Pomenki o družtvu sv. Mohora.
Slavno vodstvo družtva sv. Mohora v Celovcu je razglasilo te dni imenik družbenikov v letu 1852 in račun dohodkov in stroškov.
Število družbenikov, ki se je dosihmal naraslo že čez 800, je zneslo konec preteklega leta 715, med kterimi je nar več gospjdov duhovnega stanu (okoli 530), za temi nar več gosp. učiteljev (okoli 60 — 70); ostala stotina pa je iz mnogoverstnih druzih stanov. Spet nam je ti imenik nov dokaz, da nar veči in nar krepkeji pod pora domačega slovstva so bili od nekdaj in so še dandanašnji duhovni gospodje.    Slava!
Z živim veseljem smo tudi brali na pervi strani imenika, da pod krilom svitlega knezoškofa Lavantinskega ^^. Slomseka omenjeno družtvo stoji, ktero ravna in osker-buje en gosp. vodja s tremi odborniki v Celovcu; zraven vodstva je imenovanih še 10 odbornikov bivajočih v Celji, Gorici, Ljubljani, Mariboru in Terstu, kterih opravila pa nam niso znane.
Znesek vsih dohodkov iz vpisnine, letnine in posebnih daril preteklo leto je bil 3054 fl., med kterimi nam je hvaležnega serca omeniti krasnega dara s 500 fi., s kterim so svitli knezo-škof pokrovitelj lepo podlago položili družtvu in tudi po tem načinu djansko razodeli vnovič iskreno ljubav do naroda našega.
Stroški so znesli v vsem skup lani 2375 fl. 37 kr. in scer za tiskanje in vezanje izdanih knjig 2077 fl. 49 kr.,—za rokopise 117 fl. 12 kr., zares
celo majhin znesek, ki hvalevredno priča, da so bi gosp. »pisatelji komaj le stroške za papir in prepis poverniti dali; — za pisarne potrebe se je izdalo 32fl. 37 kr., tudi ti stroški so tako majhni, da se iz njih očitno vidi, kako varčno ravna vodstvo z družbenim premoženjem ; — stroški za poštnino so bili 100 fl. 9 kr., za razne druge potrebe pa 48 fl.
Po poplačanih stroških je konec leta družtvu ostalo gotovine 678 fl.  13 kr.
Na svitlo dane so bile lani sledeče knjige:
1) Blagomirpuščavnik (podučivna in kratko-časna povest za mlade in odrašene, po nemškem) v 1000 iztisih. 2) Povestnica goriške škofije v 600 iztisih. 3) Šola veselega petja v 1000 iztisih. 4) Domači ogovori (pridige) po nedeljskih e v a n-geljih v 1000 iztisih. 5) Gofina razlaganje cerkvenega leta v 1000 iztisih. Ilazun teh novo tiskanih knjig je vodstvo nakupilo in tudi družbenikom razposlalo 735 iztisov g. Robidovega naravoslovja, in pa 145 iztisov Slovenske Bčele.
Ce pregledamo petero na svitlo danih novih večidel zlo obširnih knjig, moramo tudi od te strani vodstvu čast in hvalo dati, da je marljivo delalo, ker toliko knjig na dan spraviti, prizadene mnogo skerbi in truda. Taka delavnost pa zasluži tolikanj veči spoznanje, ker se vse edino le iz čiste ljubezni do domovine opravlja. Gosp. vodju Einšpieler-u in odbornikom g. Robidu, g. Rud-mašu in g. Janežič-u gre tedaj o tem očitna hvala!
Ako se tedaj ozremo od ene strani na delavnost družtva o preteklem letu, moramo hvaležni biti za to, kar je lepo doveršilo, — ako se ozremo na množico družbenikov, moramo veseli biti, da tako obilo napreduje in da je v kratkem času iz nježnega deblica že precej močno drevo postalo, kterega sad ima biti večji omika slovenskega ljudstva — njegova dušna in posvetna sreča.
Omenivši z veseljem in z zasluženo pohvalo delavnosti našega družtva bodemo na dalje preiskali: ali dosega pohvaljeno družtvo po ti poti svoj namen vsled svojih postav? Odkritoserčno bodemo svoje misli in svoje želje razodeli, pa ne da bi jih komu vrivati hotli, ampak le v prevdark in pretres jih podamo slavnemu vodstvu in vsim g. družbenikom. Zna biti, da so naše misli krive; radi bomo po tem spoznali svojo pomoto; zna pa tudi biti, da se ne bojo — saj popolnoma ne-overgle, in veseli bodemo potem, ako smo kaj pripomogli k popolni dosegi blazega družtvenega namena. (Konec   sledi.)
—    175   —
Pomenki o družtvu sv. Mohora.
(Konec.^
Namen družtva je v §. 2. njegovih postav tako določen: „Na svetlo dajati in razširjevati dobre knjige, ki um, serce in voljo I j a d i razsvetliti in po-žlahniti in se zraven tudi dober kup razprodajati zamorejo".
Po tem praviiu smo si bili svesti, da namen našega družtva bo ravno tisti, kakor so nameni enacih družtev v druzih deželah in na priliko Dunajskega pod imenom ??Verein zur Verbreituns: niitzlicher vvohlfeiler Volksbiicner". In popolnoma poterjeni v teh mislih smo bili s ^povabilom", ki ga je čaetito vodstvo 1. januara 1852 razglasilo, v kterem se bolj določno namembo družtva izrekuje v sledečem: „dobre in koristne bukve izdajati, jih med ljudstvom razširjevati, tako slovenski narod izobraževati in nase slovstvo p» mogočosti podpirati in povzdigovati".
—    178    —
Koristne knjige dober kup med ljudstvom razširjevati je tedaj, ob kratkem rečeno, cilj in konec našega družtva, ki je za slovenski narod ravno tako, če ne se bolj potrebin, kakor so enake družtva v družin deželah.
Ako pa pogledamo na število lani izdanih knjig v primeri s številom družbenikov, in na ceno, po kteri se ostala mervica prodaja, se nam dozdeva, da je slavno vodstvo družtva sv. Mohora bolj pot „mati ce", kakor „družtva za izdajanje koristnih cenih ljudskih knjig" nastopilo. Želeli bi bili is lanskega imenika zvediti: koliko se je vendar izdanih bukev med ljudstvo ra-zun družbenikov spečalo ?
Po naših mislih in vsled družtvenega namena se ne izdajajo bukve za družbenike, ampak več mož v družbo zedinjenih jih izdaja za ljudstvo, za preprosti narod, kteremu še na toliko strani koristnih bukev manjka. Ljudstvo je cilj in konec, družtvo je le sredstvo, pripomoček k temu cilju in koncu. S številom družbenikov ne more omejen biti namen družtva. Tako razume tudi Dunajsko družtvo svoj namen in ti zapopadek se nam zdi edino pravi. Da družbeniki pri tem tudi izdane knjige dobivajo, je le mala stvar, nikakor pa poglavna. Kdor stopi v kolo tacega domoljubnega prizadetja, temu ne sme mar biti za tiste goldinarje, ki jih na leto daruje družtvu, da bi jih v knjigah povernjene dobil; naj blagodarniši povračilo naj je vsacemu družbeniku to: viditi, da tudi z njegovo pripomočjo je šlo tisuč in tisuč koristnih knjig med ljudstvo, ki mu um r azs vitljuj ej o in serce pozlati nuje j o. Kdor stopi v kakoršno koli občnokoristno družtvo le s tem namenom, da svoj denar nazaj dobi v blagu (dass er sein Geld herauskriegt) , tak naj stopi v družbo akcionarjev, ne pa v družtvo za prid člo-veeanstva!
Brez ovinkov moramo reci, da smo se čudili, ko emo v nekem družtvenem časniku {^ali v „Slov. Bčeli" ali „Solsk. prijatlu" se ne spomnemo veči lani brali: „kako je to, da ne stopi več kmetov v družtvo sv. Mohora?" To nas je popolnoma prepričalo, da se še nismo porazumili o namenu družtva. Po naših mislih ni na tem celo nič ležeče, ali je kaj kmetov družbenikov ali ne; le to je poglavna reč: ali si veliko kmetov in eicer naših ljudi po družtvu izdanih bukev kupuje. Tri goldinarje scer ni veliko , vendar od preprostega človeka jih ne moremo lahko terjati.
Da bo pa ljudstvo po družtvu izdajane knjige rado kupovale, mu morajo na eno ali drugo stran koristne in pa prav dober kup biti.
Koristne mu bojo za dušno in posvetno srečo, ako se volijo zapopadki bukev iz obilnega zaklada tistih reči, ktere zadevajo ljudsko omiko, ki dušo in telo dotika ; tu sem spadajo pobožnosti poduki vsake verste, zemljopisne, zgodovinske, naravoslovske, gospodarske, die-tetične reči, življenjopisi pridnih , poštenih mož , ki so si iz revšine pomagali k premoženju ali imenitnemu stanu, in sto druzih reči, kterih nam ni treba dalje razlagati. Od svitlega knezoškofa gg. Slomšek-a nekdaj izdane zlatega denarja vredne bukve pod imenom „Blaže in Ne-žica" nam djansko kažejo, kaj vse spada v obsežje lj ud-ekih bukev. V teh bukvah, kakor v neprecenljivih ^Drobtinicah" najdemo lepo kazalo (die Schlagvvor-ter), po kterem naj se volijo predmeti bukvic, izda-janih po družtvu sv. Mohora. Prav bi pa tudi bilo , da bi se naše družtvo oziralo na druge družtva euacega namena, postavim, na Dunajsko družtvo, ktero ni zaspalo, kakor smo v„Solsk. prij." nedavnej brali, ampak prav lepe in podučne bukvice med ljudstvom razširja pod imenom „ve čer niče" (Abendstunden). Vse take knjige ee ve da morajo  spisane biti tako ,   da so   razumu pro-
—    179    —
stega ljudstva primerne, kteremu hočemo „um razjasniti in  serce   požlahuiti".
Da bojo pa po družtvu za ljudstvo izdavane bukve prav prav dober kup, ne smejo obširne biti, ampak majhne bukvice morajo biti. Velike bukve ne morejo dober kup biti, to vsak ve, — al znano je tudi, da ve lici h bukev ne berejo ljudje tako radi, kakor majhnih. Dober kup bukvice si vsak rad kupuje. Dosti je, da so take bukvice 3, 4, k večim 5 pol debele; veljati ne smejo čez 10, 13 kraje, ali k večim petico. Ce bi se vsacih po 3 ali 4000 razprodalo , se bo namen družtva dosegoval, in da se dobrih bukvic toliko razproda po vsih slovenskih deželah, nas skušnje uče. Ce se tacih majhnih bukvic, ktere imajo tudi družbeniki brez plačila dobivati, vsako leto le petero na svitlo daje, se bo neizrečeno veliko v omiko ljudstva doveršilo in dobrega semena za-sejalo, da bo kaj. Pokazalo se bo po tem tudi: al bo vstanovljenja isti ne potreba ali ne. Kakor sedaj premoženje družtva stoji, je ravno potreba ni, čeravno je res, da denarja ni nikoli preveč. Po naših mislih se ni bati, da bi družtvo kadaj opešalo, ker bi zares žalostno bilo, ako bi se edino to naše slovstveno družtvo na krepkih nogah ohraniti ne moglo. Domoljubje, če se mora neprenehoma djansko razodevati, je scer žalibog! povsod redka reč, — al obupati vendar ne smemo o taki zadevi , ktero tudi majhna množica iskrenih mož ohraniti zamore po omenjeni poti '**). Sicer pa kar vlago kapitala enkrat za vselej vtiče : naj se to na voljo vsacemu družbeniku da, pa vsim družbenikom naj se naznanita prememba postav in s povabilom naj se jim pove: s kolikšno vložbo se zamorejo rešiti vsakoletnega plačevanja. Kolikšna pa naj bo vložba enkrat za vselej, ni po naših mislih treba, da bi si s tem preveč glave ubijali. Vložba naj bo tolikšna, da obresti njeni donašajo navadno letno plačilo od 3 fi.; če se tedaj kapital naloži po 4 od 100, je 75 fl. pravična vložba, ne prevelika, ne premajhna. Reči bi se morebiti zamoglo, da je prevelika, ker obresti spet obresti donašajo, — al to je letam, kjer obresti mertve leže; tu pa se bojo izdajale vsako leto za natis bukev. Isti na ostane dar družtvu, ako daritelj drugači ne določi.
Dosihmal je, kolikor je nam znano, slavno vodstvo v Celovcu samo volilo bukve, ki imajo v natis priti,— ono samo pa je moglo tudi skerbeti za pripravo tacih bukev; vsi drugi odborniki niso imeli, kolikor je nam znano, nobenega opravila o tem. S tem pa si je vodstvo preveč dela na glavo nakopalo, in odborniki druzih mest so bili le tituiarni odborniki.
Po naših mislih naj bi bilo to takole: Vsak odbornik naj ima dolžnost vsako leto troje predmetov nasve-tovati, o kterih naj bi se bukvice spisale, ali že natisnjene v kakem druzem jeziku, v slovenski jezik prestavile. Ti nasveti se pošiljajo mescajulia vodstvu v Celovec. Vodstvo sostavi vse nasvete, in jih razpošlje vsim odbornikom v prevdark in razsodbo. Vsak odbornik izvoli izmed njih tiste reči, ki se mu za prihodnje leto za izdajo pripravne zde, in pošlje svoje mnenje in kako naj se njegov nasvet doverši, vodstvu nazaj. Vodstvo razsodi po večini prejetih glasov natis bukvic in poskerbi njega izgotovljenje. Tako se bo tudi o tem postavnim pravilom zadostilo. Odbornik, ki ne stori svoje dolžnosti, naj se nadomesti z drugim. —
To so naše misli, ktere odkritoserčno razodenemo slavnemu vodstvu in g. družbeuikom v prevdark. Ker so za to leto že knjige določene, ki imajo v natis priti, imamo za p r i h o d n j e leto se časa dovelj, se pomeniti: kako
*) Naj nam si. vodstvo po svojem časniku blagovoli naznaniti: kolikšno je letošnje število družbenikov, to je. tacih, ki so za to leto donesek odrajtali, da vidimo iz tega stan družtva v drugem letu.                 Pis,
in kaj.   55Novice" bojo vsako mnenje rade v svoje liste jemale , naj bo naših ali nam nasprotnih misel.
—   180   —