Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 19. decembra 1956 Štev. 290. leto X. (XV I.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ljubljani < JUTRA i^r-»r iiitf i«wdB Ulmiim kea$$n U$dmie&\u Bukateske smmatiie £fv~ •^rTT', Ti T«n» - I« 1LT ■MM———————— ■ _ ^l^L2ZI5KBSI5S23E28ieB Maribor je med prvimi mesti v državi, ki se na hvaležen in primeren način od-lelcžili natečaja, pa bo, kje iu kakopla-s*rati ta liko vni spomenik, da bi čimbolj do izraza. i( Sinočni sestanek je nudil dokaz vnete-. > marljivega dela. ki se ga je lotil majorski pripravljalni odbor, da se vcli-enm kralju postavi tudi v Mariboru primeren likovni spomenik. Upati je, da se bo posrečilo, da se ta načrt člmprejc. ,®alizira in da se na čim uspešnejši, este-; 'Crieiši način manifestira hvaležnost ob-' finesa Maribora ter njegovega zaledja riiljn Vitezu in kralji: Mučeniku. Skok Evrope v temo BUKAREŠTA, 19. decembra. »Dimineata« prinaša članek svojega novega pariškega dopisnika Livia Naste, Iti poroča senzacionalno odkritje o pripravah glede evropske vojne. Llvio Naste zatrjuje, da so v Franciji pripravljeni za vojno, ki bi nastala leta 1937. Evropsko krizo bo Izzvala Nemčija predvsem radi kolonialnega vprašanja. V ostalem je sam Hjalmar Sehaclit, guverner nemške narodne banke in minister državnega gospodarstva izjavil, da bi kolonialno vprašanje moglo povzročiti vojno. V Franciji zatrjujejo, tako pravi Livio Nasta, da bo prišlo do spopada dveh blokov. Na eni strani bodo države z demokratičnimi, na drugi strani pa države z avtoritativnimi režimi. Tako bi torej na eni strani stali Anglija in Francija, na drugi strani pa Italija in Nemčija in bi vsaka od teh štirih velesil potegnila svoje zaveznike za seboj. Italija mora sicer držati v Abesiniji 250.000 mož pod orožjem, kar bi pa pri tem konfliktu ne prišlo v poštev. Ta vojna nevarnost je v prvi vrsti naperjena proti Franciji. Nemčija se pripravlja na voino zelo intenzivno, ojačuje vojno industrijo in gradi ob mejah utrdbene zone. Nemčija forsira tudi vzgojo pilotov in je nemški prosvetni minister, kakor zatrjuje Livio Nasta, nedavno izjavil, da se bo za one, ki se želijo posvetiti letalstvu, uvedel v šolah hitrejši postopek in hitrejše napredovanje, slično kakor med vojno, ko so vojne mature in vojni izpiti predstavljali prednosti v vojni nahajajočih se dijakov. Nemčija daje svojim strokovnim delavcem, ki so potrebni v vojni industriji, na razpolago vojaške železniške karte. Neprestano se vršijo manevri. V Porenju kar mrgoli vojaštva, priprave pa se vršijo tudi na vzhodni meji. Lidio Nasta zaključuje to svoje poročilo, ki ga listi ponatiskujejo brez komentar jev in ki je zbudilo v tukajšnjih krogih veliko vznemirjenje, da je vse storjeno, da se to prepreči. — Francija se nahaja danes z Anglijo v tesnejši zvezi kakor kedajkoJi preje. Bivši angleški kralj Edvard VIII. je bil zel o za laviranje v evropski politiki in je hotel Anglijo Izolirati, dočim stoji sedanji kralj Jurij VI. na stališču čim močnejše zveze s Francijo. Francija pa tudi investira v oboroževalne svrhe o-gromne svote in ja na vsako eventualnost popolnoma pripravljena. PARIZ, 19. decembra. Romunski zunanji minister Antonescli je v teku včerajšnjega dne posetil vojnega ministra Daladlera, letalskega ministra Ota, načelnika francoskega generalnega štabaGamelina in zunanjega ministra Delbusa. I/ šik&to&S Ne zamudite ugodne prilike za božično številko »Večernika«, ker izide naš list za praznike v povečani nakladi in pestri vsebini ter oddajte svoj oglas takoj. Tudi najmanjši itsse-rat je z uspehom zajamčen! — Oglase sprejema uprava »Večernika« vsak dan do 23. decembra od pol S. do 12. in 14. do pol 19. ure, v Gosposki ulici 11, dvorišče I. nadstropje. 24. decembra pa samo do 9. ure zjutraj. Oglas oddate lahko tudi telefonično na štev. 24-55. JUt&eeki LONDON, 19. decembra. »Daily Ex-press« zahteva, da Velika Britanija takoj prizna italijansko abesinsko cesarstvo s tem, da se Italija ne vmeša več v špan- sko državljansko vojno. »Manchester Guardian« smatra, da je akcija Nemčije in Italije za pomoč generalu Francu doživela priličen neuspeh. $0. SUHjMOHwa se seda$ itnemie Bothe CANNES, 19. decembra. Glede vesti, da se gospa Simpsonova nahaja na potovanju v Egipt, se tukaj izjavlja, da je ta vest izmišljena. Gospa Simpsonova bo še precej dolgo ostala na francoski rivieri. Mogoče je, da se bo iz Cannesa podala v kakšne manjše mesto, da ne bi bila predmet prevelike radovednosti. DUNA.I, 19. decembra. DNB poroča: Tukaj mislijo, da se bo vojvoda Wind-sorski odzval pozivu, da prebije božične praznike v dvorcu Sonbergu, in da se bo šele po božiču podal v lovišča barona Rotschilda. GENOVA, 19. decembra. Na prehodu skozi Genovo se je za nekaj časa zadržal v nekem tukajšnjem hotelu ločeni mož mož gospe Simpsonove. Novinarjem je med drugim izjavil: »Ponavljam, da se nahajam v Genovi izključno radi, svojih privatnih poslov. Kakor vidite, sem popolnoma veder, četudi niso zame ugodni znani dogodki ali kakor vi imenujete Iju-bavni roman, ki nosi moje ime. Vem le to, da je gospa Simpsonova privzela ime gospa Burke.« V Hemclii: 2,080.000 — ktttematiia koumotstva BERLIN, 19. decembra. Po službenem poročilu zavoda za preiskovanje konjunkture znaša število nezaposlenih v Nemčiji to zimo nekaj preko dva milijona. BERLIN, 19. decembra. HaVas poroča: V kratkem pričakujejo spremembe v ured ništvih velikih nemških listov. V Berlinu krožijo vesti, da bo v teku januarja razglašen novi zakon o tisku. V smislu tega zakona bodo morali vsi glavni uredniki nemških listov pripadati narodno socialistični stranki ZGLEDNA BOŽIČNA OBDARITEV OBMEJNE DECE. Mariborski podružnici CM D sta odposlali 47. obmejnim šolam za približno 36.000 Din blaga. Nekaj črez polovico je prispevala družba ostalo sta zbrali podružnici na blagu in denarnih prispevkih. Šole so se obdarovale po potrebi z ozirom na razpoložljiva sredstva ter upoštevajoč večletne Izkušnje. NO v Studencih pri Mariboru in humanistična gimnazija sta obdarovali šolo v Gradišču, realna gimnazija šok) pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, učiteiiska šola v Mariboru na šolo pri Sv. Ožbaltu. Jutri se vrše že po vseh teh šolah božičnice. Malčki in starši bodo hvaležno klicali vsem dobrotnikom prisrčna hvala! IZVRŠNI ODBOR JNS je imel v četrtek dopoldne in popoldne sejo. Razpravljal ;e o političnem položaju in o nadaljnjem strankinem delu. Sklenil je, da se sredi januarja skliče seja glav-iega strankinega odbora. IZ ZBORNICE TOL Včeraj dopoldne se je v Ljubljani konstituirala novo izvoljena zbornioa TOI in je bil za predsednika izvoljen bivši predsednik g. Ivan Jelačin. Za podpredsednike so bili izvoljei Konrad Etsbacher, Ivan Ogrin in Rihard Skubec. PREKMURSKA POLITIKA IN LENDAVSKI ORGANIST. Benkova »Murska 'Krajina*, piše v svoji številki od 20. t. m. »Malo nesoglasja. Kot Predsednik cerkvene občine v Dol. Lendavi je poslanec g. Klar določil za o-ga-nista v Dol. Lendavo g. Balažiča, organista v Polani, za Polano pa nekega svojega sorodnika iz bogojinske fare. Temu sta duhovnika gg. Klekl Josip iz Crenso-vec in Jerič iz Turnišča ugovarjala in- določila za organista v Dol. Lendavo neke-**a D™linka *z Dobrne, dočim ostane g. Balažič še dalje organist v Polani. Vsled tega je ostal sorodnik na cedilu, kar je povzročilo med gospodi nesoglasje. Sicer je to lokalnega pomena in upamo, da b» kmalu vse poravnano.« GLAVOBOL. Iz Rajhenburga pišejo »Delavski Politiki«: »Danes bi bil vsak rad naš prijatelj. Mi pa se prijateljstva branimo, ker po to-\ aršiji, kjer je poleg tudi »Slovenec"1, človeka rada glava boli.« UkUtevna peemeje v ItHojski d&mt\aHski ya\ui NANKING, 19. decembra. DNB poroča: V dobro poučenih krogih izjavljajo, da imnkinška letala ne bodo ' bombardirala Slanf n ja in tudi topništvo ne bo bombardiralo mesta v roku treh dni. Ako v treh dneh ne bo izpuščen maršal Cangkajšck, potem si nankinška vlada pridružuje pravico, da ponovno prične z vojnimi operacijami. Do tega sporazuma za tridnevne premirje je prišlo po posredovanju Čang-kajškovega svetovalca Donalda. zs spomenik blago--ookojnega viteškega kralja Aleksandra I Zed i n i-lelja v Mariboru. Pisarna: Mestno ooglavarstvo, Rotovški trg 1, soba št. 6 a otran 2. ■E3BB5E3 Mariborski »Večernik« Jutri. : ‘-.■nuamF/m V Mariboru, dne 19. XII. 1931. SoK^lstvo i^aribcTSvii Sokoli na rojstni dan kralja Ujedinitelja Prisrčna, iskrena in globoko pietetna je .iila spominska svečanost, ki jo je priredil meddruštveni odbor mariborskih Sokolskih društev in jezdni odsek mariborske Sokolske župe v’ četrtek zvečer v Narodnem domu v počastitev svetlega spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, ki je kot kralj Mučenik padel v Marseju kot žrtev gnusnega atentata. V toplo vznesenih, izbranih ter občutenih besedah je br. podpolkovnik Maksim Erič, poveljnik tuk. 32. topniškega polka, v svoji .spominski besedi prikajal vzvišeni zgodovinski lik kralja Ujedinitelja, tvorca jugoslovenske-ga ujedinjenja, čigar srce je do slednjega utripa bilo posvečeno ljubljeni Jugoslaviji. Podpolkovnik Erič pa se je v svojih zaključnih besedah dotaknil tudi dolžnosti, ki pripadajo Sokolom v obmejnem Mariboru. Njegove besede so zbudile toplo priznanje. V okviru spominske svečanosti je sodelovalo s primernimi pesmimi tudi tukajšnje požrtvovalno pevsko društvo »Jadran« pod vodstvom svojega zborovodje br. prot. Vrabca. Tako so se mariborski Sokoli na toplo pieteten in dostojen način spomnili rojstnega dne pokojnega kralja Ujedinitelja, ki je vsem Sokolom bil v svojem življenju in delovanju svetal vzor. ja pri nas .se proučava že več let in te dni je konferenca interesiranih ministrstev in predstavnikov sladkornih tvornic. Poljedelsko ministrstvo kot čuvar interesov poljedelstva je zahtevalo povečanje proizvodnje sladkorne repe, državna blagajna je ščitila svoje dohodke od trošarine na sladkor, proizvajalci pa so branili dosedanje cene. Vsak je torej branil svoje interese, a uikdo ni pomislil na potrošnika. Če bi bili pri tej konferenci uvaževali potrošnike, mogli bi bili uvideti, da pomeni to v skrajni liniji sporedno tudi povečanje njihovih dohodkov. Čim večji koi>-zum, tem večji dohodki proizvajalca, tvorničarjajn države. Država na! bi znižala trošarino, kar bi ne bila nobena izguba, ker bi se to nadoknadilo v povečani potrošnji. idtavstveni koUiek Božična darila timmd Operno baletni večer v Narodnem gledališču V četrtek zvečer je priredilo mariborsko Narodno gledališče abonentom reda C operno baletni večer, na katerem sta se številnemu občinstvu, ki je popolnoma zasedlo Talijin hram, predstavili operna primadona Tinka Wesel-Polla in prima-balerlna I-lza Hye. T i n k a W e s e 1 P o 1-1 a je navzoče občinstvo prijetno presenetila s svojim krasno šolanim glasom, zvonko in kristalno čisto, pojoč razne koloraturne arije, kakor iz Delibesove ■Laktne« arijo iz Verdijevega »Rigolet-ta«, Olabijevega »Slavčka«, v drugem delu sporeda pa arije iz Mozartove »Čarobne piščali«, iz Verdijevo »Traviate« in paževo arijo iz Verdijevega »Plesa v maskah«. Odlična pevka, ki je svojčas nekaj let bila tudi članica zagrebške opere. je izkazala vse svoje bogate registre in zaloge koloraturnega bogastva in je ponovno potrdila svoj upravičen sloves dovršenega tehničnega znanja, preciznega podajanja in toplega muzikalnega zanosa. Bila je deležna navdušenega priznanja. Hkrati je nastopila tudi primabalerina graškega gledališča 11 z e H y e, ki je podala več plesnih točk, »Anitrin ples« po Griegu, Slovanski ples Vlil. po Dvoraku, »Valček iz Naile« po Delibesu, s posebnim uspehom pa groteskno »Pobožno Heleno«. »Pomladne glasove« po Straussu je izvajala ob pevski spremljavi Tinke Wesel Polle. Njeno ritmično podajanje je občinstvo zadovoljilo, ni pa bilo na višku izšolanosti in plesne dovršenosti. Tudi Hyeva je bila deležna toplega priznanja. Pri klavirju je obe umetnici smiselno in mojstrsko spremljal naš klavirski virtuoz dr. K1 a S' i n c. IVAN KRAVOS. Aleksandrova c. 13 Ukmkl od vsepovsod Piebšsdi o srečnih zakonih Neki pariški dnevnik, ki izhaja v milijonski nakladi, je naslovil na svoje čita-telje vprašanje, s kakšnimi pogoji je vezan srečen zakon. Tozadevna okrožnica je vsebovala 12 vprašanj, nanašajočih se na različne okolnosti, s katerimi je dana podlaga res srečnemu zakonu. Na ta vprašanja je odgovorilo nič manj kakor 100.000 čitateljev. Vprašanja in odgovori so bili sledeči: 1. V kakšni starosti naj se poročimo? — Mož v 25. letu svoje starosti, žena v 20. letu. 2. Ali je bolje imeti otroke ali ne? — V vsakem zakonu morajo biti otroci. 3. Če ste se zavzeli za to, da moramo imeti v zakonu otroke, povejte tudi koliko? — Samo dva otroka! 4. Po kolikih letih lahko rečemo, da je zakon res srečen? — Šele po 10 letih skupnega življenja! Angleška bolezen ali rahitida Skoraj vsaka mati pozna to bolezen,! vsaj po imenu, ker boleha na njej 70 do j 80% vseh dojenčkov. Večina obolenj se' j z običajno dojenčkovo prehrano ' samo j popravi, težji primeri pa zahtevajo po-j sebne pravočasne nege, ker so sicer strašne posledice nepopravljive. Skoraj ■’/> 1 grbcev in drugih pohabljencev je postalo 1 takih radi rahitičnosti. Najbolj žalostno 3 pa je, da se bi vse te grozne napake sl pravočasnim zdravljenjem dale sigurno J preprečiti. Kaj je rahitida? Rahitida je obolenje ; celokupnega organizma, ki ne gradi več pravilno svojega okostja. Ta motnja v . presnavljanju se pozna tudi na ohlapnem j mišičevju in zaostalem duševnem razvo-1 ju. Glavno pa so mehke, tenke kosti, k c' je otrok ne gradi pravilno, ker: 1. Ali mu manjka gradiva, t. j. nima I prave hrane, ki bi vsebovala dovolj apna za kosti. 2. Ali mu manjka v hrani snovi, ki bi mu zgradile iz apna kosti, t. j. potrebnih vitaminov. Prehranjevanje našega telesa se namreč vrši v dveh stopnjah: prebavila razkroje hrano (n. pr. goveje meso), in nato iz razkrojnih delov zgrade naše telo (n. pr. človeško meso). Za to presnavljanje so potrebni vitamini, ki jih ima telo že v sebi in jih dobiva s hrano. Brez vitaminov otrok ne more zgraditi iz apna, ki je v hrani, svojih kosti., 3. Ali je oslabljeno oz. uničeno auto-vitaminiziranje, t. j. vstvarjanje vitaminov v sebi, kar zelo pospešuje solnce oz. svež zrak. Navadno so podani vsi 3 vzroki. fU/.; ialuššOiA&ff. “tvt"*"H s*wWr'valPwv,Jilr Danci kenzumerajo največ sladkorja, Jugoslovani najmanj Mladim, zdravim, bolnim — vsem priporočamo tečno hrano. S tako hrano pa mislimo ona hraniva, ki nudijo telesu moč, čvrstost iti pogoj za razvoj; to so pred vsem beljakovine, tolšče in sladkor. Poslednji ni torej le v oslado, marveč veliko bolj v redilne namene, prav potreben in zato tudi zažeijen je v mrzlih dneh — torej v tem letnem času, da nam nadomesti izgubljeno telesno toploto v tej ali oni obliki (čaji in druge pijače). Sladkor jo torej nujno potrebno liranlvo. Širše množice ga uživajo vedno manj, ponekod ga skoro ne poznajo. Kaj to pomeni za narod z biološkega stališča, ni treba razlage; prav tako je odveč stikanje za vzrokom o pomanjkanju, ko je vendar znano, da sta edini in glavni oviri v pomanjkanju sredstev in visoki ceni sladkorju. Statistika nam potrdi, da je potrošnja sladkorja v poedinih državah odvisna od njegove cene. Splošen je pojav, da pride na osebo tem večja količina sladkorja, čim nižje so njegove cene. O tem nas more uveriti primerjava v nekolikih državah iz 1. 1933, ko so se kretale cene za 1 kg: Cena: Švica 4.85 Din, Anglija 5.87 Din, Švedska 6.82 Din, Danska 7.27 Din, Holandska-11.96 Din, Poljska 14.10 Din, Celioslov. 14.60 Din, Madjarska 17.60 Din, Italija 25.69 Din, Jugoslavija 14.— Din. Letna potrošnja na osebo: Danska 542 kg, Anglija 49.1 kg, Švica 44.9 kg, Švedska 43.5 kg, Holandska 33 kg, Če-hoslov.,26.5 kg, Madjarska 13 kg, Poljska 11.8 kg, Italija 9 kg in Jugoslavija 5.5 kg. Te številke govore, da je treba za povečanje potrošnje znižanje cene sladkorja. Znižanje bi ugodno vplivalo na naše poljedelstvo, ker bi povečala proizvodnjo sladkorne repe. Vprašanje povečanja potrošnje sladkor- Iščete li boSitna Imamo vedno nekaj novega? specialna trgovina Gosposka ulica 34. 6367 KDOR KUPI PRI NAS' KUPI UGODNO. V. W E 8 X L 5269 5. Mar mislite, da je za mlade ljudi bolje, da čakajo do onega čas-a, dokler si moški ne ustvari dobre eksistence? — Odgovor je glasil: Čakati, da je eksistenca že tu! 6. Ali je zakon srečnejši, če je tudi žena uslužbena ali ne? — Žena naj bo samo za gospodinjstvo in za dom! 7. Ali smatrate za potrebno, da se tudi žena zpuima za moževo delo? — Potrebno je, da se tudi za to zanima! 8. Ali mislite, da skupno življenje in skupno gospodinjstvo s starši moža in žene, s svaki in svakinjami onemogoča srečo zakoncev? — Vsi odgovori so bili edini v tem vprašanju in je bila od vseh, ki so na vprašanja odgovorili, izrečena izjava, da morata zakonca živeti sama, ločena od svojega sorodstva, če si hočeta ustvariti srečno sožitje. In kaj poreko naši čitatclji k tej francoski anketi, odnosno neke vrste ljudskem glasovanju o sreči zakona in o pogojih, ki to srečo ustvarjajo? Kako spoznamo rahifdo? — Otrok postane bled in čmeren. Zdravnik že tedaj konstatira omehčanje lobanje. Dojenček se začenja na glavi potiti, tako, da je Šesto blazina pod njo vsa premočena. Lasje na zadnjem delu glave se včasih popolnoma oddrgnejo. Zobje se razvijajo pozno, večkrat šele po prvem letu in so rumenkasti in nelepi, če se bolezen v tem štadiju ne zdravi,- postane lobanja vsa mehka in deformirana. Lične kosti se slabo razvijajo, zato je obrazek pod veliko lobanjo droben in majhen. Prsni koš je upadel, zato zgleda trebuh tem večji. Udje so tanki, mehki, in kažejo povsod, kjer se stikata 2 kosti, odebeline (dvojne kosti!). Meso je vse mehko in ni nobena opora slabotnim kostem. Otrok je slabokrven, jokav in duševno zaostal. Kateri otrok oboli na rahitidl? Lahko vsak umetno in naravno hranjen. Navadno ne pred 3. mesecem in po končanem drugem letu (če ni že prej bolan!), najraje pa med 6. in 24. mescem. Kako naj ravnamo z rahitičnim otrokom? 1. Dobro hrano; najboljše je mleko zdrave matere. Če moraš dajati otroku kuhano mleko, v katerem so uničeni vitamini, mu moraš že po prvih treh tednih dajati tudi sirovo hrano, najbolje sadje. 2. Nosi otroka na solnce tudi po zimi! Največ rahitide v pozni zimi! 3. Rahitični otrok ne sme sedeti, dokler ni zdrav, tudi ne podprt z blazinami. Ne sme — če nočeš imeti pohabljenca, ki te bo preklinjal celo življenje. Celjsko pismo n. V Celju je več knjižnic, med njimi sta tudi dve, ki izposojujeta knjige proti iz-posojevalnini, ena vživa celo subvencijo mestne občine. Ali bi sc ne dalo vse združiti v mestni knjižnici, ne morda radi konkurence, marveč radi boljše uporabe razpoložljivih sredstev? V knjižnico pa nedvomno spadajo vse knjige iz učiteljskih 'knjižnic osnovnih in meščanskih šol, za katere mora itak skrbeti mestna občina, ki tako kupuje isto knjigo za vsako šolo posebej, ko bi lahko zato kupila centralni knjižnici več knjig. V to knjižnico bi spadala tudi sicer nekoč precej bogata, a iz novejšega časa pač slabo založena knjižnica drž. gimnazije. Res, da bi bila uprava radi različnih lastnikov težja, vendar bi se mogle knjige pustiti v lasti drž. uprave, a' bi bile knjižnici le izposojene. Knjižnica bi tudi odgovarjala, kar bi bilo tem lažje doseči, ko je banska uprava nadzorni organ nad državno kakor nad občinsko imovl-no. — Enako bi pod varstvom lastninske pravico lahko prepustili svoji knjižnici Celjska porodnišnica tej mestni knjižnici mestno in okrajno učit. društvo. Kar neverjetno se čuje, da je obrtno-nadaljevalna šola začela ravnokar ustanavljati si lastno knjižnico, ko ima prilično bogato mestno na-,razpola- go, viri pa prihajajo iz istega žepa davkoplačevalcev ... Mestna knjižnica je prvotno poslovala trikrat, pozneje štirikrat in sedaj posluje že petkrat na teden po dve uri. Vpisanih obiskovalcev je okoli 3200, a v knjižnico jih pride povprečno 80 na dan, vsak pa dobi 2—3 knjige ter plača obrabnino 1—3 Din, dijaki plačajo le polovico. Iz teh obrabnin se nabere 2500 do 3000 Din na mesec, po zimi več, po leti manj. Knjižnica namreč tudi v poletnih mesecih posluje iz sledečih razlogov: Knjige, ki bi ostale izposojene preko celih počitnic bi se pokvarile ali izgubile; dijaki, ki se že po dveh tednih navolijo lenarjenja, iščejo knjig in imajo za čitanje ravno v počitnicah največ časa in bi nikakor ne bilo prav, če bi takrat knjig ne mogli dobiti; v poletnih mesecih se zatekajo pa tudi letoviščarji v knjižnico. V letu 1935 jo bilo izposojenih vsega 28.080 knjig, in sicer slovenskih 17.053 (med njimi 1421 mladinskih), srbohrvatskih 443, nemških 9477 in znanstvenih 1117. Posebno zanimivo pa je, da tvorijo delavci, obrtni in trgovski vajenci kar polovico obiskovalcev knjižnice in radi njih obratuje knjižnica ob delavnikih šele od 6. do 8. ure zvečer ter v nedeljo dopoldne. Skoraj četrtino obiskovalcev tvori mladina celjskih šol in komaj četrtino daje celjska inteligenca... Vmes pa prihajajo v knjižnico tudi kmetski ljudje iz Dobrave, Nove vasi, Škofjo vasi, Levca, Petrovč in celo iz Št. Jurja... Tako vrši javna mestna knjižnica celjska veliko kulturno delo. Treba ji je le novih, večjih in ugodnejših prostorov ter denarnih sredstev, da .se razmahne po svoji zasnovi in tako res zadosti kulturnim potrebam Celja. Učiteljica Levstikova, ki je znala do sem, bo vedela pot tudi naprej. Šfraa 3. Hfrdir- TO*.; TT&lSMBBamm fkmišmki m sk&SMe trnke ♦»»♦»♦»»♦♦♦♦♦♦« Cenjene naročnike »Večernika« po. novno opozarjamo na zaključek leta ter jih vljudno prosimo, da zanesljivo poravnajo zaostalo naročnino. Posebno pa prosimo zamudnike, da se poslužijo položnic, ki so bile priložene začetkom me seca decembra in poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 31. decembra, ker bi sicer bila primorana uprava zamud' liikcm nadaljno dostavo lista ukiniti. Uprava »VEČERNIKA«. N Prisrčen sestanek so imeli sinoči v go Jiilni ge. Koštomaj aktivni in 'upokojeni učitelji (-ice), ki so službvali prejšnja leta pri vzornem nadučitelju gdu. Antonu O g o r e 1 c u pri Sv. Barbari v Halozah in bivajo dandanes po večini v Mariboru. Ob vzbujanju ljubili spominov so razni govorniki naglašali, da je tačas še čili in neumorno delavni tajnik Društva drž. upokojenec, g. Ogorelec, bil zares šolnik Po božji volji, iskren tovariš ter izboren ekonom. Povodom 251etnice poroke z drago soprogo so se sicer že priletnemu zakonskemu paru izrekle prisrčne čestitke. Z željo, naj. bi se takšen sestanek Barbarčanov« vršil še in še, se je zbor zahvalil pred razhodom gospe Koštoma-jevi za izvrstno postrežbo. Ne pozabimo, da nas je bilo na sestanku topot 20! Človekoljubno delovanje mariborskih Rotarijcev. Mariborski Rotary klub, ki razvija v smislu svojih pravil in smernic po vsem svetu razširjenega rotarijskega gibanja živahno človekoljubno delovanje že izza svoje ustanovitve, je stavil tudi letos na razpolago potrebna sredstva za uvedbo mlečne akcije na obeh ljudskih šolah v Studencih. S tem je naš Rotary klub zopet mnogo doprinesel k ublažitvi bede na mestni periferiji. Roiary klub je razen toga poklonil pomožni akciji mestne občine za letošnjo zimo znatni znesek .3000 dinarjev. Novice z Ljudske univerze. Na zadnji prireditvi pred božičem v ponedeljek 21. decembra bo predaval g. dr. 1. Butorac, profesor trgovske visoke šole in tajnik trgovske zbornice v Zagrebu, o velevaž-licm in aktualnem gospodarskem problemu: Devalvacija in naše gospodarstvo. Deflacija, devalvacija inflacija — pod temi zelo razširjenimi pojmi se skrivajo široki politični in gospodarski programi, na katere sta navezana blagobit ali poguba najširših narodovih slojev. Naš odličen hrvaški gospodarski strokovnjak bo raz-uravljal predvsem o naših domačih razmerah. Odgovoril bo na vprašanja: ali silijo naše. gospodarske potrebe, da se izvede deflacija; kakšne hi bile koristi od nje in kakšen vpliv bi imela deflacija denarja na naše celotno gospodarstvo? Tridesetletnico obstoja je praznovala 18. dec. 1.1. K slavnostni seji so se zbrali člani načelstva in nadzorstva. Ob tej priliki so izročili g. Antonu Godcu, učitelju v pok. in pos. diplomo častnega predsednika, ker vodi zavod že 30 let neprenehoma vztrajno in vestno. V začetku kot tajnik in blagajnik, potem kot član načelstva in dalje kot predsednik načelstva. Član načelstva g. Peter Zorko, gostilničar v Pekrah je pri tej priložnosti v iskrenih besedah orisal zasluge limbuškega denarnega zavoda. Ob koncu so sklenili navzoči, da istotako počaste tudi g. Julija Bobiča st., gostilničarja v Limbušu in pod predsednika načelstva, ker je tudi on od začetka do danes zvesti član odbora. Mladi in stari umirajo. V splošni bolnišnici je umrl 50 letni zasebnik Jožef Koprivnik, istotam je izdihnil šestletni mizarjev sin Franjo Turšič. Žalujočim naše toplo sočutje! Opozorilo! Sokolsko društvo Maribor I. ima svojo veliko tombolo, dne 13. junija 1937, v slučaju slabega vremena 20. junija, na kar se opozarjajo vsa društva. Najprimernejše darilo — polnilno pero — ogromna izbira prvovrstnih znamk po najnižjih cenah pri Zlati Brišnik, Slovenska 11. Božični zvonovi vsega sveta bodo na sveti večer zadoneli v radiju. Vam in Vašim dragim bo napravilo največje veselje poslušati jih z najnovejšim radijem Minerva 1937. Radio Tscharre, Zrinjskega trg 9. Glej inserat. narniška 9, tel. 24—71 in Prometna pisarna na Glavnem trgu 26, tel. 22—75, kjer dobite tudi vse nadaljne informacije. Zasigurajte si mesto pravočasno, ker je število udeležencev omejeno, zanimanje na jako veliko. Pisemski papir, amaterski albumi, spominske knjige so darila, ki vedno razve-sele. Najokusnejšo izbiro dobite pri Zlati Brišnik, Slovenska 11. Silvestrovo bomo Jetos obhajali v Unionski dvorani, kjer priredijo mariborski gasilci Silvestrov ples. Ne bomo vas dolgočasili z dolgotrajnim sporedom, pač pa bo nekaj edinstvenega polnočna točka »Prihod novega leta«. Vsak posetnik dobi tudi pri vhodu številko za srečolov živega prašiča^ Planinci! članarina za leto 1937 se lahko plača že sedaj v društveni pisarni SPD, Aleksandrova c. 16. Volitve zaupnika društva Vzajemnost žel. usl. za stanico Maribor gl. kol. se vršijo dne 21. decembra ob 19. uri v društveni dvorani Sodna ulica št. 32. Društvo jug. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru priredi svojim članom in njihovim družinam v torek, dne 22. decembra ob 8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani božičnico, združeno s petjem in godbo. — Namen tega božičnega družabnega večera je, nuditi vsaj enkrat v letu razvedrila in brezplačne du ševne hrane tistim, ki si je za denar privoščiti ne morejo. — Aktivni drž. in samoupravni uslužbenci ter njihovi družinski člani dobrodošli! — Vstop prost. Stroški prireditve se bodo, kakor lani, krili iz prostovoljnih darov upokojencem na- 6142 Pomagamo Vam do božičnega veselja. Darujte za božične praznike čevlje tvrdke W R E G G Slovenska ul. 5 Prijavite se pravočasno za Putnikov izlet z avtokarom v Graz 24. ii> 25. decembra. Valute in vse potrebno vam preskrbi Putnik. Najlepši božični nakit in razglednice kupite pri Zlati Brišnik, Slovenska 11. Mestno kopališče bo pred prazniki v torek, sredo in četrtek od 8. do 19. ure odprto. V torek in četrtek bo parna kopel za moške, v sredo pa ves dan za ženske. Po praznikih se kopališče zopet odpre v sredo 30. t. m. »Nanos« ima svoj redni letni občni zbor dne 10. 1. 1937 ob 9. uri v mali dvorani Narodnega dorna. Kdor ni še poravnal članarine, naj to stori še pred občnim zbo rom, sicer ne bo imel glasovalne pravice. Plača pa lahko članarino vsaki dan v društvenih prostorih ali tov. blagajniku. Smučarji pozor! Tridnevne smuske izlete v Kranjsko goro, na Smrekovec, Mali nitz in K^ozcT-Uhe, sama znana zimskošportna zbirališča, priredi za Božič in Novo leto Mestni avtobusni promet. Radi doseženih ugodnih zaključkov s hoteli, so cene za izlete z vso oskrbo izredno nizke tako da iih vsak zmore. Prijave sprejema samo še do 19. decem- Hranilnica in posojilnica v Limbušu dnebra vodstvo avtobusnem) podjetja klonjenih dobrotnikov, a stroški za božična darilca najbednejšim članom pa se bodo poravnali iz prihrankov društvene blagajne. POSTELJNE - MIZNE garniture, pregrinjala za divane v veliki izbiri kupite najceneje prt Vetrinjska 7 NOVAKU Koro ška 3 Tudi letos je Miklavževa obdaritev v Kamnici dobro uspela. Obdarili smo 202 revnih učencev z oblačili, vseh 415 obisku jočih učencev pa z malenkostmi, ki jih nosi Miklavž. Zato se tem potom prav iskreno zahvaljujemo vsem tistim ljubiteljem mladine, ki so nam z denarjem, blagom, jestvinami in šivanjem oblek in dr. pomagali do uspeha. Vsem prisrčni: Bog plati! Šolsko upraviteljstvo. Opozorilo. P. t. kupujoče občinstvo ponovno opozarjamo/da so v nedeljo dne 20. t. m. mariborske trgovine odprte celi dan, kot ob navadnih poslovnih dneh. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Za spomenik kralju UjedinUelju v Mariboru so v smislu sinočnih poročil v mestni posvetovalnici prispevali: 122 od- bornikov za postavitev spomenika v Mariboru je darovalo skupno 53.883 dinar- RAVNOTAKO KAKOR PROMETNI REDAR PROMET zmsTnvun BONBON KAŠELJ 6349 aviGtot&iUsU! g— - išftitffi, m m ■s*' m a*nft mPm mšus mmdameMska Regulacija Kralja Petra trga se je je-‘Iva premaknila z mrtvo točke in že smo doživeli malo presenečenje. Taka in podobna presenečenja, ki nas pri tej regulaciji morda še' čakajo, bi gotovo izostali, kakor bi izostale tudj take-le kritike, :‘ko bi naše časopisje imelo priliko priobčili skico, kako bo izglodala končna breurcdilev tega lepega trga. Poleg vseh hradnih komisij L nedvomno pri takih stvareh tudi javno mnenje zelo važen faktor. Tako pa je vse zavito v neprozorno megl-o. Samo radovedneži so sku-Sali iz oblike materiala, iz prenašanja kamenja sem in tja ter iz, kretanja de-lavcev okoli kopic peska rešiti ta rebus. Veliko se je govorilo svojčas, da se ustje mostu znatno razširilo. Skoro bi dejal, da se to, vsaj kar sc tiče cestišča, ll' bistveno izpremenilo. Pač pa je za-v2ei kostanjarski prostor na račun cesti- šča nenavadne dimenzije. Tisti, ki navadno vse vedo. so si belili glave, zakaj se je ta prostor tako razširil. Prvi so bili mnenja, da ga bo krasil vrtiljak, drugi so trdili, da bo tam stal šotor za morske deklice, tretji zopet, da bo na tem mestu razstava dobitkov tombol, kakor je bilo deloma že sedaj. Pravega pa menda ne ve nihče, morda celo sam projektant ne. Pa naj si že bo kakorkoli. Vesela stran le zadevščine ima tudi svojo resno stran, in na to je treba o pravem času opozoriti. Razširitev tega kostanjarskega kota je imela za posledico, da se je tudi hodnik proti Pobrežju v dolžini kakih deset metrov za dva metra razširil. Ta razširitev se potem skoro pravokotno odreže ter je naprej proti Pobrežju hodnik normalno dva metra širok. V tej navidezno nedolžni razširitvi tiči avtomobilska past! Zakaj? Poleti bosta cestišče in hodnik od pralni, po zinii pa od sveže zapadlega snega jedtiakonierno bela. Ako bo poleg tega še nekaj megle, se bo v mraku ali pa ponoči tuj avtomobil - od katerih vzame večina smer mimo bolnišnice, če se pripelje po Državni cesti iz Slov. Bistrico — neizogibno zaletel v ta po mojem mnenju popolnoma nepotreben pomol tro-toarja, ki sega dva metra daleč v vozno smer cestišča. In nesreča z nedogledni-rni posledicami se je zgodila! Praktičen nasvet: odrežite čim preje ta pomol in tudi dva metra kostanjar-skega prostora. S tem bo odstranjena nevarnost za motorna vozila, ustje mostu bo vidno razširjeno in končno zadoščeno tudi »lajičnemu« estetskemu okusu. — Avtomobilist ter opazovalec. PROIZVOD .UNION", ZAGREB. jev, osnovne šole 48.462 Din, sodišča Din 22.347.50, s-reska načelstva 2.976.50, hranilnice 6.924.50, davčne uprave 7.136.50, finančne kontrole 18.919, orožniki 4.636, pošte 15.223.50, občine 70.242.50, srednje šole 18.289, denarni zavodi 24.790, Sokolstvo 3.493, gasilci 8.728, razna društva v Mariboru 42.538.50, društva izven Maribora 26.801, stolni kapitel in župni uradi 8.829, odvetniki 7.435, zdravniki 15.683, industrija, obrt in trgovina 178.923, hišni posestniki 19.777, policija, bolnice in vojaška oblast 8,50, industrijci in privatniki izven Maribora pa 52.256 Din. Skupaj torej 667.501.50 Din. Za poštnino tiskovine in druge stroške se je izdalo Din 56.930, tako do znaša fond za postavitev spomenika. kralju lAleksandru I. v Mariboru 610.521.50 dinarjev. Iz častniške službe. Te dni je napredoval v čin polkovnika poveljnik vojnega okruga v Kičevu podpolkovnik Gustav Stejskal, svoječasni znani in priljubljeni poveljnik mariborskega vojnega okruga. Prisrčno čestitamo! Lepo praktično darilo je keramika in svinčeni kristal, priznano najlepši komadi pri Zlati Brišnik. Slovenska 11. Prleška družina je razdelila 10 revnim dijakom tuk. srednjih šol iz prebitka letošnje gostije znatne denarne podpore, za kar izrekajo odboru podpiranci najlepšo zahvalo. Po 40 letih. Neki gospod, ki je pred 40 leti dobival šolsko leto hrano v tuk. Dijaški kuhinji, je nakazal temu društvu 1000 Din, za kar mu izreka odbor najlepšo zahvalo. Naj bi našel ta velikodušni dobrotnik mnogo posnemovalcev, zlasti med onimi, ki jim je bila Dijaška kuhinja pred leti Dijaška kuhinja morda siromašna, vendar zvesta krušna mati. -- Neki drugi gospod, ki prav tako ne mara biti imenovan, pa je poklonil 200 Din, Mohor-jani križevske župnije so poslali 90 Din. Vsem prijateljem revnega dijaštva gre toola. zahvala. Pripomba. Pred pričetkom regulacije kralja Petra trga in državnega mosta v Mariboru, bi se moral telefonski kabel, na katerega so priključeni vsi telefonski naročniki magdalenskega predmestja, kakor tudi interurbana zveze v smeri proti Ptuju, Si. Bistriei iti Dravogradu, tako preložiti, da bi trasa odgovarjala preureditvi. Ker se pa to do sedaj iz nam neznanih vzrokov še ni izvršilo, je nujno potrebno, da se to uredi pred končano regulacijo. Stroški bodo za to delo sedaj seveda večji, ker se na to ni pravočasno mislilo, moralo pa se bo prej ali slej izvršiti. Cim bolj se bode z delom odlašalo. tem večjo škodo bode imela država in mestna občina. Kakor je situacija sedaj, je nemogoče položiti novega telefonskega kabla za Magdalensko predmestje oreko mosta druge poti za kabelsko traso pa ni. — Opazovalec. vid na ’epše darila Z modernimi „Zeiss"-očali boste vsakogar razveselili Samozastopstvo §luS.og>8ik LOUISI Maribor, Grajski Srg 29 N)odgovarjajoče zamenjamo po praznikih. Nenadne smrti je preminul na Aleks drovi cesti 26 na Pobrežju 66 letni v kojenj železničar Franc Klanipter. še ni pojasnjen vzrok smrti, je za da popoldne odrejena obdukcija njegov trupla. Stran 4. Mariborski »V e e e r n i k« Jutra V Mariboru, dne 19. XII. 1936. mmi-——af»g»i«-raw» %mmm §kd@&sm REPERTOAR: Sobota, 19. decembra ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Red A. Znižane cene Nedelja, 20. decembra ob 20. uri: »Baron Trenk«. Znižane cene. . Pflp.etki.lek, 21. decembra: Zaprto. Torek, 22. decembra ob 20. uri: »Božji človek«. Red C. Znižane cene. V nedeljo zvečer uprizore Albinijevo sirom Evrope mnogo igrano opereta »Baron Trersk«, ki se samo v Zagrebu že bliža dvestoti uprizoritvi. Veljajo znižane cene, »Visokost pleše«, delo L. Ascherja, je muzikalno izredno melodično in nežno pisana opereta, ki se ji pridružuje prisrčna in 7. vedrim humorjem zabeljena vse bir.a. Opereta spominja na ono »Takrat v starih časih«, ki je pred sedmimi leti Mariborčane zelo navdušila. Režija je Harastovičeva. večje uloge imajo Igliče-va, Barbičeva, Zakrajškova, Sancin, Ha-rastovič, Gorinšek.in P. Kovič. Hit#a iodk$e Mefanicne mil Cankajšek je demisijonira! „Ma!i marša!" izpustil „velfk@ga maršala" — Za Japonce nič dobrega LONDON, 19. decembra. Po najnovejših vesteh iz Kitajske je sklepati, da se bo spor med Nankingom in vstaškim generalom Čangsuliangom izravna! na miren način. General Čangsuliang je radi v številnih četah, ki jih je poslala nankin-ška vlada proti Sianfu in Lojangu, primoran, da se prične pogajati. Obrnil se je naprej na maršala Čangkajšeka, ki je pa njegove predloge odklonil. Po tej odklonitvi je poslal Cankajšek svojega poboč- nika v Nanking. Maršal je obvestil centralno vlado, da je sedaj bolj kakor kedaj potrebna Kitajski enotnost, radi česar odlaga svoje mesto. Centralna vlada v Nankingu pa je odgovorila, da ne more vzeti na znanje demi-sije generala Cangkajška in da bo nadaljevala borbo z uporniki. Marša! je bil izpuščen in se je podal v Nanking, kjer bo skušal zadevo urediti. Po Čangkajško-vi želji so se sovražnosti prekinile. Zdi Generalski puč v Japonski? Hšroiova vlada pred demisijo Kino Union. Danes velenapeti senza- ciiski film »90 minut postanka« s Harry Pielom. Putnikovo vremensko poročilo, dne 19. decembra: Peca ob 7. uri zjutraj — 5, oblačno, 90 cm srena, smuka ugodna. Niso bili pravi. Ko so se vračali posestniki Ferdinand Simonič, Ivan Klemens-berger in Jožef Žerjav iz Sv. Jurija v Sl. go.r. domov v Partinjo, jih jo na vogalu neke gostilne v Sv. Juriju napadlo 5 moških, ki so jih s plankami in palicami premikastili tako, da so zadobili navedeni posestniki poškodbe po vsem telesu. Nekega napadalca so napadeni spoznali ter ga prijavili orožnikom. Poizvedbe so dognale imena vseh napadalcev, ki pa so pri zasliševanju dejali, da je bil napad namenjen nekim drugim moškim in da so' se v osebah zmotili. Zadeva bo predmet obravnave pred sodniki. Božična darila! Moško perilo, samovcznicc, pižame, šali, jutranja suknje najboljše kakovosti kupite najcenejše pri 1. Babič-u, Gosposka 24. Izbira velika! 6322 Srno lovi! z rokami. Selniški orožniki so prijavili državnemu tožilstvu nekega trgovca iz Vurmata pri Selnici ob Dravi, ker jc s pomočjo svojega hlapca lovil leto dni staro srno in jo nato dal zaklati. Srna je namreč prišla k Dravi, pa jo je zagledal omenjeni trgovec, ki je poklical svojega hlapca, da bi srno ujeli. Srna jc skočila v Dravo, nekaj časa plavala, nato pa zopet zaplavala na suho, kjer sta jo oba moška prijela ter odvedla domov. Trgovec se bo- moral radj neupravičenega lovljenja srne zagovarjati pred sodniki. Odprj roke, odpri srco... Za božične praznike naj sc dobra, usmiljena srca spomnijo revne vdove, ki živi v veliki revščini in ki mora skrbeti za šestero nepreskrbljenih otrok. Nc more najti dela, ne more najti zaslužka. V težkem položaju se obrača na dobre ljudi, da bi ji spričo praznikov pomagali in priskočili na pomoč, da bi vsaj preko praznikov gorje ne bilo tako hudo. Darila v blagu in denarju se sprejemajo v upravi lista. ■ LONDON, 19. decembra. Po poročilih in Šanghaja se je v Mandžuriji razširila vest, da je na Japonskem izbruhnil vojaški puč. Vzrok je v napetem razmerju med generaliteto in vlado, ki noče pristati na to, da bi proračunski izdatki za vojsko Nova Francova ofenziva PARIŠ, 19. decembra. Po zadnjih vesteh iz Madrida je pričelo Francovo top- znašaii tri petine proračuna. V Toki ju to vest demantirajo, priznavajo pa napetost stanja. Vlada IJirote je pred demisijo, ker zahtevajo generali za izvedbo ber linske pogodbe potrebne kredite. — j ništvo nanovo obstreljevati mesto. Oien-' živa na več sektorjih je v polnem teku. Mmtitz g Mmskepa mija Lepo uspela sokolska uprizoritev. Sokolsko društvo v Ljutomeru je 12. iti 13. f. m. vprizorilo burko v treh dejanjih Odgodena noč«, ki je zelo dobro uspela in so se prisotni res lepo zabavali. Vpri-zoritev je bila (udi dobro obiskana. Lep koncertni užitek se nam obeta. Ljutomerski študentje bodo na Štefanovo priredili v Straserjevi dvorani koncert na katerem bomo slišali klavirske točke, klavir z violino, klavirsko harmoniko, petje, njihov jazz itd. Obiščimo te mlade, navdušene prireditelje, podprimo mladi no! He pozabi naročnine! Petdnevno smučanje na Pohorju priredi od 26.—31. t. m. meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev. Udeleži se ga lahko vsak član- članica sokolskih dru štev. Udeleženci bodo nastanjeni na Pesku, odkoder bodo delali izlete po Pohorju, istočasno pa se tudi vežbali v smuških likih. Stroški so preračunani na 135—150 Din (hrana in stanovanje). Kdor se želi udeležiti smučanja, naj pošlje prijavo v župno pisarno do 23. t. m. V istem času bo na Pesku tudi smuški tečaj sokolske župe, ki bo trajal od 26. t. m. do 3.1. 1937. Tečaj bo za začetnike in pa tudi sokolske vaditelje v smučanju. Sokolsko društvo Maribor III. priredi v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri v o-snovni šoli v Krčevini javno predavanje za vse članstvo. Govori brat prof. Škof o vojnih plinih. Vse članstvo se opozarja, da se tega predavanja sigurno udeleži. Po predavanju bo govor o širjenju sokolskega tiska. Odbor pričakuje udeležbo vsega članstva. Zdravo! PMp®u$ke umm ———asas—mw— Otroci zažgali kozolec. V Studenicah pri Poljčanah je v četrtek popoldne zgorel dvojni kozolec tamošnjega posestnika in gostilničarja Wirtlm. Požar je nastal na spodnjem koncu, kjer je bila obešena posušena koruzna slama. Tam so se namreč igrali z vžigalicami otroci, ki so tako nehote zanetili ogenj in s tem povzročili posestniku precejšnjo škodo. Razen kozolca in slame je zgorela tudi precejšnja količina sena. fospodotske MežM Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek 15. dec. t. 1. je bil srednje založen, kupčija pa je bila dobra. Prignali so 609 glav živine, od teh so prodali 248 komadov. Cene goveji živini se od zadnjega sejma bistveno niso spremenile iti so bile naslednje: voli 2.50—4 Din, kravo 1.55—4 I)in, biki 3—3.25 Din, junci 2.75 do 3.50 Din, telice 3.25—4 Din, teleta 5 Din. Konje so prodajali po kakovosti od 500—3500 Din. Dva vagona konjev je bilo prodanih v Avstrijo. Na petkov svinjski sejem v Mariboru, dneJS. t. m. jc bilo prignanih 79 svinj. Cene so bile naslednje: za 5—6 tednov stare prašiče 65—95,7 do 9 tednov 115— 140, 3 do 4 mesece 160—220, 5 do 7 mesecev 245—340, 8 do 10 tednov 365—520. 1 leto stari od 570—900. Prodanih jc bilo 44 komadov. Mesne cene: 1 kg žive teže od 5—6.50. 1 kg mrtve teže od 7.50—10 Din. Nazadovanje avstrijskega lesnega izvoza. V novembru je izvozila Avstrija skupno 75.143 vagonov lesa v skupni vrednosti 4,6 milijona šilingov, to je znatno manj ko v lanskem novembru, ko je izvozila 93.421 vagonov v vrednosti 6.3 milijona šilingov. To nazadovanje je v glavnem vzrok silnega padca avstrijskega lesnega izvoza v Italijo. Tako je znašal avstrijski izvoz mehkega lesa v novembru 1934 2735 vagonov, leta 1935 3938, leta 1936 pa samo 194 vagonov. Poleg tega je izvozila Avstrija v italijanske kolonije še 154 vagonov mehkega rezane ga lesa. Brusnega lesa je izvozila Avstrija v Italijo letos 411 vagonv, lani v novembru pa 555 vagonov. Povečal pa se je avstrijski lesni izvoz v Nemčijo in druge države. Tako se je dvignil izvoz mehkega lesa v Nemčijo od 558 na 638, v Francijo od 136 na 365 in v Ma-djarsko od 1076 na 1670 vagonov. Okroglega lesa jo izvozila Avstrija v Nemčijo v lanskem novembru 1360, v letošnjem pa 3150 vagonov. Vendar pa tudi ta povečani izvoz v druge države ni mogel popolnoma nadoknaditi izpadka na italijanskem trgu. Romunsko-jugoslov. sodelovanje v lesni trgovini. V kratkem se prično med našo državo in Romunijo v Bukarešti trgovinska pogajanja. Medsebojne trgovine med obema državama ne bo mogoče dosti povečati, ker mi nabavljamo v Romuniji skorej samo petrolej, oz. nafto, naš izvoz v Romunijo pa je tudi neznaten. Bolj važno pa je drugo vprašanje, ki se bo skušalo urediti pri pogajanjih. Romunija in Jugoslavija si na lesnem trgu silno medsebojno konkurirata, kar je obema v veliko škodo. Naša delegacija bo zato skušala doseči v tem pogledu sporazum in zato bo razgrnila tudi vprašanje sklenitve sredozemskega sporazuma za les. Če bi se ta posrečila, potem bi bila trgo- se, da bo pomirljiva ureditev konflikta imela svoje posledice v ostrejš. kitajski zunanji polil" 5 napram Japonski. LONDON, 19. decembra. Britanska vla da je izdala mornariškemu pove’jstvu v Singapuru nalog, da je v strogi pripravljenosti za velike mornariške manevre, ki bodo za osem dni. Sodijo, da hoče Anglija za vsak slučaj na Dalnlem vzhodu koncentracijo vseh vojnih sil. vinska pogodba z Romunijo res v korist našemu gospodarstvu. Pred novo trgovinsko pogodbo s Poljsko. Dosedanja trgovinska pogodba, ki smo jo bili sklenili z bratsko republiko Poljsko v letu 1922 in ki je stopila v veljavo leta 1924., je bila v letu 1930 izpopolnjena s posebnim dodatkom. Od tega časa dalje pa ni bilo več nobene spre-mebe, tako, da se je v toku let pokazala potreba po novi pogodbi, ki naj dokončno uredi trgovinske odnošaje z Poljsko. Kakor znano, se je pred nekaj dnevi mudi! v Varšavi guverner naše Narodne banke g. dr. Radosavljevič. Ob tej priliki je bil dosežen sporazum, da se pričnejo že v mesecu januarju prihodnjega leta razgovor’ med našo in poljsko delegacijo v pogledu ureditve klirinškega prometa, kakor tudi ureditvi vseh vprašanj, ki se tičejo mednarodne trgovinske zveze a tem bolj .vprašanje nove trgovinske pogodbe. Dosedanja pogodba je zastarela, sodobne gospodarske razmere in prilike narekujejo novo! Pravijo, da bo to velevažno vprašanje dokončno rešeno v mesecu januarju 1937. Gospodarski krogi pričakujejo potek in zaključek pogajanj z velikimi interesi in to tembolj radi tega, ker ie dosedanja pogodba ovirala normalne in živahne trgovinske odnošaje med nami in Poljaki. Z novo pogodbo upamo dvigniti naš izvoz v Poljsko vsaj na 100 milijonov Din letno. Izmotal se je. Profesor: Povej mi Jurček, kje je Napol j? Jurček: Poleg Vezuva. Profesor: Dobro; toda kje je pa Vezuv? Jurček: Poleg Napolja. Profesor: Samo po sebi umevno; toda kje sta Napolj in Vezuv? Jurček: Drug poleg drugega. Po diplomatski. = »Zdravko, oče te kliče; takoj moraš k njemu, jezen je kakor sam hudir!« — »Že zopet kakšna konferenca med štirimi očmi. Če pridem še enkrat na svet, tedaj si izberem drugega očeta in ne diplomata ! iaMHtiuosti 'ut sadne dvataue Podvigi dveh davčnih eksekutoriev Pred malini kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sc jc danes obravnavala nenavadna zadeva. Na zatožni klopi sta namreč sedela dva davčna izvršcnca iz Ptuja, in sicer 34-letni Vinko Gajser in 291ctui Anton K 1 e ni c n e, ki sla obtožena, da sta 29. januarja 1936 zabeležila v službeni zapisnik davčno uprave v Ptuju glede dražbe nepremičnin Josipa Fiirtncrja, da se je dražba vršila 29. januarja 1936 ob 9. uri dopoldne in da jc najboljši ponu-dek znašal za dva konja z opremo vred 3000 dinarjev, za en voz 100 dinarjev, ter za ene sani 500 dinarjev, skupno torej 6000 dinarjev. Nadalje sta obtožena, da sta navedeno predmete istega dne okrog 20. ure, pod roko prodala trgovcu s konji, Francu Štahglu v Mariboru za 9500 dinarjev. Obtožnica navaja glede očitanih dejanj naslednje podrobnosti: Trgovec Josip Fiirtner v Ptuju jo bil na davkih dolžan znesek 24.707 dinarjev. Ker davkov ni plačal, je oblast odredila dražbo premičnin in sicer navedenih predme- tov, ki so bili cenjeni na 15.500 dinarjev. Za dne 29. januarja jc bila odrejena dražba, in sicer ob 9. uri. Dražbe pa so ni nihče udeležil in jc Fiirtner pred dražbo ponudil eksekutorjema, današnjima obtožencema, znesek 10.000 Din na račun zapadlega davka. Tega zneska pa Gajser in Klemene nista hotela sprejeti, pač pa sta dala mestnemu delavci* nalog, naj zarubljene predmete spravi v Maribor, kjer sta jih prodala trgovcu Francu Štanglu za znesek 9500 dinarjev. V zapisnik pa sta navedla, da sta prejela le 6000 dinaricv. Pri današnji razpravi sta Gajser in Klemenc trdila, da sta nedolžna in da Rta prejela od Štanglu samo 6000 dinarjev, dočim je Š tangi trdil, da je za predmete plačal 9.500 dinarjev, Senat ju ie snoznnl za kriva ter sta bilo obsojena Vinko Gajser na 14 mesecev rohije, na izgubo častnih državljanski*1 pravic za dobo 2 let ter na izgubo državne službe, Anton Klemenc pa pr**' tako na 14 mesecev robi je, na izgubo častnih pravic za dobo 0 let ter izgubo državne službe. m IMINRRVA s^iimiiiiiu Miiiiuiiih 8 trn Maribor Turistovski kruh Glavna zaloga: feieriag, betnavska 43 TELEFON 28-24 Podružnica: Podružnica: JOSiP SKAZAjIgk NOVA VAS • č-i m\mk PreJe Sirk 6385 Glavni trsr PODRUŽNICA: ULICA 10.OKTOBRA 5 Moj najbolj znani črni tuiist. »ženi kruh je zelo okusen in ostane v največji vročini 8 do 10 dni svež in užiten , ; ' ■ v veliki izbiri dobite najcenejše pri strokovnjaku Valentinu ŽeSeznik-u Maribor, Kopališka uiica (Sctieibaumov paviljon) Izdeluje in popravlja vse vrste krzna točno in strokovno. Najlepše božično darilo Mali Cinlinenial pisaln stroji Samoprodaja: 'Maribor, Vetrinjska ul. 30 telefon int. 24-34 specijalist za pisarniške stroje Ljubljana, Prešernova ul. 44 telefon int. 26-35 Za Božii smo cene blagu znižali. 6340 Manufakturna trgovina Srečko Pihlar, Gosposka ul. 5 flH£BHBE8aflWSI I Dl POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil. v!og blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yKsge na knjižica in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Izvrstno fiaro vino od 5 litov naprej. Or. Der n! ac 6361 Meljski hrib 33. Naše novosti v pleteninah so prispele Primerno izberite za božično darilo. S tem boste Vašim dragim napravili mnogo veselja. m C. Budefeldt, Maribor Božična darila krasne jedilne garniture in servise v/ porcelanu In steklu, priporoča po znižanih cenah oddelek za kuhinjsko opremo, firma Andražear bor Kupujte svoje potrebščine pri naših tnserentih! Drogerija I. PEČAR MARIBOR, GOSPOSKA ULICA Najprimernejša darila za Božič ali Novo leto. Foto-aoarati vseh vrst kino-foto krasne kasete manikure potne nesesaiers svinčeni kristal — razpršilniki parfumerija vseh svetovnih znamk Specialni popust; .;427 Kr* n o vsakovrstno v veliki izbiri Vam nudi, kakor tudi izdeluje in modernizira po najnovejših dunajskih in pariških modelih 5740 krznar Pe e>r SSilUfflOg Gosposka 37 Strokovnjak in specijalist v izdelavi skungsov MflPitilvi pri naših šnseren* 111 kUPUite ^ 09,aiUit* k Efiobu£ e ceneno po brezkonkurenčnih cenah dobite samo v trgovini s klobuki !¥HM BREGUR, Gosposka 16 o417 m harheftfi ENOSOBNO STANOVANJE prostorno, v novi hiši oddam. Kralja Petra cesta 77, na koncu Studencev. 6419 po ugodnih cenah leksina lielili Maribor. Gosposka 14 STANOVANJE soba, kuhinja, s pritiklinami, v novi hiši, Pobrežje, Finžgarje va 12. z 1. jan. oddam. fi3fl2 Službo dobi VELIKO SOBO • i <’ • ■ tn v najem. Nasipna ul. 78. 6384 ZASTOPNIKI POZOR! Dva zastopnika za poset privatnih strank za spec. proizvod se sprejmeta. Gospoda, ki sta vajena na točno .u neutrudljivo delo. naj se javita z navedbo referenc na upravo pod »Dokazani dnevni zaslužek Din 60.—«. 6401 Oddam lepo, sončno SOBO s kopalnico in balkonom, ev. s sobo za služkinjo v viti, Tomšičeva ul. 23- 0381 SOBO .s hrano oddam. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno. 6434 ČEVLJARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Jerkič, čevljarski mojster, Pobrežje, Zrkovska 40. 6127 V nedeljo . SOBO s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam. Koroška 2/. 6426 SPREJMEM UČENKO v trgovino. Jos. Tichy. Slovenska 16. 6323 OPREMLJENO SOBO oddam takoj ženski. Vrbanova 12. 6423 ŠOFER vesten, po- možnosti mehanik ali kovač, se <■ ir ime za stalno. Plača 1800 Din mesec no. Dopise na upravo »Večer trika« pod »Sposoben«, 6418 SOBO s posebnim vhodom in hrano oddam. Zidovska ulica 14, pritličje. 6416 Stanovanie \;S J RNIŠKO PRAKTIKAN-TINJO , , z dobro šolsko izobrazoo, zmožno slovenskega in nemškega jezika, sprejme 'ovalna. Lastnoročne ponudbe pod »Marljiva« na upravo lista. 6370 ENOSOBNO STANOVANJE, čisto, solnčno. zračno, v I. nadstropju oddam stranki brez otrok. Trubarjeva ul. 7 6389 Na posestvu ob periferiji mesta oddam manjše STANOVANJE z vrtom. Naslov v upravi. «437 SPOMNITE SE CMD! Maribor Kralja Petra trg Bencin, Petrolej, Strofna, cilinderska inavtomohilska olfa vse vrste tehničnih masti in kolomaz dobite vedno, tudi ponoči. Bencin na črpalki $mkmweek GšpmfaaSuftee 6$ 4X2 cevni 6-krožni super za izmenični in istosmerni tok ki sprejema dolge, srednje in kratke valove celega sveta ob vsakem času. Izrabite priliko in preizkusite ga. Super z visokim učinkom in nizko ceno. Dist 3500 Vesele božične praznike želi tvrdka Veliko Veselje boste naredili svojim dragim z nakupom božičnih daril ki Vam jih nudi tvrdka Ivan Kovačič, Maribor Slovenska nlica 10 in Koroška cesta 10. Bogata izbira vsakovrstnih MODERNIH SERVISOV, KRASNEGA KRISTALNEGA STEKLA, KERAMIČNIH NOVOSTI in mnogo drugih lepih ter praktičnih predmetov po najnižjih cenah. PROSIMO, OBIŠČITE NAS BREZOBVEZNO i vam lahko predelam iz starega nakita. Vzamem staro zlato v račun, istotam velika izbira božičnih daril. Popravila hitro in poceni. — Se priporoča juvelir Avgust Jahn stolna uliea 2. foto-Rrgovina aa Spomnite se CMDI drogerija Maribor, Gosposka ul. 19 najboljšo perutnino štajerske kapune štajerske pularjc purane piske za pečenje pitano gosi pitane raco fazane in zajce Delikatesna trgovina v najmodernejših krojih in najfinejši izdelavi kupite najbolje pri Bek&mta Darujte za Pomožno akcijo! v Gosposki ulici nam sporoča, da so prispele za Božič nove specijalitete kakor: pravi italijanski mandulat, grška halva, pariške rezine. Poleg orientalskih in drugih slaščic vam lahko „Bonbonera“ tudi z gornjim postreže. Tudi za turiste ima na zalogi izvrstne stvari, ki jih vsak pravi turist mora vzeti na turo. 4774 krojaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka 32 Justin &ustlniič mehanična delavnica Tatlenbachova ul. 14 tel. 21-30 Gosnoska ulica 32 BLAUPUNKT" RADIO Najcenejša in najsolidnejša popravila, emajliranje in poniklanje. Trgovina koles, otroških vozičkov, šivalnih strojev in gramofonov. Vedno vsi nadomestni deli na zalogi. Nakup in prodaja rabljenih strojev, motorjev, poljskih železnic, tračnic, traverz, transmisij, -cevi za plotove in vodovode. Obiščite nas in prepričali se boste o bogati izbiri in nizkih cenah. i«s najelegantnejši in po kvaliteti najcenejši radio aparat sezone 1936-37 (Ideal Werke-Berlin) Zastopstvo Tesla radioaparatov. Neobvezno predvajanje! Na obroke! RADIO GODEC. MARIBOR, Kral'a Petra trg 6 (Palača Pokojninskega zavoda) IS H dvojnopoševni brivski mk B aparat s POVIŠANIM llfitftB pokrovom in britvice 11111 »FASAN-ROSTFRElc Dobi se v finejših trgovinah Pridite, predvajali vam bomo naše odlične aparate. RADIO STARKEL MARIBOR, TRG SVOBODE Nizke cene! Primerni obroki! NaiboSSSe orkestre sueta Vam prinese Božiček z radijskimi aparati, ki prenašajo naravno glasbo in to so božična darila vi tiri GUSTAV 3ERNHARD zaloga stekla in 1} porcelana Tei. 20-30 — Nas*šfo@r, JlleksancSrova cesta št. 17 — Tei. 20-30 Vsi zadevni gospodinjski in luksuzni oredmeti: steklo, porcelan, okvirji itd. Svinčeni kristali od najcenejše do najfinejše izdelave. - Specijalna zaloga t,ROSENTIHAL" in »MEISSENER1* porcelana Mariborski »Večerni k« Jutra Ostanke Anton Macun za božična darila. Glej izložbe tvrdke * '-9®»®®«©®®©®©*©®®«@© ’ ®®0®®®®®®0®©9e®9®®e®®®®s®e®oo«®®@®$®®6® Praictično Okrasti za bež t o samo izpolniti dolnji kupon in brezplačno in brez obveznosti Vam postavimo na poskušnjo najnovejši čokolada, sveže pecivo, sadni kruli, torte, 6344 fine bonbone priporoča slaščicama »maij^an” šivalni stroj v najmodernejši izpeljavi dobite po globoko reduciranih cenah in ugodnih plačilnih pogojih Frasiclepoia d. z o. z. Maribor 6331 Aleksandrova cesta štev. 39. ®«®©®o®®@9©©@©ssa©®: Prvovrstni svetil - kosovec najceneje pri tvrdki AftfD&ASCHBTZ i^ariSior Vodnikov irr 4. DARUJT Naši plačilni pogoji od trgovina z muzikalijami omogočijo vsakomur, da si nabavi PHILIPS RADIO Gosposka ulica 46 Ime in priimek ............... Poklic —----------------- Kraj in ulica ................ Mesečno bi odplačal Din MOS2ERN! iHi Zastopstvo Maribor, Grajska ir 7 Božiček Povodom petindvajsetletnice cenjenim odjemalcem 10 OGfSfOtkOV P@P&iSia pri nakupu božičnih daril! Poižek & Marina. Gosposka ulica 27 Prodajamo svetilke, lestence in aparate za gosoodinjstvo po zelo nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom za Božič brezoh vezno našo zalogo, kjer boste gotovo našli tudi za sebe kaj primernega. PRODAJALNA MESTNIH PODJETIJ, Aleksandrova cesta 13 kupuje letos le praktična Praktična BOŽIČNA DARILA Galanterija Damski »(ali!! Največja izbira najnovejši modeli nizke cene pletenine, nogavice, čipke parfumerija, papir itd., dež-' "'ki, naramnico, kravate kupite v manufakturni trgovini FRANJO MAJER, Maribor Glavni trg 1,2-17 Siavan Ribarič Maribor, Glavni trg 14 Lutke, raznovrstne iz celuloida znamke »Želva« ... od Nezlomljive lutke ... Oblečene nezlomljive lutke „ Kompletne železnice s tračnicami .... „ Tanki in melian. avtomobili „ Motorne železnice ... „ Letala, ki tečejo po tleh ali zraku .... »Mahe« vojaki »Elastolin« , Sablje in puške na zamaške .................... Zračne puške, poniklanc . Lesene kocke za zlaganje Orglice ....................... Družabne igre ..... Igrače iz mozaika . . . Zrcala za britje, garniture ..... Kompletno opremo 11 o n p 17 a c f a «lnk S9 »» Maribor, Aleksandrova 15 Nadalje bogata izbira gugalnih konjev, vozičkov za lutke, »Matador« in »Merklin« igrač, gradbenih skrinjic, parnih strojev in kinov, sank, nakita za božična drevesca, ročnih torbic, nogavic, zimskega perila, copat itd. ms. največja izbira novo dospelih IVAN LAH. Glavni trg 10 Izdeiovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna Rum, koniak, likerii, slivovka, brin e« . . vec, droienka, klekovač fkatitot, (fGStKfSko ut Specijaliteta: g renčal' in vermut NA DROBNO! Telefon 25-80 „ NA DEBELO! Izdaja konzorcij »Mra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., orestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru