablete? j že nad dvajset let služijo Togal tablete kot preskušeno sredstvo, ki deluje proti revmatizmu, protinu, ishiasu, živčnim boleznim in glavobolu. Zakaj priporočajo TOGAL ? Zato, ker so Togal tableite neškodljive za želodec, srce in ostale organe, če se uživajo v predpisanih količinah. Kaj so TOGAL tablete? Po mnogoštevilnih zdravniških ocenah (jih je preko 6000, med katerem! so tudi priznani profesorji s klinik) so Togal tablete kombinacija kemičnih vrednot in predstavljajo dober preparat kot rezultat farmako-terapijskih svojstev gotovih komponent. Reg. S. br. 17662 3/X 193». cer »bomo kaj kmalu postali iz kmečkega naroda blaziranci in kmetavzarji«. številko zaključujejo drobne vesti in Pogovori s čitatelji. »Proteus« urejuje dr. Lavo čer-melj to Izdaja Prirodoslovno društvo v LjubljanL Nov zvezek »Popotnika«. Dobro ureje- vani časopis za sodobno pedagogiko »Popotnik« posveča v zadnjem času, kakor smo v naši kulturni kroniki že ponovno poudarili, posamezne številke važnejšim problemom našega vzgojstva, tako da razni naši pedagoški pisatelji obravnavajo vsak s svojega vidika isti pojav ali problem. Tako je najnovejši zvezek posvečen predšolskemu otroku pri nas. Poleg uvodnega članka iz peresa »Popotnikovega« urednika E. Vranca prinaša članek Josipa Jurančiča »Življenje slovenskega otroka v predšolski dobi«. V. Jagodič razpravlja o zaščiti predšolskih otrok pri nas. Anton Skala podaja v članku »Otroški vrtci nekdaj in danes« nekaj misli ob stoletnici Froblevega otroškega vrtca. Miloš Ledinek se bavi z vprašanjem, ali naj bo otrok pri šolskem delu na prvem mestu. Mena Alek-slč razglablja osebne in socialne odnose šolskih novincev. Temu gradivu sledi anketa o vprašanju, kdaj je naš otrok zrel za vstop v elementarni razred. O tem razpravljajo Jurče Vreže, Jadviga Golež, Mirko Vavda in Martin Mencej. Poleg teh člankov, ki tvorijo smiselno enoto, so v zvezku objavljeni med drugim še naslednji prispevki: Eraest Adamič, »Meditacija o prekletstvu in blagoslovu poklica«; A. S., »Krasimo naše šole«; Fran Roš, »Elementarni razred se predstavlja«; Jože Župančič »Dva otroka« (1. Tinče s kmetov; 2. Mestna Milka); Josipina Stegenšek»Velementarnem razredu na poskusni šoli«; Leo Pibrovec »Preizkušanje pouka v branju po globalni metodi«; Dolfe Prešeren, »Zbiranje obraz ovalnega gradiva«. zelo priljubljena restavracija, so ta teden prepregli z debelim armiranim železobetonom, potem ko so že dovoljno zasuli vse praznine z odkopanim materialom in na-voženim debelim gramozom. V zaokroženem loku so še v ta beton vstavili slične prometne ograde, kakršne opaziš ob tro-mostju na Marijinem trgu. V Selenburgovi ulici nasproti Knafljeve ulice so včeraj pričeli popravljanje tramvajskih tračnic, ki so se tod pošfedle za okrog dva centimetra. Potniki na tramvajskih vozovih morajo prestopati. u— Poroka. Poročila sta se g. dr. Božo Kobe, sodni pripravnik v Liubliani. in gdč. Mara Sever jeva, diplomirana filo-zofka. hčerka ugledne trafikantke eosoc Severjeve v Selenburgovi ulici. Mlademu paru iskrene čestitke! o— Slovo petih Sokolov. Ljubljanski Sokol vabi članstvo na poslovilni večer, ki bo drevi ob 20. v restavraciji pri »Sokolu« (pred Škofijo). Poslovili se bomo od bratov Erbežnlka, Mallča in Volčiča. Id odhajajo kot srednješolski telovadni učitelji na svoja mesta v čačak, Smederevo to Pro-kuplje; nadalje od bratov Skrbtoška to Mu-škc Ja, ki gresta služit dijaški rok. Zdravo; Uprava. n— Razstava kluba Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, ki združuje reiprezen-tantivna dela dvanajstorice slovenskih slikarjev in kiparjev, je odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Občinstvo naj z obilnim obiskom pokaže zanimanje za domačo umetnost! o— Slavni francoski skladatelj RaveJ je spoznal ruskega pianista Nikito Maga-lova že v njegovi zgodnji mladosti. V Parizu mu je bil predstavljen kot dvanajstletni deček. Slavni francoski pianist to skla-datelj Ravel Je poslušal njegovo igro ter je zbrani okolici izjavil: »Ta deček ima pred seboj sijajno bodočnost to prerokujem mu največjo umetniško kariero.« Ni-kita Magalov bo koneertiral v Ljubljani v ponedeljek 28. t. m. ob 20. uri v veliki fil-harmonični dvoranL (—) DANES OR POL 20. URI REDNA PLESNA VAJA Akademske Jadranske straže — Kazina. Pianist prof. Edvard Wei»a bo nastopil na samostojnem klavirskem koncertu v mali filharmonični dvorani v sredo 30. t. m. ob 20. uri. Med drugim bo igral Beethovnovo sonato, ki je znana pod imenom Mondschein in pa znamenito Chopinovo sonato b-mol. v kateri je njegova slavna žalna koračnica. Opozarjamo na koncert priznanega koncertnega mojstra. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Jutri in vsako nedeljo ob 16. uri popoldanska pleSna vaja v Jenkovi plesni šo- li Kazina-Zvezda. siudenti (-nje) popust. (—) u— Društvo gluhonemih priredi danes ob pol 16. v Frančiškanski dvorani v Ljubljani v okviru proslave 401etnice ustanovitve ljubljanske gluhonemnice. ki bo pod pokroviteljstvom g. bana. nastop. Prodaja vstopnic bo danes od 10. do 12. pri blagajni Frančiškanske dvorane in eno uro pred predstavo istotam. u— Pri odkritju nagrobnika dr. Pavlu Grošlju bo danes ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu zapel dve žalostinki oktet članov opere in ne Slovenski vokalni kvintet, kakor je bilo prvotno javljeno. u— Prijavljanje zalog kuriva. Po S-členu uredbe o centrali za kurivo morajo vsi trgovci s kurivom prijaviti tei centrali svoie zaloge drv. Dogaia pa se. da prizadeti priiavliaio te zaloge mestnemu aprovizacijskemu uradu. Zato opozarja mestno poglavarstvo vse trgovce s kurivom. ki so po omenjeni uredbi dolžni prijaviti svoje zaloge, da jih prijavljajo neposredno centrali za kurivo v Beogradu. u— Prodajalci kislega zelja na ljubljanskem trgu so nameščeni na sredniem otoku. Kislo zelje se danes prodaia do 4 do 4.50 din kilogram. Zato opozariamo gospodinje. da sta med temi zeljarji tudi dva. ki prodajata kislo zelie ceneje, oo 3 din, oziroma 3.50 din kg. Kljub nižji ceni oa ie to kislo zelie prav tako lepo in dobro in bodo teh konkurenčnih cen v dobi splošne draginje ljubljanske gospodinje gotovo vesele. u— Kleparska in steklarja dela ter vodovodne, električne in plinske instalacije pri zidavi mesarskih tržnic v Ljubljani razpisuje mestno poglavarstvo v »Službenem listu« z dne 26. t m in na ta razpis opozarjamo vse interesente. u— Nalivno pero se je našlo v »Zvezdi«. Dobi se v Rožni dolini, cesta št. 10., pri. Petriču. u— Mestno zdravniško dežurno stažbo bo opravljal danes od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni viš£ zdravstveni svetnik dr. Franta M is, Poljanska cesta St. 15/n. telefon št. 32-84. n— Vodstvo po razstavi kluba Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, bo imel jutri prof. Marij Pregelj. Razstava je odprta vsak dan od 9.—18. u— JNAK Edinstvo. Dne 7. novembra 1940 bo ob 20. v društvenem lokalu VIII. redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila odbora, volitve novega odbora, predlogi to slučajnosti. Udeležba je za vfite člane strogo obvezna. u— V soboto 9. novembra — elitni TO®ki ples v vseh zgornjih prostorih »Zvezde«. Koncert. Bar. Dva jazz-orkestra. (—) n— Plesne vaje SK Svobode se vrše vsako soboto ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. (—) u— O izvedbi vseSvetne akcije je sklepal v četrtek zvečer v sejni dvorani mestnega poglavarstva Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane pod predsedstvom stolnega župnika dr. KI in ar ja. Poročal je tajnik VSS, načelnik socialno političnega oddelka dr. Kodre, ki se je toplo zahvalil ljubljanskim dnevnikom in oddajni postaji, da s propagando pomagajo popularizirati vsesvetsko akcijo. Neimenovani dobrotnik je daroval za vsesvetsko akcijo din 2.000, o čemer smo že poročali. Vzajemna zavarovalnica pa Je poklonila din 10.000. — Kakor doslej, se bodo venci in sveče tudi letoe prodajali na stojnicah pred vsemi ljubljanskimi pokopališči, v mestu pa v pisarni vsesvetske akcije v Mahrovi hiši, v prodajalnah mestne elektrarne to plinarne ter na stojnicah na Vod- nikovem trgu ter pred kresi jo. Prodajanje vencev v pisarni vsesvetske akcije ter v prodajalnah mestne elektrarne in plinarne se bo pričelo ie v soboto dne 26. t. m_, dočim bomo o prodaji vencev in sveč na stojnicah naknadno poročali še podrobneje. Pri tem pripominjamo, da bo pisarna vsesvetske akcije poslovala ves dan tudi v nedeljo. — V okviru akcije se pripravlja za letošnji praznik umrlih hvalevredna novost. Zadnja leta So se dogajale o praznikih naših rajnikov po vseh pokopališčih številne tatvine sveč. Da se to brezvestno početje pokopaliških hijen vsaj nekoliko omeji, je sklenil vrhovni socialni svet Izvesti v okviru letošnje vsesvetske akcije sistematično zbiranje ostankov dogorelih sveč na ta način, da bodo na dan vseh svetnikov to vernih duš postavljene ob pokopališki cerkvi pri Sv. Križu košare, v katere naj bi obiskovalci grobov dajali voščene ostanke dogorelih sveč. Košare bodo stražili mestni sluge. Po končanih praznikih umrlih pa bodo uslužbenci mestnega poglavarstva z vseh grobov skrbno pobrali vosek. Ves nabrani vosek bodo nato prodali, Izkupiček pa bo šel v prid mestnim revežem. O— Nadaljevanje plesnih vaj SK Grafike v nedeljo ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. (—) Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob Je torej zapoved zdravja. o— Lepa zaloga nakradene opreme in d©lov biciklov. Kakor smo Izvedeli, je orožniška postaja v Vevčah v svojem vnetem delovanju v svojem obširnem rajonu naletela kar na lepo zalogo nakradene opreme in raznih drugih delov koles. Vse te predmete je patrulja spravila na orož-niško postajo v Vevčah. Zalogo tvorijo di-nami, svetilke, posamezna kolesa, plašči in zračniki, torpedi, balance verige in še razni drugi deli. Pozivamo vse one, ki so bili okradeni, da se zglasijo na orožniški postaji v Vevčah, morda bodo našli v tej veliki zbirki potrebščin za kolesa kakšne predmete s svojih koles, s čimer bodo dali orožniški postaji lahko tudi smernice za poizvedovanje še za drugimi tatovi koles. u— Samomor češkega advokata. Žalosten primer bedne emigrantske usode izpričuje dogodek, ki se je odisral v četrtek ponoči na Svetosavski cesti št 10. V tej hiši je stanoval 33-letni češki advokat dr. Franc Casny iz Brna. ki se je po okupaciji Češkoslovaške zatekel v Ljubljano in se tu skromno preživlial s poučevanjem jezikov. Bil ie samski in ie zadnje dni ves potrt in zaskrbljen taval okrog V če: tek se je zgodai zvečer vrnil domov hi se zaklenil v sobo. kakor se je prepričala gospodinja ki mu ie hotela zv^er kakor vsak dan pripravit: posteli. Ima že kakšno nujno delo. si ie mislila, nič hudega sluteč. Ko pai e naslednje jutro polrka-la na vrata iih ie našla še zmerom zaklenjena in iz sobe ni bilo čuti glasu. Vsa v skrbeh je poklicala stražnika in sr»sede. ki so vdrli v sobo in našli dr. Ca>nyja na postelji mrtvega Zastrupil se ie bil z ve-ronalom. ki ga je použil veliko količino, sodeč po praznih ovojih. Iz poslovilnega pisma se sicer ni mogel razbrati pravi vzrok advokatovega obupnega dejanja, vendar ie povod že samo po sebi. po zunanjih okoliščinah dovoli jasen. Truplo nesrečnega češkega emigranta so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico. u— Ukradene predmete 3e prodaJaL V poglavje o mladini na izgubljenih potih spada primer komaj šestnaistletnega fanta K N.. ki je na starinarnici ponujal prešito odejo in dele ženskega šivalnega stroja Kupovalki se ie zazdela vsa stvar takoj sumljiva in poklicani stražnik je fanta aretiral Pa je prišlo na dan. da ie fant že pred dnevi prodajal na starini tri velike vaze. uro. dve Kraljevi sliki in še nekai predmetov. Nobenega dvoma ni, da izvirajo predmeti iz kakšnega skladišča za ukradene reči če ni mladoletnik nemara sam vse to nakradeL Fanta zdai na policiji zaslišujejo. u— Vreče in drugo. Vreče so zaradi pomanjkanja jute postale kar dragoceno blago in močno zaželen plen tatov. Agenti železniške policije so prijeli 40-letnega Franceta K po poklicu mesarskega pomočnika, ki je bil zaposlen v skladišču ljubljanskega tovornega kolodvora. Iz skladišča so zadnje čase izginjale vreče in dolgo niso mogli priti tatu na sled. Zdaj pa je prišlo na dan. da je vreče kradel France z nekim tovarišem. Ukradene vreče sta potlej prodajala trgovcem po nizki ceni. — Mali tatovi niso prav nič izbirčni pri izbiri plena. Ivanu Vrhovniku so iz skladišča v Kobaridski ulici odnesli večjo količino emajlnega laka v raznih barvah. Kar nekai sto kilogramov kuhinjske soli pa so odnesli iz skladišča Franca Černeta na Zaloški cesti. u— Statistika ukradenih koles je od dne do dne boli številna Vsak teden prejme policijska uprava nai mani 10 do 15 prijav, tako da povzročijo kolesarski tatovi na teden najmanj 15.000 din škode. Včasih so se lotevali tatovi samo nezaklenjenih koles, danes pa jih ne zadrži nobena ovira več. S posebnimi pripravami ali s ponarejenimi kliučki in vitrihi padajo ključavnice in mehanizmi v stro-kovnjaških tatinskih rokah. Policija ie že odkrila nekai skladišč ukradenih in predelanih koles, vendar ie. kakor vse kaže. v bližnji in daljni okolici še vse polno takšnih Skladišč, odkoder potlei romajo ukradena kolesa na vse strani po nizkih cenah naprodai. Z zimo bo sezona kolesarskih tatov slei ko prei ponehala. mSERIRAJTE V ^fUTRU"! Iz Celja e— Gostovanje ljubljanske drame v Celju. Ljubljanski igralski ansambl bo gostoval prvič v letošnji sezoni v sredo 30. t. m. Uprizoril bo Gogoljevo satirično komedijo »Revizor« z Danešem v naslovni ki Cesarjem v glavni moški vlogi. Glavni ženski vlogi bosta igrali Nablocka in Le-varjeva, Hlopova Drenovec, ženo Gabrijel-čtčeva, Osipa Kralj, Ljapkina-Tjapkina Skrbinšek, Zemljaniko Lipah, Spekina Pe-ček, Dobčinskega Sever, Bobčinskega Novak, Korobkina Kaukler, Iljiča Bratina, stražnika Presetnik. Niška Plut in Korobki novo ženo Simčičeva. Delo je zrežiral dr. Bratko Kreft. Opozarjamo, da bo začetek predstave ob pol 20. e— Delovanje podmladka Aerokluba v Celju. V sredo zvečer je bil na II. drž. realni gimnaziji v Celju občni zbor podmiad-ka Aerokluba »Naša krila« v Celju. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi direktor g. Bračko in nadzornik podmladka g. prof. Cadež. Po otvoritvi je direktor g. Bračko poudariil pomen delovanja podmladka Aerokluba in pozval člane, da se z vso resnostjo oklenejo dela v tej organizaciji. Sledila 90 poročila, iz katerih je razvidno, da je podmladek v minulem šolskem letu napel vse svoje sile in storil vse, da bi dosegel svoj ciilj: da seznani mladino z letalstvom. Za sedanje šolsko :eto je bit izvoljen naslednji odbor: predsednik Alojz Maku c (7a), podpredsednik Drago Šimen-ko (7a), tajnik Marjan Sadar (oc), blagajnik Zoran Jerin (6c), knjižničar Dušan Nendl (4c). Pred nekaj dnevi je bil ustanovni občni zbor podmladka Aerokluba .na I drž. realni gimnaziji v Celju. Izvoljen ie bil naslednji odbor- predsednica Anica Uršičeva (8a), podpredsednik Franc Cok-!:n (7a), tajnica Božena Rihtarjeva (6a), blagajnik Peter Rus (5a). Nadzorstvo nad I podmladkom na I. drž. realni gimnaziji je j prevzela ga. prof. dr. Marija Perparjeva. j Na obeh gimnazijah ima podmladek preko 700 članov. e— Jadranski dan 31. oktobra. V proslavo osvobojenja našega morja iz tisočletnega suženjstva bodo tudi letos po vsej na-ši domovini proslave z akadem jami, predavanji itd., ki jih bodo priredili krajevni odbori Jadranske srraže. Tudi celjski odbor Jadranske straže pripravlja tako proslavo, ki bo v prvih dneh novembra v Mestnem gledališču s sodelovanjem vseh celjskih .šol in celjske vojaške godbe. O proslavi bomo še poročali. e— Tečaj za učenje ruskega jezika priredi Kolo jugoslovenskih sester v Celju tudi letos. Tečaj bo dvakrat na teden v večernih urah v Narodnem domu. Oni, ki hočejo obiskovat' pouk redno, naj se javijo z dopisnico Kolu jugosl. sester. e— Zaključni račun o gospodarstvu mestne občine celjske, njenih podjetij in skladov za obračunsko leto 1C>39-4C bo v smislu § 122. zakona o mestnih občinah razpoložen na obči vpogled pri mestnem računovodstvu od ponedeljka 28. t m do vštetega 4. novembra ob navadnih uradnih urah. Moreb'tne ugovore je treba vlagati v navajenem r--ku pismeno pri mestnem poglavarstvu. Pravica do vpogleda in ugoto-rov pritiče vsakemu članu mesta Ce'ja. ka-Vv.h vsaki osebi, ki od katere p koli hodka v mestu Celju plačuje državni ep-osredni davek. e— Identiteto slepega siromaka so ugo-tomli. Kakor smo poročali, so našli v torek zvečer v hotelu »Zvezdi« v Celju v : -obi za reveže mrtvega slepca, ki se je rcživ!jal z igranjem na citre in petjem. • iromak je bil podlegel kapi. Pokopali so ga na bolniškem pokopališču. Sedaj so ugotovili, da je mrtvec 52-letni, v Hrastnik pristojni Karel Kober. e— Šahovski turnir. V 16. kolu spominskega turn; ja dr A. ScJrvaba. ki ga prireja Šahovski klub Gaberje, so billi v četrtek zvečer doseženi naslednji rezu'tati: Ahtik: J. Schneider 0:1, Hajsinger : Domajnko 0:1. Medved : Vcrekovnik 0:1, Pukmajster : Slimšek 0:1, Mimik : Regner 1:0, Fajs : F. SchneideT 1:0, Golja : F. Csorgo 0:1, Habenšus : Esih 1:0. Rezultati prekinjenih partij: Regner : Medved 1:0, Domanjko : Ahtik 1:0, Fajs : Habenšus 1:0, Esih : Medved 1:0. Stanje po 16 kolu: Josip Schneider 14y2, F- Csorgo in Fajs 14, Golja 12, M mik in Verčkovnik lli/o, E. Csorgo in Habenšus 10, Slimšek 9. Esih 8, Domajnko in Regner 7, F. Schneider 51/2, Hajsinger 4, Medved 3, Raj še k 2, Ahtik 1. Pukmajster 0 točk. Zadnje kolo bo v torek 29. t. m. Razdelitev nagrad bo v nedeljo 3. novembra. Ob tej priliki bo tudi proslava petletnice obstoja Šahovskega kluba Gaberja. e— Socialnemu skladu starejših sester pri celjski sokolski župi je darovala sestra Marica Sernečeva v Celju 1.000 din v počastitev spomina svojega pokojnega soproga, ki so ga spajale tesne vezi s celjskim Sokolom. Odsek izreka najtoplejšo zahva-lo! e_ V počastitev spomina dr. Gvidona Serneca so darovale cdbomice Kola jugosl. sester v Celju 880 din v sklad sestre predsednice Marice Semečeve, ki je namenjen letovanju revne dece. S tem žele izraziti hvaležnost za pokojnikovo naklonjenost društvu, saj je izvršil vse pravne posle pri nakupu Celjskega doma v Bakarcu brezplačno in dal mnogokrat dragocene nasvete, da je društvo ukrenilo pravo. Pripomogel je tako k lepemu razvoju društva, ki more po 19-letnem obstoju pokazati dobre uspehe svojega dela. e_ Tatvina v trgovini. Te dni je 27-letna brezposelna služkinja Marica K. iz Šmarja ukradla v neki celjski modni trgo>-vini 200 din vreden ženski klobuk in pobegnila. Stražnik jo je kmalu zasačil in aretiral. Oddali so jo sodišču. Aretiranka je bila šele pred kratkim izpuščena iz zapora, kjer je sedela zaradi tatvine. e_ Drage preproge. Policija je aretirala dva krošnjarja, 38-letnega Osmana Cafe-roviča iz Dubice in 51-letnega Omana Ha-roviča iz Prijedora, ker sta kupila v neki celjski veletrgovini več slabših preprog in jih nato prodajala s 100-odstotnim dobičkom. Tako sta prodajala neki gospodični preprogo za 280 din. Ko je gospodična ugotovila, da je plačala mnogo previsoko ceno, je oba krošnjarja ovadila, nakar so ju prijeli. e_ Vlom v Mozirju. V noči na torek je nekdo vlomil v gostilno «Pri pošti« v Mozirju in odnesel razne jesitvine. e— Prometna nesreča. Na cesti v Draži vasi pri Konjicah je neki avto podrl 64-letnega, v Konjice pristojnega Angela Praha, dninarja brez stalnega bivališča, na tfa. Praha, ki je dobil hude po&pdbe na rebrih, so oddali v celjsko bolnišnico. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. e— Žrtev napadalcev. Pred dnevi sta dva moška s koli napadlla 674etnega preužitkarja Andra Rodiča iz Jezerišča pri Žurmancu in ga močno poškodovala. Rodiča so oddali v celjsko bolnišnico. a— Osebna vest. V Mariboru se je mudil višji inšpektor v ministrstvu socialne pOlitike g. dr. Mario Krnpotič, ki si je v spremstvu g. dr. S. Fornazariča ogledali razne mariborske kulturne ustanove, med drugim tudi Študijsko knjižnico, o katere ureditvi se je zelo pohvalno izrazil. a— Novi šahovski prvak Maribora. Pri pTedsnočnjem zaključnem kolu prvenstvenega šahovskega tekmovanja v organizaciji šahovske sekcije SK železničarja so bili rezultati sledeči: prot Stupan je dobil partijo proti Ketišu, Dasko proti Čertali-ču, Maroti proti Marvinu in Babič proti Brešu. Partijo Regoršek : Bien se je morala iz nujnih razlogov preložiti na sinoči, vendar pa ne more izid njunega srečanja bistveno spremeniti dokončnega stanja. Letošnje šahovsko prvenstvo Maribora si je priboril Dasko z 9 točkami. Drugi je prof. Stupan z 8. tretji Maroti s 7, četrti Regoršek s 5 in pol (1). peti Marvin s 5 in poli točkami. Vsi navedeni bodo drevi nagrajeni. Po 4 točke imajo Breš, Babič in Ketiš, 3 in pol (1) Bien, 2 Nosan, Certa-lič pa 1 in pol. a— Radvanjski incident pred sodiščem. Včeraj je bi! obsojen pred sreskim sodiščem elektromehanik Edvard čiček iz Bol-fenkove ulice, ker je 1. oktobra 1939 napadel tekstilnega tehnika Borisa Pertota in mu zlomil desno nogo. Kakor znano, je bil Pertot napaden, ker je skupini pevcev, ki so peli tuje pesmi, vljudno dejal, naj ne pojo tako. Sodnik dr. Obran je pri včerajšnji razpravi zaslišal številne priče, ki so Čička zelo obremenjevale. Občinstvo v razpravni dvorani, ki je bila polna, se je zelo začudilo ob izpovedbi neke Grete An-derle, ki je izpovedala, da je Pertotova skupina izzivala s klici »Živio Jugoslavija!« Po dveurni razpravi je sodnik dr. Obran razglasil sodbo, po kateri je Edvard čiček obsojen nepogojno na 25 dni zapora, nadalje na plačilo 7400 din, in sicer 200 din Borisa Pertofcu za bolečine, 3600 din m odhod na zaslužku, 1800 dan pa za bolniške stroške zaradi zlomil jene noge io drugih poškodb na obrazu. Za razpravo je bilo v Mariboru zelo živahno zanimanje. a— »Pasji umori. V neznanega kolesarja, ki se je peljal po Strossmayerjevi ulici, se je pred hišo št. 15 nekajkrat zakadil pes. Pes je rentačdl in ni miroval, kolesar pa si ni vedel drugače pomagati, ko da je z nožem zaklal ščene. Lastnica zaklanega psa pravi, da je oškodovana za 1000 dinarjev. Zdaj iščejo kolesarja. »Pasji umor« vzbuja v vrstah ljubiteljev psov v Mariboru mnogo negodovanja a— Okraden živinozdravnik. V noči na petek so neznani zlikovci izpraznili kur-nik živinozdravnika g- Petra škofiča v Strossmayerjevi ulici st. 15. ki je oškodovan za 400 dinarjev. Zmerom bolj množeče se tatvine v zadnjem času pozivajo k poostreni previdnosti in k podvojenemu nadzorstvu. a— Iz Studencev. Naša marljiva studen-ška sokolska družina bo v kratkem uprizorila Jurčičevega »Desetega brata« v spretni priredbi g. Fr Sornika odličnega igralca in režiserja ruškega sokolskega letnega gledališča a— Konec tedna v mariborskem gledališču. Danes bo druga ponovitev Seneči-čeve tragikomedije »Nenavaden človek«. Na vrsti je red A. Jutri bo ob znižanih cenah prva letošnja popoldanska predstava z veselo ljudsko igro »Vdova Rošlin-ka«. zvečer pa se bo prvič v nedeljo ponovil Senečičev »Nenavaden človek«, ki bo spričo dosedanjih uspehov gotovo ugajal tudi nedeljskim obiskovalcem. a— Preložena predstava. Iz tehničnih razlogov je predstava vojne drame »Konec poti«, ki naj bi io igrali gojenci V. Skrbinškove dramske šole ponedeljek 28. t. m., preložena na sredo 30. t. m Insce-nacijo je prispeval inž Maks Hlad. material za inscenacijo je darovala tvrdka inž. Šlajmer in Jelenec. a— Zdravniška in lekarniška služba. Jutri 27. t. m. bo imel zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika g. dr. Hu-go Velker. Koroška cesta 10. telefon št. 25-75. Nočno lekarniško službo pa imata od danes do vključno 1. novembra Mina-fikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu in Ressova lekarna na vogalu Melj?ike in Aleksandrove ceste. arstvo tv&rnice avč^Mobilov v nasi Ze včeraj smo poročali o otvoritvi prve popolne tvornice avtomobilov v naši državi, ki jo je zgradila Industrija motorjev d. d. v Pi.akcv ci pri Beogradu, katere delnice so v celoti v rokah države. Načrt za. ustano. itev taka tvornice je bil sprožen že leta 1930, ko je bila sklicana v trgovinskem ministrstvu prva konferenca o tem vprašanju. V smislu sklepov te konfcrence je trgovinsko ministrstvo razp salo ponovno natečaje za ustanovitev tvornice avtomobilov v naši državi, pri čemer so bile k udeležbi pozvane predvsem velike inozemske tvornice avtomobilov. Vse to prizadevanja pa je ostalo brez uspehov. Izkazalo se je, da na ta način ni mogoče priti do povoljne rešitve, ker so vse inozemske tvrdke, ki so se javile, postavljale nesprejemljive pogoje. Zahtevale so velike koncesije, ki bi šle na škodo naše domače industrije, pa tudi na škodo države in avtomobilizma. Inozemske tvrdke so v naprej zahtevale popolno garancijo za uspeh, ne upoštevajoč potrebe in interese države, v kateri naj bi delovale. Tvrdke so po večini zahtevale, da bi se smela na našem trgu prodajati izključno njihova znamka, poleg tega pa so stavili še za pogoj, da naša država dovoli carine prost uvoz avtomobilov in posameznih delov iz dotične inozemske tvoirice. Glede na rezultate teh natečajev so domači strokovnjaki spoznali, da je treba tako tvornico nasloniti na že obstoječo domačo industrijo, predvsem na industrijo, ki izdeluje motorje. To stališče je od vsega začetka zavzemala tudi Industrija motorjev d. d. Ravnatelj tega podjetja inž. Matič je že v maju 1934 izdelal prvi konkretni predlog. Ko je leta 1936 država odkupila večinski paket delnic Industrije motorjev d. d. in postala izključna lastnica podjetja, tedaj je narodnoobrambni svet poveril sestavo podrobnega načrta temu podjetju. Projekt je zopet izdelal inž. Matič. Na osnovi izdelanega projekta je naša država dala družbi na razpolago nova sredstva. Tako je prišlo do zvišanja delniške glavnice leta 1937 od 15 na 30 milijonov, lani pa na 60 milijonov din. Po ponovnih ožjih in širših konferencah je vojno ministrstvo razpisalo natečaj za preizkušnjo tipov posameznih tovornih avtomobilov, da bi se na tej podlagi določila tipa, ki naj se izdeluje v naši državi. Tega natečaja se je udeležilo 10 najbolj znanih inozemskih avtomobilskih tvornic. Na vožnjah do 8500 km so bile izvršene razne preizkušnje, nakar se je komisija vojnega ministrstva odločila za tovorni avtomobil tipe »Praga« R. N in je 27. junija lanskega leta poverila izdelovanje tega tipa Industriji motorjev v Rakovici. Nova tvornica je zgrajena tik poleg obstoječe tvornice motorjev, kjer se izdelujejo letalski motorji. Navzlic težkočam.^ki so nastopile zaradi vojne, je delo uspešno zaključeno in so montirani vsi potrebni stroji. Manjka le še majhno število strojev, ki pa bodo v kratkem prispeli. Na-, vzlic temu je tvornica pričela obratovati. ! Izdelovala bo vse dele, ki so potrebni za ' gradnjo avtomobila, razen karoserij, ki jih 1 izdeluje tvornica »Jasenica« v Smederev-' ski Pa.anki. Podjetje je že leta 1936 zgradilo lastno livarno, vendar bo morala zaenkrat vlivanje nekaterih delov prevzeti livarna »Jugoslovensko jeklo«. V zadnjem času je tvornica deloma iz doma izdelanih delov in iz uvoženih delov izdelala že okrog 150 tovornih avtomobilov. Izdelovala bo zaenkrat le tovorne avtomobile za potrebe naše države, pozneje pa tudi za naš trg in je predvideno, da bo izdelovala tudi potniške avtomobile. Po četrtkovi, otvoritvi je predsednik Industrije motorjev d. d. general v pokoju g Vesešinovič podal še nekaj zanimivih podatkov o ustanovitvi te tvornice. Odločitev za gradnjo tvornice je padla leta 1938. Sredi lanskega leta je podjetje dobilo od vojske naročilo za dobavo tovornih avtomobilov v vrednosti 75 milijonov din. Naša administracija je v tem času doprinesla svoj delež, da so se dela zavlekla, kar pa je odločno preprečil vojni minister. Tvornico so pričeli graditi ob koncu julija lanskega leta. Predsednik g. Veseli-novič je izrazil svoje zadoščenje, da bo naša domovina dobila to dolgo pričakovano podjetje, ki je edino na Balkanu. Imeli smo srečo, da smo si izbrali primerno tipo tovornega avtomobila, ki se sedaj izdeluje v novi tvornici. To je tipa češke tvornice »Praga«, ki pripada koncernu Kolben -Danek. Tvornica »Praga« je naše prizadevanje smatrala kot svoje in njeni predstavniki so nam pomagali bolj kakor brat bratu, zato jim gre posebna zahvala. Prav tako pa gre zahvala Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki sta se zavzela za ostvaritev načrta. Gostje, ki so prisotvovali otvoritvi, so imeli priliko videti zanimiv proces izdelovanja avtomobila od njegovih najmanjših delov do čisto opremljenega stroja. Sodoben način racionalne produkcije omogoča delo v stalnem neprekinjenem tempu. V tvornici so zaposleni po večini naši domači delavci pod nadzorstvom domačih inžer.jerjev, po večini iz aeronavtične stroke. Le majhno število specialistov iz češke tvornice pomaga pri delu, dokler ne bodo izvežbani domači specialisti. Generalni direktor tvornice »Praga« inž. Jaro-slav Gauze, ki je prisostvoval svečanosti, je izrazil svoje največje zadovoljstvo glede brzine in dovršene izdelave proizvodov tvornice, ob enem pa zadoščenje, da je na tem področju doseženo sodelovanje med češkim in našim narodom in da je bilo veliki češki tvrdki omogočeno pomagati pri ustvaritvi avtomobilske industrije v Jugoslaviji. Prva seja sosveta Banovinskega prehranjevalnega zavoda Včeraj dopoldne je bila v p ros t orli kmetijskega oddelka banske uprave, kjer ima Eanoviaski prehranjevalni zavod (»Prevod«) svoje začasne prostore, I. seja sosveta Prevoda. Seje, ki jo je vodil predsednik g. Snoj Franc, so se udeležili polnoštevil-no vsi člani sosveta. Predsednik je pozdravil člane sosveta in se jim zahval'1, da so prevzeli to odgovorno mesto. Prikazal je potrebo ustanovitve Prevoda ter stanje naše prehrane in poudaril smernice, po katerih se bo vršilo delo Prevoda. Poročilo o organizaciji Prevoda in o 1 kreditih, s katerimi razpolaga, je podal i r ropr^is^d-uk inž. Lambert Muri, Proku- rist g. Leopold Nagode pa je poročal o preskrbi s pšenico in moko ter o preskrbi z oljem. Uradnik Prevoda inž. Košir pa je prikazal položaj na trgu koruze, ki je za prehrano našega podeželja bistveno važna. Po teh poročilih se je razvila c-bširna debata, v katero so posegali prav vsi člani sosveta. V teku debate so bili stavljeni mnogi predlogi, predvsem glede podrobne organizacije prehrane. Pozornost je vzbudil predlog, da naj se tako po občinah kakor na sedežih okrajev ustanove prehranjevalni odbori, ki naj vodijo skrb za potrebe občin in okrajev ter naj bodo pomožni organi Prevoda. Člani sosveta so poudarjali, da je bila ustanovitev prehranjevalnega zavoda potrebna. Po končni debati je predsednik odgovor;1 ros-m-^.nim govornikom in je v tej " c i .'?.' *; nckf.tcra podrobnejša pojasnila. Gibanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov s inozemstvom zaznamuje prvikrat zopet nazadovanje «al-da naših klirinških terjatev v Italiji. Kakor je znano, so po likvidaciji našega klirinškega dolga v Italiji ob koncu septembra pričele naglo naraščati naše klirinške terjatve, ki so 15. oktobra dosegle že vsoto 47.1 milijona din; v tretji četrtini oktobra pa je saldo teh naših terjatev nazadoval na 43 milijonov. V večjem obsegu pa ae je povečal saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji, ln sicer od 1.56 na 3.86 milijona mark. Tudi v kliringu z Nizozemsko smo postali aktivni in znaša saldo naših terjatev že 1.52 milijona holandskih goldinarjev. Klirinški račun s Francijo in francoskimi kolonijami je ostal brez sprememb. Naše klirinške terjatve v Bolgariji pa so se zmanjšale za 0.3 na 2.9 milijona din. Med pasivnimi kliringi kaže klirinški račun s Ceško-moravskim protektoratom zopet povečanje našega dolga za 3.1 na 63.4 milijona Kč. Tudi naš klirinški dolg v Slovaški se je dvignil za 1.0 na 27.0 milijona din. Kakor je znano, smo zaradi povečanega uvoza iz Turčije postali v kliringu s Turčijo dolžniki. V tretji četrtini oktobra se je naš klirinški dolg v Turčiji nadalje povečal za 3.1 na 10.7 milijona din. Tudi naš klirinški dolg v Rumuniji je narasel za 0.2 na 6.0 milijona din. V kliringu z Madžarsko smo v drugi četrtini zabeležili povečanje našega dolga od 11.9 na 22.8 milijona din, v tretji četrtini oktobra pa se je naš dolg zopet zmanjšal na 17.8 milijona din. Gospodarske vesti = Uvoz novega riža iz Italije. Na osnovi trgovinskega sporazuma bomo v kratkem dobili iz Italije prve pošiljke riža letošnje letine. Iz Beograda poročajo, da je vprašanje razdelitve tega riža rešeno in da je treba določiti le še ceno, po kateri se bo prodajal novi riž. Cena bo najbrž v vsej državi enaka, posameznim luščilnicam pa bodo določeni rejoni za oskrbo. Prevozni stroški se bodo skupaj obračunavali. Kontingent 20.000 ton riža (od tega 16.000 ton neluščenega), ki nam ga bo dobavila Italija, bo uvožen v štirih enakih partijah, in sicer tako, da bomo v vsakem četrtletju uvozili eno četrtino celotnega kontingenta. Uvoz se bo vršil preko Prizada. Zveza lu-ščilnic se je že sporazumela s Prizadom glede ključa, po katerem se bo riž razdelil na posamezne luščilnice. Tako bodo ustrezajoče količine poslane že lz Italije neposredno posameznim luščilnicam. — Tvornico špirita in kvaSa v Savskem Marofu je kupil Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, in sicer za konzorcij slovenskih industrijcev. Tvornica v Savskem Marofu spada med najmodernejše tvornice špirita in kvasa v naši državi. •— Cene novemu vinu v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da je spričo nove letine postala trgovina z vinom na dalmatinskem tržišču zelo živahna. Novo vino se prodaja po 5.50 do 7 din za liter. — Ustanovitev odseka za ureditev vasi pri gradbenem ministrstvu. Po odredbi gradbenega ministra se bo pri arhitektonskem oddelku ministrstva ustanovil poseben odsek za ureditev in gradnjo vasi. Ta odsek bo zasledoval delovanje banskih uprav, kolikor se nanaša na izvajanje odredb H. dela gradbenega zakona, predlagal bo ministrstvu potrebne spremembe in izpopolnitve zakonov, kako tudi ustrezajo-čih odredb pravilnikov glede urejanja ln asanacije vasi, dajal bo banskim upravam navodila glede izvajanja gradbenih pravilnikov, sodeloval bo pri sestavljanju regulacijskih načrtov za posamezne vasi ter dajal banskim upravam in občinam navodila, kako naj se izvedejo potrebne ekspro-priacije, apropriacije ln komasacije. Nadalje bo odsek izdeloval in pomnoževal načrte za kmečke hiše, gospodarska poslopja, za kmečke javne objekte ter za razporejanje kmečkih zgradb na posameznih posestvih ter stavil banskim upravam te načrte na razpolago, da jih lahko predpišejo ln porazdele med kmečke zadruge in posestnike. Odsek bo zbiral tudi statistično in drugo gradivo o naseljevanju, o razvoju vasi, o kmečkih cestnih problemih itd. Končno bo opravljal tudi vse ostale posle, ki so v zvezi z urejanjem in izgradnjo vasi. — Dobave. Direkcija jug. drž. železnic v Ljubljani, piometno komercialni oddelek, sprejema do 31. oktobra ponudbe za dobavo stenja za olje ter ploščatih gorilcev za petrolej, obči oddelek pa do 31. oktobra za dobavo bakrenih cevi, bakra v drogih, medeninastih cetfi, medenine, pločevine medeninaste, vijakov medeninastih ter žice in mreže iz medi. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 28. oktobra ponudbe za dobavo gramoza in peska, kalcijevega karbida, karbolineja in katrana, do 4. novembra za dobavo jamskega hrastovega lesa, krogličnih ležajev, tračnikov, svetiljk za kočije ter motnega stekla. — Dobave. Direkcija drž. železnic, pro-metno-komercialni oddelek v Ljubljani, sprejema do 28. oktobra ponudbe za dobavo carinske vrvice in pisanih cunj, do 30. oktobra za dcbavo nalučnikov za ploščate petrolejske gorilce in do 31. oktobra za dobavo žgane žice ter žičnikov. Direkcija drž. rudnfka Senjski rudnik sprejema do 29. oktobra ponudbe za dobavo jamskega kabla, pocinkane in bakrene pločevine ter gumijastih cevi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. oktobra ponudbe za dobavo delavskih dežnih p'aščev, okroglega železa, medene pločevine, bele kovine, jeklenih žičnih vrvi, mlina za barve, voščenega platna, katrana, pleščnatih pil, portlandskega cementa in matičnih vijakov, do 4. novembra za dobavo zračnic za avtomobile, betonskega železa, smrekovega jamskega lesa, strešne lepenke, do 25. novembra pa za dobavo tropolnih sklepal z varovalkami in merilnimi instrumenti. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 4. novembra ponudbe za dobavo vijakov, podložnic, jeklene vrvi, portlandskega cementa in do 18. novembra za dobavo strojnih svedrov. — Licitacije. Dne 28. oktobra bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Petrovgradu javna ofertna licitacija za oddajo del za adaptacijo ln dograditev nove zgradbe. Dne 28. oktobra bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo raznih živil. Dne 29. oktobra bo pri upravi 1. oddelka vojno tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo 800 metrov svilenega platna. Dne 2. novembra bo pri Okrožnem uradu aa zavarovanje delavcev v Nišu licitacija za oddajo električne inštalacije za aanalortj »Knez Pavle«. 25. oktobra. Na beograjski borzi je prišlo danes do prometa v grških bonih po nespremenjenem tečaju 53. medtem ko druge borze niso zabeležile tečajev. Na svobodnem trgu oa se devizni tečaii nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci trgovala po 446 (v Beogradu po 447). V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. DE\ IZE Ljubi jana. Oficielni tečaji: London 175.15 — 178 35. New York 4425 — 4485. Curih 1028 64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216 61 — 219.81. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Curih. Beograd 10. Pariz 9 95. London 17.10. Ne\v York 431. Milan 21.7250. Madrid 40. Berlin 172 6250 EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 446 — 448 (446). 4°'n agrarne 51.50 d?n. 4°,o severne agrarne 52.50 — 53. 6% begluške 76.50—78. 6° n dalm. agrarne 69.50 — 70 6°/o šumske 71 bi.. 7° k invest. 97 den 7% stablliz. 92 den.. 7^ Seligman 100 den.. 1% Blair 95 den. 8"'o Blair 100 den.; delnice: Narod-a banka 6500 bi., PAB 192 den.. T-boveljska 340 den.. Gut-mann 55 bl„ Sečerana Osijek 205 — 295, Osiječka ljevaonica 170 den. Isis 60 bi.. Oceania 700 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 447 — 448 (447), 4% agrarne 56.25 den.. 4n'» severne agrarne 53 — 53.25 (53). 6n'o begluške 77.50 — 78 6% dalm. agrarne 70.50 — 71 (70.25— 70^75) 6% šumske 70 M . 7% invest. 101.50 den.. 7°/» Blair 95.50 den.. 8"/n Blair 101 den.'. PAB 199 — 201.__ Blagovna tržišča ŽITO Chicago. 25. okt. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 86.50. za mai 84.875. za uiln 80 375: koruza: za dec. 62.50. za maj 63^25. Winnipeg. 25. okt. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 70.375. za mai 71.625. za julij 75.875. /oc * + Novo«adska blagovna b"rza (25^1. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 316 — 318. Rž: baška 326 — 328; ban. 324 — 326 Ječmen: baški in sremski 342.50 — 345- pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: baška 338 — 340; nova umetno sušena 260 _ 265. Mo^a: franko mlin v du- navski banovini brez skupnega davka in vreč; »0« 620 — 640; krušna moka 353. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 425 — 430. Povišanje rudarskih mezd na Hrvatskem Zagreb, 25. okt o. Po uspešno končanih pogajanjih med Delavskimi zbornicami in hrvatsko delavsko zvezo ter zastopniki zveze rudarskih in metalurških podjetij bodo po posredovanju rudarskega poglavarstva povišane vsem rudarjem na področju Hrvatske mezde za 18 odstotkov v obliki draginjske doklade k celotnemu mesečnemu zaslužku. Ta draginj ška do-klada se bo izplačevala od 1. t m dalje. Cestna petletka zagrebške mestne občine Zagreb, 25. okt. o. Mestni gradbeni oddelek je pripravil 51etni načrt za zgraditev cest v Zagrebu. Ta načrt obsega vse prometne zveze, ki prihajajo vpoštev glede na sedanji razvoj mesta. Lep uspeli na sokolskem odru v Sevnici V soboto 18. oktobra, je Dramski odsek uprizoril kot otvoritveno predstavo letošnje igralske sezone skrbno pripravljeno narodno Igro tridejanko »Krivoprisežnikc. Obisk je bil zelo zadovoljiv, vendar bi bilo želeti, da bi v bodoče posečali prireditve te vrste člani v večjem številu in s tem pokazali razumevanje za trud igralcev. Delo je doseglo prav dober uspeh- Vsebina je bila živo prikazana, značaji originalni in vsi detajli povezani v lepo harmonično celoto. Igralci so svoje vloge rešili dobro, za kar so bili nagrajeni z dolgotrajnim odobravanjem. Odlično je bil podan glavni junak Krivoprisežnik ki je Ml s svojo stvaritvijo res na višku; posebno ga je odlikovala njegova topa izgovarjava in mimika, v šesti sliki pa je pokazal svoj izreden igralski talent. Zelo sta ugajala Veronika ln veliki hlapec, tudi Fran se je dobro vživel v svojo vlogo in nastop temperamentne Marjane je bil prav učinkovit. Omeniti je treba še dober lik Jakoba in Zidarke. Sploh pa zaslužijo prav vri sodelujoči priznanje _ ker so pripomogli k takemu uspehu, ki 'zasluži tem večjo pozornost, ker je delo režirala nad vse zmožna in neumorna sestra Marija Tavzesova, ki se je tako požrtvovalno trudila, da je te-vežbala za naš oder med drugimi še nekaj novih moči, ki bodo z vajo postali še prav dobri igralci. Repriza »Krivoprisežnika« bo ▼ nedeljo 27. t. m. popoldne in je zanjo že zdaj veliko zanimanje. Vsakomur priporočamo, da si jo ogleda! V nedeljo popoldne, 20. oktobra je priredilo sevniško sokoisko okrožje zelo lepo uspelo prosvetno akademijo z izbranim sporedom, glasbenimi in pevskimi točkami dece in naraščaja, nakar je sledil krase? govor župnega prosvetarja br. Pahorja. Zaključno točko so Izvajali člani Sokola Radeče s simbolično Igro g. šplcarja »K luči«, ld je izredno ugajala. SE2URAJTE V „JUTRUM! m-l .. ,J»« „ Ba^t ffnlJf frmmmcf riMi /HIIII^ češe ne veš, zdaj izveš: izhodišče iz Sueškega prekopa v Sredozemsko morje Potres v Besarabiji Tam, kjer se srečujejo skladi moldavskih hribov s Karpati Kakor so listi poročali. so ootresomemi aparati zadnje dni zabeležili potres na ruskem in rumunskem ozemliu posebno v mestu Akermanu. v Černovicah in v še nekaterih drugih krajih. Moskovski radio ie povedal, da so nedavno občutili sunke tudi v Kijevu. Poltavi Harkovu in na ukrajinskem ozemliu. vendar ni bila nikjer povzročena škoda. Zdai s;> roča ravnateljstvo moskovskega potresomerne-ga zavoda, da ie bilo središče zadnjega potresa preeei oddalieno od Moskve. Ognjišče je bilo nekai desetin kilometrov od Kišineva Profesor Nikiforov. znan veščak in ravnatelj seizmološkega instituta Sovjetske akademije znanosti ie dal novinariem izjavo. da ie bil eoieenter potresa 1580 km od Moskve. Gibanje zemlje je bilo v Mo- skvi mccno 48 mikronov. Ognjišče potresa ie bilo 50 km jugozapadno od Kišineva. To ie že tretji potres, ki so ea zabeležili v teh kraiih v teku letošnjega leta. Praviloma so v tem oasu le rahli potresi. časih pa so sunki tudi močnejši, kakor so bili n. pr. 1. 1802. in 1934. Po sodbi ruskih strokovnjakov ie bilo ognjišče potresa v Vrančerskih gorah v vzhodnem delu Karpatov, kier se srečujejo tektonski skladi moldavskega eorov-ja z mladim karpatskim hribovjem. Tukaj je bila. tako sodijo geologi. naibrže v globini 160 do 200 m v zemlji razpoka, predstavljajoča potresno polje. Kakor vele poročila o tem potresu, ie zahteval potres tri smrtne žrtve, nekai več ljudi pa je bilo ranjenih. PciSItek po obedu naj bo !e kratek, če hoče biti koristen O Napoleonu I. pripovedujejo, da je mogel podnevi ob vseli mogočih priložnostih takoj za kratek čas zaspati in da mu je ta spanec prinašal osvežitev ter krepil njegovo delovno silo. Kar je delal Napoleon takrat nagonsko in kar so smatrali tedaj samo za osamljeno nenavadnost, bi si moral privoščiti danes vsak, ki so mu živci in delovne moči podnevi in morda do poznega večera fosebno napete Naše nočno spanje običajno itak ni to, kar bi moralo biti. Ne samo, da zahajamo dosti prepozno v posteljo, prav gostoma se iz njega zbudimo vse prej nego sveži in z novimi močmi. Je kakor nekakšna svinčena omrtveiost, iz katere se moramo zjutraj, ko nas kliče služba, s silo odtrgati. S takšnim spanjem se telo ne more osvoboditi vseh škodljivih snovi, ki so se v njem nabrale podnevi, tkivo in stanice se ne morejo nikoli do kraja obnoviti. Zato ni čudno, da se podnevi pojavlja utrujenost, zlasti tedaj če smo začeli zgodaj z delom ali če že po naravi nismo krepke sorte. Utrujenost pa se pojavlja podnevi še lz drugega razloga. Največ hrane dovajamo telesu normalno opoldne. Po vsakem obedu se pretaka kri v povečani meri proti prebavilom, ostali telesni udi, zlasti možgani, pa so začasno malokrvni. To nam povečuje občutek utrujenosti, če pa v tem po ložaju malo ležemo, storimo le to, kar je pravilno in naravno. Daljše spanje podnevi v zdravstvenem pogledu seveda ni pravilno. To spoznamo že po tem, da nas v takšnem primeru obhajajo težke sanje in da se počutimo še bolj lene, ko vstanemo. Narava hoče imeti pač noč kot čas pravega spanja. Spanje podnevi, naj si bo po obedu ali drugače, naj bo tedaj le kratko spanje. Tedaj je najbolje, da ravno ležemo, zapremo oči, prenehamo misliti in se obdamo z notranjim zidom proti vsakemu hrupu in Kepa zlata s Kavkaza Iz Vorošilovska na Kavkazu poročajo, da so izkopali v nekem zlatokopu na Severnem Kavkazu kepo zlata, ki tehta 990 gramov. Angleški ujetniki v Nemčiji V Nemčiji se nahaja, kakor službeno poročajo iz Berlina, v ujetništvu 1550 angleških častnikov in 35.900 podčastnikov in vojakov. vtisu od zunaj. 10 do 15 minut takšnega ležanja v polspanju popolnoma zadostuje in si ga lahko privoščimo celo v odmorih med delom. V obratu se sicer ne bomo mogli povsod stegniti, a za osvežitev zadostuje, da se za nekoliko minut »pogreznemo vase«, zlasti če se za ta čas iznebimo vseh misli. Kdor ima spočetka težave, da bi si tako odpočival, in ga moti vsak šum, naj si zamaši ušesa z vato in .zaveže oči Tehnične ovire pa kmalu premagamo. Kmalu si bomo pridobili sposobnost vriniti takšen počitek po vsakem posebnem naporu in ob vsaki dnevni uri, s čimer se bomo ohranjevali sveže in. zmogljive za ostalo delo. Pravilno gojeni kratki spanec je dragocen pripomoček k našemu današnjemu življenjskemu načinu in skrbi za zdravje. da bo hnofa Prage v najkrajše« štiri krematorije; da imajo najmodernejše zaklonišče pred bombnimi napadi ▼ prostorih egiptskega poslaništva v Londonu; da »o angleške železnice povišale tozd® cene za 6 odstotkov; da je bil za novega gurernorja Adena imenovan dosedanji brrtski rezadent v Saa-sibarn WrWy Hutton; da je zahtevala poplavna katastrofa t Franciji 551 življenj; da je na Finskem nastopil nenaden mraz; da je za vsak disciplinski prekršek ▼ rdeči vojski predvidena kazen 10 do 20 dni zapora; da so iznašli kemično sredstvo za desm-ficiranje novcev; da je prvi konvoj kitajskih kamionov sreč no prišel preko burmanske ceste; da so imeli v Pescan. Italija, te dni rahel potres, ki je minil brez škode; da so spravili kulturo riža na Japonskem pod državno nadzorstvo; da bo poletni čas na Angleškem ostal v veljavi tudi preko letošnje zime; da je pristojni nemški komisar razpustil luksemburški parlament. Prehlad mnenje ribe V ženevskem jezeru se pojavljajo zlasti na francoski strani v zadnjih dneh stoti-soči 4 do 5 cm dolgih, mrtvih rib. Gre za neko vrsto ostrižev. in ricer za ribice, ki so se izlegle lansk . leto. Po mnenju strokovnjakov je to veliko umiranje rib pripisati siloviti nevihti, ki je divjala pred kratkim in stalila sneg v gorah. Voda ženevskega jezera se je zaradi tega močno skalila obenem se je temeljito spremenila množina kisika v njej. šibki organizem mladih ribic teh sprememb ni mogel zdržati, poginile so za nekakšnim prehladom. Ribičev pa to množe-stveno umiranje rib ne skrbi preveč, kij ti ti ostriži se razmnožujejo s silovito brzino, tako da trpe druge vrste rib zavoljo tega. Nesreča bo imela tedaj rajši zaželje-ne posledice. Maršal Petain stari vodja Francije, ki se je sestal ■ Hitlerjem Zasedena in nezasedena Francija na seji v prostorih britanskega letalskega ministrstva v Londona Priprava za konserviranje sončnih žarkov Naprava z brezžičnim vmesnim prostorom Pred pragom nove zime, ki bo nemara mrzla, obhaja tega ali onega misel, kakšna sreča bi bila, če bi mogli del poletne sončne toplote prihraniti za zimski čas. Komur bi to uspelo, bi postal milijonar. A kako naj bi se to zgodilo, ko ne znamo sončne energije izkoristiti niti za trenutek, ko nam sije? Poskusov v to smer je bilo sicer dosti. ni*=>o .e pa bogve kako obnesli Morda se bo obnesla priprava, ki si jo je dal patentirati sedaj Američan C. G. Abbot. Abbotova priprava sestoji iz dolgega, v. ''astca sferičr.ega zrcala ki meče žarke na tenko vodno cev v svoji osi. Cev je črna. da vsrka kolikor mogoče dosti žar- Mrtvemu levu ukradel zlat zob Nenavadnemu zločinu sc prišli na sled v Ameriki, žrtev sta bila mrtev lev in njegov odsotni lastnik. Leva je že kot mladiča pripeljal iz Afrike znani ameriški lovec na leve Jay Bruce, po katerem je žival dobila tudi ime. Podaril ga je zoološkemu vitu v Oaklandu. Mlada žival je postala rahitična in bd bila poginila da je ni zdravil Homer Snovv, sin znanega ameriškega potovaica po Afriki. Lev »Bruce« je prišel potem kot »domača žival« k neki filmski igralki. Pri njej si je zlomil zob. Snovv ga je poslal nato k nekemu zobozdravniku, ki mu je vložil gotovo največji zlati zob, kar jih je kdaj bilo. Med tem je Bruce zrasel in ker se ga je njegova lastnica začela bati ter je bil Snovv odpotoval, so ga spet predali živalskemu vrtu. Tu je ugriznil nekega policista, ki je neprevidno ravnal ž njim, v roko in mož postave ga je ustrelil. Snovv je za njim zelo žaloval, pa je truplo izročil nekemu zavodu da ga nagačijo. Ker je Snovv potem odpotoval, so nagačenega leva dali v led. štiri leta je ležal Bruce v ledu. potem se je Snovv vrnil v Oakland in je priSel takoj, da si ogleda zamrznjenega leva. Tedaj je ugotovil, da je bil med tem časom neznan tat mrtvemu levu s cepinom izmaknil zlati zob. kov. vmesni prostor pa je brezzrače® kakor pri termovki prostor med obema stenama. Izgubi se tedaj tudi čim manj toplote. Vse je preračunano tako, da se voda v cevi skoraj trenutno spremeni v paro, ki se da potem izkoristiti kot pogonsko sredstvo. Stroj je opremljen še s pripravo, ki skrbi za to. da pride v cev vedno samo toliko vode. kolikor se je more spremeniti v paro. Tako ..cre neprestano enakomeren tok pare iz cevi na kraj. kjer lahko opravlja svoje delo. Cev in zrcalo sta nagnjena vedno tako. da dobivata sončne žarke ves dan enakomerno. Meja med obema pasovoma v Bellegardeu Razstava pesti V New Yorku se ie vršila razstava pri kateri je sodelovalo več sto »imetnikov konjičkov« s svojimi zbirkami in izdeki. Tu si videl med drugim zbirke znamk male modele podmornic steklene Dosnet-ke nekoliko tisoč žuželk, neštete škatlice za vžigalice i. t d. kakor tudi zbirko odtisov pesti, ki jih ie v svoiem prostem času delal neki zobozdravnik iz Filadelfije Ta zobozdravnik ie v zadniih devetih letih naprosil skorai vsakeea boksača. ki ie v Zedinjenih državah nastopil javno, nai mu da na razpolago za odtis v mavcu svoio stisnieno Dest. Zdravnikovo stanovanie ie zavoljo tega od vrha do tal dekorirano s strašnimi boksaškimi pestmi, ki jih ie sedai pokazal tudi javnosti. Pogreb žrtev nesreče na Sredozemskem morju V Marscilleu so pokopali nemške častnike, ki so se ubili pri nesreči letala na Sredozemskem morju. Pogreba so se udeležili nem-ki general von Mohr, italijanski general Tachini in francoski general Mon-tegau, vsi trije člani kontrolne komisije za izvajanje premirja med Nemčijo in Francijo. Pri pogrebu sta sodelovala oddelka nemške in francoske vojske. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Zanimivosti Jekleni oklop vojnih ladij vsebuje milijarde drobnih diamantov, ki jih ni videti s prostim očesom, temveč le z močnim po-večaiom. Domnevajo, da izvira trdota jekla od teh diamantov. Tvorijo se tedaj, ko se v električnem obloku železo ob navzočnosti ogljika tali in hitro ohladi. V Južni Ameriki imajo Indijanci navado, da si na nočnih potovanjih devajo kresnice na prste na nogah. To naj bi plašilo kače. Breza s kakimi 200.000 listi izdiha v vročem dnevu 300 do 400 litrov vode. Eksplozija, ki so jo opazovali pred časom v ozvezdju Herkula. se je zgodila pred kakimi 1700 leti. šele sedaj so namreč svetlobni žarki od tam prispeli do nas. S T DOTE V Ameriki kroži zgodbica o raztresenem profesorju, ki poseka menda vse, kar so si kdaj izmislili v tem genru. Mlada Američanka je po letih obiskala vseučilišče, kjer je študirala in je srečala svojega starega profesorja, ki je bil znan kot raztresenec. »Ah se me ne spominjate več?« ga je vprašala. »Takrat ste me prosili, da bi postala vaša žena...« — »Ah, seveda, spominjam se!« je vzkliknil profesor. »Nu... in ali ste poštah?« VSAK DAN ENA Učiteljica v šoli: »Tonček, ti ki si posebno bister, povej mi primer, kako doigo traja večnost?« Tonček: »Gospodična, večnost traja od prve ure do konca šolskega pouka.« (»Berlinske TK«*k*c) H. Adams Detektivski roman Preden je utegnil dokončati to misel, je zagledal deklico, ki jo je bil poljubil. Stopala je proti njemu. Njena lepota je kar sijala v blagi svetlobi večernega solnca. »Videla sem vas, da odhajate venkaj,« je šepnila, ko je obstala zraven njega. »Ali ste čakali me-ne?« Na to vprašanje ni bilo lahko odgovoriti. Če reče ne, bo nevljudno, če reče da, bo toliko kakor izpoved ljubezni. »Zelo vroče je bilo.« je dejal »Hotel sem se takoj spet vrniti, da zaplešem z vami. čeprav veste, kako slab plesalec sem.« To je bil očiten izgovor, ki Peter ni bil ponosen nanj. kajti ni mu bilo po naturi. da bi hodil okrog stvari kakor maček okrog vrele kaše; a Vera mu to pot ni priskočila na pomoč. Molčala je in čakala. kaj še poreče. »Vera. ali ste hudi. ker sem vas poljubil?« Široko ga je pogledala. »Vse je na tem. kaj pomeni.« je počasi dejala. »To pomeni, da ste prekrasna ženska, jaz pa samo navaden, povsem navaden človek « »O, ne navaden!« je skoraj strastno zašepetala. »Zelo navaden.« je ponovil. »To pomeni.« »In to je bilo vse?« Peter ni odgovoril. Vedel je, da bi se mu vsa predala, če bi jo zdajle potegnil k sebi. Dan poprej bi bil tako tudi storil, a zdaj mu je bilo povsem nemogoče. Vera pa je bila prepametna, da bi bila silila vanj. Izprevidela je, da bitka zanjo še ni dobljena, da se pa lahko ogne dokončnega poraza in morda celo izvojuje zmago. Samo trenutek je premišljevala. »Greva plesat?« je vprašala in brez nadaljnje besede sta krenila noter. Nocoj so plesali v velikem družabnem prostoru. Ce je pri večerji ujedljivost gospe Neilsonove nekoliko motila, ni imela zdaj nobenega vpliva na občo veselost. Plesala tako ni več mnogo in morda sploh ne bi bila šla plesat, da so mogli njeni ka-valirji svobodno izbirati; a Dafna in gospod Sum-mers sta gledala na to, da so ji izkazovali dolžno spoštovanje. »Tudi ti jo moraš enkrat poprositi za ples. Pat,« je Dafna šepnila zaročencu. »Papa ti bo štel to v veliko zaslugo.« »Saj tudi mora, dušica! Pojdeš potem z menoj na vrt?« »Kje pa morem —« »Tedaj bo venela ob zidu kakor bleda rožica, ki je nihče ne zaliva.« »Aii, Pat, meni na ljubo!« »Samo če tudi ti meni na ljubo —« »Nu, v božjem imenu! A hitro, preden ti jo kdo odvede.« Pat se je zmrdnil, vendar je hrabro storil svojo dolžnost ter krmaril s svojo mogočno, okorno ladjo po gneči plesalcev in kramljal z njo tako ljubeznivo, kakor da mu je poseben užitek. Gospod Bickerton si je bil zagotovil Judyjo. Oba sta dobro plesala in nobenega izmed njih ni mikalo, da bi se ogledal po kom drugem. Vse bolj nepristransko je delila svojo naklonjenost Karolina. 3ilo je, kakor da bi bil napočil vsem dekletom srečen čas. Pozno je že bilo, ko je prišel BiH Mason, da se zasuče s sestro. Videl jo je bil s Petrom Greyem na terasi in tudi opazil, kako sta skupaj plesala; zdaj je hotel vedeti, do kod so se razvile stvari. »Ne posebno daleč,« je rekla Vera na njegovo vprašanje. V tem oziru je bila njena navada, da je govorila z Billom povsem odkrito. »Bil je v moji sebi in me je poljubil — « »Sam od sebe je prišel v tvojo sobo? Saj to je imenitno!« »Ponj sem šla, ker se mi je naročnica zapletla v ogrlico.« »Lahko si mislim,« se je Bili zarežal. »Takšne reči znaš! In kaj se je zgodilo potem?« »Odšel je spet.« »Seveda je spet odšel. In na terasi?« »Se ni zgodilo nič. Dejal mi je, da mu je žal, če sem huda.« »To mu je podobno. Le igraj z njim naprej in ne umakni trnka, dokler ribica ne popade.« »Prav nič se ne zanesem, da bi popadel. Tako čuden je bil.« »Potrpi, vse pride! Sijajna si na pogled, lepa, da ti ni primere, nobena izmed deklet, kar jih je tukaj, se ne more kosati s teboj. Mislim, da se nama sreča vendar že nasmiha. Pri bridžu sem dobil deset funtov, čeprav mi Doris Grantova še ni plačala, in pri dveh, treh čednih stavah sem tudi še nekaj zaslužil. Najbrže bom pripravil Karolino Ormesbyjevo. da vtakne kake tisočake v Honduraško družbo. Potem sva —« »Bili, tega vendar ne moreš storiti!« »I kakopak, detece, rekel sem ji, da dobi vlogo deseterno nazaj.« »Bili, zmerom mi moraš vse razdejati!« Te besede je izrekla tako hitro, da jih ni mogel slišati nihče izmed ostale družbe, toda poudarek na njih je bil grenak. »Kaj hočeš reči?« je nejevoljno vpražal. »Nikoli še nisem zanemaril dobre prilike.« »A moje prilike mi vse pokvariš! Peter ve o Honduraški družbi vse, ti pa kljub temu izkušaš opehariti Karolino. Pri večerji je sedela zraven njega in ga je seveda vprašala —« »Izrečno sem ji zabičal, da mora molčati, ker je vsa stvar strogo zaupna!« »Bedak! Vprašala ga je, ti pravim. Videla sem, kako se je ozrl nate, in zdaj vem, kaj je pomenil tisti pogled. Kaj si mora misliti o tebi? Ni čudo, da me je pustil na cedilu!« »Nesmisel,« je Bili srdito zagodrnjal. »Vsako priložnost moram zagrabiti, ki se mi ponudi. S Petrom se že pogodita, samo da vržeš vse adute na mizo. Napravi ga ljubosumnega, spogleduj se nekoliko s kom drugim. Kako bi bilo z Bickeiv tonom, njegovim ameriškim prijateljem? Ta je tudi bogat, da sam ne ve, kam bi z denarjem.« Sestro je odpravil brez težave, a hkratu ga je navdajal tesnobni občutek, da utegne imeti pcavr. Socialni program HSS Govor ravnatelja Gospodarske sloge — Ostro obračunavanje s frankovci In komunisti V Zagrebu je bil širši sestanek Hrvatske seljačke stranke. Glavni govornik je bil ravnatelj Gospodarske sloge prof. Lju-devit Tomašič. Obširno je poročal o gospodarski politiki HSS in ugotovil, da so zapustili gotovi ljudje stranko čim je ta pričela izvajati gospodarsko politiko v interesu širokih slojev in je s tem prizadela interese nekaterih poedincev. Prof. Tomašič je nato nadaljeval: »Ti ljudje vodijo, sedaj podtalno, brezobzirno in celo podlo borbo proti hrvatskemu kmečkemu pokretu, proti 06-ebi dr. Mačka in banovini Hrvatski. Dokler smo se borili samo za hrvatstvo, so bili vsi ti gospodje z nami. Ko pa se je pokazalo, da mora imeti hrvatstvo tudi svojo gospodarsko in socialno vsebino, pa se je pojavila rcakcija proti temu Nas ta reakcija ne bo motila v našem delu. Nadaljevali bomo izvajanje svojih idealov in komur se kmečka Hrvatska ne dopade, lahke pooere šila in kopita Liberalno kapitalistični časi so minili. V bodoče bo služil kapita. interesi im skupnost: in ne več samo posameznikom in gotovim ustanovam. Hrvatska se-Ijačka stranka bo Izvedla v okviru banovine Hrvatske vse one zdrave misli, ki se že izvajajo v ostalem svetu. Stvarno že sodeluje in bo tudi v bodoče sodelovala pri graditvi nove Evrope. HSS ni bilo težko znajti se v novih prilikah, ker je bila že 40 let nosilka idej, ki danes zmagujejo. Tako je imela prva v svojem programu idejo, da kapital in denar ne moreta biti merilo za vse v človeški družbi, temveč samo delo. Prav tako je imela že do vsega početka v svojem programu načelo, da mora služiti kapital dolu in ne delo kapitalu. Mod Hrvati je danes pri lično d-osti političnih špekulantov, ki upajo, da bodo prišli s pomočjo levice ali desnice do oblasti v naši banovini. Pri tem pa pozabljajo, da bo vodila v Hrvatsk' politiku vedno tista stranka, za katero stoi; organ -vrani hrvatski narod, in tc je samo HSS Zaradi tega je naravnost smešno početje tistih Hrvatov, ki mislijo, da bodo prišli s pomočjo tujcev do oblasti v naši banovini Njihovo delo pa ni samo smešno in žalostno, temveč tudi podlo, ker izdajajo razne pam-flete proti HSS dr. Mačku ;n banovini Hrvatski, katerih p« s' ne upajo podpisati. Ko je izdajal dr. Mga, a. nas očuva pred viharjem, ki da-divja nad Evropo. Ako pa je njegova olja, da nam preizkušnja ne bo prizane-::a. potem se pripravljajmo na njo ma-ialno in duhovno. Kjerkoli hodite in kar-- delate, bodite vedno dobri kristjani, .obri državljani. Kdor ni dober človek, tu-:i d. :er kristjan. Klic časa je tak, da moramo danes podrediti vse verske, stanovske in politične interese našemu vrhov-r .-mu interesu: kralju in domovini. Mi vsi se moramo brezpogojno podrediti interesom naše države, ki je za nas najdražje in r; - • ■. kar nam je Bog- dal na tem svetu." Pripravljeni bodimo tudi na vse žrtve, akor so jih že doprinašala naša pretekla pokolenja.« Seja vodstva SDS V sredo popoldne je bila v Beogiadu seja vršnega odbora Samostojne demokratske stranke pod predsedništvom ministra ur. Budisavljeviča. Na seii sta poročala o političnem položaju minister dr. Budisav-evič in senator Večeslav Vilder, ki je obširno poročal zlasti o svojih razgovorih s predstavniki opozicijskih skupin. Sklenjeno je bilo. naj ostane senator Vilder še nekaj dni v Beogradu in nadaljuje svoje konference. Minister za socialno politiko dr. Budisav-ljevič je po seji odpotoval v Črno goro, kjer bo na Cetinju položil temeljni kamen za novo državno bolnico. Obiskal bo potem še razne zdravstvene ustanove v Črni gori in ostal na potovanju kakih 10 dni. O proilži?*©Yski kampanji pri nas čitatelj lista nam piše: »Glede židovskega vprašanja smo si Slovenci pač na čistem. Naš narod je vedno znal izločati tuje primesi ln semitska rasa v našem narodnem življenju ni igrala nikdar nobene vloge ne na kulturnem, ne na gospodarskem in še manj na političnem polju. Da se moramo tudi v bodoče obvarovati tega vpliva, o tem smo si pač vsi brez razlike edini. Ce je država uvedla z ozirom na prilike v nekaterih pokrajinah pratižidov-ske ukrepe — pri čemer seveda ne more biti merodajno vprašanje konfesije, temveč edinole vprašanje rase (plemena) — potem to razumemo in v okviru splošnih načel pravičnosti in človečnosti odobravamo. Ne delajmo se pa pri tem, kakor da smo zlasti za nas Slovence iznašli novo medicino, in ne pretiravajmo. Ko čitam v teh dneh »Slovenca«, kako pred našo javnostjo napihuje pomen proti-židovske borbe ter razpravlja o potrebi, da se izloči židovski vpliv zlasti tudi iz časopisja, gledališča in filma, se moram vedno od srca nasmejati. Kar se tiče filma: pri nas filmske produkcije sploh ni in torej židje ne morejo nanjo imeti vpliva. šlo bi torej, da izločimo Lz kinematografov filme, ki jih proizvajajo velike, predvsem ameriške filmske družbe ali pa v njih igrajo židovski umetniki. Ravno te dni pa čitam v »Slovencu« slavospev na znamenitega filmskega zvezdnika Munija. S kakšno pravico? Muni je vendar Žid! In v časopisju? Ne poznam pomembnejšega lista v Jugoslaviji, ki bi bil pod židovskim vplivom. Le v znanem zagrebškem velikem tiskarniškem podjetju je, ka kor zatrjujejo, tudi židovski kapital. Ravno s tem pa je »Slovenec« v ozkih stikih! In dočim glasilo Kopitarjeve ulice na prvih straneh ogorčeno obsoja židovski vpliv na časopisje in svari pred tujimi židovsko- framasonskimi vplivi, priobčuje v nadaljevanjih politično-diplomatske informacije francoskega Žida Andre Mauroisa, ki je — o groza! — povrh še framason. G. Mau-rois je gotovo odličen pisec in novinar, njegovi članki so vredni, da jih čitaš — toda po »Slovenčevem« je, kar pride iz židovskega peresa, strup ... Hotel sem vas opozoriti, kako se v življenju dostikrat tolčejo besede in dejanja — zlasti takrat, kadar ni iskrenosti ne pri teh in ne pri onih.« Profilcatoliške brošure »Domoljub« objavlja dozi v z naslovom »Proč z brošurami, ki sramotijo katoliško vero«. V njem pripoveduje, da prodajajo oo deželi razne brošure n. t»r. »Dobri in hudobni angeli«. »Vrnitev našega Gospoda«. »Odločitev« itd. O teh brošurah pravi »Domoljub«, da so prepolne laži in pohujšanja, posebno za mladino. Slovenci take literature ne potrebujejo, ker imajo že od svojih cerkvenih oblasti potrjeno sveto pismo. »Domoljub« piše: »Odločno odklanjamo vsako sleparijo, ki jo vsiljujejo nasprotniki svete vere. Naše pošteno in pobožno ljudstvo se ne da varati in zapeljati od nikogar. Čudimo se samo. da se tako popačeno berilo nemoteno prodaja in razširja, ker ie za poštenega kristjana odvratno in mu vzbuja čut nepremagljive jeze. V času. ko so ljudje silno zaskrbljeni zaradi vojnih grozot. pa se pojavljalo izmečki človeške dražbe, ki hočejo s takimi pogubnimi spisi izvabiti ljudi na nepravo pot. Opozarjamo pristojne oblasti, zlasti pa našo duhovščino. da stori potrebne korake, da take krive aoostole obojega spola, ki razširjajo nezakonite in od nikogar potrjene brošure, spravi tja, kamor spadajo. Našemu poštenemu ljudstvu oa svetujemo, naj agentom s temi brošurami pokaže enkrat za vselej vrata ter jim da zasluženo brco . ..« Švicarski listi napovedujejo presenečenja V zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov na evropskem zapadu napovedujejo švicarski listi po svojih poročevalcih iz Berlina, Rima in Londona presenečenje za bližnje dni. Tako ugotavlja berlinski poročevalec švicarskega lista »National Zeitung« iz Basku da je bil že sestanek med Hitlerjem in Lavalom v naprej pripravljen, češ da je vichvjska vlada že pred tremi mesci stopila v stike s tedaj imenovanim nemškim poslanikom v Pari z v Abetzom. Te stike je najprej vzdrževal Laval sam. Churchillov govor Francozom je prav tako nakazoval možnost nagibanja francoske vlade na os Rim-Berlin, tako da ni izključeno. da bi se Francija na strani velesil osi in Španije postavila proti Angliji. Pričakovati je zato. da nam bodo bližnji dnevi prineslli razna presenečenja. Tudi berlinski poročeva'ec «Bas1er Nachrichten« je mnenja, da bodo še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami verjetno nastopili dogodki, ki naj bi onemogočili vstop Zedinjenih držav v vojno. To naj bi bil glavni namen sedanjih diplomatskih akcij velesil osi na evropskem zapadu, češ da se Rim in Berlin tudi to pot ne bosta pustila presenetiti po akciji kogarkoli. Iz Rumunije Poročevalec »Neue Ziircher Zeitung« iz Bukarešte poroča, da izhaja novi režim v Rumuniji dnevno toliko novih odredb, da imajo vsi rumunski listi stalno rubriko o reorganizacij državnega življenja. Ker so še vedno v ospredju osebne spremembe na vseh vodilnih mestih, zlasti tudi v vseh industrijskih podjetjih, je podpredsednik rumunske vlade Horia Sima izdal oklic na svoje pristaše, naj opuste za sedaj vse Intervencije, ker hoče vlada delati v miru in se ne more pustiti ovirati od stalnih prošenj. Po najnovejši odredbi je ukinjena davčna oprostitev kraljevega premoženja in premoženja članov kraljevske družine z izjemo civilne liste kralja Mihaela ter dotacije kraljici materi. List znanega rumunskega znanstvenika in bivšega politika prof. Jorge »Neamul Romanese« je neh^l Izhajati. Poročevalec končno doznava, da so se ▼ zadnjem času v velikem Številu vrnili ▼ Rumunijo Številni emigranti, nasprotniki bivšega romunskega režima, med njimi tudi knez Barbu Stlrbey, ki je pred več ko desetimi leti zapustil domovino zaradi osebnih nesoglasij s kraljem Karolom. Bolgarija in njeni prijatelji Sofijski vladni organ »Dnes« niše v zvezi s poslednjimi manifestacijami prijateljstva in prisrčnih odnošajev med Bolgarijo in osjo Rim-Berlin med drugim: »Te manifestacije izražajo duh prisrčnosti in prijateljstva v odnošajih med narodi in bolgarskim narodom. Bratstvo v orožju ter skupna zgodovinska usoda nemškega in bolgarskega naroda, kakor tudi prijateljstvo med bolgarskim in italijanskim narodotn. ki sloni na trajnih vezeh in stalni italijanski pomoči Bolgarom. so bili te dni podčrtani tako v Berlinu kakor v Rimu in v Sofiii. Kulturne vezi med Bolgarijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani predstavljajo samo enega izmed neštetih izrazov tega prijateljstva.« Sporazum med de Gaiillom in Churchillom Od na/pada na Dakar dalje se francoski tisk bavi z vprašanjem, kaki so odnosi generala de Gaullea do angleške vlade, v koliko se je general obvezal Angliji in v koliko je Anglija namenjena poslužiti se njegove pomoči. Prva Številka novega tednika »Sept jours«. izhajajočega v Vi-chyju. je sedai objavila točno vsebino pogodbe. ki sta k* med seboi sklenila de Gaulle in Churchill. V uvodu priznava angleška vlada generala de Gaullea za voditelja »vseh svobodnih Francozov« ter obeta, da bo po zmagovitem zaključku vojne vzpostavila neodvisno Franciio v dosedanjem obsegu. De Gaulle bo ustanovil francoski prostovoljski zbor sestoječ iz kopnih, pomorskih in letalskih sil ter se bo ž niim udeleževal vseh borb proti skupnemu sovražniku. Angleška vlada se obvezuje, da ne bo tega zbora nikoli uporabila proti Francozom. De Gaulleov zbor bo imel v sklopu angleške vojske svojo upravo, svoj poveljevalni jezik in vso svojo notranjo ureditev, imel pa bo tudi posebno predora vi co za uporabo onega vojaškega materiala, ki ie francoskega izvora. Glede francoskega vojnega materiala in njegove uporabe se bo angleška vin da vedno sporazumevala z generalom de Gaullom. Obenem se obvezuje angleška vlada, da bo edinice francoskega zbora oborožila in opremila v vsakem pogledu prav tako. kakor svoje lastne čete. Glede francoske vojne mornarice ie bilo v tem sporazumu določeno, da se bodo vse ladje po možnosti poverile pove\jstvu franeskega dobro vol j skesa zbora, glede niih uporabe pa se bo poveljstvo vselej sporazumelo z angleško admiraliteto Vojne ladje, ki bi ne bile poverjene novel i-stvu dobrovoliskega zbora, bodo oodreie-i ne neposredni britanski kontroli, ostale pa bodo delovale pod nazivom »zavezni -I ške pomorske sile«. Vse ladie oa ostanejo neokrnjena last francoske države Glede uporabe francoske trgovinske mornarice se bosta sporazumela de Gaulle in angleška vlada General de Gaulle se kot poveljnik francoskega dobrovoljskeea zbca ■ podredi angleškemu vrhovnemu poveljstvu. dočim so francoske čete neposredno i podrejene le njemu. Kakor zatrjuje omenjeni tednik, ie dobil te podatke iz zelo zanesliiveffa vira. pri čemer Dristavlia. da ie de Gaulle s oosebnim pismom dne 7. avgusta pristal na vse te določbe Male države in zunanji vplivi Sofijsko »Slovo« je objavilo te dni uvodnik »Skozi rešeto«. Članek se Deča s položajem malih narodov ln izvaja med drugim: »Absurdno bi bilo misliti, da se more živlienie male države kakor na primer Bolgariie. razvijati neodvisno od vsakega zunanjega vpliva, zlasti kadar gre za takšno malo državo, kakršna ie naša. ki le komai na začetku izgradnje svoie kulture in svojih tradicij. Kolikor boli ie država majhna toliko boli ie izpostavljena takšnim zunanjim vplivom. Bolgarija 1e v tem pogledu celo ena izmed najboli izpostavljenih držav. Naša preteklost ie polna takšnih primerov. Vzemimo na nri-mer razvoj marksizma pri nas. Mnogi stebri našega nacionalnega preporoda so postali žrtve njegovega vpliva in naši intelektualci so bili razdeljeni v dva tabora. Borba proti dobro situiranim kmetom je ohoBsfvo Uprava Sokola Ljubljana — Vič ponovno poziva vse brate in sestre, ki še niso dvignili sokolskih legitimacij, žigosanih za leto 1940, da to takoi store med uradnimi urami vsak večer od 19. ure dalje. — Nadalje pozivamo vse članstvo, da do konca tega leta ooravna svoje obveznosti nasproti društvu, ker bo sicer uprava primorana vse brate in sestre črtali iz seznama svojega članstva. »Naša radost«, ki ie namenjena sokolski mladini in ie dosedaj izhajala v Liub- ljani v založništvu saveza SKJ. se ie preselila v Beograd ter bo tam izhajala naprej kot glasilo sokolskega naraščaja in dece. Nov Sokolski list bo Izdajala sokolska župa v Skoplju z nazivom »Sokolsko se-lo«. Urejeval ga bo br. Vlado Pokorni-Salabov. Namenjen ie predvsem četam imenovane župe. k; iih ie preko 100 in potrebujejo neprestanih navodil za uspešno delovanje z ozirom na razmere, ki so na področju župe v Skoplju. Smrt velikega rodoljuba dr. Veselinoviča je bolestno odjeknila v sokolskem društvu v Veliki Kikindi. Brat dr. Veselinovič se je letos pomladi kot 85 let star mož dvignjenega čela udeležil društvene smotre in je s tem pokazal, da mu tudi visoka starost ne more braniti udeležbe pri sokolskem delu. On je bil pred vojno ustanovitelj vseh pomembnih srbskih društev v Veliki Kikindi in duševni vodja tamkajšnega srbskega življa. Ob izbruhu svetovne vojne je moral bežati iz svojega prebivališča skupno s svojimi sinovi v Srbijo, kjer se je vpisal navzlic že precej visoki starosti med dobrovoljce in je kakor vsi ostali predelal pohod preko albanske Golgote, da je doživel kmalu potem vstajenje svojega naro- da in ustanovitev lepe naše Jugoslavije. Takoj po povratku v Veliko Kiklndo je nadaljeval s svojim rodoljubnim delom, zla/-sti pa se je oklenil sokolskega društva in mu leta in leta stal zvesto ob strani kot neumoren delavec ln svetovalec skupno z vso svojo rodbino. Banaško sokolstvo se bo pokojnega dr. Veselinoviča spominjalo z veliko hvaležnostjo. Kako deluje sokolsko društvo čakovec, ie najlepši dokaz dejstvo, da ie Driredilo kar tri nedelje zaporedoma tekme v različnih panogah sokolske telovadne vzgoje Dne 22. septembra so bile najprej strelske tekme, ki se jih ie udeležilo 27 članov in naraščajnikov: teden kasneie. 29. septembra so tekmovali v odbojki in 6 oktobra v prostih panogah ob udeležbi 30 tekmovalcev. Društvo ima svoi dom. ki mu omogoča tako plodno delo. Danes je čakoveško sokolsko društvo tako rek č središče varaždinske žuoe. ker ie varaž-dinski Sokol izgubil svoio šolsko telovadnico. Delavnost v beograjskih sokolskih društvih. številna beograjska sokolska društva so si ustanovila skupen mcddruštvenl odbor, ki ima iste naloge, kakor slični odbori po ostalih mestih, kjer deluje več sokolskih društev. V Beogradu je danes poleg matičnega društva še 12 društev in v Zemunu dve. Meddruštveni odbor beograjskih sokolskih društev obsega torej skupno 15 edinic. — V društvu Beograd III so imeli številno obiskane obrambne tečaje v smislu saveznih navodil; vsi tečaji so dobro uspeli. — Matično društvo je končalo v svojem domu prvi šoferski tečaj za ženske in otvorilo takoj nato drugi šoferski tečaj, ki se je zanj priglasilo iz Beograda kar 120 oseb, sprejetih pa je moglo biti le 50. Samomor invalida na sodišču Živčno bolan invalid se je zabodel v trebuh Ljubljana, 25. oktobra Nekdanja velika porotna dvorana, v kateri zdaj posluje invalidsko sodišče, je bila dopoldne prizorišče razburljivega, krvavega dogodka. Okrog enajste ure je bil poklican k razpravi zaradi invalidnine 61-letni vojni invalid Josip B. rojen v Do-brunjah. pristojen v Ljubljano in stanujoč na Opekarski cesti Proti koncu razprave se je invalid, ki je bil že delj časa močno živčno bolan, naenkrat močno razburil, po bliskovito potegnil nož iz žepa ni se zabodel v trebuh. Ves v krvi se je zgrudil brez besed in obležal ntzavesten. Po dvojnem samomoru pod Kureščkom Mlada pokojnika so pokopali na pokopališču ▼ 2elimljah LJubljana, 25 oktobra V Zelimljah so danes ob udeležbi globoko užaloščenih svojcev obeh žrtev ljubezenske tragedije, ki se je bila pred dvema mesecema odigrala v gozdu pod Kureščkom, njunih prijateljev in znancev iz Ljubljane m ob navzočnosti domačega občinstva položili trupli nesrečne G'zele Benčičeve in Franceta Novaka k poslednjemu počitku. Žalostni dogodek, ki je dal v Ljubljani in po okoliških vaseh netiva za vsake vrste govorice, pač nikoli ne bo do podrobnosti Prisotni so naglo priskočili na pomoč in poklicali reševalce. Ti so nesrečnega moža naložili na avtomobil tor odbrzeli proti bolnišnici. Ko so ga nesli na nosilnici po hodniku kirurgičntga oddelka, je hudo ranjeni invalid že izdihnil. Rana. ki si jo je zadal v sredo trebuha, je bila tolikšna. da bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Truplo so potlej prepeliali v mrtvašnico, kjer j« sledil komisijski ogled. Josip B. je živel že več let ločen od svoje žene in otrok in je že precej dolgo bolehal na živcih, kar ga je nazadnje tudi spravilo v smrt pojasnjen, ker sta vso težo zadnjih dni in zadnjih ur odnesla obupana mlada zaljubljenca s seboj v smrt. Ostavila pa sta 7 poslovilnih pisem, naslovljenih na Gizeli-ne in Francetove starše, ki pa jih je dež v tem času tako izpral, da je težko razbrati njune poslednje misli in želje iz črk. Videti je pa iz njih, da sta mlada zaljubljenca prestola v zadnjih trenutkih pred odločitvijo veliko mero gorja. ' Navedba v našem včerajšnjem poročilu, i da je Novakovemu truplu manjkala glava, I bila tedai v modi Te izdaie so se kasneie še boli uveljavile in zajele zlasti našo vse-učiliško mladino. To ie bila tedai prava moda in ker državna oblast ni ničesar podvzela proti tej J poplavi, ne moremo zlepa pozabiti teh ža- j lostnih pojavov pretek1 osti Ne želimo s i tem reči. da so veliki idejni pokreti zapa- | da in vzhoda volivaM na nas s^mo nega- ; tivno. Socialistične ;deie so dale socialni ; čut državi, duh socialne pravičnosti ter skrbstvo za šibke socialne sloie v gospo- j darskem pogledu: one so ustvarile tako rekoč ljudski gocializem Hočemo samo reči. da moraio vse velike ideje v Evrooi preiti pri nas skozi rešeto bolgarske stvarnosti. Vzemimo od njih kar ie koristno in pametno, ter iztrebimo vse. kar se ne bi moglo vkoreniniti v Bolgarijo ter bi prenešeno na naša tla postalo smešno in groteskno.« ni bila točna. V resnici se je glra ie rom držala trupla, te zveri, ki so v teh dveh mescih edine prihajale k mladima samomorilcema na obisk, so naglodale oba mrtveca. Prav tako se je za netočno izkazala domneva, da »ta se Novak in Benči-čeva zastrupila. V resnici sta si prizadejala smrt s štirimi streli iz revolverja, ki so ga našli ne daleč od njiju. Po dve krogM v vsako srce, ki se nista dali točiti drugo od drugega, sta ugonobili dvoje miartth življenj. Naš« gledališče DRAMA Sobota. 26.: Skrivalnice. Izven. Nedelja, 27. ob 15.: Pohujšanje v dottnl šentflorjanski. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Romeo ln Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 28. zaprto. Torek, 29.: Tekma. Red premierski. Sreda, 30.: zaprto. (Gostovanje v Celja: Revizor). Veseloigra z optimističnim jedrom je Olge Scheinpflugove tridejanka »Skrivalnice«. Delo pokaže sodobno Inteligentno mlado ženo, ki se zna prilagoditi moškemu idealu in mu v vseh življenjskih preobratih nuditi to, česar je potreben. V igri sta pokazani dve ženski generaciji, vsaka na svoj način. Tudi zastopnika dveh moških generacij imata od avtorice značilne poteze svojih dob. Igra ima svoj humor in nudi gledalcu razvedrilo. Igrali bodo Mira Danilova, Kralj, Avgusta Danilova k. g. Nabiocka in Lipah. Režiser prof. šest. Nedelja v drami. Prvič v letošnji sezoni bodo igrali kot nedeljsko popoldansko predstavo Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v običajni zasedbi z Angelo Sancinovo. Ja-nom. Cesarjem in Pečkom v glavnih vlogah. Veljale bodo znižane cene od 20 din navzdol. — Zvečer bodo ponovili Shakespearovo tragedijo »R omeo in Julija« z Vido Juvanovo in Janom v naslovnih vlogah. Veljale bodo iste cene kot popoldne. Premiera slovenske drame, v torek bodo uprizorili prvič po dolgih letih Funt. kovo dramo »Tekma« v režiji Milana Skrbinška. Dejanje se vrši v krogih likovnih umetnikov in pokaže dramo umetniškega samoljubja in častihlepja, ki povzroči težke rodbinske konflikte. Igrali bodo glavno vlogo ravnatelja in kiparja Lesovina Gregorin, kiparja Dane-ja Sever, Lesorinovo hčerko Vida Juvanova, njeno teto Polonca Juvanova, prof. Grušča Potokar. slugo Starič. Premiera bo v torek za red premierski. OPERA Sobota, 26.: Traviata. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Nedelja, 27. ob 15.: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Pozornosti vreden dogodek bo nocojšnja uprizoritev Verdijeve »T r a v i a t e«, ki jo bodo peli izven abonmaja. Naslovno partijo bo pela bolgarska umetnica Vanja Leventovfi, Alfreda pa žan Franci, ki bo nastopil prvič na našem odru v tej partiji V glaViii partiji očeta bomo slišali baritonista Janka, Floro bo pela španova. barona Sladoljev, zdravnika Lup-ša, sobarico Ramšakova. slugo Perko. Za predstavo je obnovil režijo Drago Zupan, dirigiral jo bo Niko štritof. Opozarjamo, naj si občinstvo pravočasno zagotovi vstopnice. Popoldanska baletna predstava bo v nedeljo ob 15. pri globoko znižanih cenah, na kar opozarjamo. V koreografiji inž. Petra Golovina in soloplesalca Borisa Pilata, s sodelovanjem naših solistk in baletnega zbora, bomo videli v pisanem sporedu najboljše točke iz raznih opernih, operetnih in baletnih predstav. V muzikalnem sporedu je poleg tujih skladateljev, tudi nekaj domačih. Predstavo bo dirigiral D. žebre. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 26.: Nenavaden človek. Red A. Nedelja, 27. ob 15.: Vdova Rošlinka. Znižane cene. Ob 20.: Nenavaden človek. R I Sobota. 26. oktobra LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Pester reproduciran koncert. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Stri ček Matiček kramlja in prepeva — 17.30: Veselje v gozdu (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delcpust igra radijski orkester. — 18.40: Sueški prekop (g. V. Pirnat). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Za uho in peto (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: »Pod drobnogledom« — vrsta satiričnih prizorov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 19.40: Plošče. — 20; Koncert orkestra in solistov. — 22: Vesela muzi-ka. — 22.50: Ples. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Pester glasbeni spored. — 22.10: Vesela muzika. — Sofija 19.50: Mali orkester. — 20: Petje in lahka godba. — 22: Bolgarske pesmi in plesi. _ Praga 19.25; Češke pesmi. — 19.40: Mali orkester. — 20.20: Pester spored. — Berlin 19.20: Veliki in mali orkester ter solisti. — Rim 19.45: Gcdba na pihala. — 20.20: Vokalni in instrumentalni koncert. — 22; Lahka glasba. — 23.15: Ples. Kinematografi Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 20.15 in jutri ob 16. in 20.15 film iz azijske džungle »Zmaj Azije«. V glavni vlogi Peter Lorre. Prihodnji film bo v četrtek in na praznik v petek: »Brezdomci«. Ne zamudite! (—) Sevnica. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri vsakokrat ob 8. uri zvečer francoski družabni film »Mesto greha«. V nedeljo popoldan odpade kino zaradi ponovitve igre »Krivoprisežnik«. (—) Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popoldne in zvečer ob običajnih urah krasen cirkuški film »V krempl jih usode«. Za dodatek kratek zabavni film. Jesenice. Zvočni kh» Radio bo predvajal danes in jutri ob 20. (v nedeljo tudi ob i">. uri) velefilm »Union Pacifik«. Film je v režiji slavnega OecOa B. de Milla. Za dodatek tudi vojni zvočni tednik. Zaradi tare ne dolžine prosimo cenj. občinstvo, da prfl" -"a točno. Sledi za Vse svete rf>rtr-kac. ŠPORT V ligi postaja vroče Štiri važne ligaške tekme jutrišnje nedelje Spet štiri tekme bodo jutri na sporedu T slovenski ligi in vsaka posebej je po svoje važna za vsakega izmed udeležencev. Tekmovanje se polagoma bliža zaključni fazi in paziti je treba na vsako točko in na vsak zgoditek. V ligi postaja vroče, ne samo onim, ki se potegujejo za najboljša mesta, temveč vsem prav do zadnjega. Najbolj vroče bo to nedeljo na igrišču SK Ljubljane, kjer se bo reševalo vprašanje: Kdo bo prvi? To vprašanje zanima že danes vso našo športno javnost, odgovor nanj pa bo dala jutrišnja ligaška tekma na igrišču Ljubljane, V nr se bosta ob 14.45 spoprijela trboveijb.ii Amater, prvi na prvenstveni tabeli, in belo-zelena Ljubljana, ki zavzema zdaj drugo mesto. Ljubljančani imajo za svoj jutrišnji nastop mnogo prednosti in če jim smemo zaupati, smo prepričani, da se bodo jutri usidrali na prvo mesto, vsekakor s pogojem, če mariborski železničar ne bo prehudo obračunal z žilavimi Marsovci. Ljubljansko tekmo bo sodil sodnik g. Konič iz Maribora. V predtekmi bosta nastopili juniorski reprezentanci Ljubljane in Maribora v izbirnem srečanju za sestavo juniorske reprezentance SNZ, ki bo v nedeljo 3. novembra igrala proti enaki enajstorici HNS. Naši juniorji so že često zaigrali prav dobro, jutri pa bodo zbrani na igrišču Ljubljane najboljši izmed njih, tako da bodo gotovo navdušili gledalce. Občinstvo opozarjamo na jutrišnji dvojni spored na igrišču od Tyrševi cesti in ga vabimo, naj pride bodrit ljubljanske belo-zelene, če hoče spomladi spet gledati nogometne tekme z renomiranimi srbskimi tn hrvatskimi klubi. Maribor v Kranju V Kranju bodo v nedeljo na zelenem polju gledali še drugega predstavnika mariborskega nogometa — moštvo ISSK Maribora. Prvo srečanje med Mariborom in Kranjem, se je končalo remis (1:1), in sicer na mariborskih tleh. Mariborčani goje za oko lepo in tehnično igro. ki pa le ne pride do prave veljave, če zna nasprotnik uveljaviti start in brzino. Nedeljski gost uživa v Kranju prijeten sloves še lz prejšnjih nastopov in zato je med ljubitelji nogometa za nastop Mariborčanov mnogo zanimanja. Tekma bo gotovo zanimiva, saj bo Kranj to pot skušal popraviti nesrečni poraz, ki ga je moral zadnjo nedeljo spraviti v tekmi s prvim predstavnikom mariborskega nogometa. Tekma se bo pričela ob 14.30. Bratstvo v Celju Na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju se prične jutri ob 14.45 ligaška tekma med celjskim Olimpom in Bratstvom z Jesenic. Ker je Bratstvo v dobri formi in bo vsekakor tudi Olimp napel vse sile, da doseže časten rezultat, bo srečanje gotovo zelo razgibano ln zanimivo. Sodil bo g. Kopič iz Maribora. Ob 13.45 se prične na istem igrišču prvenstvena tekma mladin Olimpa in Jugoslavije, ki jo bo sodil g. Spat. • Četrta ligaška tekma bo jutri na mariborskih tleh, in sicer med domačim železničarjem in ljubljanskim Marsom. Ljubljančane čaka to nedeljo huda preizkušnja, deloma pa je od odpora, ki ga bodo nudili jutrišnjemu nasprotniku, odvisna celo usoda SK Ljubljane. Tekma bo ob 14.45 na stadionu železničarja. * V ljubljanskem I. razredu bo po sklepu SNZ odigrana ta dan samo ena prvenstvena tekma, in sicer MOSTE—DISK V borbi za obstoj v I. razredu se bosta jutri ob 14.30 na igrišču Most spoprijela gornja nasprotnika. To bo borba dveh izenačenih moštev, ki ju odlikuje izredna borbenost, žilavnost in izdržljivost. Diskovci so se letos močno popravili, to so okusili Hermes. Jadran in Korotan, ki so le s težavo dosegli neodločene rezultate. Posebno remis s Korotanom priča, da so Dom-žalčani tudi na tujem terenu nevarni. Mo-ščani se bodo morali pošteno potruditi če bodo hoteli ugnati ambiciozne Domžalčane. V predtekmi ob 13.15 nastopita juniorski moštvi Most in Grafike, tudi za točke. Obe tekmi bosta ob vsakem vremenu. V nekaj vrstah Tri prvenstvene tekme SNZ razveljavljene Iz zadnjega »Službenega vestnika SNZ« posnemamo, da so bile na zadnjih sejah upravnega odn. tehničnega odbora SNZ razveljavljene tri prvenstvene tekme iz letošnje sezone. Upravni odbor je razveljavil verifikacijo prvenstvene tekme med Kovinarjem in Ljubeljem s 3:0 v korist Kovinarja tako, da se ta tekma verificira z jansko doseženim rezultatom 4:3 za moštvo z Jesenic. Ostali dve tekmi sta bili v obravnavi šele pri tehničnem odboru in bo glede njih imel zadnjo besedo še upravni odbor. Med njimi je na prvem mestu ligaška tekma med Marsom in Kranjem, v kateri je dne 15. septembra Kranj zmagal z 2:1. Tehnični odbor se je pri presoji Marsovega protesta pridružil mnenju sodniškega odbora, češ da je sodnik v tej tekmi kršil pravila in sploh ni bila odigrana regularno, in tekmo razveljavil. Drugi protest se nanaša na prvenstveno tekmo med Diskom in Jadranom, ki se je končala neodločeno z 2:2. Tehnični odbor je tekmo razveljavil iz razloga, ker takrat, ko je bila odigrana, igrišče SK Diska v Domžalah še ni bilo verificirano. SAS prekinil odnošaje s Hrvati V obrambo kaznovanih srbskih in hrvatskih atletov — zdaj jih je .zaradi znanih drakoničnih kazni v zvezi z nastopom na carigrajski balkaniadi skupno prizadetih šest — je upravni odbor srbske atletske zveze na zadnji seji strogo obsodil to postopanje zagrebške zveze in sprejel sklep, po katerem prekinja vse športne odnošaje s hrvatsko atletsko zvezo vse dotlej, dokler ne bodo razveljavljene kazni nad atleti, ki so sodelovali v reprezentanci kraljevine Jugoslavije na XI. balkanskih igrah v Carigradu. Razen tega bodo Srbi sprožili spontano akcijo za zaščito kaznovanih atletov s posebno peticijo, na kateri bodo zbrali podpise čim večjega števila aktivnih srbskih in tudi slovenskih atletov. Zahtevali bodo, da se suspendira hrvatska atletska zveza in ustavi delovanje ostalih narodnih zvez, da bi se mogli ustanoviti novi forumi za to panogo. Kakor pravijo, bodo atleti iz vse države tukaj nastopili solidarno in o teh dogodkih obvestili tudi najvišje oblasti v državi; prepričani so, da bo slednjič morala zmagati pravična stvar zagrebških atletov. Za sestavo državne reprezentance proti Nemčiji, ki bo dne 3. novembra igrala v Zagrebu, je vrhovna nogometna zveza v Beogradu po odobrenem dopustu zveznega kapetana Boška Simonoviča poklicala na pomoč kapetana HNS Joža Jakopiča. Kakor pravijo .namerava on pritegniti za sestavo najboljšega moštva Jugoslavije naslednje igralce: Glaserja, Brozoviča, Dub-ca, Djaniča, Jazbinška Lechnerja, Cimer-mančiča, Valjareviča, Božoviča, živkoviča Aco in Matekala. Za rezerve bi bili določeni Jožo Matošič. Rafanelli in Kacijan. Zveznemu kapetanu v premislek Anonimni pisec nam ie poslal nekaj vrstic z nekaterimi predlogi za zveznega kapetana. ki ga ie v teh dnevih zadela naloga da mora sestaviti slovensko juniorsko nogometno reprezentanco za na-stOD 3 novembra proti hrvatski v Zagrebu. Po pravilu, da mora vse anonimno v koš. bi ti nasveti prav za prav ne smeli priti v javnost, vendar posnemamo glavno iz njih zaradi tega. ker kaže. da imamo v naši sredi le še nekatere prijatelje nogometa, ki bi sem in tja le radi pomagali. da bo ta naša tako zaostala športna panoga morda le kdaj enakovredna oni na Hrvatskem ali v Srbiji. Anonimnemu piscu svetujemo pri tej priliki, naj se prihodnjič obrne kar na zveznega kapitana samega, ki mu bodo njegovi nasveti gotovo najbolj dobrodošli, tem bolj. ker se mu tako redkokdaj ponudi prilika da bi stopil v funkcijo. Prijatelj, ki ga skrbi na-sitop naših juniorjev v Zagrebu, pravi med drugim: »Sestava nogometne reprezentance ne bi delala težave nekomu, ki ves naš juniorski material pozna in mu je znano, da so pri nas klubi, kjer se mladina uri brez vsakega nadzorstva in v katerih o sodobnem sistemu igranja nogometa skoraj nimajo pojma. Ze pri sestavi državnih reprezentanc se je pokazalo, da ie bila na1-boljša ona, ki je bila sestavljena iz igralcev čim manj klubov, ker drugačna ne more biti homogena in more imeti uspeha. Danes igrajo v nogometu W sistem. Katero juniorsko moštvo ga pozna razen nekaterih igralcev v SK Ljubljani in Her-mesu? Ta sistem se ne da naučiti niti v enem letu. kaj šele v enem tednu. Za to igro so torej potrebni igralci, ki io že poznajo in morajo biti med seboj vigrani. Saj vendar ne bomo dopustili, da bodo naši juniorji brez sistema kot muhe brez glave letali po velikem igrišču v Zagrebu, in se morda niti po imenih ne bodo poznali med seboj. Za ta naš nastop ne smemo delati nobenih poizkusov, temveč sestaviti homogeno ena.jstorico iz igralcev klubov, ki poznajo in igrajo sodobni sistem nogometa.« Bratom in sestram na meji — pomoč! DESETI NOVEMBER dan narodne zbirke CMD Za ohranitev športnega kluba v Slovenjem Gradcu V ponedeljek ob 20. bo v posebni sobi restavracije pri Golobu v Slovenjem Gradcu izredni občni zbor SK Slovenjega Gradca. Te dni, ko se nekje pripravljajo za razpust kluba, drugje pa govorijo o bodočem delu, je treba še enkrat sprožiti vprašanje, aii bo slovenjgraška javnost prišla na občni zbor in podprla delo odbora ali ne. Kajti delati za klub ni samo dolžnost odbora, temveč vsega članstva in tudi širše javnosti. Ali ne bo z razpustom kluba zaspala športna misel med prebivalstvom? Ne! Klub se mora dvigniti, to mora biti želja in volja vsega slovenjgraškega prebivalstva. Upamo, da se bodo našli ljudje, ki bodo spet dvignili klub iz mrtvila in bomo že v najkrajšem času lahko spet gledali športnike iz Slovenjega Gradca na delu — na zelenem polju. Iz Slovenske nogometne zveze (službeno). Za medmestno tekmo podmladkov Ljubljana—Maribor 27. t. m. določam naslednje igralce: Mikuš, Lindtner, Rupar, Sedej, Perharič, Kroupa Aco, Vovk, Peli-con, Grošelj (Ljubljana), Tomažič (Grafika), Rogelj (Svoboda), Sočan Dušan, Raz-bornik Franc (Hermes), Trškan ("Mladika), Kumer Jože (Korotan), Urbančič (Jadran). Omenjeni igralci morajo biti v garderobi SK Ljubljane 27. t. m. ob 12.30. S seboj morajo prinesti spodnjo opremo. — Stane Deržaj, s. r., zvezni kapetan. Iz Slovenske nogometne zveze (službeno). V smislu pooblastila s seje u. o. z dne 22. t. m. se odgodita prv. tekmi Jadran—Grafika in Svoboda—Korotan, določeni za 27 t. m., ker bodo nekateri igralci teh klubov določeni v moštvo za medmestno tekmo podmladkov Ljubljana—Maribor 27. t. m. — Tajnik I. SK Slavija. Jutri ob 9. naj bodo vsi igralci I. in juniorskega moštva v klubski sobi. Keržan in Skapin sigurno. Načelnik. Iz iivljenja na deželi SEVNICA. Na sokolskem odru se ponovi danes v nedeljo ob pol 16. narodna igra v 6 slikah »Krivopriaežnik«, ki je bila ob prvi uprizoritvi deležna obilnega priznanja in uspeha. Iz Trbovelj t— Pozor, delavci izseljenci! Po novih odločbah bodo mogli vsi naši delavci, ki še žive v Nemčiji, kakor tudi oni. ki so se vrnili v domovino in tukai žive. dobiti vse svoje prihranke do vključno 31. decembra 1939.. ki so ostali v Nemčiji blokirani od prejšnjih let in to po klirinškem tečaju. Zaradi tega naj se trboveljski občini nujno prijavijo vsi oni delavci v tei občini, ki pridejo v ooštev ter podajo naslednje podatke: ime in priimek, sedanje bivališče, kje je v Nemčiji delal in kdaj, kje se nahaja denar in od kdaj. znesek v markah in na kateri naslov naj se pošlje denar. t— Važno zdravstveno predavanje. Kolo jugoslovenskih sester priredi v nedelio 27. t. m. ob pol 15. uri v gospodinjski šoli na Vodah zdravstveno oredavanie o bolezni otrok. Predava priznana zdravnica za otroške bolezni gospa dr. Tavčar-Kon-valinka iz Ljubljane. Vstop ie prost Ženam in materam se priporoča, da se poučnega predavanja udeležijo v čim večjem številu. t— Opozarjamo vse trboveljske delodajalce, da se morajo njihovi uslužbenci v smislu zakona o zatiranju nalezljivih bolezni še v teku tega mesca podvreči ponovnemu zdravniškemu pregledu in sicer dnevno med 17. in 18. uro razen ob sredah in sobotah. Lastniki, ki sami vodijo v ooštev prihalaioče obratovalnice se morajo prav tako podvreči ponovnemu zdravniškemu pregledu s posebnim ozirom na odprto tuberkulozo. t— Roditeljski sestanek. Upraviteljstvo H. deške ljudske šole v Trbovljah sklicuje v nedeljo 27. t. m. ob 15. roditeljski sestanek za starše všolanih otrok. Starši, pridite v čim večjem številu! Posebnih vabil upraviteljstvo šole ne bo razposlalo. ugaja očesu i/ pri umetni svetlobi Dobijo se v strokovnih optičnih trgovinah. Izčrpen prospekt „Uro" brezplačno pri Carl Zeiss - Jena ali M. Pavlovič - Beograd - poStni predal 411. POTREBUJEMO 850 metrov žične vrvi (Tragseil) 21 mm premera; 1700 metrov žične vrvi (Tragseil) 19 mm premera; 1700 metrov žične vrvi (Zugseil) 14 mm premera. Ponudbe poslati šumadiskoj Kreditnoj Banci, Beograd, poštanski pret. 376. ROTBART EKSTRA TENKO 10 kom. Din 15.- Varujte se patvorb! HALI OGLA CENE MALIM OGLAS Po 50 par za besedo, Dm 3.— davka za vsak oglas in enkratno pn stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki išče j službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopi.s in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davk; za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj' naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.-Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davi-:.' za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj' naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Kam pa,kam 7 Beseda 1 Din. davek Oin. za iifro ali dajanje naslova 5 Din NaJmanlSt znesek 20 Din '.I Pri Putrihu danes ln Jutri ples Vsi vabljeni. 290S8 18 Gostilna Poljšak vljudno vabi danes, v soboto ln jutri r nedeljo na vesel družabni ve čer. Igra prvovrstna god ba. Domače koline ln sladki mošt. 29098-18 Službo dobi? Beseda 1 Din. davek a Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman»šl znesek 20 Din Kuhar prvovrsten. uren, pošten, dobi takoj stalno službo v LJubljani. Ponudbe na On-L odd. Jutra pod šifro s Prvovrsten kuhar«. 28983 1 Cvikarja - natezovalca tudi mlajšo moč, začetnika sprejmemo takoj Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Tovarr.a čevljev«. 28978-1 Kuharico starejšo moč, Išče bolj ša gostilna v manjšem mestu. Nastop takoj. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra kuharica«. 28979-1 Kleparski pomočnik vešč splošnega kletarstva lz. vodne lnstalaci je se takoj sprejme. — Neuman Karol. Jesenice Gorenjsko. 29048-1 Krojaškega pomočnika za velike komade, sprej me salon šefic, Ljublja na, Sv. Petra nasip 2S 29064 : Službe išče Vsaka beseda 50 par. zs> dajanje naslova S Din najmanjši znesek 15 Dir Čebelar - upokojenec z 30 letne Drakso lr. lastnim vzornim čebe larstvom, išče zaposlit ve. Sprejme tudi mesto oskrbnika ali hišnika v kraju, ki je za čebelarstvo ugoden. Cenjene ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod Z»elo skro men«. 28981 2 Mlad fant star 24 let, nekadilec. Išče službe sluge, hišni ka ali skladiščnika. Sem vajen dela in pošten. — Naslov v vseh posl. Jutra 29073 2 Zobotehnica vešča v delih v zlatu ln kaučuku. išče zaposlitve Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zobo tehnlca«. 29C89 2 Dekle srednjih let želi službo kot gospodi nja pri starejšem gospodu. najraje v Mariboru ali okolici. Ponudbe po siati na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod značko »Poštena Stajerka«. 29099 2 Trgovski sotrudnik verziran manufakture, galanterije. konfekcije, z daljšo prakso, zmožen samostojnosti, Ia rc, ferencami, zanesljiv, vesten in pošten, želi namestitve. z 10-15.000 din kavcije. Vzame tudi mesto poslovodje navedene stroke. Ponudbe pod ^Podjeten, zmožen« na cgl. odd. Jutra. 28970-2 W3SEESSM Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Jesenove sadike proda vsako množino graščina Boštanj. o- Bo-štanj. 29034-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajan osvetska cesta St. 3. tel. 23 81. 29029-20 Dvosobno stanovanje komfortno. Išče mirna mirna stranka dveh oseb centru. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod Komfort 1000«. 29032 21a Enosobno ali dvosobno stanovanje Išče mirna gospa. Ponudbe pod »Ljubljana ali okolica« na ogl. od-de'ek Jutra. 20055 21 a Stanovanje soba in kuhinja, odnosno dve sobi, se odda. — Naslov v vseh pos!. Jutra, 29074-21 Stanovanje 2 ali trisobno, po m< ž-nosti komfortno, i,- ;•>» 4-lanska družina z:-, takoj ali za december Ponudbe ped »Najraje v centru« na ogl. odd. Jutra. 29114 21a ^T i Ji Opremljeno sobo oddam takoj dvema osebama v centru mesta. Cankarjevo nabr 7, IT nadstr. 29 '30 2~!a Opremljeno sobo kopalnico oddamo - a-mo boljši stalni osebi v Mai gaje vi ulici 6. blizu gorenjskega kolodvora. 29065-23 )ve ali eno manjšo prazno sobo za pisarno iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 29119 23 Pri Celju naprodaj tristanovanjska vila. Informacije v gostilni Murko, Trnovi je pri Celju. 29106 20 S^SssSP?« jfff ^"^- "sap-* Vsaka beseda 50 par 'a dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 15 D:n Sobo za stalno išče za tatooj ali do L decembra soiiden. pr.>-čen drž. uradnik. p-> nudbe na ogl. odd. Jutra pod »E, B « 28S52-2'^a i Dovršili so svojo lepo življenjsko pot v častitljivi starosti 95 let, ter odšli za vedno od nas, naš ljubljeni oče, dedek in pradedek, brat in stric, gospod Ivan Korče posestnik Pokopali jih bomo v nedeljo r OerknlcL Ljubljana, Blatna Brezovica, Cerknica, Nft, dne 25. oktobra 1940. Žalujoči: Leopoldina Bergant. hči; rodbine: Bergant, Markelj, Korče Sobo opremljeno ali prar o, svetlo, s hrano ali br iščem za sina ak&dc i i-ka. najraje z družinskim stikom. Plačam točno. — Ponudbe na ogl. od<'*l. Jutra pod »Zelo s: den«. 28934 ^ :a Opremljeno sobo v središču mesta, s posebnim vhodom, lščom za 1. november. Cenj. ponudbe pod » Zanrc b« na ogL oddelek Jutra. 29078-2.* Zelje kromptr ln čebulo dobavlja Josip Lah, Oslu-ševcl pri Ptuju. 28528 33 Krompir čebulo ln zelje dobavila Josip Lah. Cteiuševcl pri Ptuja. 28526 33 ; -v': ; f Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš priljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, stric ln tast, gospod Matija Pribošič zvaničnik v pokoju In posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 26. oktobra, ob pol 4. uri iz hiše žalosti, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XXL (Stan in dom) na viško pokopališče. Ljubljana, Konjloe, Pag, dne 25. oktobra 1940. ■M y.v- Žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja asa konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno (*, d. kot tiskarnarja Pran Jerar. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val w Ljubljani.