GLAS I*!© XLVHI - št. 23 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 21. marca 1995 p***» Kriminalisti zdaj povojne poboje raziskujejo tudi na domu Kriminalista gor ali dol, mi take kar spodimo •Jesenice, Gorje, 20. marca - Ob letošnjem 8. marcu sta se pri partizanu in borcu EP. na Jesenicah in pri hudo bolnem borcu V.R. v Gorjah oglasila dva kriminalista, ki raziskujeta Ppvojne poboje. Na Jesenicah z zbranimi podatki nista bila kaj posebno zadovoljna, v Gorjah pa ju je žena hudo bolnega borca in partizana gladko nagnala, (več na strani 7). M Gorenjska |^ Banka * W d.d. Kran) Banka d posluhom DANES OB SAVI IN KOKRI bister za zdravstvo dr. Božidar Voljč na Gorenjskem Gorenjska je za dve porodnišnici premajhna ^Orodnišnica le v Kranju, zato pa povečan otroški oddelek na Jesenicah ki jo polagoma odpravljajo. Osnovno zdravstvo se polagoma privatizira, zlasti v zobozdravstvu za odrasle je že velik del dejavnosti v zasebni praksi. Nekaj več pozornosti je minister za zdravstvo s sodelavci namenil morebitni združitvi obeh porodnišnic, kranjske in jeseniške. Število porodov, ki je zadnje desetletje v obeh padlo, se je lani spet za malenkost povečalo, toda jeseniški porodniški oddelek s 520 porodi letno ne opravičuje svojega obstoja. Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije je obstoj porodnišnice smiseln, če ima na leto vsaj tisoč porodov. Če bi gorenjsko v0 *uJe minister za zdravst- bolnišnice (razen psihia- stisko otroškega oddelka. • ' "cenjuje, da se proble- trične v Begunjah) izgubo, D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik \\\\\\\v V/i A.rT 9oqV' 20' marca - Kranjski Iskratel je za proizvodnjo certifikat kakovosti ISO n0vZ P[id<>bil aprila lani, za celotno podjetje pa certifikat kakovosti ISO 9001 *več-o a lani> predstavniki nemške certifikacijske hiše DQS in domače SIQ so jih Ze Qn° izročili minuli petek. Na Gorenjskem smo na podeljevanje teh certifikatov do»njaleni> tokrat pa gre za prvi certifikat kakovosti v visoki tehnologiji, zato je klele toliko boiJ pomemben. Pridobitev certifikata je bila nekoliko daljša, saj tudimunikaciJska oprema ni zahteven izdelek samo po tehnološki plati, temveč PetnU? tem> moramo zanjo skrbeti celotno življenjsko dobo, ki traja deset do in thfst let> je dejal Andrej Potenc, direktor Iskratel. Na sliki: Andrej Polenc (levo) *'avs Petrick, predstavnik nemške DQS (desno). Več na 7. strani. Foto. J. Pelko Slovenski smučarji se zmagoslavno vračajo domov - Ob koncu letošnje smučarske sezone so slovenski reprezentantje ponovno dokazali, da znajo, hočejo in zmorejo krojiti svetovni vrh. Tako so na finalu SP v Bormiu alpinci, predvsem po zaslugi Mojstrančana Jureta Koširja, kar sedemkrat stali na zmagovalnih stopničkah, svojo prvo zmago v svetovnem pokalu pa si je v sobotnem veleslalomu privozila Špela Pretnar. Tudi biatlonci so se včeraj iz zadnje tekme svetovnega pokala, ki je bila v Lillehammerju vrnili zadovoljni predvsem zaradi drugega mesta Grašičeve in tretjega mesta Matjaža Poklukarja v Lahtiju (posnetek je s sprejema na Brniku). Že danes odhajajo biatlonci na vojaško svetovno smučarsko prvenstvo v Švico. Žal pa je šlo slabše našim tekačem in predvsem skakalcem, ki so nastopali na svetovnem prvenstvu v Thunder Bayju. Več o športnih dogodkih je zapisano v Stotinki. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik Ribno pri Bledu - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so se tokrat pogovarjali z novim državnim sekretarjem za indus-tirjo dr. Vladom Dimoskim, ki pravi, da bo moto njegovega delovanja v smeri povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar bo seveda upošteval tudi pri instrumentih pomoči. Slovensko gospodarstvo je v zadnjih letih pokazalo izjemno vitalnost, saj je nadomestilo izgubo južnih trgov, kar je fenomen, ki ga občudujejo tudi tujci, žalosti me, da država ne vidi, kako pomemben element so managerji, tako kot se je prestrukturiralo gospodarstvo, se bo morala tudi država, da bo delovala v korist svojega gospodarstva, da bo podpirala svoje managerje, je med drugim dejal dr. Dimoski. Več na 11. strani. • M.V., foto. G. Šinik Poračuna ne bo Ljubljana, 21. marca - Skupščina ZPIZ je na včerajšnji seji sprejela sklep o zmanjšanju mar-Čevskih pokojnin za 0,2 odstotka. Enako bodo zmanjšali tudi vse druge prejemke, ki so vezani na izplačilo pokojnin. Pokojnine so zmanjšali zato, ker so bile januarske plače za 0,2 odstotka manjše od decembrskih. Sklenili so tudi, da zmanjšanje velja samo za marec, zato negativnega poračuna za pretekla dva meseca ne bo. KLUB, tM°;**3,00 SIT mesečno! ^5LP64/ 22 !• *• mobitel Uradni prodajalec 064/225-060 27,1 % POPUST UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 LISA 324-116 SLOVENIJAINSVET Vlada pripravlja izhodišča za pogajanja z unijo Zakaj strah pred novimi partnerji Minister za zunanje zadeve Zoran Thaler in državni sekretar Ignac Golob o pridruževanju uniji, Italiji in naših pogledih na zunanjo politiko. "V zadnjih tednih smo dobili nekatera ministrska srečanja, 14 novih partnerjev in niti enega novega nasprotnika, zato je prav neverjetno, da se v takih primerih vedno vržemo v obup in zganjamo diplomacijo obupa. Dobili smo novo spričevalo, čeprav nismo polagali izpita," je dejal pretekli teden na časnikarski konferenci državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob. Mi se ne želimo ukvarjati z zgodovino. Če se pa bo partner vanjo načrtovana je razprava v državnem zboru in na koncu sestanek predsednikov vlad. Glede odnosov z Italijo Slovenija pozdravlja zaupnico, ki jo je dobila Dinijeva vlada v parlamentu, po dogovoru z itahjans-ko zunanjo ministrico Agnellijevo pa naj bi se že ta teden sestala pooblaščenca. Thalerju so v Bruslju pretekli teden zagotovili, da pridruženega članstva ne pogojujejo s Nobenih tujih komisij Minister Thaler je zavrnil govorice, da bi komisije italijanskih optantopv popisovale naše premoženje. Slovenija ni država, po kateri bi hodile take komisije. Glede poprave preteklih krivic pa je dejal, da ima Slovenija tudi svoje zahteve in argumente, ki jih sedaj zbira. Po letu 1920 so bili požgani številni slovenski domovi, Slovencem pa je bilo onemogočeno, da bi jih dobili nazaj. Uničene so bile številne organizacije. Slovenija ima ustrezno dokumentacijo za zavrnitev stalnih italijanskih zahtev, da ji nekaj dolgujemo. Mi nismo ničesar dolžni. Vse stvari so urejene tudi z mednarodno pravnega stališča. vračal, se bomo tudi mi, je dodal. Zunanji minister Zoran Thaler pa je na časnikarski konferenci povedal, da bo vlada ta teden sprejela izhodišča za pogajanja z Evropsko unijo, v delegaciji pa bodo predstavniki zunanjega ministrstva in ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, po potrebi pa tudi drugi. Pričakujemo pet krogov pogajanj, prvi naj bi bil aprila, sporazum pa naj bi bil potrjen še pod francoskim predsedovanjem Uniji, to je do junija. Minister je še pred majem napovedal državnozborsko razpravo o zunanji politiki, prvič pa se je sestal tudi svet zunanjega ministra. Pogovori s Hrvaško se nadaljujejo, predvidena so še pogajanji z Italijo, pa tudi ne takojšnje prilagoditve naše ustave oziroma zakonodaje evropski. To imajo za našo notranjo stvar. Pridruženo članstvo sploh ne zahteva prostega dostopa do vseh nepremičnin, ampak samo do nepremičnin, ki so namenjene gospodarski rabi, državljani nobene tuje države pa ne smejo imeti prednosti, ampak morajo biti položaji enakopravni. Tudi kasneje, ko bomo polnopravni člani, bodo pravila igre točno določena, Slovenija pa bo z zakoni po zgledu manjših držav v Uniji (Danska, Avstrija) posebej zavarovala naše nacionalne interese. • J. Košnjek Vlada je sklenila Enostavneje do mrliških listov Ljubljana, 21. marca - Vlada je pretekli teden sklenila javno razgrniti lokacijski načrt za avtocestni odsek med Blagovico in Šentjakobom. Pri izdelavi načrta je bilo obravnavanih osem inačic. Vlada je sprejela predlog spremembe zakona o matičnih knjigah, ki zadeva vpise smrti oseb, ki so zgubile življenje med drugo svetovno vojno ali neposredno po njej, pa niso bile vpisane v matične knjige. Sedaj je to mogoče le na osnovi predhodnega sodnega postopka razglasitve pogrešane osebe za mrtvo. Po novem naj bi bil postopek enostavnejši, sprožiti pa ga bo mogoče pri upravni enoti. To je prispevek k obeležitvi konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom. Spremembo mora sprejeti še državni zbor. • J. K. Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše 'nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (m ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima žreboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 - lil, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Kdo sme v Slovenijo in kdo je v njej nezaželen Čigav je Aksentijević Na seznamu "sumljivih" je 218 oseb, 81 je prepovedan vstop v državo, 146 pa jih je med morebitnim prihodom v Slovenijo pod nadzorstvom. Ljubljana, 21. marca - Čigav pa naj bi se odpovedal srbske- častnikov za oficirje Kosa. Ti marca ■ je pravzaprav general bivše jugoslovanske armade Milan Aksentijević, ki je po odhodu iz Slovenije pristal na Hrvaškem, kjer so mu odpovedali gostoljubje, nato v Bosni in nazadnje v Srbiji in mu je v nedeljo preteklo 15-dnevno dovoljenje za turistični obisk v Sloveniji. V Slovenijo je prišel s turistično vizo, izdano na našem veleposlaništvu v Skopju, s potnim listom Zvezne republike Jugoslavije, kar potrjuje, da je srbski državljan, sicer ne bi imel potnega lista niti ne bi mogel biti častnik jugoslovanske armade. General s stanovanjem v Ljubljani in hišo ter družino na Golniku je leta 1975 prevzel slovensko državljanstvo, hkrati mu, leta 1993 pa je Slovenija, na osnovi novele zakona o državljanstvu, Aksentijeviću državljanstvo odvzela. Odbor za obrambo državnega zbora je v petek terjal, naj vlada pripravi ustrezna gradiva za obravnavo tega primera in poročil o vračanju starešin bivše jugoarmade v Slovenijo ter ga predloži v obravnavo državnemu zboru. Spraševal se je, kdo in zakaj so nekatere starešine zginile s seznama v Sloveniji nezaželenih oseb, kdo iz tujine Kritiška na nas, da nam sovražni ,udje prihajajo nazaj in kdo lahko jamči, da se varnost Slovenije ne bo poslabšala, saj gre v Aksentijevicevem primeru in primeru nekaterih drugih ljudje so med osamosvojitveno vojno zavrnili poziv državnega vodstva, naj izrečejo lojalnost Sloveniji in prestopijo na našo stran. Amerika na primer ni dovolila avstrijskemu predsedniki Waldheimu, za katerega so samo sumili, da je bil nemški častnik na Balkanu in je sodeloval v zapiranju ljudi, da bi stopil na ameriška tla, mi pa to spregledujemo. Ali so na veleposlaništvu v Skopju sploh preverjali, če lahko Aksentijević dobi turistično vizo za Slovenijo. Veleposlaništvo je pojasnilo, da so preverjali, vendar ni bilo ugovorov. Poslanec Štefan Ma-tuš (SLS), pobudnik za sklic seje odbora in obravnave na državnem zboru, je dejal, da žene teh častnikov terjajo vrnitev možo-vendar to ni nujno, saj gre() lahko žene za možmi. Državna sekretarja v n,'lU?' trstvu za obrambo in notraij) zadeve Miran Bogataj in Slav* Debelak nista mogla povedati. ® je Aksentijević na seznam111 sumljivih ali ne. Ti seznanim f glede na obvestila varnosti" služb spreminjajo. Sedaj je ? seznamu "sumljivih" 235 81 je prepovedan vstop v d*** vo, 146 pa jih je med morebitni* prihodom v Slovenijo pod^ zorstvom. Seznam se je skrčil. 0j je bilo leta 1991 na seznamu ^ imen. Aksentijević je ponov" začel razpravo o varnosti Slo)! nije, o naših sovražnikih in prt teljih ter politiki, za koga *jj slovenske meje zaprte, za Wj priprte in za koga odprte. N«jJ teri poslanci pa so že prer anonimna pisma, da bodo V,. mezniki zoper ljudi Aksentij' ćevega kova sami ukrepali, t* bo država. In še mnenje enega poslancev: kakšna je varn* države, če jo lahko ogrozi p0^ meznik ali manjša skupina Uu • J. Košnjek Zakon o najnižji in najvišji bruto plači Najmanj 50 in največ 600 tisočakov Predlagatelj zakona je poslanec Združene liste socialnih demokratov Miloš Pavlica, ki meni, da $e pri nas sistem plač podira. Zakon je bil sprejet na dnevni red marčne seje. Kaj je bistvo predloga zakona? "Vložil sem zakon o najnižji in najvišji dejanski bruto plači. Najnižjo sem postavil na 50.000 tolarjev za polni delovni čas in ob pričakovanih delovnih rezultatih, najvišjo pa sem omejil na 600.000 tolarjev. Gre za dejansko izplačane plače z vsemi dodatki. Pojavljajo se nejasnosti. To ni zakon o zajamčeni plači, niti zakon o minimalni plači ali zakon o plači v prvem tarifnem razredu, ampak določa območje, v katerem naj bi se dejanske plače gibale. Vse drugo je stvar kolektivnih pogodb, razmerij med plačami in podobno." Na čem ste gradili najnižjo in najvišjo plačo? "Po moje človek, ki pošteno dela polni delovni čas in naredi, kar se od njega pričakuje, zasluži 50.000 tolarjev bruto oziroma okrog 33.000 neto, čeprav je zame tudi za številka socialni minimum, v tem prehodnem obdobju, ko lastninjenje še ni končano, pa tudi plača nad 600.000 bruto oziroma nekaj nad 300.000 tolarjev neto ni upravičena. Sistem plač se nam je začel tako po horizontali kot po vertikali podirati. Pri vertikali imamo razpone tudi 1 : 100, v horizontali pa se je sistem podrl v tem, da so v plačah za enaka Ta zakon naj bi zato prispel tudi k umiritvi mase plač." Verjetno slišite ugovore spodnjo in zgornjo mejo? "Za najnižjo plačo pravijo da je prenizka, čeprav je višja od sedanje zajamčene plače, k1 znaša bruto 30.136 tolarjev. Z* zgornjo mejo pa so nagnali Vi» in krik tisti, ici imajo nenof malno visoke plače. Pravijo, da se grem demagogijo. Vendar f težko govoriti o demagogiji,?I neseš domov 300 ali celo 50* tisoč tolarjev, in če razum6 tistega, ki dobi 25.000 za pjjjj živetje družine. Upam, da p zakon sprejet, saj je bil uvrŠ# dela velike razlike. Snažilke na dnevni red po hitrem p°sj imajo marsikje še višjo plačo opku brez pripomb." • kot drugje doktorji znanosti. Košnjek, slika G. šinik Prepiri o popravi krivic dopolni^ Žrtve so talci političnih sporov Poslanec Demokratske stranke Slovenije Tone Peršak predlaga ustrezno popravo krivic vsem žrtvam vojnega nasilja, tudi taboriščnikom, izgnancem, ukradenim otrokom, izseljencem in prisilno mobiliziranih v nemško vojsko, vendar za zdaj kljuka na zaklenjena vrata. Kaj je v vaših predlogih dopolnil zakona o žrtvah vojnega nasilja tako spornega, da jih parlamentarna večina gladko zavrača? "Zavzemamo se za kategorije žrtev, ki že 50 let čakajo na popravo krivic. Naši predlogi so nastali v sodelovanju s taboriščniki, izgnanci, ukradenimi otroki in mobiliziranimi v nemško vojsko, ker vlada v svojem predlogu njihove stiske in podrejenosti v bistvu ne rešuje. Daje jim samo status oziroma izkaznico žrtev vojne in nekaj malega pri zdravstvenem zavarovanju in še to samo tistim, ki so že reveži in ne zmorejo plačila obveznega zavarovanja, ter nekaj ugodnosti pri klimatskem zdravljenju. Predlagamo, da je treba taboriščnikom v najhujših nemških taboriščih čas, prebit v taborišču, šteti v pokojninsko dobo dvojno, ostalim pa enojno. Ker je večina prizadetih že upokojena, bi jim vsako leto povišali pokojnino za en odstotek. Tistim, ki imajo stanovanjski problem, bi omogočili prednostno pridobitev socialnega oziroma neprofitnega stanovanja, imeli pa naj bi tudi ugodnosti, ki jih uživajo borci. Te žrtve naj bi bile upravičene tudi do neke, še vedno simbolične odškodnine.Razvrstili bi jih v tri kategorije. Za vsak mesec, prestan v taborišču, zaporu, izgnanstvu, na prisilnem delu bi dobili od 120 do 300 tolarjev in to mesečno pri Eokojnini, v enkratnem znes-u. Predlagamo tudi pravico do vojne škode oziroma odškodnine, ki jo je Slovenija del v obliki nemških posojil že dobila, nekaj, za požgane vasi na primer, pa bi jo morala še izterjati. Poseben problem so prisilno mobilizirani v nemško vojsko, kjer jim gre predvsem za priznanje statusa, da bo imela država naslov za izterjavo obveznosti od Nemčije tako, kot so to na primer storile Francije, Belgija in še nekatere druge države. Gre za dodatke pri pokojnini in za invalidnine, ki jo nekateri že dobivajo, vendar so to uredili sami. Ob teh zakona mi soglašamo « »yi sebnim zakonom o P.^LjjD krivic ter tudi z uresniči ^ osebne pravice umrli**. ^ groba, do priznanja srm"0 mrliškega lista." Vaši predlogi so bili ^ jeni. Morda upate, da & m tudi zaradi javnega pr° 40 prizadetih, odnos stran* teh žrtev vojne spremem • $ "Upal 8sin'-da-J£vV svojimi predlogi prisp6**^ umiritvi nasprotij in .zat?Ea $j gamo na obe strani, k1 Ji med drugo svetovno vojn? ^ nasproti. Se pa bojim &> $ čutku, da postajajo žrtve. ^ katerekoli, talci politični" ^ sprotij, in da jih nirl^e_^ svoje popraviti, ker jih vsak V? trži. Eni tržijo domob^,,, drugi pa partizan?.k^f0^ oboji pa imajo v njin , boju zoper političnega nav a nika. To je cinično. sv.0Jja je dodaja še vlada, ki PraV''ra# krivice pripravljena p?P ^ vendar ne materialno, ijj bile žrtve stvar grobe a ^ trativne napake, ker Ji"^ vpisali v matične knjige- ^ pa ne naredi koraka, da # sprava dejansko mogoča^ a va res ni stvar zakona, ima moralno, etično v* ^0 vendar zakon pri tem J. Košnjek pomaga. "■■»iS* < GLAS UredniSka politika: neodvisni nestrankarski oolilicno-mlorma ivni poltedniks poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor In glavni ure«--^ WN!oJ °] ^'1 Valjavec / Odgovorna urednica: LeopoIdina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei Vilma Stanovnik Mariia Volčjak, Cveto?*Ytff Ustanovitelj in izdajatelj: Dgta gvrl-W, Andrej ^^i^f^t V<*M / Fotografij* Gorazd šinik' / Priprava za tisi: Med/. ArtforJ"^ "J Ustanovu j J J /Uredništvo,naročnine, ogtasno trženje: Zoisova 1 Kran, telefon-223^11, telefax:Ž22-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 Jr dnevno na avtomatskem'odzivniku; u'*,/ Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino- letna naročnina 140 DFM Oglasne sto' h ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA 9S 00 SIT pupusia. z.a tujino, lema naročnina iw ucm. e KRANJ _ _ ' " Aktualni intervju: JELKO KACIN, minister za obrambo Republike Slovenije Pentagon je naklonjen Sloveniji Slovenski vojaki bodo še letos prvič skupaj na vojaških vajah z ameriškimi, prav tako pa bo prišel k nam na uradni °bisk ameriški obrambni minister VVilfiam Perry, pravi v pogovoru slovenski obrambni minister Jelko Kacin. 2 uradnega obiska v Združenih državah Amerike itese vrnili izjemno optimisti. Kje so razlogi za °Ptimizem? "Razlogov je več. Že med Pripravami obiska in določanju njegove vsebine je bila friška stran zelo kooperativna. Tudi datum obiska je j?'! sporazumno določen. Sprva smo ga planirali v ZaČetku leta, vendar smo ga 2aradi odmevnosti prestavili na marec, saj dajemo z njim naSim sosedom tudi druga sPoročila. Amerika je zainteresirana za sodelovanje s Slovenijo tudi na obrambam področju, marsikaj pa Je imela povedati tudi ob Pridobivanju mandata za zadetek pogajanj o našem pri-Jjuženem članstvu v Evropski uniji. Druga pomembna stvar tega obiska je raven sogovornikov v Amer-*i- Srečali smo se z vsemi, ki v Pentagonu v civilnem, Političnem delu kaj pomeni-J0J prvi gostitelj je bil J°rambni minister gospod VtT*y, srečali pa smo se z 8°spodom Kaminskvm, ki je zgovoren za vso tehnološko Porabo v obrambnem minis-j5Slvu, in z gospodom "eutchem, ki je bil nominiraj1 Za uradnega kandidata za lektorja CIE. Srečali smo ^ z mnogimi odgovornimi, f1 skrbijo in jih skrbi doga-,4nJe v naši neposredni so-Se^ini. Njihova podpora $xvn prizadevanjem je bila L^na. Pripravili so nam tako °°8at obisk, da smo ga ^0rali v nekaterih točkah J^emeniti in najti na primer ??. za pogovore v Organizacij združenih narodov v saboru za sankcije in uradu a mirovne operacije. Pokali1 so nam hoteli poveljniš-0 mesto severnoameriške Jračne obrambe v Skalnem f0r°vJu, ki pokriva Ameriko C Kanado, in to le ni stvar, ki J° kazali vsakomur. Ko rj° zapuščali sedež OZN, sed Je.čakal° letal° s 50 del 'n Z vso °Premo za sli h V Zraku- Kar smo Prine" l d°mov, je veliko, vendar j^o vsi rezultati vidni šele 2 nekaj časa. Danes so mi jPoroČili, da pride v začetku skrh1 V LJUDlJano ekipa, ki na«- Za sodelovanje med j»sim ministrstvom in Penta- Vete,_ v lciaiu pa bodo tudi «a S?' ki bodo sodelovali letni•• slovesnosti ob 50-in kQ Zmage nad fašizmom Jnca druge svetovne v°jne. V Ameriki je veliko veteranov in mnogi bi šli radi !*a kraj nekdanjega bojevan-la> vendar vlada omogoča Psovanje le redkim. To so Sjste in dokazi, da smo v s*rbnem tkanju sodelovanja res prišli zelo daleč. Tudi periska raketna fregata v K°Prskem pristanišču ni bila na*ljučno. Prehitela je časov-mco in prišla pred mojim shodom v ZDA in odločan-o naših pogajanjih z Evropsko unijo." Posebej v Italiji je bilo "}°goče prebrati in slišati, h bil v ZDA podpisan tajni sporazum med Uovenijo in Ameriko? "Ničesar tajnega nismo Podpisali. Podpisali smo Memorandum o sodelovanju na obrambnem in vojaškem Področju med ministrstvoma državni— Obrambna ministra Slovenije in Amerike podpisujeta memorandum o sodelovanju na obrambnem področju ma organoma in vojskama. Dogovorili smo se za resen program sodelovanja, ki bo mnogim našim častnikom različnih rodov omogočal pridobivanje nujnih znanj. Letos bodo vojaki Slovenske vojske prvič sodelovali na vojaških vajah skupaj z ameriškimi in to izven meja Slovenije. Začeli bomo z manjšimi enotami. Naši poveljniki bodo dobili tako izkušnje za sodelovanje z vojskami drugih članic Nata. Ne gre za deklaracijo, ampak za resen in uresničljiv program sodelovanja vojska obeh držav." Smo oziroma bomo zaradi vojaškega sodelovanja z Združenimi državami Amerike varnejši? "Naša zunanja politika je važen element naše varnosti. Sogovornikom v Ameriki sem povedal, da igra Slovenija vlogo pozitivnega modela, ki dokazuje, da je mogoče tudi v državi, ki je bila del Jugoslavije, živeti mirno, se ukvarjati s prihodnostjo, graditi dobrososedske odnose in slediti integracijskim težnjam v Evropi. Tak model se splača promovirati in Američani podpirajo našo usmeritev. Posebej je važno, da je do tako pomembnega obiska prišlo najprej na področje obrambe, čeprav smo se pogovarjali tudi o drugih področjih sodelovanja. Tudi to so bile moje naloge in ameriški sogovorniki so bili temu primerni. V prihodnjih mesecih bodo sledile konkretne oblike sodelovanja. Ameriški obrambni minister Perry bo na naše povavilo še letos prišel na uradni obisk v Slovenijo. Na čem temelji ameriški interes za Slovenijo? "Združene države Amerike se ukvarjajo predvsem z Evropo. Danes so trije modeli stabilizacije miru na nevarnih žariščih. Prvi je model hegemonije, ki glede na čas nima zagovornikov. Drugi je model uravnoteženja, vendar se Slovenija z dvema milijonoma ljudi ne more vojaško kosati s sosednjimi državami in tudi tistimi, ki so v žarišču krize. To bi Slovenijo gospodarsko pokopalo in tega si ne smemo dovoliti. Tretji model pa je model zavestne integracije, to je širjenje področ- ja stabilnosti. Amerika nas želi videti v tem področju." Embargo nam zbija ugled Na sedežu Organizacije združenih narodov ste skušali odgovorne prepričati, da je embargo na uvoz orožja in opreme za Slovenijo krivičen. Ste sogovornike uspeli prepričati o tem.? "Vsi nas razumejo in soglašajo z oceno, da je embargo za nas krivičen, posebej zato, ker Slovenija ni vpletena v balkanski konflikt. Zaradi embarga nima težav samo naš obrambni sistem, ki ga gradimo. Povzroča tudi druge težave. Gre za imidž države. Država, ki je pod embargom, ni v enakopravnem položaju, je gospodarsko na slabšem. Vsi po vrsti nas glede tega razumejo, vedo pa tudi, da je povzročit nasprotne učinke od namena OZN. Med embargom so se v vojno v Bosni vpletene strani oboroževale in kupovale tehnologijo na vzhodu. Mi pa smo se odločili za kompatibilnost z zahodnim obrambnim sistemom, ki pa ni mogoča z vzhodno vojaško tehnologijo. Pristajamo na standarde Nata, na evropske poglede. Embargo nam onemogoča, da bi bili glede tehnologije komunikativni in kompatibilni z Natom, ne moremo do rezervnih delov in podobno. OZN je ujetnik krize v Bosni in vprašanje je, kako se bo kriza razpletla v naslednjih dneh in mesecih. Žal so mnogi sogovorniki delili moje pesimistično mnenje. Nekateri politiki že govorijo, da je prekinitev ognja nesmiselna, da se s pogajanji ne da ničesar doseči, in da naj se stvari razpletejo na vojskovališču. V naslednjih dneh in tednih pričakujem nove konflikte in takrat se bodo morali odločiti, kaj bo z embargom. Za odpravo le tega embarga Sloveniji so tri možnosti. Da se ukine za vse, za katere je bil uveden. Embargo je namreč predlagala takratna Jugoslavija oziroma Srbija, ki je bila vojaško močna in je imela večino proizvodnih kapacitet, nasprotnike pa bi embargo oslabil. Druga možnost je ukinitev embarga samo za Slovenijo, tretja pa sprejem neke resolucije, ki bi nevtralizirala resolucijo o embargu in nam omogočila normalno graditev obrambnega sistema. Zahod vključno z Združenimi državami Amerike nas glede tega razume in podpira ter ceni, kar smo dosegli." Danes je dr. Grizold na predstavitvi rezultatov jav-nomnenjske raziskave o naši nacionalni varnosti med drugim tudi dejal, da Slovenija nima celovitega koncepta nacionalne varnosti, in da bi morali ustanoviti svet za nacionalno varnost kot usklajevalno In posvetovalno telo. Kakšno je vaše mnenje? "Državni zbor je sprejel zasnovo nacionalne varnosti. Drugo vprašanje pa je, ali je zadosti dodelan. Zasnovo imamo, mnoge druge države pa kaj takega še nimajo. Nimamo pa še strategije zunanje politike in ta sodi v koncept nacionalne varnosti. Obrambno ministrstvo ima doktrino civilne obrambe. Oblikujemo doktrino vojaške obrambe, ki bo upoštevala spoznanja Nata in Evrope. Predvsem se želimo izogniti dolgotrajni in izčrpavajoči vojni ter postaviti koncept kratke in učinkovite vojne, ki jo je mogoče hitro ustaviti ter energijo usmeriti v gospodarski razvoj. Preoblikovanje Teritorialne obrambe v Slovensko vojsko ima vsebinski pomen. Teritorialci so živeli doma, imeli so pehotno orožje in preko muhe na svoji puški merili na nasprotnika. Slovenska vojska pa se bo morala, če bo treba, skon-centrirati na kateremkoli delu države, nasprotnik ne bo na pogledu prek muhe na puški, ampak moramo imeti sredstva za posredovanje na večje razdalje. Ni vojske brez topništva, letalstva, brez manevra in sposobnosti hitrega premika. Biti hitrejši, pomeni biti boljši, biti boljši, pa pomeni zmagati in prekiniti vojno. Če pride do takih razmer, je treba napa dalca čimhitreje ustaviti. Temu primerno spreminjamo doktrino. Imamo torej strategijo. Imamo več kot marsikatera država. Slovenija je država in ne pokrajina ali skupina občin, zato mora biti obramba vodena celovito in iz enega mesta. Svet za nacionalno varnost ni ustavna kategorija. Delo pri obrambi smo dolžni usklajevati v vladi, če pa gre za nevarnost za državo, začne delovati operativni štab obrambe, v katerem so predstavniki različnih struktur. V Sloveniji je jasno določeno, kdo predstavlja posamezne veje oblasti in kaj so njihove pristojnosti, zato je obujanje zgodbe o neki nad-koordinaciji nesmiselno." Izmišljena zgodba o čistkah Še dvoje vprašanj, ki nista neposredno vezani na koncept obrambe. Najprej prvo: slišali smo, da je bil za gradnjo novega obrambnega ministrstva oziroma slovenskega Pentagona porabljen denar, ki ga je grosupeljsko gradbeno podjetje dobilo za gradnjo stanovanj. "Gradnja novega obrambnega ministrstva je nujna, ker je bil predvsem Generalštab razkropljen po več lokacijah po Ljubljani. Marsikaj smo mestu Ljubljana že vrnili. Sedaj bo Generalštab blizu ministrstva in bo možna komunikacija na enem mestu. Slovenska vojska sedaj nima primernih operativnih dvoran, nima prostora, kjer bi bil koncentriran sistem zračne obrambe, nima prostora za sodelovanje s poveljstvom Nata. Z novo zgradbo bomo te prostore dobili, obenem pa bo to pocenitev, saj smo plačevali za prostore velike najemnine. Glede gradnje Pentagona pa tole. Gradi ga Imos, denar pa smo dobili s prodajo lokacije Topniške kasarne Imosu." Pred časom smo v komentarju, ki ga je za naš časnik napisal zunanji sodelavec Jože Novak, prebrali napoved novih kadrovskih čistk na obrambnem ministrstvu. To naj bi se zgodilo za obletnico Depale vasi. Je to res? "Na svetu so ljudje, ki vedo o meni več kot jaz sam. Tak je Joško Novak, ki je nekoč delal na obrambnem ministrstvu. Ker je pisanje laži njegova značilnost, me je imelo, da bi sprožil civilno tožbo, vendar sem se premislil. So pa kadrovske spremembe, če na primer odkriješ človeka, ki je storil kaznivo dejanje. Ponavadi takšni sami odpovejo delovno razmerje. Bil sem zgrožen, ko so mi pretekli teden povedali, da je bil na ministrstvu zaposlen delavec, ki je bil brez potrebne preverke na izrecno zahtevo prejšnjega ministra sprejet na delo, je specialni povratnik in je 19 let presedel v zaporu. Nobenih čistk ne načrtujemo, sploh pa ne na nikakršne obletnice. Gre pa za razvoj slovenske vojske. Častniki napredujejo, prevzemajo odgovornejše dolžnosti in kar nekaj jih bo moralo v prihodnje oditi v tujino. Sicer pa imajo ljudje vse možnosti, da si sami izbirajo svojega šefa, in da gredo svoje delo združevat kam drugam. Ne bo pa nobenih čistk." J. Košnjek GORENJSKA OD PETKA DO TORKA MANJ NESREČ Ta konec tedna so imeli pri AMZS bolj miren. Opravili so 14 vlek in nudili le 2 pomoči na cesti. GORENJSKI GASILCI Tudi gorenjski gasilci so imeli ta konec tedna bolj miren, saj radovljiški, tržiš-ki in škofjeloški gasilci niso imeli nobene intervencije. Gasili pa so kranjski gasilci, in sicer požar v kuhinji na Planini in sanirali zama-šen odtok tudi na Planini. Jeseniški gasilci so 2-krat gasili: požar v kontejnerju in travniški požar na Hru-šici. Opravili so varnostno spremstvo v hladni valjarni Bela. Opravili so tudi prevoz eksplozivnega telesa iz OKC Kranj v skladišče eksplozitvnih teles. V trgovini Murka na Jesenicah pa je bil požarni alarm laržni. GORENJSKI NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici se je ta konec tedna rodilo 16 malih Gorenjčkov. Glede spola so dečki izenačeni z deklicami. Rodilo se je 8 dečkov in 8 deklic. Najtežji je bil deček s 4.200 grami in najlažja deklica z 2.900 grami. Na Jesenicah pa sta na svet prijokala le 2 dečka. Eden je imel 3.710 gramov porodne teže, drugi pa 3.520 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici je imelo zdravstveno osebje kar precej dela. Na kirurškem oddelku so oskrbeli 116 pacientov, na internem oddelku 34 in na pediatriji 16 pacientov. DOVOLJ SNEGA Na vseh gorenjskih smučiščih je še včeraj močno snežilo. Na Krvavcu je 195 cm zrnatega snega, v Kranjski Gori je od 20 do 100 cm snega, na Voglu 20 cm novozapadlega snega na 340 cm podlage in piha močan veter, na Soriški planini je 10 cm novega snega na 180 cm podlage, Stari vrh 10 cm novega snega na 50 cm podlage, žičnice ne obratujejo. Na Zelenici pa je 20 cm novega snega na 50 do 100 cm podlage, na vrhu pa 250 cm snega, žičnice ne obratujejo. Opozarjajo na veliko nevarnost plazov! Razstava o triglavskem parku Ljubljana - Mestni muzej Ljubljana in Zavod za varstvo Triglavskega narodnega parka bosta v četrtek odprla v kulturno-informacijskem centru Križanke v Ljubljani razstavo o Triglavskem narodnem parku. Razstava bo odprta do 15. aprila. • CZ. V Preddvoru izredna občinska seja Preddvor, 21. marca - V četrtek, 23. marca, se bo na izredni seji sestal pre-ddvorski občinski svet. Tokrat bo obravnaval le dvoje, zaključni račun bivše občine Kranj in zaključni račun Sklada stavbnih zemljišč. Temi za občinske svetnike nista popolna neznanka, saj so o njiju slišali že na prejšnji seji sveta. D.Z. Kaj bi vprašali svojega župana Cestarji bi na Jesenicah imeli precej dela.., Anketa je tokrat med Jeseničani pokazala, da jim precej sivih las delajo ceste, tista glavna skozi mesto, pa tudi stranske ne zaostajajo precej. Nekaj težav je s Kanalizacijo, poleg tega pa Jeseničani sami ugotavljajo, da bi lahko »veli v bolj čistem mestu, Če bi namesto pločnikov z odpadki polnili koše za smeti, ki pa jih v mestu ni ravno malo. Majda Jereb: "Doma sem na Lipcah, do koder vodi zelo slaba cesta. Z av-toceste pelje širok izvoz, ki se nato zelo zoži, tako da se ponekod komajda lahko srečata dva avtomobila. Tam je tudi tovarna Iskra, ki Še dodatno zgosti promet, tako da mislim, da bi se župan čimprej moral lotiti rešitve tudi tega problema. Vem, da sam župan lahko malo stori za Širitev ceste, saj je trenutno največji problem pridobitev zemljišč za širjenje ceste." Jelka Pervanja: "Mislim, da bi bilo mladim potrebno priskrbeti stanovanja *» in delo, da bodo lahko Živeli. Za-vedam se, da župan sam tega ne more storiti, zagotovo pa to lahko predlaga naprej tistim, ki so za reševanje teh problemov bolj poklicani kot on sam." Jože Palovšnik: "Na Koroški Beli kjer živim je problem kanalizacija. Potok Bela je zelo onesnažen, saj se kar ■šM p t e c e j odplak steka vanj. Na Koroški Beli je nekaj kanalizacije sicer Že urejene, vendar bi vsekakor županu predlagal, da bi se občina lotila tudi njenega dokončan-ja." Božidar Šimic "Župana bi vprašal, kako bo s popravilom ceste skozi mesto, ki so jo v ^ veliki meri uničili tovornjaki pri gra- B^.7*T\^ nela in ■Bk^lMB avtoceste. Sprva je bilo rečeno, da bodo cesto popravljali, {>red kratkim pa sem na okalni kabelski televiziji prebral, da letos s popravilom še ne bo nič. U. Spehar, foto L. Jeras Z GORENJSKIH OBČIN Krajevna skupnost Vodovodni stolp Redna srečanja s člani občinskega sveta Svet krajevne skupnosti je seznanil občinske svetnike z lanskim delom in letošnjim programom v krajevni skupnosti. Kranj, 20. marca - "Če Komunala ne more poskrbeti za čiščenje pločnikov z ustreznim strojem, naj denar dobi krajevna skupnost, da bomo sami poskrbeli za izvajalca." To je bila le ena od pobud, s katerimi so člani sveta krajevne skupnosti seznanili člane občinskega sveta, ko so jim predstavili tudi letošnji program. Sicer pa so se dogovorili, da bodo v prihodnje organizirali redna srečanja s člani občinskega sveta mestne občine. Krajevna skupnost Vodovodni stolp je bila v zadnjih letih med tistimi, ki je še posebej prizadevno, pa tudi učinkovito, na mestnem področju razreševala nekatere komunalne probleme. Lani so na primer uredili okrog 30 parkirnih prostorov na Valjavčevi, Begunjski in Cesti Kokrškega odreda. Uredili so tudi šolsko igrišče in pokopališče padlih v prvi vojni na Rupi, tlakovali poti mimo bivšega doma JLA in uredili del Begunjske ulice. Končno so uspeli s predlogi za ureditev ceste Mala Rupa - Rupa, spomladi pa bodo asfaltirali tudi zgornjo pot na Mali Rupi. Za to akcijo so krajani prispevali 30 odstotkov denarja, krajevna skupnost pa bo pokrila potrebno razliko za asfaltiranje 200 metrov dolge poti iz natečaja. S komunalnimi deli nameravajo letos nadaljevati, tako z rednimi vzdrževalnimi kot z nekaterimi rekonstrukcijskimi. Tako bodo še naprej urejali parkirišča v Mlakarjevi ulici in v soseski Rupa, obnovili pa bodo tudi prečne poti v Valjavčevi ulici. Podpirali bodo plinifikacijo, opozarjali na javno razsvetljavo, vzdrževanje zelenic, na urejeno in čisto okolje. V svetu KS tudi ocenjujejo, da je en delavec za čiščenje mesta premalo, kar pa zadeva skrb za zelene površine in urejanje grmičevja je neurejenost še večja. Odbor za izgradnjo kabelske TV bo vztrajal pri napeljavi priključkov do individualnih lastnikov hiš v Zoisovi in kopališki ulici, v KS pa bodo redno spremljali tudi kakovost in količino preskrbe na svojem območju. Za informiranje občanov na svojem območju bodo še naprej izdajali Informator, socialno ogroženim bodo organizirali varstvo in pomoč ter nego na domu, redno pa bodo spremljali tudi prometni red in tovrstne probleme na svojem območju. Člane sveta pa so še posebej opozorili na težave zaradi pasjih iztrebkov, na kar so že večkrat opozorili tudi občinske organe in prejšnjo skupščino. A. Zalar Lastniki gozdov v Nomenju so ogorčeni Gozdne poti do zdaj ni nihče popravljal Nomenj, 20. marca - Lastniki gozdov v Nomenju so sklicali že nekaj sestankov, kajti ogorčeni so bili, ker jim je po njihovem mnenju gozdni inšpektor prepovedal spravilo lesa po gozdni cesti od Gorjuš do Nomen-ja. Lastnik ribogojnice bi moral že prej vedeti, kje poteka pot! Petnajst lastnikov gozda iz Nomenja že od februarja ne spravlja lesa iz svojih gozdov, kajti gozdni inšpektor iz Radovljice jim je bil naložil - lastniki pravijo tudi, da nedvoumno prepovedal - da bi s stroji vozili po dotrajani in sanacije potrebni gozdni vlaki ali cesti. Lastniki iz Nomenja so ostro protestirali, sklicali sestanke, kajti zatrjujejo, da se jim zaradi prepovedi dela precejšnja materialna škoda. Ne nazadnje morajo po zahtevi Gozdnega gospodarstva okoli 150 kubičnih metrov lesa, ki ga je načel lubadar, do 15. maja letos spraviti v dolino. Po poti torej do zdaj niso vozili, dela na polju se začenjajo in vprašanje je, če bodo zahtevo GG lahko vsi uresničili - zato trdijo, da se jim je s prepovedjo napravila velika in po njihovem mnenju nepotrebna materialna škoda, da razburjenja med lastniki niti ne omenjamo. Inšpektor je postavil več zahtev. Med vzroki za nujno popravilo in sanacijo okoli dveh kilometrov odseka sicer štiri kilometre dolge poti od Gorjuš proti Nomenju pa je navedel tudi to, da se v primerih vožnje po tej cesti onesnažuje oziroma kali tudi voda, ki jo uporablja bližnja ribogojnica. Ta ribogojnica je kmete še posebej "pogrela", saj menijo, da bi lastnik ribogojnice moral prej vedeti, kje poteka pot. Med drugim domačini tudi trdijo, da včasih vsa voda ni tekla mimo ribogojnice in so jo tja speljali šele pozneje zaradi gojitve rib. Številne gozdne poti, tudi novejše, so celo po načrtih GG speljane čez potok- le v Nomenju mora to biti sporno. Kmetje so gozdnemu inšpektorju zamerili marsikaj. Med drugim pravijo, da se sporna pot sploh m popravljala od tedaj, ko so na njej začeli voziti s traktorji, da so vse do leta 1992 plačevali biološko amortizacijo za popravilo tudi njihove poti in terjali, naj naslednik GG vzpostavi pot v prvo stanje, sami lastniki pa so pripravl- jeni prispevati svoj delež. V Nomenju je posebno spomladi in jeseni veliko deževnega vremena, zato bodo dela v gozdu težko opravil} do roka, še posebej zaradi zapleta s cesto. Sami so Že doslej sproti skrbeli za to po1 in popravljali poškodovana mesta, in če tega ne bi storil«> bi bila v še slabšem stanju, kot je zdaj. Za ribogojnico pa so predlagali, da se pred odjemom vode uredi zanjo usedalnik. Na zadnjem sestanku y Nomenju, ki je bil minul' fietek, in ki se ga je udeleŽi-o precej lastnikov gozdov i° kjer ni manjkalo tudi ostrin in kritičnih besed, je gozdn« inšpektor zanikal, da t>i ji«0 vožnje izrecno prepovedal ' kmetje so trdili nasprotno-Lastniki gozdov so se na koncu z gozdnim inšpektor; jem in drugimi predstavnik« GG vendarle dogovorili, da bodo lastniki gozdov sodelovali pri sanaciji poti z dvotretjinskim in gozdno gospodarstvo z eno tretjins-kim deležem, lastnik ribo; gojnice pa mora usposobit« jarek. Popravilo bo potekalo tako, da bodo vsi lastniki p«"' popravilu poti sodelovali. D. Sedej ...................................................................................................................................... Jubilejni občni zbor Gasilske zveze Tržič Čestitke za požrtvovalno delo Pred štirimi desetletji, 20. marca 1955, so v Tržiču ustanovili občinsko gasilsko zvezo. Tržič, 21. marca - Zamisel za ustanovitev zveze je bila pravilna in koristna, je ocenil predsednik Gasilske zveze Tržič Pavel Hudobiv-nik na sobotnem zboru članstva. Čeprav se pojavljajo problemi zlasti v delovanju industrijskih društev, gasilska organizacija z 812 člani vendarle ne izgublja na pomenu. Za aktivnost in sodelovanje so podelili številna društvena priznanja. Ob ustanovitvi Občinske gasilske zveze Tržič je organizacija združevala 15 društev, med njimi 4 industrijska. V njej je v štirih desetletjih delovala vrsta predanih funkcionarjev in gasilskih strokovnjakov, ki so namenjali veliko skrbi izobraževanju članstva. Rezultati tega dela so vidni v širokem krogu častniškega kadra. Društva so se odlikovala tudi z rednim vzdrževanjem tehnične opreme in domov; v teh letih so zgradila in prenovila kar 7 stavb. Med pridobitvami za popularizacijo gasilstva doma je bilo pomembno odprtje gasilske zbirke v Tržiškem muzeju leta 1983, kar tri desetletja pa že tkejo tržiški gasilci stike z vrstniki onstran meje. Kljub skromnim finančnim možnostim in številnim težavam je delo zveze še vedno uspešno, je ugotovil Pavel Hudobivnik, predsednik Gasilske zveze Tržič, v nagovoru ob 40-letnici organizacije. Danes deluje v zvezi 13 društev z 812 člani, kar zagotavlja občini solidno raven varstva pred požari. Žal se v dveh od štirih industrijskih društev, v tovarnah BPT in Lepenka, srečujejo z velikimi težavami, lani pa je začasno prenehalo delovati IGD Žaga v tovarni ZLIT. Zaskrbljuje tudi zastarel vozni park, gasilci Lepenke pa zaradi težav podjetja ne morejo niti registrirati svojega vozila. Društvom primanjkuje predvsem kvalitetne tehnične opreme, za katero je vedno premalo denarja. Vseeno pa je 165 gasilcev v 29 akcijah lani - med njimi je bilo 15 manjših požarov v industriji -preprečilo večjo škodo ob izbruhu ognja. Razen na številnih vajah in tekmovanjih so se člani izkazali tudi Eri prostovoljnem delu, za aterega so žrtvovali 2057 ur, je udeležence zbora seznanil poveljnik Jelko Urbančnik. Priznanje je dobil tudi najstarejši med veterani, 91 -letni Ludvik Štalec Požrtvovalno delo Tržiča-nov v gorenjskem in slovenskem gasilstvu je pohvalil podpredsednik GZS Vili To-mat. Za jubilej so jim čestitali tudi vrstniki iz društev na Gorenjskem, nekdanje bežigrajske občine v Ljubljani in avstrijske gasilske zveze v Celovcu ter predstavnik tržiške občinske uprave Andrej Žitnik. Vodstvo zveze pa se je zahvalilo zvestim sodelavcem in gasilskim veteranom, med katerimi je bil tudi 91-letni Ludvik Štalec, s spominskimi priznanji. Besedilo in slika: S. Saje Seja občinskega sveta v Tržiču Tržič, 21. marca - V četrtek, 23. marca 1995, ob 17. uri se $ začela 4. redna seja občinskega sveta občine Tržič. Na dnevne1! redu je kar 15 točk. Na začetku bodo predstavili in potr d« nove člane sveta, med sejo pa bodo imenovali tudi čla«J nadzornega odbora. Sprejeli bodo sklep o organiziranju enot j služb ter poverjenikov civilne zaščite v občini pa predlog 1 zamenjavo članov odbora za razpolaganje s sredstvi požarne? sklada. Odločali se bodo tudi o objavi razpisa za kultujj potrebe v letošnjem letu, sprejemu sklepa o ureditvi prevofi napisov na spominskih ploščah v Dovžanovi soteski, predMI za spremembo odloka o zazidalnem načrtu Mlaka - Trži*, v predlogu odloka o sprejetju zazidalnega načrta "Podovnca.^ Seničnem. Po seznanitvi s projektom tržiške obvoznice b0^, potrdili program letošnih javnih del ter obravnavali predlog ustanovitev občinske komisije za povojne poboje, Prqjjo dvomljive procese in druge tovrstne nepravilnosti. Sledil še sprejem zaključnega računa lanskega proračuna in P ^ moženjske bilance občine, zatem pa bodo obravnavali osn° statuta občine Tržič. • S. Saje Skupščina TD Smlednik Skrb za turizem Sovodenjčani v Žiri le pogojno Žiri, 20. marca - Že vse od sprejetja zakona o ustanovitvi novih občin ter določitvi njihovega teritorija je v Sovodnju slišati glasove o tem, da jih je državni zbor "razvrstil" v občino Gorenja vas - Poljane proti njihovi volji. Več težav je sicer z dokazovanjem te volje, saj nekateri o mnenjih, ki so bila povedana na zborih krajanov, dvomijo, rezultate lanskega "poizvedovalnega" referenduma, ki je tudi v Sovodnju izzvenel z večinskim ne, pa se lahko različno razlaga. Občinski svet občine Gorenja vas - Poljane je zagotovil, da bo spoštoval voljo ljudi, da pa jo je Sotrebno ugotoviti, župan pa je takoj dodal, da o hkrati potrebno razrešiti tudi nekatera druga vprašanja, ki bi jih preselitev KS Sovodenj v občino Žiri sprožila. Tak primer je npr. podružnična šofa Sovodenj, ki je del Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas in katerih stroškov na občini Gorenja vas - Poljane niso pripravljeni poravnavati, če bo Sovodenj del občine Žiri. v torek bo občinski svet občine Žiri obravnaval vlogo KS Sovodenj o nameri, da se, če bo volja ljudi na referendumu, ta KS priključi tej občini, pri tem pa kaže omeniti, da so Sovodenjčani postavili dva pogoja: da se statut občine Ziri popravi tako, da bo še naprej mogoč obstoj krajevnih skupnosti, ter da naj bi dosedanja svetnika v občinskem svetu občine Gorenja vas - Poljane iz Sovodnja nadaljevala svoje delo v občinskem svetu občine Žiri. S. Ž. Smlednik, 20. marca - Turistično olepševalno ar ie\i Smlednik bo letos na jesen proslavilo 35-letnico svojega a Takrat načrtujejo tudi izvolitev novega upravnega °5Lj0 oziroma vodstva društva. Tako so sklenili na redni skupš*1* mesec. yj|p Načrtovane volitve na zasedanju skupščine so "PreS^f$^ ker so trenutno zaradi oblikovanja nove lokalne samoup oziroma delovanja v sedanji novi občini Medvode stvari društev še dokaj nejasne. Zato bodo letos v društvu skrD^jt naprej za različne prireditve, upajo pa tudi, da jim D° ftc! uspela akcija za olepšavo kraja. Lanska ni bila n J p učinkovita, kar pa je razumljivo, saj so na območj Smlednik potekala večja komunalna dela in so bila ur praktično nemogoča. Na skupščini pa so ponovno opoz^ y0 nekatere turistične zanimivosti, kot sta na primer jr^gO znamenje in povezava med novim hotelom Kanu in Val Znamenje z gramoznico in navlako okrog njega ter s^a ® vsekakor ne sodijo v program prijazne turistične ponu urejenega izgleda tega dela. Zato pričakujejo, da bo *.e l Medvode našla način, da bi cesto asfaltirali, obm ) ^ znamenjem pa uredili. Zdaj, ko je regionalna cesta ur pa zelo moti tudi križišče v središču Valburge. vc\)°t Sicer pa bodo letos v društvu pripravili očiščevalno a* > jiP namenili posebno skrb različnim prireditvam. LanLdiiaf prirejali s konji in narodnimi nošami. Letos, ko imajo tu ^ ustanovljeno Konjeniško društvo, naj bi jih .D1'°,aVne^! Posebno skrb pa bodo še naprej namenjali ^a j# turističnemu podmladku na šoli Simona Jenka in sodei $c z Zavodom Frana Miličinskega. Na skupščini društva^ ^ii podelili tudi priznanja Mirku Moharju, dolgo turističnemu delavcu, Karlu Semu, bivšemu oskrbnikub. (p ča na Starem gradu in Albini Lah, dolgoletni taj na starem gradu blagajničarki društva. in Albini Lah, A. Žalar Drevi zaseda občinski svet Cerklje ^ Cerklje, 21. marca - Drevi ob 19. uri bo v Zadružnem u Cerkljah spet zasedal občinski svet. Tokrat b°d° pozornost namenili obravnavi zaključnega računa °W!"tavMj za minulo leto in poročilu o poslovanju Sklada i Kranj. Imenovali bodo tudi dva ov ^ zemljišč bivše občine Kranj. *. odbora, za družbene dejavnosti in za komunalno turno dejavnost. • D.Ž. Z GORENJSKIH OBČIN Seja blejskega občinskega sveta trije predlogi za občinski praznik 00 občina Bled praznovala 10. aprila, 17. ^ - Ko je občinski svet v četrtek v "laljevanju tretje seje med drugim obravna-J ,.?rv' de* osnutka statuta, je bilo največ ^"cnih mnenj glede vprašanj, kdaj naj občina N praznuje občinski praznik in kako naj opredeli vlogo krajevnih skupnosti. 1 krajevna organizacija ZZB NOB Bled in *raJevna skupnost Bled predlagata, da bi v "at.utu kot občinski praznik določili 17. julij, ki °a Je praznovala že nekdanja občina Bled in Jato še krajevna skupnost. 17. julija 1941 so pa,nreč blejski mladinci na pobudo Oskarja j.°&ačnika z Bleda in Jaka Bernarda s pitnega po Bledu raztrosili številne lepake .Pozivom na upor proti okupatorju, na stolp °Pališča ter na nekatere druge zgradbe ^obesili slovensko zastavo in cesto z Bleda jjr°fi Lescam popisali s protinemškimi gesli in tak z rdečimi zvezdami. Akcija, v kateri je usrne ratna mladina ne glede na strankarsko Padn imel ntev izpovedala svojo narodnostno pri- °st, je po oceni borčevske organizacije j^cia velik odmev, vertjetno največjega do • nca vojne. V krajevni skupnosti utemeljuje-predlog tudi s tem, da 17. julij sovpada z julija, 11. decembra ali kdaj drugič? začetkom glavne turistične sezone, in da bi se prireditev ob prazniku lahko udeleževali tudi tuji gostje. Svetnik Jože Skumavec je na seji predlagal, da bi občina praznovala 11. decembra, na dan, ko se je 1873. leta rodil Josip Plemelj, svetovno znani matematik profesor, prvi rektor ljubljanske univerze, član slovenske akademije znanosti in umetnosti... Bogomir Vovk in še nekateri svetniki pa so predlagali, da bi bil občinski praznik 10. aprila, na dan, ko se je pred 991 leti "rodil" Bled. Takrat je namreč nemški cesar Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu Bled z ozemljem med obema Savama, 1011 pa še Blejski grad). V razpravi je bilo o vseh treh predlogih slišati različna stališča, med drugim tudi to, da bi občani Bleda ne glede na strankarsko opredelitev še najlažje sprejeli za svoj praznik 10. april, da naj krajevna skupnost zadrži 17. julij za svoj praznik in da naj bo praznik med majem in septembrom, ker bi ga le tedaj lahko izrabili za komercialne, turistične namene. Svetniki o predlogih niso glasovali, ampak se bodo o tem (ali še o morebitnih novih predlogih) odločali na naslednji seji. * C. Zaplotnik ^° priporočilu vladne službe Razveljavili nezakoniti sklep Radovljica - Občinski svet je Uvredo na priporočilo repub-Js*e vladne službe razveljavil Je*akoniti sklep, na podlagi jaterega so na prvi seji ^cembra lani sprejeli začas-^ Poslovnik za delo sveta. »Župan Vladimir Černe ter } nekateri svetniki so na jjugi seji opozorili, da je et začasni poslovnik sprejel "jjzakonito. Ker predsednik n\ta Zvone Prezelj in še Kateri svetniki niso bili H ePričani v umestnost župa- novega opozorila, je občinski svet tedaj sklenil, da bo za pojasnilo zaprosil vladno službo za zakonodajo. Služba je pojasnila, da je za sprejetje začasnega poslovnika po določbah zakona o lokalni samoupravi potrebna dvotretjinska večina navzočih članov. Ker je radovljiški občinski svet poslovnik sprejel soglasno, je bil poslovnik po mnenju vladne službe sprejet veljavno, saj sklep, da se poslovnik sprejema z večino glasov navzočih članov, dejansko ni bil uporabljen. Ker pa sklep velja in bi ga lahko uporabili pri morebitnih spremembah in dopolnitvah začasnega poslovnika, je vladna služba občinskemu svetu predlagala, da ga razveljavi. Svetniki so to v nadaljevanju druge seje v sredo storili, vendar je bilo pri tem slišati tudi vprašanja, ali ne bi svetniki morda na prvi seji glasovali drugače, če bi vedeli, da je za sprejetje poslovnika potrebna dvotretjinska večina. • CZ. ^°jze Vodopivec GORENJSKE KORENINE Še v službi so mi očitali šport Kranj, pa se gradili kočo in let~T»e na .Starem vrhu, iz y^0fja Loka, 19. marca - v 88,0 pravijo, da je pogo-bra|S stareJšhm ljudmi, kot bi o * 28°dovinske knjige. Po-CeH0' z Lojzetom Vodopiv- Wpa je bo,J Podoben •nbi" romanov> saJ se spoji1 mnogih zgodb in pri- nUaH?imladosti' a ,e*' k0 80 8muvir sami izde,ovali »„,. da so se lahko ui:!:tv 8010 y Jučišč športi0 SO bi,a sindikalna takn tekm°vanja skoraj Loi" Pomembna kot delo... no n VodoP>vec je bil ved- *Wn,8,5 ie še sedaJ' •etkri" *e stirisedemde-tekth126* Tudi pri letošnjem j^ntovanju mladih smučar- ^§jTva,U L°ka JC bU Pri??," sem na Godešiču Gore«? E Loki' oče Pa Je na kot sko Prišel ^ Podbrda je JU0 ,Znicar leta 1919, ko med¥P,^vlJa postavila mejo bratih0- Tako so vsi moji Škofij Tln..sestre r°Jeni v kakn ~ ? ln seveda se še vi LrP Utim Ločana," pra- najraif e^Vod°Pivec' kl se sVoiifi„ .L vse8a spominja akov &mh smučarkih kor- anov "c „ :"uvu,M" tako' r VmučanJ° sem začel ^ekai liP,.P° sili razmer, bilo l-i[cofJeločanov nas je 2ijo'v"vmo hodili v gimna- ^Padei ranj- Pozimi> ko le vlakih fSneg' so "ukinili" Znajti tjc smo se morali lareHiF0 SVoJe- Sami smo si nofied 11 smu^e, jih dali na odpr;vnr^Se Preko Žabnice ^S!!lh smučke v d rvarni- na co in po starem Gaštejskem klancu tekli čez most in po Jelenovem klancu do gimnazije. Od takrat naprej sem postal tekač na smučeh," pripoveduje eden najstarejših škofjeloških športnikov. Seveda takrat pravih tekmovanj še ni bilo, so jih pa Ločani, ki so bili vedno navdušeni za šport organizirali takoj po vojni: "Začelo se je s sokolskimi tekmami, ki so imele vedno močno udeležbo tudi tujih tekmovalcev. Že pred vojno pa smo v Vincerjih zgradili skakalnico, vendar pa nikoli ni prav služila svojemu namenu, saj ni bilo dosti materiala za gradnjo in ni bila narejena tako, kot bi mora biti. No, vseeno smo jo najhrabrejši preizkusili in tudi jaz sem bil med njimi," se let okoli druge svetovne vojne spominja Lojze Vodopivec. Tik pred vojno se je, ker pač ni bilo možnosti za študij gradbeništva, ki ga je želel študirati, zaposlil pri železnici, najprej kot telegrafist, nato kot prometnik. Ker je Slovencem prodajal vozne karte v slovenščini, se je spri z nadrejenim, zato je bil najprej prestavljen v Avstrijo, nato je bil tudi v nemški vojski v Tirolski, kjer sam pravi, da se je se dobro naučil smučarije. Po končani vojni je doštudiral gradbeništvo, vendar študij ni potekal brez zapletov: "Od leta 1946 do leta 1950 sem študiral, ko pa sem bil absolvent, smo delali kočo Starem vrhu. Zamudil sem junijske in septembrske roke in študij se je zavlekel za štiri leta. Vmes sem se še oženil, se zaposlil, pa vendarle nato zgradil še hišo. Nato sem se zaposlil pri Slovenijacestah, kjer sem delal vse do upokojitve pred štirinajstimi leti. Spominjam se tudi svojega prvega dela, ko smo v Kranju obnavljali most, prav tega, ki ga prenavljajo sedaj. Kljub temu da sem kot gradbenik veliko hodil po terenu, pa so mi vedno očitali, da se preveč ukvarjam s športom. Tudi v sindikatu sem bil športni referent, organiziral sem sindikalna tekmovanja, vmes sem delal tudi pri dražgoških tekmovanjih, bil sodnik, tehnični delegati pri biatlonu, skratka, kjer je bila smučarija, sem bil poleg. Tudi danes mi je smučarija velik užitek, še vedno pomagam pri izvedni pokal Loka, se udeležujem tekmovanj med upokojenci, in če imam le prost dan, rad grem na smučišče," pravi Lojze Vodopivec. • V. Stanovnik ŽUPAN IMA BESEDO ' Franc Čebul) iz Cerkelj Cesta, voda, šola... Cerklje, 21. marca - Vprašanja, ki so jih naši anketiranci pretekli teden naslavljali na župana občine Cerklje, za Franca Čebulja niso nova. Nekaj jih je še celo iz časov, ko je bil predsednik krajevne skupnosti Velesovo. Kakšne odgovore ima nanja? "Ljudje so omenjali ceste. Kritika leti zlasti na cesto Brnik - Cerklje -Grad, ki je pod republiško pristojnostjo," je začel odmotavati klopčič občinskih vprašanj župan Franc Če-bulj. "Vsi uporabniki te ceste (RTC Krvavec, Brdo in notranja uprava v Kranju) so poslali dopis na občino Cerklje, da župan in občinski svet povabimo pristojne na ministrstvu za ceste na ogled. Potem naj bi začeli postopek za pridobitev dokumentacije in odkupili zemljišča. To naj bi trajalo ves naš mandat, oziroma pet do šest let, preden bi se lahko začela rekonstrukcija. Sicer pa je treba najprej dokončno urediti pločnike skozi Cerklje in kolesarsko stezo. Kar zadeva ceste skozi vasi, niso zelo problematične. Za njihovo redno vzdrževanje bo občina zagotavljala denar." Čiščenje vaških potokov je problem, ki ga Čebulj pozna že iz krajevnega mandata. Podjetja, ki jih vzdržujejo, so v zadnjih štirih letih večkrat prihajala z obljubami kot z dejanji, pravi župan. Zato je na Ministrstvo za okolje in prostor že naslovil pobudo, naj bi sredstva za vzdrževanje "grabnov" nakazovali neposredno občini, da bi ta sama sanirala potoke. "Ko smo že pri vodi: več I občanov je omenjalo skalje- no pitno voao, ki priteče s Krvavca. Z drugimi uporabniki krvavških voda smo (neuradno) dogovorjeni, da se kmalu sestanemo in ta problem skupaj rešujemo. Velja pa stališče, da bo treba ukiniti površinska zajetja in izvrtati globinske vrtine, če hočemo, da se kakovost vode izboljša. Menjajo se tudi dotrajane cevi. Ali je voda še klorirana? Po oceni strokovnjakov to ni več potrebno, vendar zaenkrat to še avtomatično poteka naprej." Tudi cerkljanska šola postaja premajhna. Franc Čebulj pravi, da v občinskem svetu še niso osnovali komisije, ki bi se ukvarjala z družbenimi dejavnostmi. Bo pa občinska oblast vsekakor imela skupaj s šolo nalogo, da pripravi dokumentacijo za dograditev prizidka (večnamenske telovadnice) in odpravi problem manjkajočih učilnic. Če hočejo kandidirati za sredstva ministrstva za šolstvo, morajo zagotoviti polovico denarja za naložbo, to pa je kakih 150 milijonov tolarjev, kar je po Čebuljevih besedah velikost občinskega proračuna. Ali obstaja možnost, da bi se v Cerklje vrnila policijska postaja? "Na policijski postaji v Kranju sodijo, da je policija na našem območju dokaj uspešna, kar velja zlasti za prometno področje, se pa strinjam, da je premalo nadzora nad kriminalom. Glede na politiko racionalizacije sredstev, ki jo vodi ministrstvo za notranje zadeve, pa ni verjetno, da bi spet dobili policijsko postajo." • D.Z.Žlebir PREDPIS JE PREDPIS 'Predpranje strank in pranje denarja Prejšnji teden je v TV konferenci minister za notranje zadeve Andrej Šter posebej poudaril, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima sprejet ZPPD = Zakon o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS št.36/94). Predpis, ki je nedvomno nujno potreben in je namenjen temu, da pristojni Urad RS odkriva in preprečuje pranje denarja, pa je z nekaj določbami povzročil "predpranje strank" na šalter jih v bankah, hranilnicah, HKS, zavarovalnicah, menjalnicah, zastavljalnicah itd. Postopki po Zakonu o preprečevanju pranja denarja so zakuhali že marsikateri bralki oziroma bralcu Gorenjskega glasa nekaj hude krvi. Kajti Gorenjke in Gorenjci smo svetovno znani kot varčni ljudje in preudarno obrnemo vsak tolar. In zaradi stimulativnih obresti za vezavo tolarjev se tolarsko varčevanje res splača - ob tem pa je med bankami in hranilnicami toliko razlik v ponudbi realnih obresti za različne ročnosti in zneske vezave, da se splača kakšno vsotico tolarjev prenesti iz ene banke v drugo (da bo več obresti). Ko banka, hranilnica, HKS itd. za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi trajno poslovno razmerje, mora hkrati opraviti tudi njeno identifikacijo. Identifikacija stranke se opravi z vpogledom v njene uradne osebne dokumente. Tako določa zakon in podrobno določa, kdo in kaj mora storiti za identifikacijo. V praksi pa je spoštovanje teh določb zakona malce zoprno: vsaka vezava depozita v banki ali hranilnici pomeni za stranko (varčevalca) odpiranje novega računa. Zato mora biti vsakič opravljena celotna identifikacija. Torej se nikar ne vznejevoljite preveč na uslužbenko ali uslužbenca v banki, ko zahteva od vas podrobno vse podatke (vključno poklic) - predpis je pač predpis. Za tolažbo: dokler je še kakšen tolar na razpolago za varčevanje, se kar splača potrpeti tudi "predpranje". Oživljen velikonočni sejem Cerklje, 20. marca - V Turističnem društvu Cerklje se pripravljajo, da po več desetletjih oživijo predvojno tradicijo velikonočnih sejmov v Cerkljah. Prvi tovrstni sejem je bil menda leta 1885. Prirejali so ga na petek pred veliko nočjo, na njem pa ponujali vse, kar so kmečka gospodarstva in gospodinjstva potrebovala v Eomladncm času. Hkrati je ila to tudi priložnost za živinski sejem. Velikonočni sejem, ki ga bodo pripravili v soboto, 8. aprila, na Trgu Davorina Jenka v Cerkljah, bo imel podobno ponudbo, kakršno Somnijo izpred desetletij, la prodaj bodo lončnice priznanih vrtnarjev in cvetličarjev, sadike, sadno drevje iz drevesnic, vrtnarsko orodje, lončena posoda, košare, izdelki suhe robe, skratka vse za vrt in dom. Tudi domačim gospodinjam bodo dali svoj prostor in jim omogočili prodajo cvetja, lončnic in sadik. Doslej so namreč rože, svoj ponos, lahko prikazovale na tradicionalni julijski razstavi cvetja, prodajati pa jih ob tej priložnosti kljub zanimanju obiskovalcev niso mogle. Predsednica Turističnega društva Cerklje Julka Hrovat nam je povedala, da bodo sejmarjem odprli vse središče Cerkelj, sejemski prostor pa kanijo prodajati kar na kvadratne metre. Kdor želi prodajati na sejmu, naj se oglasi v turistični poslovalnici sredi Cerkelj, za informacije pa se nanjo lahko obrne tudi po telefonu 422-506. Zelena luč za zaposlovanje Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na seji prejšnji teden sprejel statutarni sklep, s katerim so do sprejetja statuta občine opredelili ustanovitev stalnih in začasnih komisij sveta, uredili organizacijo in delovno področje občinske uprave in načrt delovnih mest v upravi. S sprejetjem tega sklepa je župan Franc Kramar dobil zeleno luč, da začne postopek za zaposlitev prvin uslužbencev v občinski upravi. Kot je povedal, za začetek delovanja uprave najbolj potrebuje finančnika, pravnika, strokovnjaka za prostorsko urejanje in tajnico. • C.Z. Država naj dokonča začeto delo Bohinjska Bistrica - V občini Bohinj so imenovali strokovni kolegij za gospodarsko infrastrukturo. Vodi ga župan Franc Kramar, člani so predsedniki bohinjskih krajevnih skupnosti Andrej Šiljar, Janez Korošec, Anton Urh in Franci Cvetek, strokovni sodelavec in tajnik pa je Jure Klančnik iz zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo. Kolegij je na prvi seji zavzel stališče, da naj statut občine opreck'i k-a-jevne skupnosti z vsemi sedanjimi obveznostmi in pristojnostmi. Sklenil je tudi, da bodo ministrstvo za promet in zveze zaprosili, da dokonča lani začete posodobitve regionalnih cest, ki so tako ali drugače pomembne za Bohinj. Gre za cesto od modne hiše Pristava na Bledu do odcepa za Bohinjsko Belo, za asfaltiranje odseka Lepence -most čez Bohinjko, za posodobitev ceste Soriška planina -Vrsje in ureditev križišča Pod Voglom - izvir Savica. • C.Z. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN PO GORENJSKEM Torek, 21. marca 19# IZ GORENJSKIH OBČIN --J Priprave na ureditev Visokega so v delu Na Visokem naj bi bila šola za ravnatelje Obe ministrstvi, ki sta lani predlagali ureditev Tavčarjevega dvorca za potrebe šole za ravnatelje, nadaljujeta s pripravami Škof j a Loka, 20. marca -Dejstvo, da je minilo že kar nekaj mescev, odkar je Ljubljanska nad škofij a sporočila, da odstopa od načrtov za ureditev duhovno izobraževalnega centra na Tavčarjevem Visokem, nas je spodbudilo k temu, da povprašamo, kaj sedanji molk J»omeni. Škofjeloški župan gor Draksler nam je dejal, da se sedaj pogovarjajo z drugimi ponudniki, ki so se pojavili jeseni, da pa še ni nič dorečenega. Zato smo se obrnili neposredno na obe ministrstvi, ki sta lani predlagali, da bi na Visokem uredili solo za ravnatelje. Andreja Kočevar, predstavnica za stike z javnostjo ministrstva za šolstvo in šport: "Ministrstvo za šolstvo in šport je še vedno zainteresirano za Visoko, kot je to lani najavilo in obrazložilo. Trenutno je v izdelavi študija, ki naj bi povedala, kaj je v ti objekti in njihova okolica omogoča in kaj je možno napraviti v smislu ureditve šole za ravnatelje. Študijo izdeluje na Fakulteti za arhitekturo skupina asistenta inž. Darka Likarja. Ko bo to izdelano, pridejo na vrsto, pogovori z občino, ki postavlja določene finančne zahteve. Osnovni namen prej omenjene študije je, kaj je v objektih na Visokem mogoče urediti, koliko sob in na kakšen način. V pripravah državnega proračuna smo predvideli sredstva potrebna za ta vlaganja, od občine pa je tudi odvisno, ali bo s svojimi zahtevami primerno zmerna, da bo mogoč sporazum. Če se bo oboje ugodno izšlo, bo mogoče začeti z urejevanjem Visokega še letos. Povem lahko, da je bila skupina našega ministrstva pred približno mesecem dni na občini in na ogledu samega Visokega" Jože Osterman, državni sekretar na ministrstvu za kulturo: "Naše ministrstvo sodeluje v preverjanju možnosti, ali je mogoče na Visokem urediti center za izobraževanje ravnateljev. Srečujemo se s podobnimi težavami, kot so se pojavile že pri načrtih Nadš-kofije, kako izkoristiti podstrešje, ne da bi prizadeli zunanjost teh objektov. Naša garancija o tem, da imamo zagotovljena sredstva v ta namen, ki smo jo izdali lani skupaj z ministrstvom za šolstvo, še velja. Pri tem je naloga našega ministrstva predvsem poskrbeti za spomeniški del, ter možnosti, da ta objekt ostane odprt, vsem dostopen in gostoljuben. Upamo samo, da bo prof. dr. Fistru in ljubljanskemu zavodu za spomeniško varstvo uspelo najti sprejemljivo rešitev. Pojavljajo se tudi ideje o tem, da bi bilo mogoče na Visokem organizirati določene kulturne prireditve, za kar vsekakor so pogoji, naše ministrstvo bo taka prizadevanja podprlo." Š. Zargi Novi krog sejanja občinskih svetov Škofja Loka, 20. marca - Po vabilih, ki smo jih prejeli, sodeč, se začenja nov krog sej občinskih svetov občin, ki so nastale na območju nekdanje občine Škofja Loka, saj je za torek sklicana seja občinskega sveta občine Žiri, v četrtek pa občine škofja Loka. Ker je kar nekaj razlik v dosedanjem delovanju in učinkovitosti dela posameznih svetov, so tudi teme teh sej že kar precej različne: v Žireh bo zagotovo osrednja točka dnevnega reda začetek javne razprave o predlogu občinskega proračuna, ki so ga očitno uspeli pripraviti med prvimi, medtem koje seja občinskega sveta v Skofji Loki praktično namenjena obravnavi osnutka statuta občine (tega so v Žireh že sprejeli in objavili!). Poleg zaključnega računa KS Žiri, ki z uveljavitvijo statuta nove občine Žiri preneha obstajati, bo verjetno v Žireh veliko govora o problematiki naselja Koprivnik in širše KS Sovodenj, sprejeli pa naj bi tudi že prvi občinski odlok in sicer Odlok o gospodarskih javnih službah. • $. Ž. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ VSAK DAN IMA SVOJO CENO Danes vam predstavljamo zavarovanji DNEVNA ODŠKODNINA in POMOČ NA DOMU: DNEVNA ODŠKODNINA: Pogoj za sklenitev tega zavarovanja je z Zavodom že sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja. To je tako imenovani PZZ, za katerega je večina oseb že zavarovana. To zavarovanje obsega: izgubo dela plače zavarovanca v času prejemanja nadomestila iz obveznega zavarovanja in bivanje enega od svojcev, ki je zavarovanec po teh pogojih, pri otroku, ki je na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču na podlagi pravic iz obveznega zavarovanja. Zavarovalnina je izplačana za vsak dan bivanja v bolnišnici ali zdravilišču, oziroma za vsak dan zadržanosti z dela. Če je bilo zavarovanje sklenjeno s karenčno dobo, je zavarovalnina izplačana za vsak dan od izteka karenčne dobe. Zavod izplača dnevno odškodnino na podlagi predložene liste, iz katere je razvidno obdobje zadržanosti z dela ali bivan,a v bolnišnici. Najkrajše časovno zavarovalno obdobje je tri leta, pravice iz tega zavarovanja pa uveljavljate po preteku prvega meseca zavarovanja. Višina letne premije za DNEVNO ODŠKODNINO se giblje od 4.560,00 do 24.480,00 tolarjev, odvisno od karenčne dobe in višine dnevne odškodnine, ta pa znaša od 800,00 do 2.000,00 tolarjev. V vsakem zavarovalnem letu ima zavarovanec pravico do izplačila dnevne odškodnine za največ 90 dni. POMOČ PRI DOMU: nudi zavarovanje za kritje dela stroškov nemedicinske pomoči na domu v času zdravljenja in v času medicinske nege na domu. Zavarovalna doba je tri leta, čakalna doba pa je tri mesece. Zavarovanje vključuje naslednja opravila: higieno prostorov zavarovanca, skrb za ogrevanje, manjše, najnujnejše nakupe, osebno higieno, higieno ležišča in njegovega okolja, pripravo napitkov in enostavnejših obrokov hrane, pomoč pri hranjenju, pomoč pri osnovnih življenjskih funkcijah. V to zavarovanje je lahko vključena tudi pravica uporabe telefona (LIFE-LINE). Zavarovalnina za POMOČ NA DOMU ustreza vrednosti dveinpolurnega dela delavca s srednjo zdravstveno šolo na dan. Letne zavarovalne premije so v razponu od 18.000 do 31.980 tolarjev, kritje stroškov v vsakem zavarovalnem letu pa od 50.000 do 92.000 tolarjev. Do 30. aprila velja 10-odstotni promocijski popust. Za vse podrobnejše informacije se lahko Zglasite na naših izpostavah na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. Za vas poslujemo vsak dan (od 8. do 12., ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure). Zdravje je sreča, bolezen, nesrečo zavarujemo mi! V KS Koprivnik-Gorjuše ne potrebujejo občinskega centralizma KS enake pravice kot doslej Premoženje krajevne skupnosti mora ostati v njeni lasti in upravljanju, saj je bilo pridobljeno z denarjem in delom krajanov. Koprivnik-Gorjuše, 20. marca - Polemična stališča in opredeljevanja o nadaljnji usodi KS in razmišljanja, da krajevne skupnosti ne bi bile pravne osebe, ampak bi bile opredeljene kot vaški odbori, so povzročila vznemirjenje v KS, so ugotovili na zadnji seji skupščine in sveta KS Koprivnik-Gorjuše. Zato so sprejeli odločna stališča, ki so jih posredovali županu občine Bohinj in članom občinskega sveta. V njih poudarjajo, da ni mogoče izničiti danih zagotovil organizatorjev referenduma, da bodo krajevne skupnosti delovale še naprej v novi lokalni samoupravi. Zato mora krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše ostati pravna oseba z lastnim žiro računom, njeno premoženje pa mora ostati tudi v njenem upravljanju, saj je bilo pridobljeno z delom in denarjem krajanov. Svet KS zato zahteva, da se pri odločitvah o usodi KS upošteva interes in volja krajanov na posameznih območjih občine. Če bo potrebno, bodo sklicali zbore krajanov in nanje povabili župana ter člane sveta. Če pa utemeljene zahteve krajanov ne bodo upoštevane, bodo v krajevni skupnosti izkoristili vse zakonske možnosti za uveljavitev svojih pravic. Predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Korošec je v pogovoru poudaril, da je dosedanja samouprava odigrala pozitivno vlogo pri odločanju in razreševanju različnih problemov v krajevni skupnosti in zdaj na tem področju ni potrebno nobeno novo odkrivanje že odkrite Amerike in uvajanje nevarnega centralizma še v občinski prostor. v "Štiri krajevne skupnosti v Bohinju so v zadnjih letih zelo dobro delovale. Ogromno je bilo narejenega na področju komunalne infrastrukture (telefon, ceste, voda...). Na ta način so KS prispevale, da se je občina Radovljica v zadnjih petih, šestih letih na tem območju zelo razvila. Zato si zdaj \ naši KS težko zamišljamo, da bi gospodarili brez denarja in brez pravic o odločanju, kot smo jih že imeli in na ta način tudi ogromno naredili." Janez Korošec ugotavlja, da so bile pred osmimi leti v KS Koprivnik-Gorjuše težko prevozne grape. Zdaj imajo asfaltirane ceste in še jih z delom in denarjem krajanov gradijo. Vedno je takšne odločitve krajanov podpirala s svojim 40-odstotnim deležem tudi občina. Razliko so zagotavljali KS s sponzorji in krajani. Tako so uredili skoraj 12 kilometrov cest, \\ novih zajetij, uredili pokopališče, zgradili vežice, obnovili cerkev, uredili avtobusna postajališča, oznake v krajih, razvijah društveno in kulturno, športno dejavnost-Samo v Vodnikovem letu je bilo v KS H zelo kvalitetnih prireditev. Program pa na podlagi dosedanjega utečenega delovanja krajevne samouprave uresničujejo še naprej (CRPOV, komunala). "Prav bi bilo, da bi ob sedanjem opredeljevanju položaja KS prevladala razsodnost in odločitev, da KS ostanejo* sicer bo razvoj zastal. Tega pa v nasi krajevni skupnosti ne moremo dovoliti m se bomo odločno zoperstavili kakršnimkoli drugačnim odločitvam, ki bi bile v škodo dosedanjim pravicam in dolžnostim krajevne samouprave. Takšno je stališče članov sveta in skupščine KS in krajanov." A. Žalar Delni zbor krajanov KS Trnovec-Topol Aprila bo referendum za ceste Za rekonstrukcijo in asfaltiranje cest Topol - Brezovica, Topol# cerkev sv. Katarine in Topol - D o bje bo 23. aprila v KS TrnoveC' Topol referendum o samoprispevku. Medvode. Želijo, da Še "J prej ostanejo krajevna podobna skupnost z Cr^j pravisami in dolžnostmi* ,fl bodo le tako na nek ",av(. lahko ugotavljali in uve'J*-. jali uresničevanje svojih V , treb in reševanje problemo občini Medvode. V obČins*^ svetu namreč celotno obn»o J, nima nobenega člana. Kak ^ odnos lahko pričakujejo ^ izvoljenih članov sXe^^e niihnvih (oiav na Cf> Že " Topol, 20. marca - Predlog, ki ga je podal na delnem zboru krajanov v osnovni šoli Topol v KS Trnovec-Topol v občini Medvode v nedeljo dopoldne Eredsednik gradbenega odora Ciril Sušnik, so na zboru najprej želeli dopolniti še z odsekom od Brezovice do Tehovca. Ker pa so v razpravi predlagali ureditev odseka Tehovec - Studen-čice, se bodo o vključitvi tega odseka v program referenduma odločali krajani tega dela na svojem rednem zboru. Posebej so v razpravi poudarili, da imajo pravzaprav le še nekaj časa, dokler so še uradno krajevna skupnost, da se odločijo za referendumsko odločanje o samoprispevku. Blizu 40 krajanov je pobudo gradbenega odbora in sveta KS podprlo in tako bo referendum o odločanju o samoprispevku za okrog 4 tisoč metrov cest na tem območju 23. aprila v osnovni šoli Topol. Če se bodo odločili za samoprispevek, ga bodo gospodinjstva na podlagi 14 milijonov tolarjev ocenjenega >rojekta plačevala tri leta; do 0. aprila 1998. Samop nspe-vek naj bi poleg gospodinjstev plačevali tudi lastniki nepremičnin (vikendaši) na tem delu KS. Krajani pa so ugotavljali, da je na celotnem območju še več cest, ki bi bile potrebne ureditve. Vendar pa zanje ni uradnih dokumentov oziroma vpisov. Zato bo svet KS imenoval posebno komisijo, da se loti postopka za vse nevpi-sane ceste v register. Podprli pa so tudi predlog, da svet krajevne skupnosti pripravi predlog predpisa, s katerim bi zagotovili red na njihovem območju. Zdaj se namreč dogaja, da številni izletniki, ki ob koncu tedna prihajajo na Katarino, parkirajo avtomobile vsepovsod, hodijo in uničujejo urejene povšine in za sabo največkrat puščajo kup navlake. Ker so bile podobne tudi ugotovitve na nedavnem občnem zboru TD Katarina, bo sprejete pobude članov Turističnga društva obravnaval tudi svet krajevne skupnopsti. Odločno pa so se na zboru krajanov, ki je trajal skoraj polne štiri ure, zavzeli, da tudi v prihodnje želijo obdržati taksno krajevno samoupravo, kot so jo imeli do zdaj. Komisiji za poobude in pritožbe v občini Medvode bodo predlagali, naj posreduje, da bo njihov status opredeljen tudi v statutu nove občine njihovih težav pa se ze -- u na samem začetku delovaJ nove občine, saj na 1 „i krajanov v nedeljo v Topo prišel nihče od povabljen« \, občinskega sveta oziroma čine. • A. Žalar POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SP BESNICA 81 Občni zbor „ Jesenke - Na svojem °*,clJBg zboru konec minulega 'tej^ je Muzejsko društvo J^jJJg. izvolilo novo vodstvo, r , dsednika pa ponovno 'J. Boruta Razingeria. V m» lih štirih letih delovanjai J društvo veliko storilo *» r h ovanje kulturne tod!s£aJ,e Prirejajo odlično 0,»ls,,%<» muzejske večere, fodrL* štirinajst številk Muzejs**£ časopisa t novicami o.ofjjj, vanju društva in drugj" m, Letos turnih dogodkih. ^y ^ društvo organiziralo dva of> ta, deset muzejskih. aprila pa naj bi pn/ic org" zirali tudi bolšji sejem* «V<> Letos bo Muzejsko drj»jk< izdalo tudi Jeseniški zbor Imenovali so nov ure««. y odbor, njegov predsednic mag-Vitorni^nat . Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč na Gorenjskem Gorenjska ima za dve porodnišnici premalo porodov Lani je bilo v dveh gorenjskih porodnišnicah le nekaj več kot 1700 porodov, kar je po merilih Svetovne zdravstvene organizacije premalo, da bi opravičevalo obstoj dveh takih ustanov. Pšenice, 17. marca - Predstavniki ministrstva zdravstvo so zato ob svojem obisku na Gorenjskem razmišljali o možnosti, da bi se Porodništvo združilo na eni sami lokaciji, in sicer v Kranju. Govorili so tudi o siceršnjih težavah treh gorenjskih bolnišnic, zlasti Pnotnih. Jeseniška bolnišnica je minulo leto sklenila 2 izgubo 84 milijonov tolarjev, med letom pa 50 bile rdeče številke še veliko večje. Če bo vodstvo bolnišnice nadaljevalo s sedanjimi Prizadevanji, potem se utegne letos že Ropati iz izgube. Tudi Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo ima podobne težave: nJena izguba se giblje okoli 25 milijonov folarjev. Le Psihiatrični bolnišnici v Begunih, ki jo je minister prihranil za konec 5y°jega petkovega obiska na Gorenjskem, hnančno bolje kaže, saj je minulo leto končala s pozitivnimi številkami. Zdravljenje v tej psihiatrični ustanovi je zgledno, ji je Priznal minister, eden od dokazov za to je dejstvo, da zelo malo bolnikov zdravijo na Zaprtem oddelku. Ena od težav, ki jo izkazuje te specifična bolnišnica, pa je pomanjkanje kadra, saj delajo z manj ljudmi kot druge Podobne ustanove in kot jih po normativu Priznava zdravstveno zavarovanje. Bolnišnice pogosto tožijo tudi o slabih Prostorskih razmerah in nezadostni opremljenosti. Te težave ima zlasti bolnišnica na Jesenicah, ki med prostorskimi problemi °*nenja zlasti izrazito zastarelo operacijsko ~vorano, problematičen urgentni blok in že dolgo neprimerne prostore otroškega bolniškega oddelka. Če bi se na Gorenjskem dogovorili, da v Kranju združijo obe porod- nišnici, kranjsko in jeseniško, bi s tem že lahko odpravili prostorski primanjkljaj, ki več let tare pediatrični oddelek na Jesenicah. To zagotovo ne bo šlo brez odporov, toda dr. Janez Zaje iz ministrovega spremstva je v zvezi s tem dejal, da je treba to razumeti, ne kot da se Jesenicam nekaj jemlje, temveč da se ustvarijo boljši pogoji za otroško bolnišnico. Zdaj so namreč razmere res neznosne: otroka v dvigalu denimo sploh ni mogoče prepeljati v ležečem položaju. Sicer pa je direktor jeseniške bolnišnice dr. Janez Re-mškar povedal, da se pri njih počasi izboljšuje tudi oprema. Tako so dobili sodobnejši rentgen, do konca leta pa si obetajo tudi kompjuterski tomograf (naprava za globinsko slikanje pri poškodbah glave). Minister, ki je bil nazadnje na Gorenjskem pred dvema letoma, se je tokrat pogovarjal tudi s predstavniki Osnovnega zdravstva Gorenjske, zdravstvenih domov in zasebniki, na pogovore pa je povabil tudi predstavnike 15 gorenjskih občin. Za osnovno zdravstveno dejavnost je zadnji dve leti značilno prehajanje zdravnikov v zasebno prakso. Tudi na Gorenjskem zasebništvo uvajajo brez večjih zapletov, je dejal minister, raven zdravstveno oskrbe zaradi tega ni nič manjša, celo izboljšuje se. Pač pa problem predstavljajo manjši kraji, ki imajo premalo zdravnikov, tako da tisti redki prevečkrat pridejo na vrsto za dežurstva. Utegne se zgoditi, da se v prihodnje zdravniki v manjših krajih ne bodo več hoteli zaposlovati. Na Gorenjskem je zdravnikov sicer dovolj, je dejal minister v popoldanski izjavi za novinarje. Normativ je 1680 prebivalcev na zdravnika. V nekdanjih občinah Tržič, Radovljica in Jesenice so po številu zdravnikov celomalo nad normativom, na škofjeloškem in kranjskem območju pa malce pod normativom, v Škofji Loki manjka zlasti zobozdravnikov za otroke in odrasle. O tem, da imajo premalo zdravniških ekip za dežurstvo, tožijo predvsem v turističnih krajih (Bled, Bohinj, Kranjska Gora). Minister pravi, da je zdravstveno varstvo za turiste stvar organizacijske rešitve zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske. Finančno pa rešitve ni mogoče pričakovati zgolj od zdravstvene zavarovalnice, temveč bi morali dodaten denar zagotoviti tudi iz turistične takse. Na Gorenjskem je v zasebni praksi že 23 zdravnikov, zobozdravnikov in lekarnarjev in diagnostični center na Bledu. Najraje gredo med zasebnike zobozdravniki, saj je zlasti na območju nekdanje radovljiške občine zobozdravstvo že skoraj povsem sprivatizirano. Po ministrovih besedah med zasebniki vlada težnja, da bi jim priznali kar največ storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Minister se je sestal tudi s predstavniki lekarn, ki dobro poslujejo. Pač pa silno narašča potrošnja zdravil, zato ministrstvo napoveduje ostre ukrepe. Na sestanku s predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja pa je ministe med drugim izvedel tudi, kakšne težave lahko nastanejo, ko izbruhne epidemija. Dr. Marija Seljak je v zvezi z nedavno epidemijo ošpic omenila problem, povezan z izbiro osebnega zdravnika. Nekateri otroški zdravniki, ki bi morali ob epidemiji izvajati preventivne ukrepe na vsej otroški populaciji, so poskrbeli le za svoje paciente. • D. Z. Žlebir Certifikacijsko presojo opravila nemški DQS in domači SIQ Iskratel pridobil prvi certifikat kakovosti za visoko tehnologijo ^a proizvodnjo so certifikat kakovosti ISO 9002 pridobili aprila lani, za celotno podjetje pa certifikat kakovosti IS0 9001 novembra lani. marca - Na Go-em smo že navajeni na Izseljevanje certifikatov ka H .ISO 9000' naša P.°" 8loh-°S* Je v's°ka tehnologija, njen predstavitvi zb°r ^ izvajalskih zmožnosti-vedbe so brez i?jemeiaV pričljive, zanesljive, L ^ izčrtane in krepko Razvoj pa s tem še m o" M čan, izčrpan: če bodo z $ pejsaži preveč plosko bo večina dogajanja om j^j le na proscenij, kamoi * bijejo zvoki (kot iz pr°? f skih žarometov^ / njihovem Pe*Lw» proscenij, *-ai"~]inx$ ,„ zvoki (kot iz prospi halogenskih žarometov h „« tem v njihovem ?e;L»r bomo nikoli mogU * tor». globine tonskega Pr° ^ Osenčenih prehodov, v« $M prelivov, ki jih glaste"*^ potrebujejo za celovu« no realizacijo. Marko &* Nadaljevanje v na: slednji šte 3evna skupnost Poljane razpi-Ont na Pod,ag' Odredbe o post-m5'zvaJanJe javnega razpisa !• oddajo javnih naročil (Uradni ^"S, št. 28/93 in 19/94) JAVNI RAZPIS ."'Omejitev za izbiro izvajalca fyanV0 kraJevnih cest v KS Dok ^^entacija razpisanih del je ^včan (tel. 064-65-710). č r~*polagd na krajevni skup-i-.'1 Poljane, pri tajnici Irmi o^/Pisana so dela na naslednjih J^Jevna cesta Poljane - Kosm v 150 m ««KVna cesta Preide - Koše-.]JN C O a > o o "O N O JD N ca O) o ca x X X X O S CM n > a> K/) $ T" ca E CN J* 2> o Bi C jg i 11 O -2 a. en cd E >8 o tj o ca CL »o % O =J tj (0 cd tj « C C "O cd tj to ca o fi -j . Cl— co E g N o < z m UJ 2 »N lil »O CQ O i co lil co z »o m _ o rr * z > o co o DL >N < Z O m O m c o cr m n > ^ o > c o 73 W— > kj 3 C TJ CO > co co {"j člč c > ,-. c'"Z o -j pT3 n 52 ca -c co >n S 9 > B > o « i; > O I H MS-S. >"E^®«?^W C (j C fl) ._ > W -q (D JD W ^ -C •o CD O »S" o o ca x) a) ^ P 3 . 2 N fl) C W ^ ^ Q- i- ^ v/ 14 č o-gi5 g°oSl tt"0 PX3 .5. c pi-lll-ifisfli a. O..S a. o>.* o. o. c CD >o csi CO - CM — O- CM -^co co > «J._ is" §: > c ■* 5 oce co O -Q j* ca o ca x> +_ n>o co ca o > C TJ OT a> os KJ i W tel iS *j h~ O) Z K/) ID T- 00 E o O) 2^ I M co ca cajoc? ca c Q) c o ™ćo PO*-' ca •- "S .E .E "S g? > — > ca = ca co XTO £ N-rj 2 > 2 „ 8 |cf0-gE E ^ - « čl ■Sme *-< y s» -"P ca > 5 C0xJ > co Eco ca co lil > CO < O UJ-. * E CO>N — UJ oz §^ z > O -J CO o CL UJ -9 Z < rr ca c ca tj a 8? >N 11 i ti • a2 co _ a i| iS m co co 00 "2 «J O- > ._ co £ ca ^ xr 9 iS n g o co a. co -C c ca cd i s 8i3 Z o 52 "8 c co t E ± CD i i o 8 ca co co w co co il O w ^ C igo co z. w RSjO lio E 5> g) CD —'.Si ■S O iT C7) ca o Ecm co--. > £ co ca co E o w ff o-E ca Q N O O) "TJ E 8> S3,7o 12 o a£ o co ^ CO CO co O c5i E.S.5B c > — »o cF «~o£ ĆO C ."S 3 ^ caSo^JS c "čo co ja clS.^o-o 3 °-čT> co žaiSrc ~ C O. Ol-- ča^o > co j? p u E .52.TJ • cd co ca cd S" ^Islil o iS J2 o £ iS O. co E XL olkj E 'c CD T O a ca c QJ 52 iS co - > II Q-,o > CO O UJ o CD D) O ca c CM 77 > > o CO CTJ c ca 5E '5 ca ±L O II co (0 O C0 KJ > O TJ CD C0 .- c>8 iS TJ C0 O > ^ ^ co c o 5 8? aj o cd O co O 1 ca > o. o ca ||oj^ TJ CO O iS C X 01 CD cd ca o > >"o c .o!« o 8g ČF fD č! CD o w ca clE S gi« "I čl NC0č t C C CO E.2i TJ co r (0 c ca > $ ^ 'F n c ~ o Cj o CD to O co n ca -C CD TJ S CO C mri, c čF S <9 _co to jt: *° E S d E >.o § CD tO CL C to ca 1.9.8 e B .2.0 E r- =>= O .b O J* C r-^COiS C TJ „, - ^_ O cD .O C. CO I i i ^ ČF ca c CB > a> CD > TJ tO E i j ^ O 3 C CD ca>cj N O ca > O ca CD >- //• *c5 w C0 . C0 •o .o o o CO > TJ w CO o CD _ c c E — TJ O co p C č? iS ca ^ >o «7^ o c C > ca cd 2 N KJ -o > e O co > o čo^ o ca KJ *-• CO tO ri CD C C co E co co TJ KJ iS CL CD CD > 3 co co č o ca CL O CD o > n ca ca cd »o 52 g "O >oct]2 CO »n -— .o E i2 co CD TJ CD _ c S «> coceB E S co .'co O co So? CD CD n? tO C0 O — N CD.t: C0 O -O '21 co ca «a.9, co co E 52 co o S) C > C O TJ CD TJ = CD TJ N C .#1 čila iS ca > cd 9-o co o o c . ^ CO TJ CD - r> 0JXJ O tO Tj, CXJ S KJ >N ca to co cc 2čFO b! CO E co|go c E cl co 03 Sil iS ci^-o >^'^ 5>o> caE^ KJ KJ f= O O rt ca ca c £11 cF O co g »i-*.2g KJ CD KJ > X) ca* n o 8-g S •S E o j (D +-< -~ o »s ca kj C CL-Ji CD > tO <° > .52, ca _ O KJ kj c ca 111? 00 O NTJ O CM ca c ca TJ C ca E ca N >//i *i ca O) jo TJ CD « 2 KJ tO CD CD E™ •- e ca CD > > o tO C ca o CD > (O CD CD >(0 co ca c i? 'O ca > TJ o. j* E C O lil tO o-o Tl5 o. cd .ca ff 5 > O Ql CO O. > c "D CD tO TJ S? ca o I i C0 KJ W O "g CM O O co > co CD 3 >CO CD >o CD C « 'O >to C ta C ^2 to TJ a - co ca w J>£ E ■52,= 5 2 Is g š c — CD 9 E o -TJ £.®g c x^ E 3 > = 0'N6 O jž. v > c ~ - CD" C ča ča o mto r« ni S > CL o ca II 11 ca 2 o §o c E = ca "Sx>?2 o CL CO CD > tO t5 'N TJ o o c cl.-^ ca 3 O.* "SE" c ~ ca ca o. cd o o t ča w č L. VW ^ W- HI« co;č -52 « EX3HJ > ca o._ o c o.I "ca ca;o o^2 •> E o >"o o l N C 2 ca g ca jo N CL o J3 -ssa ca ® 1 Sili* * cl o. a= 3 « 5 Sli ca ca ca > ca cL«2 ^>0 TJ 0> C to-6 čd 25 slf |§ c En cj^ ca o:_ c 75 ca tj c > Z N o5iS B CD^ ®45 ca- > o co TJ C ca E I o a. KJ O TJ O čF CL 3 to -g to E >| c e B 0 o- cd S58.žclco š tapetništvo radovlpca Gorenjska c. 41, Radovljica Po sklepu delavskega sveta razpisuje delovno mesto DIREKTORJA podjetja za določen čas do preoblikovanja v gospodarsko družbo Pogoji: - višja oz. srednja stopnja izobrazbe organizacijske ali ekonomske smeri, - vsaj 4 leta izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih, - da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjih zaposlitev Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: TAPETNIŠTVO Radovljica p.o., Gorenjska c. 41, 64240 Radovljica, s pripisom "za razpisno komisijo", v 10 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od zaključka objave. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Poljanska c. 2 objavlja naslednje prosto delovno mesto SVETOVALEC ZA LOKACIJSKE IN GRADBENE ZADEVE Pogoji: - visoka izobrazba VII/1 upravne, pravne ali gradbene smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit za delavce v državni upravi - znanje uporabe računalnika Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih. Za navedeno delovno mesto bomo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom. Za delovno mesto je predvidena poskusna doba 3 mesecev. Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, Škofja Loka, 64220. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. Gospodarska komisija, d.d., MERKUR Kranj, Koroška c. 1, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljenih, karamobliranih vozil 1. CITROEN XANTIA1.8 I, letnik 94 (bela barva) 2. CITROEN XANTIA1.8 I, letnik 94 (kovinska barva) Izklicna cena v SIT 1,150.000,00 940.000,00 V izklicnih cenah ni vračunan prometni davek. JAVNA DRAŽBA bo v četrtek, 23. 3. 1995, ob 13. uri na parkirnem prostoru na Kolodvorski cesti v Kranju. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Varščino v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali pol ure pred začetkom dražbe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Nakup je po načelu "VIDENO-KUPUENO", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec plača kupnino takoj oziroma najkasneje v treh dneh. Osnovna šola Škocjan 68275 Škocjan 51 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Možnost zaposlitve takoj ali najkasneje 1. septembra 1995. Kandidat(ka) mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v roku 8 dni od dneva objave. Ifliillf-sil 9% 53 9 -c 9 o » » žal Q "O "O 9=B 3 o o < O; o — C o < 3 ^ £3 ^ o7° črt H s Sli 8. s co =J- co Q3 CD 5. o" o O« CD TJ X" 3. 3 3 CD (p a o. 03 C/> ČD 3 O ~ C/> CD fD CD 01 1 3* X" O CO < CD CO x; CD O 3 a o o o — TJ 3 o ca o o CD 3 I B < p TJ 3 Cl co cl C o' o -ffj to o o » 3 o - S w! "TJ?* CD CO TJ lil B*i CL ^ tO t» ° o < n N;-ji) rt- ?r |<2. CD CO CL n 5r°-2 ž cd O<01 3 5'5.» O CD CO 3 CD < O W Oi < ĆD 5. |3 c g 3 co 3 g 3 • o® 3 oj TJ W s3 S-S? 2 1 9-sr <5 3 ® 3 Ifff < 3 cd 8 » KT W * f 1*1 co ? s < o' p a D) CO čo 3 N 0) TJ čo 3 S1 c N 0> TJ 5* CD rt C a lili co w Q:j» &g 5-tj cd'co o 2} * 3 co 2. tj 3 < 7± > #81 r z © iS 3 3 Š lit s 58 a oj i5.5" 2. 10 ?x ti ? IISI Sg-3°-< ° cr co 3.-D 0° lili ^: CD - CD lili 9 CL rtCO ^ 3 TJ co cd SLS CD 3 TJ CD Rt CD 3 ~ F (Q CD 0) o 9- N< 2 -i rt-$ W^3 O' CD S. "O 3 « lil i; I ^ CD < o. 8

" JD ■ cd' o O) rt C 3 It N) g-o -o lil O c?< co TJ g o 3 co fl CD 3 CO ?T S-« N CD rt CL 01 < O N =T oi 3 o« č?. 3 5-CD co _ o cp_ < w 8.- cj m 3 to *■ CO nT tj g 5° 3" ca gjM iw < m r- O U) H TJ O (/) r~ O < z CO 3 z » 01 < _ CO -TJ oi 2. g 3TJD ft) J" cd' co< 0 Q> N 3 2. 01 01 CD co tj n'tj a < oT 3 3 co "Recept za to čudovito mešanico zelišč so nalfo po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je že 4. natis! Maria Tteben Zdravje iz *Bazje orne Nasveti in izkušnje i zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja, prevedena že v 17 j* zikov, prodanih pa je več kot 6 milijonov izvodov. V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, & tritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorni bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj -Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilc Cena knjige je samo 2.640 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka. Pivi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dm ob prevzemu knjige- Nagradno žrebanje: med našimi naročniki smo Izžrebali S lepih praktičnih daril in 3 nagradna S - dnevna potovanja i avtobusom v RIM: Burger Francka - Komenda, Vrabec Francka - Dutovlje, Tavčar Mija - Kranj. TUDI MED NOVIMI NAROČNIKI BOMO IZŽREBALI PODOBNE LEPE NAGRADE! NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih Ime in priimek:...............................< Ulica in hišna št...............................• Kraj in poštna št................................ Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, leL/Fax 063/27-734. CO TJ TJ .CD 3 3 tU li a — 2.3 TJ C/5 2. < 3 % S CL žt CD_ C g" cd' 01 7T CD ZT'ČD 0> CO 2 3 cdJP. sro rt- 3 01 ^ a z o« Z 5*" S- 3 CD g 5 i« r+ 30 m o CD 2 co 9: iS -•CD' R""co CO |8 P CL < £ S -■ CD TJ 1* 3 o 3 o .Z TJ g o 0 N II 01 C I i It 3 03 03 ca x-3 ° Cl n ~ 03 n čo\^. o o 3 .__ O 0> co < 3 TJ O O CO w rt N M o 3 3 O C ^ g< CD 5 Z O D m li CO CD 3 J o. čo' s ®: O S" _. 3" N X" 1° °3 CD 01 o. ca co oi 7? W 01 x^ g< 01 3 CO < CD 01 3 < CO < II* 5-3TO CD O n ' 2\a> CO 01 f a T3 O CD 11 CO 3 ^ »' ll 0 o C o« O. CD — 3 TJ ? 3 3 cr 03_ S"5 _. 3 3T. TJ 3 3 i a cd »3 ca o 01 < o« c/) 0) aT II co G' Is TJ 3 N g a.g S2 SS 5' N co t: a o < U o o o< o CD CD O 3 p 01 tu co 21 CD Đ jI0 3 CO TJ rt-iP. 01 CD —3 < _ co 3 ca o cd o < 3 < O O O S" 3. " Ort oT oi 3 o" o*~' D" c Gto 3 3 01 OTO^, 2 3« c/> crTJ 5 CD 01 C C 2. S. < X O. JO o 3 L. ° 5.3 (2 g N —3 01 01 3 CO 03 O k. 07 2;^ g 3 » CO — a. a. cd 0 ° o 3 B - 01 5 3 S -a 3 _ » CD C> i< (U TJ CD X" m O < FH. » CO.TJ 9"-w "a. a) s c a. 3 ^ < 9- CL .03 cd 5 n o < _._8 TJ CL O 03 ° k. W CD 3T i: CD -n X o 3 W O 3 3 < c 01 CD II ® co TJ N < O co oi o cr » c 2 5.9 _ r1 c TJ — -§ CD -p O O 2 S JO N C co o< CD 3 &330BI lils ■ CD - 01 01 —. CD ^ CLTJ » ^ cd a7 £. aco co< ?T < TJ I > Z Z TJ O OD C o m s z o < 9 ° cr- TJ * 01 S "t CD ,„ §8 O a. al 9.5= V co 3 * a-g K-m -o<° 0 w 3 JO o£. 3® w § ca o »1. gCD 1 I 11 o < tj ca a?š 3 oi 2 01 cico J CL — C S 01 03 3 W ca CO CD CD i 0cg co CD TJ CD P'3 3 r> 01CO 01 Cl c co $ < CD ^ F3 F» TJ N < 2 TJ 3 - 73 > W K O cd g Otj cd -, co —• ep g« p 3 CD-o 9:03 oca 03 ca < 03 CD 01 -1 CO ifl S^T) TJ 17 itif O- o O trs CD 01 < rt- 01 3 CD 8. 'CO ĆD 2.^-.x- 01 CD CD O CD o g- rt CD P ČD 03 3T O CD TJ - TJ It« O tn ° ta 52 ~ w • § (0 3- 3 0) J 0^2. N« 01 9 § co a. < (D 3 Cl 01 -n co CD X" O O g. o O' 3 01 01 3 03 03 01 °33 CO lil i| ^-2: II C« KJ §3 pO 5; 01 rt- CD TJ 9 O 2 ftliD 7? TJ 3 a o ca DJCO co x- < < oT < K co 3 co cd apj o o ^ SJ 5" i§ 01 co Qj ■Oo|rt^ O 0 O 01 3 S- n i ^ S S- < o cd Itn? 3-c cd tj 2-SSoco ro — 3 co oT r* cg^oco o, ' o75r£ 3 »3 O CD M Ig TJ ^ < 03 c/) 2. 03 „ >Ia2. Cl CD O CD cr-® o« cd O — CD .— W CL 3 03 2.3 § TJ < CO 2 CO < |M ~s 2 o<3i?. §?1 O tO W ^ < _. 13 P co TJ ll co 3 0 5' |f 7T CO rt TJ rt 01 C tj g« g« co o oi oi s CO 3 3 fD o o o "T <<< % 2." coii: S" 3T < 01 §111 3 aoi 2 -, 01 • 0 a. n 9- g: P- o-g 0 N 0< g 2 9 oT °g»a a2 3 2 3 J 2. CO CD CD 01 CO 2 -j O Oj CD 3 TJ 3, CO O rt- 3 3-' o< 01 3 O < 3 CD O O. 8< 0 o c c o < 9"cd 3 3 9T2 3*=- 01 01 3 x- < CD X" < ^ 3 n 333/-», ^3 l'0^! 01 O. —• C0 01 3 = 0 g Ž 3 co 2 0.0 croiTJ C> S 3CO 01 3 co Cl to TJ oSOB H CO JD O; 2- 0T0 0 3 E» Ur O. 01 a ca 01 o CD Umu ~ -i O. Q_ CD rj olematičnih podjetij. Sicer pa pravi, da bo moto !r8°vega delovanja v smeri posvečcvanja konkurenčnosti 'ženskega gospodarstva, kar bo upošteval tudi pri instru-'e,>tih pomoči. jj ^ začetek je natresel nekaj 0°'j ali manj znanih podatkov h ||a9ski gospodarski rasti, l7aj spodbudnih, saj se je ,:ta 1993 začel zasuk, ki je ,aJal vse lansko leto in bo po fedah dr. Vlada Dimoskega trajal. Namesto naštevanja j^atkov je potrebno zapisati ■'egovo oceno, ki jo je sicer ^rekel v drugem kontekstu, ° je govoril o letošnjem JJedlogu državnega proraču V letošnjem proračunu je predvidenih 1,3 milijarde tolarjev za subvencije, ministrstvo je zahtevalo 1,7 milijarde tolarjev. Za vse zahteve imajo namreč premalo denarja, lani so ugodil le vsaki dvajseti. p . katerem je bila med ^až*1' ^rtana Postavka o izo-Slo;V anju managerjev. vitalnost, v štirih do petih letih vensko gospodarstvo je ^kazalo izjemno S/ v šti"] aaomestilo izgubo južnih J0v, kamor je usmerjene le ? 16 odstotkov blagovne gnjave, popolna nadomesti- v trgov ie pravi fenomen, ki £.lujci občudujejo, saj se jim ^ skoraj neverjeten. Žalosti f • je dejal dr. Vlado Dimos-p' da država ne vidi, kako ^0tr>ernben element so maniji, in ni mi jasno, kako je ^a Postavka o izobraževanju WagerJev črtana v celoti. V Država je postala lastnik železarn, železnice, elektroenergetike, ponekod je samo manjšinski lastnik, v mariborskem Tamu denimo 10- odstotni, vendar doslej edini nominirani lastnik. Z zakonom o Splošni plovbi je v javni dolg prevzela 75 milijo- Dr. Vlado Dimoski. plačil davkov in prispevkov, konverzija posojil in financiranje obrestne mere pri izvoznih poslih. Ker imamo tri sisteme reševanja podjetij, se v konkretnih primerih stvari zelo zapletejo, Videm Krško je dober primer, kako lahko to pripelje do "pad" pozicije, kar onemogoča hitro reševanje, je dejal dr. Dimoski. ja . -znem si ocenjevati doga »lorl'itoda mislim' da se k° vVdarstvo, da bo delovala vu °rist svojemu gospodarst-in' da bo podpirala svoje vSjVa8erje, da bo zagotovila iuj' takšne P°g°Je» Kakršne tejJ.0 na Zahodu; da bo torej ka aJ Uravnotežen, da bo cena tat*!* in sestava davkov **na kot na Zahodu. D?,P0sIu sem še zelo 'zelen', ianj s* ocenJevati doga- prestrukturirati tudi ^ klubu gorenjskih direktorjev Dvor so gostili novega državnega . aya, tako kot *p ip moralo sekretarja za industrijo dr. Vlada Dimoskega, pogovor je vo Vda *f™ h, LJ h3°J!£ Emil Milan Pintar, ki ga je opozoril, da večina bank posluje dil dvojnimi pogodbami; eno zaradi subvencij sestavijo za državo, drugo za podjetje. Foto: G. Šinik ^ojne bančne pogodbe }We banke so lani pri nas Jefe 500 milijonov mark V**a dobička, saj z nji-"°vo konkurenco cena de-V^a ni padla, prav tako J5r banke pa imajo *z" do lS-odstotne obresti 7 veliki R, kar pomeni, J" *o obresti 30- do 40-l^totne. Tolikšen je bil Racije, tolikšna je cena, V Jo je Slovenija plačala, rr Je vrata odprla tujim 'oni. P* P°stye domače. Večina J<0{nJm* fogodSami,'ena todieti*v?> dru&a za 9«. tako lahko driavne subven- ptita?&ial Emil Milan ^ ur> Kije vodit pogovor. ^Je sistemi sevanja podjetij Nikoli nisem znal tujcem nr«ksi flasniti, kakšen je pri nas \ praKM a0\etaJ0 >m reševanja podjetij, tudi se stVari zelo zap^ Jar»es je to precej težko, saj je se vedno zelo zaoleten. ko nov dolarjev in bilanca Splošne plovbe je tako "pozitivna" za 600 tisoč dolarjev. Sklad za razvoj pri sanaciji podjetij vse bolj prevzema tudi upravljalske funkcije, doslej je že zamenjal 66 odstotkov vodstvenih ekip, saj se politika sklada zaostruje, če ne dosegajo rezultatov, ekipo zamenjajo. Doslej rešena petina slabe aktive Tretji pristop je agencija za sanacijo bank in hranilnic, ki uporablja reprogram dolgov, kapitalizacijo terjatev in odpis terjatev. Agencija je doslej odpisala za 91 milijonov mark slabih posojil, reprogramirala jih je za 54 milijonov mark in za 200 milijonov mark jih je spremenila v lastninske deleže. Doslej je bilo rešene za približno 2 milijardi mark slabe aktive, od tega za dobrih 1.500 milijonov mark slabe aktive v bilanci terjatev in za dobrih 400 milijonov mark potencialnih obveznosti. Tako je agencija za sanacijo bank doslej rešila približno petino slabe aktive, cene pa so bile zelo različne, kakšna je bila sekundarna cena, je zelo težko ugotoviti, je dejal dr. Dimoski. Intervencije, garancije in kupnina Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ima na voljo tri oblike pomoči. Intervencije, kakor še vedno pravimo subvencijam, so namenjene odpir-anje delovnin mest, subvencioniranju obresti do 7 odstotnih točk, kar znižuje ceno kratkoročnega kapitala, ki je trenutno za podjetja najbolj uničujoč. Na voljo so vsem, ki se javijo na stalno odprt razpis. V letošnjem proračunu je predvidenih za 1,3 milijarde tolarjev intervencij. Garancije za uvoz surovin za izvozno proizvodnjo pospešujejo izvoz. Pri zakonu o garancijah za reprogramiranje dolgov je na voljo 20 milijard tolarjev, razpis je bil stv Med posredne ukrepe sodi zakon o poroštvih, ki tudi slabšim podjetjem zagotavlja dolgoročno poslovanje, pre-Har|aciji •"•"jciujcjo j i dvsem kot reprogram kratkor-ri rstva j^Venskega gospo- očnih obveznosti do bank, 8lr?avn'o j mo. tn pristope: upcljali naj bi pet do šestletni ad za „;astnino podjetij, moratorij in limitirali obrestno *» J -------1__ ~ui:l.„ "lvari vo'j'""" zapleten, ko ca, Se ^ndarle prideš do kon-^ Dim ,meni zakon, je dejal ">stiSk»-Z vidika državnih s.anari;; J'.,k.1 sodelujejo pri razvoj in agencijo za mero. Med posredne oblike pomoči sodi tudi odložitev Pri reševanju Tarna si s strokovnim znanjem ne morem pomagali, pojavljajo se nove in nove zgodbe, vseh niti ne "prebavim", je dejal dr. Vlado Dimoski. Pogledati bi morali zaokrožene tehnološke sklope, ki so ali so lahko dobičkonosni, ostalo pa prodati ali ukiniti, saj je Tam zdaj nepregleden. V koncept reševanja so vključili banke, pri Slovenskih ietezarnah še ni bilo tako, saj so se sanirale banke, ki so se po poplačilu dolgov umaknile. Proti povečevanju javnega dolga odpor narašča, zato bo morala država izračunati, koliko stane sanacija in koliko vzdrievanje sociale ter se odločati na tej osnovi. že objavljen, stvar pa še ni stekla, ker je letošnji proračun še začasen. Precejšnja sredstva naj bi prinesel zakon o kupninah, ki pa do septembra še ne bo operativen. Poleg tega pa imamo še več posebnih zakonov (Slovenske železarne, Papir Radeče, Splošna plovba), dosedanjih naj bi se pridružil še zakon o Tamu, vlada je zdaj pripravila takšnega, ki vključuje tudi banke, sprva do bile namreč izključene. Panožna industrijska politika Problemi, kakršen je zdaj Tam, državo vse bolj potiskajo v položaj, da bo morala vplivati tud; na njihovo razvojno strategijo oziroma predstaviti svoje Skušat sem dobiti stališča s sestanka predsednika vlade Z največjimi izvozniki, vendar so mi odgovorili, da ga niso snemali, torej kot državni sekretar za inud-strijo nisem mogel izvedeti, kaj so se dogovorili, je dejal dr. Vlado Dimoski. poglede na reševanje mastodontov. Industrijska politika je vprašanje, s katerim se bomo morali ukvarjati in v jasno strukturo postaviti banke, podjetja in drŽavo, saj zdaj nimamo jasnega okvira, kako naj bi ta triada delovala. V Nemčiji deluje uspešno, pri nas pa še nimamo jasne politike, čaka nas še oblikovanje panožne industrijske politike. To je pomembno toliko bolj, ker je privatizacija razločila realni in bančni sektor, slednjega saniramo, realnega pa ne. Zato je pomembno, da začrtamo pravila igre med tema sektorjema, je dejal dr. Dimoski. Proizvajalci na domačem trgu v cene planirajo inflacijo, izvozniki pa smo januarja in februarja izgubiti, če se razmere ne bodo spremenile, bomo prišli v izgubo. Lek in Krka, ki Imata največ "masla", le tarnata, je dejal Niko Bevk, direktor IskreEmeco Kranj. Lek je velik neto izvoznik in v njegovi bilanci ie dobiček res zelo prizadet, saj je skoraj raz-polovljen, je potrdil dr. Vlado Dimoski. Zavarovanje pred tveganjem Na tečajno politiko nimamo vpliva, problem pa je zelo resen, niso redka podietja, ki izvažajo 90 in več odstotkov proizvodnje, dodatno pa so razmere kritične pri dolarskem izvozu. Začenja se obdobje, ko se ne bomo ukvarjali več samo z maksimiranjem izvoza, temveč tudi s tem, kako realizirati čim-večje izvozne cene in na drugi strani, kako se zavarovati pred tveganji na mednarodnem trgu. Nekatera podjetja že imajo terminske pogodbe, nekaj naših institucij (banke, zavarovalnice, Slovenska izvozna družba) zavaruje proti tržnim, komercialnim in valutnim tveganjem. Vzpostavlja se trg za zavarovanje tveganj, hkrati pa na finančnem trgu nastaja trg opcij oziroma trgovanje s tveganjem. • M. Volčjak Največji problem plače in cene Kranj, 20. marca - Minuli teden le je sestal ekonomski svet pri predsedniku vlade, obravnaval je gospodarska gibanja v letošnjem letu in jo strnil v predloge, ki naj bi jih letošnja ekonomska politika zasledovala na področju dohodkov, cen, javne porabe in denarne politike. Za ekonomsko stabilnost je zelo pomemben podpis socialnega sporazuma in dogovora o politiki plač, pri katerih velika razlika med sektorji nenehno pritiska na realno povečanje plač. Zato je obdavčevanje plač nad dogovorjeno ravnjo strokovno utemeljeno. Morali bi ga zaostriti, saj nekateri sektorji prejemajo rento iz naslova monopolnega položaja. H gospodarski stabilnosti prispeva tudi politika cen v nemenjalnih in monopolnih sektorjih, prav plačna politika v teh sektorjih kaže, da so pogoste zahteve po povečanju cen neupravičene. Največji generator inflacije v zadnjem času pa so kmetijski proizvodi. Administrativno določanje pasivnih obresti je le zadnji možni ukrep, saj agregatno ne predstavljajo takšnega makroekonomskega problema kot plače. Pri javni porabi pa ekonomski svet predlaga, naj se morebitni finančni presežki (ob nespremenjenih davčnih stopnjah) v državnem poračunu uporabijo za odplačevanje glavnic kreditov, kar bi povečalo povpraševanje po devizah in s tem ugodno vplivajo na tečaj tolarja. Svet je ponovno opozoril na resen problem pokojninske blagajne. V sklepnem predlogu je ekonomski svet predlagal, kakšen naj bo vrstni red ukrepanja ekonomske politike: z dohodkovno politiko in nadzorom cen naj bi dosegli predvideno znižanje cen, kar bi vplivalo na znižanje stroškov v gospodarstvu, prispevalo k večjemu varčevanju in ohranilo mednarodno gospodarsko konkurenčnost, tako bi bil tudi tečaj manj problematičen. Začetek privatizacije papirnice Goričane Medvode, 20. marca - Tovarna papirja Goričane v Medvodah se bo lastninila po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki so svoj družbeni kapital prenesla na sklad za razvoj. Pri lastninjenju bodo uporabili interno razdelitev in notranji odkup. S pomočjo interne razdelitve bodo od sklada za razvoj odkupili 51.557 navadnih delnic oziroma 15 odstotkov osnovnega kapitala družbe. S pomočjo notranjega odkupa pa bodo odkupili 103.114 navadnih delnic oziroma 30 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Zbiranje certifikatov in notranji odkup bodo predvidoma izpeljali do konca marca. Tovarna papirja Goričane ima tri močne skupine izdelkov: samokopirne, grafične in ostale tehnične papirje. Danes izvozijo približno 70 odstotkov proizvodov, največ v zahodnoevropske države. Vsi na kolo... Novo proizvodno podjetje koles Gorenjci smo od petka bogatejši za podjetje za proizvodnjo koles. Podjetje Gender je v Hrastju začelo s proizvodnjo koles lastne blagovne znamke Gender Bike. Zasebno podjetje Gender je v prostorih, ki so last medvoškega Donita, začelo s proizvodnjo dvokoles. Podjetje dele za kolesa kupuje v tujini, te pa nato na lastni montažni liniji sestavijo v končni izdelek. Tovrsten način proivodnje postaja vse bolj pogosta praksa pri tujih proizvajalcih koles, saj velika kolesarska podjetja s celotno proizvodnjo vse težje konkurirajo majhnim specializiranim proizvajalcem kolesarskih delov. Proizvodnja linija podjetja Gender zaposluje 15 delavcev, večino le začasno v času kolesarske sezone. V jeseni, ko bodo prenehali s proizvodnjo, bo po pogodbi za del ljudi poskrbel Zavod za zaposlovanje, nekaj pa jih bo dobilo delo v Donitu. Zimsko mrtvo sezono bodo v podjetju izkoristili za snovanje kolesarskega programa za naslednje leto, o rezervnem programu zaenkrat še ne razmišljajo. V letošnji sezoni naj bi proizvedli približno 20.00 koles, svojo prodajo pa bodo usmerili tudi na tuje trge, predvsem na hrvaškega in Madžarskega, v podjetju pa se dogovarjajo tudi z ruskim tržiščem, vendar so za morebitne zadovoljitve dela tega tržišča zaenkrat še premajhni. Predstavniki podjetja so o ceni koles zaenkrat še molčali, zagotovili pa so, da bodo nekoliko cenejša. Kar precejšen krog kupcev si bodo zagotovili tudi s široko servisno mrežo za svoja kolesa, ki ima že sedaj svoja predstavništva v vseh večjih slovenskih mestih. • Uroš Špehar POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK ....... ............ OBnmtmu AVTOHIŠA KADIVEC POPUST■ NOVA ZA10GA _ _ ; voziudamu " , ■ M^JTM ■ P"! WF% ŠHI 1 m umom pipahova46.nitim LANTRA 23.990 DEM U V ILJI storitvah 064/41-573,41-426 ACCENT 17.500 DEM I laJ I ■ fc* n ■ 10% POPUSTA POOBIAŠČENI SERVISER KOMBI 25.600 DEM STARO ZA NOVO IN PRODAJALEC 4M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: VOLKSVVAGEN GOLF 1.9 TDI EUROPE ZDRUŽENA EVROPA Tako kot so se pred nekaj leti sprejemale odločitve o oblikovanju Evropske skupnosti, so se evropski kupci avtomobilov nižjega srednjega razreda že pred dvema desetletjema odločili za volkswa-gen golf, avtomobil, ki je preživel dvajset burnih avtomobilskih let in tudi v svoji tretji generaciji ni izgubil priljubljenosti. Leta 1975 so ga prvič razglasili za evropski avtomobil leta in pred tremi leti so si bili ugledni evropski avtomobilistič-ni novinarji skoraj edini, da si tretja generacija tega avtomobila še enkrat prisluži laskavi naslov. Simpatije si je golf prav gotovo prislužil na račun všečne in kompaktne zunanje oblike, z uporabnostjo kombilimuzinskih mer, potniškim udobjem in že tradicionalno zanesljivostjo. Golf tretji se od svojih predhodnikov razlikuje toliko, da je bil to pred tremi leti povsem nov avtomobil, z vsem kar ga še danes postavlja v vrh svojega avtomobbilskega razreda. Zunanja oblika sicer ni nič pretresljivega, a še vedno zmore nadušiti, udobna notranjost pa je v znanem volksvvagnovem stilu zadnjih nekaj let, kar pomeni uporabno in pregledno voznikovo delovno okolje, udobna prednja sedeža, dovolj prostora na zadnji kolpi (še posebej pri petvratni karoser-ljski izvedbi) in povsem zadost- no velik prtljažnik, ki zmore ustreči tako večjim družinskim nakupom kot prtljagi namenjeni za daljše potovanje. Testni avtomobil je bil opremljen s paketom z oznako europe, pod čemer si predstavljam, da so vanj naložili tisto, kar Voznikov delovni prostor: uporabnost in preglednost. INTER - i, d.o.o., Idrija Trg Sv. Ahaca 4 65280 Idrija Salon pohištva ARK Tel.: 065 71 855 Fax: 065 71 266 AKCIJSKA PRODAJA SPALNIC OD 20. MARCA DO 30. APRILA 30 % POPUST CENE: ELENA (barva oreha ali bela) SIT 169.900,00 ANNABELA (črnosiva ali bela) SIT 144.900,00 NELA (barva hrasta ali bela) SIT 94.990,00 HELGA (roza ali bela) SIT 139.990,00 Edini pogoj je, da spalnico prevzamete sami. SPOŠTOVANE KUPCE OBVEŠČAMO: - da sprejemamo naročila za dnevne sobe ATRIUM RUSTIK v jesenovem furnirju barve hrasta. Dobava ATRIUMA v čmo-sivi izvedbi pa je možna takoj. - nudimo mladinska programa ANJA in Dl, sedežne garniture, pisarniško pohištvo, stole, mize, kuhinje in vzmetnice. POPUSTI DO 20 % - odpuščeni programi: POPUSTI DO 50 % - zagotavljamo svetovanje, možnost dodelave, organizacijo montaže, ter nakup na obroke - dostava brezplačna Cene sadja in vrtnin Na avtomatskem telefonskem odzivniku se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljani neprekinjeno vrtijo tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo p*1 prodaji na debelo. Golf 1.9 TDI europe: Po meri evropskih kupcev. * mladi krompir * česen * korenček * kislo zelje * mehka solata * peteršilj * radič * cvetača 100 - 150 170 - 200 70-90 70-90 160 160 160 130 300 200 250 180 * jabolka * čebula * por * kisla repa * endivija * zelena * hren 65 - 95 90 - 110 do 150 80 - 100 70 - 90 130 - 150 333 naj bi potreboval povprečni evropski voznik. Po vrsti: osrednjo ključavnico, volan s servojačevalnikom, zatemnjena stekla, predopremo za radio, merilnik vrtljajev, električno vodljivo strešno okno in nekaj drugih dodatkov, ob vsem pa je bil avtomobil osiromašen za elektriko za pogon stranskih stekel in nastavitev bočnih ogledal, kar je nekoliko v nasprotju z zaporedjem opreme, ki naj bi bila potrebna za avtomobil tega razreda. HVALIMO: uporabnost -ekonomičnost - zanesljivost; GRAJAMO: nelogičnost pri opremi - težak motor - trdo podvozje Že dolga leta golf gradi svojo priljubljenost v kombinaciji z dizelskimi motorji. V zadnji generaciji so v nos vstavili {>reizkušeni in zanesljivi 1,9-itrski štirivaljni dizel s turbinskim polnilnikom, ki je sposojen znotraj koncema VW - Audi. Po gibni prostornini sodi v nižji davčni razred, po moči (66 kilovatov oziroma 90 konjskih moči) pa je zelo prepričljiv. Ob hladnem zagonu ga sicer nekaj časa spremlja značilno dizelsko klenkanje, ko pa se segreje do delovne temperature, je to zelo kultiviran agregat, ki se ljubiteljem dizlov zagotovo usede v srce. Ob dobrih zmogljivostih, ki razen pri ostrem pospeševanju nič ne zaostajajo za tistimi pri 1,8-litrskem bencinskem motorju, se odlikuje po skromni porabi plinskega olja, ki v povprečju skoraj ne preseže šestih litrov in pol. Podvozje je pri golfu volks-vvagnovsko trdo, kar pomeni nekaj več poskakovanja po grbinastih cestah in dolgo nevtralno lego pri vožnji v ostrih ovinkih. Pri golfu s tem motorjem pa je dokaj očitna precejšn- t"a motorna teža, kar pri višjih litrostih povzroča nekaj nihanja, ki je občutno tudi pri zaviranju, za katerega skrbi AVTOHISA MAGISTER pooblaščeni trgovec in serviser za vozila Volksvvagen - AUDI AVTOSALON VW - AUDI telefon: 064/715-015 Kranjska c. 2, Radovljica SPOMLADANSKO ^ ZNIŽANJE i VW PASSAT VARIANT GL 1.8 © 37.000-DEM ^) MOiNOST TESTNE VOŽNJE.' (§) VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG © CENA do registracije: 33.661 DEM (Porsche Inter Auto, Ljubljana) vzoren zavorni sistem. Sicer pa se je zanesljivost tega avtomobila uspešno potrdila v milijonskih prodajnih številkah skozi vseh dvajset let. Potem je tudi jasno zakaj so avtomobilu prilepili še dodatno oznako za opremo, ki nakazuje njegovo evropsko usmerjenost. • M.Gregoric, slike Lea Jeras TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: dizelski, štirivaljni, z neposrednim vbrizgom goriva, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1896 cem, 66 KvV/90 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4020 mm, š. 1696 mm, v. 1425 mm. Najvišja hitrost: 178 km/h (tovarna), 177 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 3,8/ 5,4/ 5,6 I plinskega olja na 100 km. Poraba na testu: 6,4 I Cene traktorskih priključkov Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je pred kratki^ izdalo zajeten katalog traktorskih priključkov. Katalog r zanimiv že zato, ker poleg številnih koristnih podatkov 0 priključkih za večino navaja tudi informativne cene v tolarjih & v markah. V katalogu med drugim zvemo, koliko, na prime'' stanejo predsetveniki, ki jih izdeluje Ludvik Stare - Gorenc Spodnjega Brnika. Predsetvenik Gorenc STD 125 (delovnj širina) stane 489 mark, STD 165 591, STD 180 648, STD 205 7? mark, STD 220 830 mark, STD 240 943 mark - in tako dalj?' Cisterna Creina CV 1700 je 3.865 mark, CV 2200 3.982 m** CV 2700 4.134 mark, CV 3200 4.212 mark, CMK 1700 7.2/' mark, CMK 2700 7.622 mark, CV 6000 TG 13.407 mark...In K koliko so škropilnice, ki jih izdelujejo v kranjski AgromehanikJ: Škropilnica AG 330 je 1.097 mark, AG 440 1.196, AGS 1.118, AGS 400 E 1.438, AGS 600 E 1.872, AGS 800 E 3.32»' AGS 1000 E 3.586, AG 1100 3.660 mark...Stiskalnice za valjaj (senene) bale Claas Rollant 46 RC so po 36 tisoč mark, CU** Rollant 46 po 26 tisoč mark, Deutz Fahr RB 3.20/OC po 28.5^ mark, VVelger RP 200 po 30.714 mark - in tako dalje. Cene gozdnega zemljišča Cene so odvisne od ponudbe in povraševanje, lege, oddaljf. nosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov, *j lahko začetno ceno precej povečajo, tudi za polovico. Začeta cena za kvadratni meter gozdnega zemljišča prvega bonitetneg razreda je na Gorenjskem od 101 do 131 tolarjev, za Z02,!r!L zemljišče drugega razreda od 85 do 110 tolarjev, za zemlj1'^ tretjega razreda od 70 do 90 tolarjev, za četrti razred od 47 do" tolarjev - in tako dalje. Mobitel vam ne spremeni življenja, poenostavi ga! drugi mobilni telefon Poslovne MOBITEL MOBITEL MOBITEL MOBITEL MOBITEL MOBITEL MOBITEL MOBITEL MOBITEL enote: d.d., PE LJubljana, Valjhunova 8. Ljubljana, tel. 061 1323 010, fax 061 1311 110 d.d., PE Cilje, Lava 7. Ctljt, tel. 063 451 334. fa t 063 451 811 d.d., PE Kranj, Koroška c. 27. Kranj. tel. 064 222 616. fax 064 221 616 d.d.. PE Maribor, Heroja Šaranoviča 23, Maribor, tel. 062 224 001. fax 062 224 002 d.d., PE Nova Gorica, Vipavska 13. Nova Gorica, tel. 065 2 7 755, fax 065 2 7 766 d.d., DC Lucija, Obala 112-114, Portorol, tel. 066 71 959,fax066 71 959 d.d, DC Postojna, Jenkova5, Postojna, tel. 067 24 162,fax06725 285 š.d., DC M.Sobota, Lendavska c. 19IB, M. Sobota, tel.lfajc 069 32 724 d.d., DC Velenje, Stari trg 36, Velenje Pooblaščeni zastopniki: YANNl d.o.o., Hajdrihova 21a, Ljubljana, tel. 061 125 12 88,fax 061 1251 284 PIRAMIDI A d.o.o., Mire Lenardičeve 13, Ljubljana, tel.lfax 061 168 42 93. mtel. 0609 611 494 KOBRA team d.o.o., Šmarje 13, Šentjernej. tellfax 068 81 118, mtel. 0609 612 612 IT 100 d.o.o., Pod Gradom 34, Brezovica, tel. 061 654 415. fax 061 654 449 TELMONT d.o.o., Kampel 12. Koper, tel. 066 33 044. fax 066 25 030, mtel. 0609 610 313 YANNI d.o.o., PE Celje. VI XIV. divizije It 4, Celje. tel. 063 442 642. fax 063 441 642 YANNI d.o.o., PE Maribor. Koroška 118. Maribor, tel. 062 227 646. fax 0609 611 113 YANNI d.o.o., PE Koper, Ferrarska 10. Koper, tel. 066 37 553, fax 066 38 312 YANNI d.o.o., PE Kranj, Kidričeva 6lb. Koroška 26, Kranj, tel. 064 225 060, fax 064 224 575 PYRAMIDIA d.o.o., PE M. Sobota, Mladinska 8. M. Sobota, tel.lfax 069 31 633 PYRAMIDIA d.o.o., PE Ptuj, Novi trg 1, Ptuj. tel./fax 062 779 605 SVEMA d.o.o., Nazorjeva 6, Ljubljana, tel. 061 1263 263, fax 061 1257 119 AC SERVIS d.o.o., Dunajska 116, Ljubljana, tel. 061 168 12 22. fax 061 345 492 MKS elekt. tlst. d.o.o., Rolna dolina c. XVll22b. Ljubljana, tel. 061 454 847, fax 061 262 978 AVTOSERVIS AS d.o.o., Ljubljanska 1, Domžale, tel 061 721 804, fax 711 501 TEGRAD, Kamniška 41, Ljubljana, tel. 061 316 2 70, fax 061 312 944 FAXICOMM d.o.o., Zbašnikova 12, Ljubljana, tel.lfax 061 332 184 mobitel Mobitel d.d., Dunajska 22, Ljubljana, tel: 061 1313 033. fax 061 1321 144 VREME D&nes In jutri bo suho vreme, ,e v gorah bodo krajevne snežne plohe. *elo hladno bo. LUN/NE SPREMEMBE v Četrtek bo ob 21.10 uri nastopil *adnji krajec, zato bo po Herschlovem Vremenskem ključu dež in sneg ob jugu 'Hzahodniku. Radio Tržič V. d. urednika Radia Tržič Milan Krsnik o tržiškem radiu ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE tor iften'^ 'e b'la vas' ki smo i° na stari raz9,edn'ci tule objavili prejšnji Jek To je vas v Storžičevem vznožju blizu Golnika in Preddvora. \m ^ pel'e P°d9orska cesta Preddvor - Tržič. Morda je vas znana a'planincem kot možno izhodišče zaznamovane poti čez Javornik Žrlh °r*^' PreJe,ismo kar Prece) vaših večinoma pravilnih odgovorov, ii^ Pa je nagrade namenil naslednjim petim reševalcem: 1. Angela JJpanc. Zg. Bela 24, Preddvor; 2. Anica Perčič, Tenetiše 50, Golnik; 3. 5*5' Roblek, Suha 35, Kranj; 4. Stane Draksler, Golnik 163, Golnik; 5. lefan Kurnik, Srednja vas 8, Šenčur. Čestitamo! ^ '°krat pa objavljamo staro fotografijo iz časopisa Novice v slikah, ki Slov6' JanuarJa '• 1927. Časopis je izhajal kot priloga Domoljuba in ]aiVenskega gospodarja, v njem pa je kar nekaj zanimivih fotografij. q e- ki jo objavljamo danes, je nastala nekje na vzhodnem obrobju pj^njske, kje in kaj prikazuje pa morate ugotoviti Vi in nam odgovore 640n do Petka' 24- marca, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, nan ^ran'- ^ 'zžreDan'h. vendar pravilnih odgovorov bo prejelo ■»gtade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Za začetek morda vprašanje, kakšen je sploh lastninski status Radia Tržič? Kakšna je njegova zgodovina, kdo je ustanovitelj te radijske postaje? "Naš radio je bil ustanovljen pred dvaintridesetimi leti z namenom, da bi ta del Gorenjske lahko poslušal Val 202. Ob postavitvi oddajnika se je skupina zanesenjakov odločila tudi za ustanovitev svoje radijske postaje, ki bi nadomestila Tržiški vestnik, ki je ravno takrat prenehal izhajati. Radio Tržič je družbena last in prav v zvezi z njegovim lastninjenjem bo najverjetneje še precej težav. Radio Tržič ie bil ustanovljen s prostovoljnimi prispevki posameznikov in tržiških podjetij, tako da naj bi bil kot vse stvari pridobljene s samoprispevkom lokalna last. To je v nesoglasju z Zakonom o medijih, ki pravi, da lokalna in mestna skupnost ne moreta biti izdajatelj glasila, pri tem pa se postavlja vprašanje, kako je z omejitvami lastništva podjetja, ki to glasilo izdaja. Lastnink podjetja Radia Tržič naj bi bila tako občina, potrebno pa bo počakati na mnenje Agencije za privatizacijo." Ce bi postala lastnik podjetja Radio Tržič Občina Tržič, bi se na radiu kaj spremenilo? "Verjetno ne. Vse tendence trenutno kažejo na to, da bo občina zagotovo hotela imeti svoj upravljalski delež, kot je moč razumeti nekatera tolmačenja, naj bi Občina dokapita-lizirala Radio ter s tem dosegla določen lastninski delež." Koliko lastnega programskega časa ima danes Radio Tržič? Je celodnevno oddajanje programa možna perspektiva vašega radia? "Na radiu imamo štirikrat na teden po tri ure ter ob koncu tedna pet ur in pol lastnega programa, vendar bi se dalo programski čas še razširiti. Sem zagovornik širitve programa, prav na tem področju smo v zadnjih treh letih kar nekaj storili. Tako smo program iz petih dni razširili na vsakodnevno oddajane, povečali pa smo tudi dnevni programski čas." Kolikšna je danes vloga vas kot urednika pri sestavi radijskega programa? "Kot urednik predvidim časovne stalnice, tako da tudi neredni poslušalci vedo, kdaj lahko slišijo lokalna poročila, obvestila. S širitvijo programa se bodo nekatere oddaje v frogramski shemi premaknile, odročje zunanje politike naj bi v prihodnje pokrivali v sodelovanju z radijsko postajo Deutsche Welle. Z njimi delno že sodelujemo, v polni meri pa bo sodelovanje zaživelo s programsko preorientacijo." • U. Špehar, foto L. Jeras popisna vest se glasi: P.lbiana Bohinja Jaka Tnjec '* Srednje vasi in 2*0 Kovačič iz Stare Fu-"d*} *' sta se nepovabljena hini l a torbove seje bosta,ke8a občinskega sveta, ko Sfi° zaPmtila *elepotlej, zanJ ma Je občinski svet f**0**, da se bo iz doma toffi cimana pred njima %a*nil in se zaklenil v eno tun nic osnove šole.... ja *PJe zavrnil namigovan-seln , Ju Je °n povabil na PoLiS Je Povedal, da je *£li.9 cel° P° telefonu \Zl^atltJokaPekoveainga *XZ°*I> da naj ne pride na odlnxn,a kateri bodo sicer Bohi: ° zadevah, ki so za ',nJ zelo pomembne." * J* neke vrste povrat- ceduralnih zadevah, kisi jih je v prid mlade demokracije umislil bohinjski občinski svet, nimajo pojma in poročajo tako, da bralci sploh ne kopirajo. Beremo: "na tretji seji so nadaljevali s prvo sejo, ampak to ni bila v resnici prva in ne tretja seja, ampak del druge. Sredi seje so sprejeli predlog, da so na polovici tretje seje, nakar so ki lupan ga kliče na dom in milo prosi: Jaka, Jakec dragi, Jakček moj ljubi, obljubi, da te ne bo na sejo! Te bom na pir peljal, klobaso in šunkn zrihtal... Jok! Jaka P. pride, občinski svet pa v jok in na luster oziroma se hoče "coknpokn" zabarikadirati na drugi lokaciji. Kva bo en takle Jaka P. poslušal, kako krvavo teika je Jaka Resnici na ljubo: občan ^ačepn in Vp3 mu občinskega sveta do ?noJe zaradi njega prišlo hiniS!"*?*? zmešnjav. Bo- »epotlr* }e, ie nekaJkrat Rabljen udelelil seje do- *edno je zara, ■n-Ofnedije zj "o hS 2bčinski svet absolut-kot JJ: dru§ega bolj ne iritira nJihov'Z udeleiba volivcev na ludil leiah in pa seveda v*Qk xi anJe novinarjev, saj epaxinek razkači vsaj en-ostrn"0 5Veta> kiPost festum 7° Protestira. naro0mora biti in tudiJe nekaj Bohl~:Z °°činskim svetom z Bohinjci, na seje Tema tedna Bežimo, tecimo Jaka P. gre! Kako odstraniti volivca Jaka P. z bohinjskih sej? Z represijo: tisti, ki jih tako iritira, naj mu ponoči šibajo kamenčke v poikna, s pokrovkami ofirajo pred durmi ali pod spalnico skovikajo kot trop zloveščih sov - pa bo izgubil živčke... ^Povabljeni hodijo bodiSin?,Vlnarii> ki Poročajo rito t, SlamPasto bodisi odk- p<}onamerno. na- * "^narjih je stvar jas-m'iSii 8Fe kJerk°1' za kakšen t»Qainrep,ek nar°be, ie ti Ql° celega hudiča! O pro- sklenili, da bodo sklicali ?rvo sejo...'* Ali tako neka-o, saj umreš, preden razvozlaš te novinarske klobasarije. Hudo, hudo in še enkrat hudo pa mora biti z občanom Jakom P., kajti občinski svet Bohinja kar zvije, ko ga vidi: belimo, tecimo in se zakleni-mo, Jaka P. gre! Sam bohinjs- uvedba demokracije v Bohinju! Začeti tako rekoč iz nič in po treh ali štirih sejah še kar imeti nič - to je umetnost, ki ni za vsaka ušesa! Jaka P pa je bolestno leljan demokracije. Ni lepšega, če ti ponjo ni treba v široki svet, ampak jo imaš fletno kar doma, v rodnem ti Bohinju. Vso rastočo, cvetočo, s številnimi plemeniti poganjki. Res je, da se ta bujna lepotica pred njim sramelljivo zaklepa v šolske izbe, ampak Jaka P. jo nič manj ne oboluje in hodi, hodi in še enkrat ponižno hodi za njo. Kot tisti zatres-kani Ribčev Fronc iz Vrbe za Primicovo Julijo. Poleg platonske ljubezni, ki jo Jaka P. goji do bohinjske demokracije, je še ena mol-nost, zakaj se občinski svet zaklepa pred njim. Ni izključeno, da nima oseba Jaka P. kakšnih nadnaravnih hipnoti-zerskih potencialov. Ko na seji mimo čuka tam v kotu, včasih dvigne svoje očke na dotične peršone občinskega sveta in - čk! Že je čisto nezavedno nanje poslal kakšne čarovniške tresljaje in migetljaje. Od hipnotiziranega člana sveta pa potlej res ne moreš pričakovati, da ve, ali se je končala tretja seja ali je šele na začetku prve... Jaka P. je "pod mus" treba likvidirati s sej, saj bo njegova prisotnost ugonobila mlado bohinjsko demokracijo. Če Jaka P ne pade na dobroto, na prošnje in na šunkn, morda p od le le represiji. Tisti, ki jih tako iritira, naj mu izmenoma vsako noč pred njegovo hišo šibajo kakšne kamenčke v poikna, mu v črni noči nenadoma gromko "ofirajo" s pokrovkami pred durmi ali pa ob polni luni skovikajo kot trop zloveščih sov pod njegovo spalnico. Da mu popokajo livčki... Kadar gre za mlado demokracijo, nobena Irtev ne sme biti pretelka. • D. Sedej Okusi so različni, oskarjev popularnosti le devet Viktorji, zaliti z Viktorjem Kaj imajo skupnega Tone Fornezzi, Dej a Mušič, Sašo Hribar (dvakrat!), Pop Design, Marjeta Keršič - Svetel, Majda Sirca, Branko Djurič in Barbara Drnač? Če še ne veste • izveste iz tega člančiča. Prireditev z bliščem in televizijskim prenosom se je zgodila minuli petek zvečer v sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Sedežev pri oštevilčenih mizah je bilo seveda nekajkrat Eremalo za vse tiste, ki i želeli biti zraven -saj so podeljevali "VIKTORJE 94", slovenske oskarje za popularnost v lanskem letu. V devetih kategorijah so jih podelili; rnedf tistimi, ki jih niso dobili (in so seveda globoko prepričani, da jih zaslužijo), bo še nekaj časa gorela "fovšija". Za oskarje popularnosti so bili odločilni glasovi bralcev revije Stop, poslušalcev slovenskih radijskih programov in gledalcev slovenskih televizijskih programov. Za ostala priznanja prevzemajo odgovornost strokovne komisije, v katerih je sodelovalo več kot 120 znanih Slovenk in Slovencev, izbor pa je potekal v dveh krogih - na koncu je bil izbor strnjen v trojico nominirancev, ki so bili predstavljeni na zaključni prireditvi. Viktorja 94 za posebne dosežke in Viktorja za življenjsko delo je podelilo uredništvo revije Stop. Nominirance v posameznih kategorijah smo vam v Gorenjskem glasu že predstavili, zato tokrat le o tisti deveterici, ki se je v petek zvečer iz Cankarjevega doma odpravila domov z "Viktorjem 94", kipci akademskega kiparja Boštjana Putriha. Večina drugih je tudi imela stik z Viktorjem, vendar ne iz Putrihovega ateljeja. Uradna pijača na podelitvi slovenskih oskarjev popularnosti je bilo peneče vino Viktor iz vinske kleti Jeruzalem Ormož. Viktorja za življenjsko delo je prejel TONE FORNEZZI; televizijskega viktorja DEJA MUŠIČ; radijskega viktorja SAŠO HRIBAR; glasbenega viktorja ANSAMBEL POP DESIGN; viktorja za posebne dosežke na medijskem področju MARJETA KERŠIČ - SVETEL (oddaja Gore in Ljudje TV Slovenija); viktorja za najboljšo TV oddajo s kulturno-umetniško vsebino MAJDA SIRCA (oddaja Povečava TV Slovenija); viktorja za najboljšo TV razvedrilno oddajo BRANKO DJURIČ-DJURO (oddaja Teater Paradižnik TV Slovenija); viktorja za najboljšo radijsko oddajo SAŠO HRIBAR (oddaja Radio GaGa, RA Slovenija) in viktorja za najbolj elegantno medijsko osebnost BARBARA DRNAČ (Kanal A). Tržiški hit vsak ponedeljek ob 17.25 1. EVERLASTING LOVE - Gloria Estefan 2. OLD POP IN AN OAK - Rednex 3. STREATS OF PHILADELPHIA - Bruce Springsteen 4. ITS HEARTACHE - Bonnie Tvler Živio! Ugotavljamo, da ste bili tudi ta teden zelo pridni in ste nam poslali vrsto predlogov. Le tako naprej! Mi se trudimo, da bi vam bila oddaja še naprej v veselje in zabavo. Vedno pa vaše sodelovanje nagradimo tudi z nagrado pokrovitelja. Izpolnite kupon s svojimi predlogi in ga na dopisnici pošljite na Tržič, najkasneje do sobote, naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 25. marca. Pozdavl Vesna in Dušan KUPON TRŽIŠKI HIT Predlagam naslednjo tujo melodijo: Izvajalec: Predlagam naslednjo domačo melodijo: Izvajalec: Moj naslov: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič. Pokrovitelj oddaje Kolovrat domačih v nedeljo, 19. marca: Pečarstvo Husein Foštagič, Za Mošenikom 17, Tržič, tel. 51-119. Nagradno vprašanje: Koliko kosov običajnih keramičnih ploščic je potrebno za 1,5 kvadratnega metra obloga v kopalnici? KUPON Odgovor:... Moj naslov: Odgovore, vpisane v kupon, pošljite do petka, 24. marca 1995 na naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom: za Kolovrat domačih. Veliko sreče pri žrebu in lep pozdrav! Poskusimo še mi w Ce nam ostaja kruh Kruhovi cmoki 30 dag belega kruha, žlica olja, sesekljana čebula ali S dag prekajene slanine, 2 dl mleka, 2 jajci, sol, zelen peter-šilj, 5 dag moke, zabela. Kruh zrežemo na kocke, zabelimo s prepraženo čebulo, potresemo s sesekljanim peter-šiljem in polijemo z osoljenim jajčnim mlekom. Kruh premešamo in pustimo pol ure, da se enakomerno navlaži. Primešamo še moko ter z mokro roko oblikujemo cmoke. Kuhamo jih v slanem kropu 10 do 15 minut. Odcejene cmoke zabelimo po okusu. Ocvrte kruhove rezine 10 tankih rezin belega kruha, mleko, llica sladkorja, 3 jajca, olje za cvrenje. Rezine kruha pomočimo v oslajeno mleko in odlagamo v skledo. Posebej v skledi razte-pemo jajca, vanje pomakamo rezine in jih v olju ocvremo. Poberemo jih na cedilo, še tople potresemo s sladkorjem in postrežemo s kompotom. Lahko pa jih pripravimo brez sladkorja in ponudimo k solati. Kruhov narastek s sirom 400 g belega kruha, 2 dl belega vina, 200 g margarine, 4 jajca, 300 g edamskega sira, 20 g mlete paprike, sol Rezine kruha pokapamo z vinom. Jajca razžvrkljamo z naribanim sirom, papriko in soljo. Posodo iz nepregornega stekla namažemo z margarino in damo vanjo plast kruha. Prelijemo jo s polovico jajčne mešanice, prekrijemo s preostalim kruhom in spet prelijemo z jajčno mešanico. Jed postavimo za 10 minut v pečico, ki smo jo razgreli na 180 stopinj C. Prav je9da vemo Ko pride dojenček Vitamina A in D Ob rojstvu je otrok tako dovršen, kakor to premore le narava. Celo če mati med nosečnostjo s hrano ne dobiva vseh snovi, ki jih potrebuje otrokovo telo, jih bo materin organizem črpal iz svojih tkivnih zalog, pravi G. Hauser. Po otrokovem rojstvu je naloga pravilne prehrane, da dobi dojenček ustrezna hranila. Najboljše hranilo je zanj materino mleko. Znano je, da umre in zboleva za probčutlji-vimi reakcijami, okužbami in raznimi drugimi bolezenskimi spremembami veliko manj dojenčkov kakor pa zalivančkov. Strokovnjaki zatrjujejo, da dojenje poveča otrokovo odpornost proti črevesnim motnjam in okužbam dihal. Treba pa je poudariti, da je količina in kakovost materinega mleka že določena z materino hrano, se pravi, s količino vitaminov, rudnin in beljakovin, ki jih zauživa med nosečnostjo. Ne glede na to, ali mati doji ali zaliva, mora otrok dobivati nekaj dodatkov v hrani, če hočemo, da bo ostal zdrav. Tako potrebujeta dojenček in zalivanček še približno 1000 enot vitamina A. Dvakrat več pa je potrebno, da otročka obvarujemo kožnih izpuščajev in povečamo njegovo odpornost zoper infekcijske bolezni. Najboljši vir za vitamin A je ribje olje, ki je bogato tudi z vitaminom D. Najbolj potrebuje otrok za svoj razvoj v zgodnji in poznejši otroški dobi vitamin D. Če primanjkuje tega vitamina ali pa ga kri premalo vsrkava, se zobje in kostno tkivo pomanjkljivo razvijejo ali pa kasnijo v razvoju. To se mu pozna vse življenje. Imel bo ozek obraz, skrivljene in upognjene zobe, nazaj potisnjeno brado, kurje prsi ter iksaste ali krive noge. Tekoče olje polenovke je najboljše ribje olje, ker so v njem poleg vitaminov še neza-sičene maščobe. Je pa v njem le malo vitamina A, zato je dobro, če mu dodamo žlico (15 ccm) olja morskega lista (na približno pol litra). Ali pa dodamo koncentratu olja polenovke nekaj kapljic rastlinskega olja; ta pospešuje izločanje žolča in oskrbi telo z nezasičenimi maš-čobnimi kislinami. Vsekakor je treba dajati olje polenovke po jutranjem in večernem obroku: le tako more otrokovo telo ustrezno vsrkati dodatne vitamine, zatrjuje g. G. Hauser. Ta mesec na vrtu Maline in robidnice Maline sadimo le tam, kjer zemlja ni zaplevljena s pirnico. Pirnice pozneje med malinami ne bi mogli več obvladati. Korenike pirnice tako močno prepredajo ves prostor med koreninami in poganjki malin, da plevela sploh ne moremo več izkoreniniti, ne da bi pri tem poškodovali tudi maline. Plevel pobere mnogo hranilnih snovi in s tem so maline oškodovane. Obdelava zemlje in rahljanje površine je zaradi pirnice otežkočeno. Za maline so najboljša lažja tla, potrebujejo pa mnogo vode in hranilnih snovi. Pri izbiri malinovih sort se lahko odločimo za takšne, ki so le enkrat na leto rodne, dvakrat rodne ali remontirajoče in tudi stalno rodne. Med enkrat rodnimi malinami je bila nekoč zelo cenjena sorta "Mailing Promise", ki pa je nagnjena k sušici. Boljša, odporna in neverjetno robustna sorta je "Wik-lersov semenjak". Od dvakrat rodnih sort zasluži omembo "Lloyd George". Najnovejša stalno rodna sorta šibke rasti je "Romy". V majhnih vrtovih, kjer so koreninski izganjki malin lahko nadležni, je uporabna sorta "Schaffers Colossal", ki ne poganja iz skritih brstov na koreninah, tako da jo je mogoče razmnoževati le z grebe-ničenjem. Maline sadimo v 1,5 m oddaljene vrste, v vrsti pa so sadike po 50 cm narazen. Pri sajenju mora priti koreninski vrat nekaj cm pod površino zemlje. Prst okoli sadike močno pritisnemo h koreninam in sadike zalijemo. Rastline bodo dobro odgnale, če protje skrajšamo na 20, največ na 30 cm dolge štrclje. Tudi 6 do 8 cm debela plast šote okoli sadik ugodno deluje na razvoj korenin. Robidnice so izredno aromatično in okusno sadje, rastlina pa glede zemlje ni izbirčna. Gojimo jih predvsem kot špalir ob ograji ali na samostojnem ogrodju. Mnoge vrtnike odvrne od sajenja robidnic splet bodičastih poganjkov. Toda tudi špalir robidnice ne more biti ravno neprehodna gošča, pri obiranju in obrezovanju pa si seveda nadenemo debele usnjene rokavice. Za bujno rast in dober pridelek robidnic je potrebno mnogo humusa in rudninskih gnojil. Zemlja naj bo globoko prerahljana ter se izogibajmo izrazito vlažnim zemljiščem. Sadilna razdalja pri robidnicah je odvisna od sorte in od vzgojne oblike. Pri sortah, ki imajo pokončno rast, lahko sadimo rastline po 1,30 m narazen, sorte z dolgimi poganjki pa ne smemo saditi bliže kot po 4 m drugo od druge. Če sadimo robidnice v več vrstah, mora biti medvrstna razdalja l,50m oziroma 2,50 m. Pri sajenju pustimo vsaki rastlini le po en poganjek, katerega skrajšamo na 3 do 4 očesa. Sadimo tako globoko, da je eno ali dve očesi še pokrito z zemljo. V vsem ostalem pa pri sajenju postopamo kot pri malinah. Našim podnebnim razmeram bi še najbolj ustrezala ameriška sorta "Teodor Reim-ers", ki začne dozorevati v začetku avgusta. Ta sorta je popenjavka, katero z enakim pridom uporabljamo za ovijanje ograj, za žive meje in za varstvene nasade. Lep razgled brez običajnih čistil Točno to, potem ko sem vseh osemnajst oken v naši hiši počistila s pomočjo električnega čistilca oken MultiMax, je pogled iz naše hiše zares lep. Dolgo sem izbirala med tisoč in stotimi vrstami takih in drugačnih čistil za steklo, "Cistileks" da za sabo ne pušča sledov, "Steklobris", da je najcenejši na tržišču, ob nakupu "Zigizagija" zraven zastonj dobiš krpo... z vse sorte reklamami nas obletavajo proizvajalci čistil. Sama sem preizkusila že skoraj vse, če ne drugega že zaradi radovednosti, no, ne bom rekla, da so vsa čistila enaka, nekatera so precej boljša od drugih, ampak odkar čistim z MultiMaxom sem pravzaprav že pozabila, kakšna imena imajo posamezna čistila. Me ne zanimajo več. MultiMax je sicer noviteta na našem tržišču, a sem prepričana, da bodo v kratkem le redke gospodinje brez njega. Prva prednost tega aparata je, da čisti okna brez vode in brez kakršnihkoli čistil, zato na steklu za sabo ne pušča nobenih sledi. Sicer pa MultiMax ni namenjen samo čiščenju okenskih stekel, uporaben je pravzaprav povsod v gospodinjstvu, saj je z njim mogoče čistiti vse gladke površine od ogledal in keramičnih ploščic do kuhinjskih stekel in vitrin, celo avtomobilska stekla bodo zadovoljna novega poznanstva z MultiMaxom. Teža aparata je minimalna, podolgovata aluminijasta cev pa v doseg vaših rok popelje tudi visoka okna. Enostavna in hitra pa je tudi njegova uporaba, saj kot napisano pri čiščenju z MultiMaxom ni nobenih posod z vodo, pred uprabo je le potrebno nekoliko navlažiti krpo, pa je. Prihranili boste čas, denar, predvsem pa vaše živce. Za prvič na tel. številki (061) 13-11-163 in13-20-141 zahtevajte brezplačen prospekt. In drugi korak, vedno večja družina MultiMaxovih porabnikov vas čaka. SREDA, 22. MARCA TVS 1 10.45 Otroški program 11.10 Obzorja - ogrožena moškost, angleška dokumentarna oddaja 12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 14.55 Obiski 15.55 Doktor Finlav, škotska nadaljevanka 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: VVinkelmannova potovanja, nemški film (čb) 21.45 Glasbeni utrinek 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.45 Sova; Eno leto v Provansi, angleška nanizanka; Derrick, nemška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.50 Zgodbe iz školjke 15.25 Vincent in Theo, koprodukcijska nadaljevanka 16.10 Videošpon 17.00 Sova, ponovitev 18.40 Arhiv zemlje, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.10 Podarim - dobim 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda: Ljubljana: PEP v rokometu (ž): Olimpija - Lavrik, prenos 21.30 Omizje 23.30 Alica, evropski kulturni magazin HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Malčki 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Videla se bova v sanjah", ponovitev ameriškega barvnega filma 14.40 Domače branje 15.00 Antologija sodobne hrvaške književnosti 15.30 O nastanku 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 VVindsorski, angleška nadaljevanka 21.45 Poslovni klub 22.30 Slika na sliko 23.10 Portret Ive Malega 0.00 Poročila HTV 2 17.45 TV koledar 18.45 Štiri ženice, ponovitev nadaljevanke 18.45 Žametna šapa, angleška dokumentarna serija 18.45 Štiri ženice, nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Glasba 20.25 Rokomet: Teka - Badel 1862 Zagreb, prenos 21.40 Štiri ženice, nadaljevanka 22.35 Vesela cvetna nedelja, francoski barvni film KANALA 10.00 Spot tedna 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Fresno, ponovitev 12.00 A shop 12.10 Spot tedna 12.20 CMT 16.00Spot tedna 16.05 A shop 16.15 Male živali 16.35 Upravljanje 17.05 Ljubezenski vodnik, ponovitev 17.55 Album show 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Zadeto 21.55 Dance session, oddaja o plesu 22.30 Epikurejske zgodbe 22.45 Album Shovv 23.35 Spot tedna 23.40 A shop 23.50 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program, ponovitev9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.50 Knight rider 11.25 Svet pripada ženskam, ameriška akomedija 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Naš hrupni dom 18.05 Naš učitelj dr. Specht 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 čas v slikiA/reme 20.00 Šport 20.15 Osumljena zdravnica, ameriška TV kriminalka 21.45 Mesto zločina 23.20 Cas v sliki 23.25 Nosi bratovo breme, ameriški TV film 1.00 Strašno prijazna družina 1.25 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.25 Nosi bratovo jutri 19.30 do 24.00 Večerr" breme, ponovitev filma program - Parnas AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 10.05 Dobrodošli v Avstriji 11.55 Vreme 12.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Skrivno življenje rastlin, 2. del 14.00 Slika Avstrije 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 20.00 šport 20.15 Belc-modre zgodbe 21.00 Vsakdanja zgodba 22.00 čas v sliki 22.30 Šport 23.00 O.J. Sompson -Nasilje in trženje 23.45 Eurotrash 0.10 Cranberries - live 0.40 Montv Pvthon's flving Circus, humoristična serija 1.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 ŠPORTNO DRUŠTVO KS VODOVODNI STOLP 19.35 OBJETKIV GORENJSKE 3 (ponovitev informativne oddaje) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 KAJENJE - ZASTRUPLJANJE, ZASVOJENOST ALI MODA? (Pogovor s predsednikom Gorenjskega društva za boj proti raku dr. Branimirom Čehom na predvečer organizirane podpore k sprejetju Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov) 20.40 NA SEJMU ALPE ADRIA SO SE PREDSTAVILI KRANJ, PREDDVOR IN CERKLJE 21.05 EPP blok - 3 21.10 ŽUPAN Z VAMI (v živo) 21.50 DEJANOVE SLIKE 22.00 STREL 13, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Vili Resnik (v živo) 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.30 Košarkarska liga Selške doline 94/95, tekma za 3. mesto 20.00 Košarkarska liga Selške doline 94/95, tekma za 1. mesto 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 DOBRA MISEL SLOVENSKIH PARA-PLEGIKOV, posnetek iz Litije 21.00 IN LINE OF DUTY III. film 22.30 MMTV SHOP, televizijska Erodaja 23.00 Video strnai 1.00 eutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.25 Reklamni blok 20.25 - 22.00 OKROGLA MIZA V ŽIVO - KAJ PREDVIDEVA ŠOLSKA ZAKONODAJA NOVEGA ZA OSNOVNE ŠOLE o temi, ki se je na žalost preveč spolitizirala bodo razpravljali tako predlagatelji kot predstavniki civilne družbe. V oddaji, ki jo bo vodila Silvana Knok lahko s svojimi vprašanji po telefonu 612-372 sodelujete tudi gledalci! 22.00 - 22.10 Reklamni blok 22.10 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: ODPADKI, 2. oddaja iz cikla ekološko izobraževanja, ki jo pripravljamo skupaj z Ljudsko univerzo Kranj 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Potepanje po južni Ameriki 18.00 Gorenjska danes, R TRŽIČ Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacija^ Sledi beseda o knjigi in filmu, naw pa še zanimivosti iz sveta glasb* Predstavili bomo tudi nekaj ^ vosti iz Helidona. Dobre glasb8 torej ne bo manjkalo. R JESENICE. 5.00 Dobro jutro (vreme, cest«) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj dorna 7.15 Halo, porodnišnica 8.jg Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.JJ Horoskop 10.30 Novice 12;°* BBC novice 12.10 Osmrtnic8 14.00 Melodija tedna 14.15 m vestila 14.30 Telegraf 15.00 osrednja poročila 16.00 Nasvet » zdravnikove torbe 16.15 ObvestjJ8 16.30 Osmrtnice 16.30 Dom&° novice 16.45 Sindikalne minig 18.00 Čestitke 18.30 BBC 185" Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Slovenija 5.40 Napoved pro! ma - servisne informacije *. . Noč ima svojo moč 7.00 Nov*8 PA in dogodki 7.30 Minute za naf0^ no zabavno glasbo 8.30 Kuhajt^ nami 9.30 Nasvet za kosilo Glasbo izbirate poslušalci 10,I\, Dopoldanske novice 11.00 KuR*. ni paberki 12.00 Škofjeloških ' 13.30 Morda še niste slišali 1*jJ Brezplačni mali oglasi 15.00 P . godki danes - jutri 15.30 f Slovenija 16.30 Zrcalce, zrcale^ 17.00 Glasbeno popoldne: B«*" 18.15 Ponovitev BBC tečaja W gleščine 19.30 Odpoved pro9ra R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 9j>5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MH* 5.00 Jutranji program J vodi Tanj Fajon 5.15 Novice 6.15 Novic 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7% Vreme 8.00 Dopoldne z Maj" Juvan 8.15 Napoved dogod*" 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 KJ danes 10.15 Novice 11.00 Ani*. 12.00 BBC novice 12.15 NovtfJ, jev gost 13.00 3x1 - glasb«'p oddaja 13.15 Novice 14.05 r*> radio 14.15 Novice 14.30 Glasbi na oddaja 15.00 PopoldaJJ. vodeni program z Edito 2u9e'jp Trček 15.15 RGL komentir3 s<, obvešča 16.10 Spoznajrn0 ^ 16.25 Nagradna uganka 1'^ Naj-naj pesem tedna 17.1» ^ vice 18.00 Glasovanje za P6* tedna 18.15 RGL na rajžof* ROYAL in HIT 19.15 Novice ffi Vreme 20.00 Pole position Radosti življenja 24.00 Ne* J glasba - Uroš Novak 2.00 S&* Ne prezrite zanimiva okroft ALmiNATIVNA •POT DO ZDRAVJA! O moči masaže. akupunkVfr akupresure fn drugih alteran^Ji metodah zdravljenja bo £P* # specialist neurolog k Moskv9* Igor Kuzjakin. „,^ak. * Oddajo bo vodil Damjan svojimi vprašanji po telefonu { 372 pa lahko sodelujete tudiv 20.25 TVS 1 ^A POTOVANJA Nemški barvni film; v., ^ Dan za dnem se Ernst W" r^. mann kot trgovski potn'*pofi! carske tovarne š^mponovr^ vozi po cestah nemške Schleswig-Holstein. SP£Zj/i0 no otožnostjo gop ^o'^ zaradi ločitve od tene. w ^ prijateljica Aline s© ^ kosati s spomini jvec^ ^ veliki zabavi trgovskih P£1'W in podelitve nagrade n^Ufi mu prodajalcu leta se P" t* petletna Rosa, hčerki danje žene. VVinkelmann^Le en dan pazil na trmog'** otroka. KINO CENTER dan. thrill. NOČNI ČUVAJ ob 16. in 18. uri, ame*^-thrill. RAZKRITJE ob 20. uri STORŽIC amer. drama FRA^O STEIN ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. drama KVIZ. ob ■ # in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. MA^jri. 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. SAMO TI ob ,0' amer. drama KVIZ ob 20. uri ^ OB SAVI IN KOKRI čiloga Gorenjskega glasa za občine Kranj, Šenčur, Cerklje in Preddvor (12)__ ^anju še precej manjka do urejenega, čistega, lepega mesta Kaj vse se v Kranju (ne) dela letniki razmeroma pogosto sestajajo in že sprejemajo konkretne vsebinske **deve, se v edini mestni občini se vedno ukvarjajo predvsem sami s seboj.) G*!/. 21. marca - Človek bi pričakoval, da bodo z }j*pstavitvijo nove občinske uprave imeli precej manj k*re9 v tistih občinah, kjer gradijo na dobro utrjenih 0/^[/£h starega sistema. Torej tudi v kranjski mestni Soffrtf' ki ji na prvi pogled ničesar ne manjka; ima . llfJno zgradbo, opremo in dovolj strokovnih ljudi, da ta^to po novem letu samo nadaljevali delo. Žal ni »S0*. sPor£ o tem, kdo in kaj gre pod streho r^l/šane roke države, to je upravne enote Kranj, ^° tn kaj pa pod streho nove mestne uprave oziroma u delitveno bilanco stare kranjske občine, razkosane ?* Pet novih, v poldrugem mesecu niso pripeljali ni predlog proračuna, da bi delo vsaj približno normalno teklo naprej, pravijo. Zapleti na Oldhamski in Žagarjev! cesti Kranj je ob pomoči iz državne blagajne trenutno sredi velike investicije. Obnovljen kokrški most naj bi predvidoma odprli prihodnji mesec, nakar naj bi se lotili Na občini naj bi te dni, ko bo besedo dal še cenilec, pripravili poročilo za mestni svet, ki se bo moral opredeliti do zahtev lastnikov zemljišč. Te se po grobih ocenah približajo kar milijonu nemških mark. Bo občina sposobna in pripravljena plačati tako visoko ceno zato, da kolesarji dobijo svojo stezo in pešci dva metra širok pločnik? ZAPRTO Upravna enota je sicer Postrojena, občinski usluž-J^ti, ki so ostali, pa niso Je.tič ne miš. A to še ni JJJbolj strašno, kot pravi f*en od ostalih občinskih u°kcionarjev; bolj zoprno J, to, ker pri delu nimajo ^akršne samostojnosti. Za Jsako malenkost je treba p°trkati na vrata župana... predlogov za mestni svet že galantno okrcali, češ da jim še ničesar ni ponudil. Konec marca naj bi bila tretja seja sveta, po pričakovanju bolj vsebinska. Svetnike najbolj moti to, ker občina še ne deluje. Ni osamljeno mnenje, da bi župan lahko ponudil začasno postavo mestne uprave mm 5? ^Prtju prenovljenega kokrškega mostu naj bi ortouili in razšiAli še Oldhamsko in Žagarjevo c2«' Zahteve lastnikov zemljišč, ki bi se jim hS i8 Pločnikom in kolesarsko stezo zajedli v mTJ m vrtove, so po grobi oceni vredne okrog "»Uona nemških mark. Slovenski trg in neurejeno parkirišče ob gimnaziji Kranju nista v ponos. Številne mestne hiše menjajo lastnike. Posledica denacionalizacij je tudi tale napis na nekdanji Kokrini Tini, od katere je ostal samo še vzorec. Promet, parkirišča Veliko dela čaka kranjskega župana in mestni svet tudi v samem mestu. Zaradi prepovedi vožnje skozi stari del Kranja in nadzora komunal-cev je prometa po mestnih ulicah sicer občutno manj, kot ga je bilo pred letom dni, vendar so avtomobili kljub temu še moteči, tako da bi bilo za pešce skoraj vseeno, ali je mesto sploh zaprto ali ne. Zlasti sprehod po ozki Tavčarjevi ulici je prava muka. Zapora da ali ne, ali delna ali popolna - s temi vprašanji bi se ob noveliranju odlokov stare kranjske občine lahko pozabavali člani mestnega sveta. Kranju tudi manjka urejenih parkirišč ob robu starega jedra. Parkirišče ob lepi gimnazijski stavbi je že leta neurejeno in mestu v sramoto. Kako dolgo še? Tudi Slovenski trg je še vedno pust in nesimpatičen, čeprav naj bi ga že lani ozelenili. Številnim mestnim hišam se pozna menjava lastnikov. Kar nekaj izložbenih oken trgovin je prelepljenih z neuglednim papirjem. V oči bode zlasti že dolgo opuščena trgovinica v podhodu pri Mladinski knjigi. Ko smo nedavno v anketi spraševali Kranjčane, kaj jih najbolj moti, so v glavnem izpostavljali nečistočo in vsevprek gomazeče in parkirane avtomobile. Skratka, Kranju še marsikaj manjka, da bo lepo, čisto in urejeno mesto. • H. Jclovčan «e n*^eda ni nič slabega, po 2a^adn]e ima župan tudi (in a*0nu velike pristojnosti je d°aS°vornosti), jasno pa *ako •Samx> en človek, če še ven ^nteligenten in prizade- vsakrT more držati roke nad ^ad" malenkostJo. To je ne ^alno tUdi skraJno nera" ^ničesar naredil sveta m krarijskega mestnega dvaVll0 se doslej ^ ko1" Prvič že n* DiVtltUtlVm Sej1' Qrug1C ki. V? Pričakovano vsebins-PuhjT1 Je bila tudi ta dokaj statut' Ča3 razen osnutka Se uskladi 83 bod° morali oziroma določil ljudi, odgovorne za posamezna področja, ter se tako razbremenil vloge "one man banda", lahko bi tudi ponudil začas- še obnove oziroma razširitve Oldhamske ceste in C. Staneta Žagarja, ki naj bi dobili primerno udobno peš pot in kolesarsko stezo ter tako skozi mesto zaokrožili obvozni obroč. Če bo načrt obveljal, bo zaradi obnove cest obroč na severu mesta prekinjen - ne glede na prevoznost mostu -vsaj še leto dni. Zataknilo pa se je z odkupom zemljišč. Lastniki ob obeh cestah normalno zahtevajo svoje. Zahteve so različne: od nakupa nove nadomestne hiše, gradnje prizidka k sedanji, novih garaž, protihrupnih ograj, drsnih vrat ipd. sestali le decembra seji, drugič SLOVENSKA HRANILNICA .POSOJILNICA i KRANJ, Likozarjeva ulica 1 tel.: 064/331-741 poslovalnica PREDDVOR Trgovski center VENCELJ 45 880 ^kon*180"1 z noveliranim Pravii ° lokalni. samouku' niso sprejeli ničesar n0v etnega za dobro obča- Te daio tud6 očitn.°.dobro zave- svetniki sami, saj so kot predlagatelja PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K. NAM SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM). TEL: 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure AEK MAJA Krožkarji z Žagar) eve šole izdali turistični vodniček Šmarjetne gore Šmarjetna spet naj točka Kranjčanov Je človek star le ali mlad, na Šmarjetno goro hodi rad. Na Šmarjetni gori je lepo, to mi Kranjčani vemo. Kranj, 21. marca - Šmarjetna gora ima dva vrhova. Višji je visok 646 metrov (Atlas Slovenije) ali 643 metrov (različni viri). Verjetno pa ne veste, da je bil vrh Šmarjetne gore včasih visok 654 metrov! Nenavadno, kaj? Pri gradnji hotela so vrh "odrezali" za devet metrov, da so naredili prostorno teraso. Nižji vrh je iz turških časov obdržal ime Grmada. Takole so v uvodu v turistični vodniček, potem ko so povedali, da je NAJ kraj Kranja Šmarjetna gora, zapisali učenci zemljepisno-turističnega krožka osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju. V lični knjižici, ki nosi datum januar 1995, so otroci in mentorica Daša Šter najprej pojasnili, kje leži Šmarjetna gora in kako se nanjo pride, razložili njeno geološko sestavo, obudili zgodovino in se spomnili rojevanja turizma na njej. Dokaj podrobno so popisali tudi cerkev svete Marjete, na koncu pa povabilo na Šmarjetno goro začinili še z anketo med njenimi obiskovalci. Zanimivo je, da kar dobra polovica vprašanih hodi na Šmarjetno goro najmanj enkrat na mesec, da jih nanjo vleče predvsem potreba po rekreaciji in svežem zraku, kar 28 odstotkov jih pride na vrh peš iz Kranja, 36 odstotkov pa iz podnožja. Velika večina je s turistično ponudbo na gori zadovoljna ali celo zelo zadovoljna, najbolj pa uživajo v razgledu. 58 odstotkov vprašanih je dejalo, da je Šmarjetna gora vsekakor spet naljubša točka Kranjčanov. • H. J. Vlasta Sagadin, kranjska svetnica Moti me kronično nezaupanje med ljudmi Nad tem, kar se h volitvah, sem razočarana. Kranj. 21. marca - Vlasta Sagadin je bila poslanka v prvem demokratično izvoljenem parlamentu samostojne slovenske države, do letos odbornica v kranjski občinski skupščini, na decembrskih lokalnih volitvah pa je bila na listi Zelenih Kranja, stranke, ki jo je 1989. leta pomagala ustanoviti, izvoljena v mestni svet nove kranjske občine. Je ena od samo štirih žensk v 33-glavem, večinsko moškem svetu. Za seboj ima torej kar pestro politično kariero. Razen tega pa je Vlasta Sagadin še učiteljica zemljepisa v osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini, mentorica šolskega ekološkega krožka, predvsem pa mati štirih otrok. "Ko si že enkrat v "igri", hočeš tudi kaj premakniti. V štirih letih in pol, kolikor sem bila še s štirimi strankarskimi kolegi v kranjski skupščini, mislim, da je Kranj vendarle napredoval, zlasti na področju [irostorskega urejanja in eko-ogije tudi z našim sodelovanjem. Žal nam ni uspelo sanirati deponije v Tenetišah. Veliko ciljev iz programa Zelenih je ostalo neuresničenih oziroma na pol poti. Nadaljevati bom poskušala v mestnem svetu, kjer si bom prizadevala predvsem za ohranitev rodovitne zemlje, na-daljevanje gradnje plinifikacije, kanalizacije, samo mesto pa potrebuje niz posegov; od ozelenitve Slovenskega trga, gradnje otroških igrišč, kolesarskih stez do vrnitve pločnikov pešcem in ureditve mirujočega prometa sploh." Vlasto Sagadin trenutno moti neurejenost v občinski hiši, odnosi med upravno enoto in mestno občino, med županom in mestnim svetom. "Predvsem pa me moti kronično nezaupanje med ljudmi, celo tistimi, ki so v prvi Demosovi vladi dobro sodelovali. Priznam, da sem Eo lokalnih volitvah nad tem, ar se dogaja, razočarana. Ni časa za obravnavo vsebinskih zadev, nimamo še odborov, ne veš niti, na koga se sploh lahko obrneš. V tem smislu imamo Zeleni Kranja za naslednjo sejo mestnega sveta pripravljene štiri svetniške pobude." O delu v šoli Vlasta Sagadin pripoveduje z večjim optimizmom, priznava, da jo bolj zanima kot politično delo v mestnem svetu. V šoli vodi ekološki krožek, na kranjskem radiu je bila pred dnevi prva od desetih oddaj na temo ekologije njena. "Ekološko ozasveščanje se začne pri otrocih," je prepričana. "Vzgajati poskušam tudi s svojim zgledom, z dejanji, ne samo z besedami. Otrokom povem, kako sama ravnam z odpadki, kako varčujem z energijo, vodo, kakšna čistila uporabljam, da imamo doma baterije za polnjenje, katere odpadke dam v kompostnik... Na občinski ravni bi morali začeti selekcionirati odpadke, za to si bomo Zeleni posebej prizadevali. Akcija zbiranja iztrošenih baterij, ki jih na našo pobudo že drugo leto ljudje lahko oddajajo v posebne kartone v trgovinah Živil - te baterije se potem tudi zares shranjujejo v posebnih sodih - nas opogumlja. Ljudje bi bili pripravljeni odpadke (papir, steklo, plastiko, pločevinke ipd.) zbirati ločeno, če bi jim to omogočili." Kako politično in učiteljsko poslanstvo združuje z družino? Na to vprašanje se Vlasta Sagadin nasmehne. "Po četrtem otroku smo se zavestno odločili za polovični delovni čas. Prav zaradi manjše obremenitve v šoli zmorem še vse drugo. Res pa je, da me hčere včasih pokritizirajo, da sem premalo doma, tudi mož, ki ostane za pesterno • sin je prvi mesec v vrtcu -kdajpakdaj ponegoduje. Ampak se vedno pogovorimo, si razdelimo delo, skratka, gre. Seveda pa smo vsi najbolj veseli, ko pride vikend. Takrat smo res skupaj." 11. Jelovčan Lončarka Barba Štembergar Zupan, učenka mojstra Kremžarja Ljudje se vračajo k starim materialom in oblikam pisarno ne bi šla več, pravi med sukanjem vreten simpatična Barba, ki je bančno knjigovodstvo pred dvem letoma tudi poklicno zamenjala za glino Kranj, 21. marca - Na šolsko vprašanje, zakaj se je sploh začela ukvarjati z oblikovanjem gline, Borba Štembergar Zupan iz Drulovke pove: "Delala sem v banki v Ljubljani Sodelavka me je "potegnila" v tečaj k mojstru Kremžarju v Trzin. Začetnemu tečaju sta nato sledila še dva nadaljevalna. Lončarstvo me je tako prevzelo, da sem si ga izbrala za poklic. V pisarno za nič na svetu ne bi šla več..." Njena delavnica je v eni od novih, še nedokončanih vrstnih hiš v Drulovki, kamor prek dneva hodi iz stanovanja v bližnjem bloku. Za surovim pročeljem obiskovalca preseneti velik, svetel atelje. Barbo Štembergar Zupan najdem za udobno mizo pri telefonu. Ko odloži slušalko, je brž pripravljena na klepet. "Dobra glina je redka, zato naj ostane poklicna skrivnost, od kod jo dobivam," se zasmeje. "Glino najprej ročno pregnetem in jo oblikujem v manjše kepe. Kepo nato dam na električno vreteno, iz nje počasi nastaja skleda, latvica za kislo mleko, skodelica za belo kavo, model za peko potice, steklenica, kozarec, vaza ali, na primer, sobna fontana za vlaženje zraka. Izdelek se potem teden dni suši na zraku, preden gre v prvo žganje v električno peč. Le če barvam z naravnimi barvami, jih nanašam na mokro glino že na vretenu in potem sušim. Po prvem žganju nanesem glazuro in nato še enkrat žgem. Po drugem žganju izdelki postanejo neškodljivi za prehrano. Uporabljam samo atestirano glazuro brez vsebnosti svinca. Ta se dandanes le še zelo redko uporablja, in še to samo za dekorativne izdelke. Barvam tudi s pigmenti, za posamezne izdelke pa uporabljam tudi podgla-zurne in nadglazurne barve, pri slednjih je potrebna še tretja peka." Barba Zupan Štembergar dela v glavnem po naročilu. Ljudje se vračajo k starim materialom in oblikam, ugotavlja. Dela ji ne manjka, kakšnega velikega zaslužka pa ji podjetje ne prinaša. Z ročnim delom se pač ne obogati. Največ ji naročajo tradicionalne uporabne izdelke, kot so sklede, latvice in modeli za potico. Pri teh se lončarka tako pri oblikovanju kot okraševanju naslanja na izvirno ljudsko izročilo. Je pa zanjo velik izziv narediti kaj novega in po svoje, kot na primer lestenec, s katerim se trenutno ubada. Glina daje široke možnosti oblikovanja. S svojimi izdelki se Barba Zupan Štembergar vse pogosteje pojavlja tudi na razstavah. Dvakrat je sodelovala na razstavi cvetja v Cerkljah, razstavljala je na Pungartu v Kranju, skupaj z Aljo Kump v tržiški Kurnikovi hiši, prav zdaj so njeni izdelki na ogled v škofjeloški Kroni. Lani je bila tudi na Okarina etno festivalu na Bledu pa na gostinskem sejmu v Mariboru, minuli teden je "v živo" oblikovala glino na sejmu Alpe-Adria Svoboda gibanja v Ljubljani, na katerem je sodelovala s kranjskim turističnim društvom, s svojim vretenom rada obišče tudi šolarje... • H. Jelovčan Anna Hladnik, donatorka škofjeloškega begunskega centra Usoda beguncev je moje rojake pretresla Kranj, 21. marca - Anna Hladnik je čisto prava Švicarka, doma iz Basla, dvanajst let poročena v Stražišču pri Kranju. Slovenski jezik odlično obvlada, tegob tujke, s katerimi se je spopadala prva leta, pa se še ni povsem pozabila. "V tuji deželi si pač tujec, ne glede na to, od kod prihajaš," pravi s pridihom grenkobe. Prav zato verjetno bolje kot mi, domačini, pozna občutja bosanskih beguncev, ki so se pred grozotami vojne zatekli v Slovenijo. Anna Hladnik je ena od donatork škojjeloškega begunskega centra. Sama na besede hvale odgovarja s skromnostjo, kot bi njen prispevek k pomoči bosanskim beguncem nič ne veljal. "Sodelujem samo kot prevajalka, posrednica med Marjeto Žagar iz škofjeloškega Rdečega križa in evangeličansko cerkvijo iz kraja v vzhodnem delu Švice, od koder prihaja pomoč za begunce. Tamkajšnji župnik, vzhodni Nemec, je zelo socialno usmerjen. Bosanskim beguncem v Sloveniji je želel pomagati. Bilo je novembra 1992. leta, ko je pnšel v stik z Marjeto Žagar, sama sem prevajala pogovor. Ko so pripeljali prvi kamion pomoči, so se ustavili tudi pri nas v Stražišču. Usoda beguncev v škofjeloškem centru jih je pretresla, odloči' li so se, da bodo še več pomagali." Od tedaj pomoč iz majhne švicarske gorske vasice prihaja v Škofjo Loko nepretrgano. Na prvo prošnjo za darovanje oblačil, zlasti za otroke, in kozmetike je cerkev med tako rekoč najbolj revnimi Švicarji nabrala več, kot so pričakovali. Marca 1993 so v Škofjo Loko pripeljali kar 40 ton različne pomoči, s katero so beguncem v Škofji Loki olajšali in polepšali življenje. Hoteli so še več, vendar so ugotovili, da so prevozni stroški večji od vrednosti darovanega, razen tega so se tudi potrebe beguncev spreminjale. "Ko so Marjeto Žagar dobro spoznali« videli, da gredo njihova darila resnično zs begunce, smo v škofjeloški banki odprli poseben račun, na katerega moji rojaki dvakrat na leto nakažejo po nekaj tisoč frankov. Z denarjem se potem kupi tisto, kar je res potrebno. Sama sem želela, da bi pomagali tudi revnim slovenskim družinam* vendar se je po prvih dobronamernih poskusih pokazalo, da je anonimnost lahko velika ovira. Nekaj pomoči smo lahko razdelili šele prek Kantasa, prek Rdečega križa nismo uspeli. V Škofji Loki je drugače; tam sprejmejo vsakršno pomoč m so zanjo hvaležni." • H. Jelovčan Cevi, cevi in še enkrat cevi V industrijskem centru pod čirškim klancem že od novega leta naprej domujf podjete HIB. Podjetje se že deset let ukvarja s proizvodnjo in prodajo gibljivih hidravličnih cevi, ki so dandanes nepogrešjive v praktično vseh gospodarskih dejavnostih. Lani je podjetje s 14 zaposlenimi ustvarilo okrog dveh milijonov mBf* prometa, kar dve tretjini k tej vsoti pa so prispevale industrijske cevi. Podjetje HIB je sprva domovalo na Planini nasproti bencinskega servisa. Prostorska stiska je zahtevala selitev, novi prostori pa bodo podjetju omogočili še dodatno širitev že sedaj širokega spektra ponudbe. Pri HIB-u vam izdelajo cevi po meri vašega stroja. Na ustrezno dolge cevi znanih proizvajalcev proizvajalcev Aero-quip, Semperit in Optimit z namenskim strojem vtisnejo potrebni priključek. Cevi so izdelane iz gume, umetnih mas ali kovine, za kupce pa priskrbijo ustrezno dolge in to takoj, kar je še posebej važno, saj lahko že zaradi ene počene cevi v tovarni stoji cela proizvodna linija. Prav zato imajo cevi in vse komponente vedno v zalogi. Za svoje proizvode dajejo kupcem enoletno garancijo, njihove cevi pa zdržijo tlake od 100 pa vse do 1000 barov. Za cevi, ki se uporabljajo v zahtevnejših pogojih P preizkus kakovosti pri njih obvezen. Njihove stranke prihajajo iz vseh 9oSP?I darskih panog. Cevi podjetja HIB lahKo videvamo v gradbeni mehanizaciji, *}? traktorjih in drugi kmetijski mehanizacij'-prav tako niso redkost v živilski, lesni te kovinski industriji, uporabljajo se lahko z3 abrazivne medije, za naftne derivate-- Spekter potrošnikov je zelo širok danes s cevmi in komponentami oskriifl0 na 15 servisih po vsej Sloveniji več kot 8U klientov. Osnovni program še vedno osta jajo hidravlične cevi, kmalu pa bodei ^ pozornosti namenili tudi področju hidra . ličnih komponent in pnevmatiki. Že se? ' pri njih lahko dobite hidravlične črP3^' ventile in hidravlične krmilne mehanizm/ poleg tega pa tudi hidravlično olje, tako je ponudba zares popolna. Del bogatega asorlimana podjetja HIB Valjavec zbira vse vrste starin Mladenič, ki ljubi preteklost I ) tjsov vpisali 170 obiskovalcev, med n ^palice. 20. marca - Rok Valjavec, ki zdaj obiskuje prvi ftni srednje lesarske šole, je imel vedno rad pretekbst. *°lska zgodovina mu sicer ni bila najbližja, toda v Preteklost se je poglabljal s pomočjo starih knjig, Medmetov, zapisov v župnišču in muzejih... Pred tremi ktt je začel zbirati raznovrstne starine in si v hiši starih staršev (stavba je menda stara več kot tristo let) uredil ^kakšno muzejsko sobo. , Tlidi na podstrehi "rani mnogo doka-*0v iz preteklosti, ^asti iz zgodovine d°mače hiše, kjer so ^ v zadnjem stoletju zarjah z mizarstvu, kovaštvom, ^rvarstvom. Ded je °|1 tudi čebelar, pravi Jesetletji pa je nekaj Jasa izdeloval tudi *rste. Radovedni J^adenič je veliko brskal po preteklosti Sv°je družine in nje-J° zgodovino raziskal ?° Prapradeda, tja do leta 1855 je našel I°dbinske zapise v uPnišču. Ponosno Pove, da imajo Valjavčevi v rodu celo v,teza, brat Rokove- Mi pred šestimi fa prapradeda Matevža pa je il znani pesnik in pisatelj Matija Valjavec. Njegove Poezije iz zadnjega desetletja minulega stoletja Rok prav taki hrani med svojimi starinami. Razen družinskih korenin pa se je Rok lotil tudi zgodovine vasi Tupaliče in cerkve sv. Klemena, ki je bila do leta 1478. farna, zdaj pa je podružnica preddvorske. Svoje dni je bilo ravno narobe, ve povedati mladi ljubitelj zgodovine, ki bi tudi svoj prihodnji poklic rad povezal z ljubeznijo do starin. Šola se namreč na lesarski šoli in bi nekoč rad postal restavrator. Eno od sob v hiši starih staršev, kjer zdaj živi s staro mamo, ima preurejeno v muzej. Med starimi predmeti prevladujejo zlasti tisti z nabožno vsebino, zato je prostor poimenoval kar župnikova soba. Poleg župnikove spalnice in garderobne omare z masnimi oblačili je v kotu postavljen klečalnik, pogost kos opreme v župniščih, kjer so duhovniki mo lili svoj bre-vir, da jim ni bilo treba vedno prezebati v hladnih cerkvah. Na polici najdemo knjige s častitljivimi letnicami, med njimi pa je najstrejša obredna knjiga iz leta 1848, napisana v latinščini, gotici in stari slovenščini. "Stare predmete, ki jih imam v svojem domačem muzeju, sem začel resneje zbirati pred tremi leti," pripoveduje zagreti ljubitelj starin. "V času vojne, ko so nas silili v zaklonišča, sem si čas krajšal z zbiranjem in razvrščanjem starih predmetov. Najprej sem jih poiskal doma, pozneje sem začel za njimi poizvedovati po vasi. Zdaj imam na podstrehi vse mogoče, od lojtrnega voza, sani, mizarskega orodja, do orodij, s katerimi so moji predniki izdelovali vrvi. Tudi to orodje je nastalo doma, sajje bila v hiši kovačnica. Še leta 1911. so se ukvarjali z izdelavo vrvi. Sami so pridelovali tudi vino: pri hiši je namreč 250 let stara trta..." Najstarejši predmet, ki ga hrani Rok v svoji zbirki, je dva tisoč let stara žarna posoda iz rimskih časov, z njo vred pa sta bila najdena tudi dva kovanca iz tistih časov. Arheologi in numizma- Rok Valjavec z najstarejšim predmetom, zorno posodo tiki so potrdili pristnost teh predmetov. Pri Valjavčevih, Zamudo-vih po domače, se je skozi zgodovino dogajalo toliko zanimivega, da vsega ni mogoče izvedeti na kratkem obisku pri njihovem potomcu. Zahvaljujoč njegovi radovednosti in zgodovinskemu daru pa marsikaj ne bo utonilo v pozabo. Rokove zbirke pa so na široko odprte tudi drugim, ki jih zanima starodavno izročilo. • D.Z.Žlebir lra Vizjak, članica občinskega sveta Preddvor V politiko sem zašla bolj po naključju Pr 20. marca - To dejstvo je ne moti preveč. Kaj če sem edina, pravi, saj sem tudi doma, kjer sem v z^oi rnoža in dveh sinov. Zato pa ima toliko večjo ta^k0 druščino med službenimi kolegi. Mira Vizjak je Vbi*lre^ učiteljica 4. razreda osnovne šole Matija ^Jo-vec v Preddvoru. tjua*ja sedanja lokalna polipu t P° majhnem številu pol>tiko?ak° StC " MŠH V lta &olj po naključju. Spočetja jmreč nisem imela name-Vp0]a.|>i se aktivno vključila n0k lu*o. Tudi nisem članica Čani?,ne stranke, le po prepri- »iti Tnekako sodim k Zele" Sam" » ?tranKa na volitvah ni s0 £stoJno nastopila, pač pa Serriit *ole^ nagovorili, da listi (5JCandidlrala na skupni di j5trank slovenske pomla- PriČal šesta na listi nisem kovala izvolitve, potem pa je imela lista nepričakovan uspeh. Izvoljenih je bilo ravno šest predstavnikov in po tej logiki me je doletelo članstvo v občinskem svetu, čeprav sem spočetka listo podprla le s svojim imenom." Ste po prvih mesecih že spoznali, kakšno delo vas čaka? "V začetku sem v politiki še precej nebogljena, skupaj z drugimi se še učim. Doslej sem bila namreč aktivna na drugih področjih: v svetu šole, v turističnem društvu, še prej v krajevni kulturi, bila sem tudi v ožjem odboru kmečke ohceti... Opažam, da se pri tovrstnem delu v kraju sreču- jemo večidel isti ljudje, čeprav bi bilo dobro, ko bi bilo aktivnih več krajanov. Dela v občinskem svetu me je bilo spočetka malce strah, češ saj se na ta posel nič ne spoznam. Pozneje pa sem videla, da je le peščica takih, ki poznajo politiko, vsi ostali pa se še učimo." Ste v občinskem svetu dobili že kako odgovorno nalogo? "Zaenkrat se občinski svet ukvarja s področjem, kjer nisem toliko doma, denimo s komunalno infrastrukturo. Mene zanima zlasti, kako naš kraj napraviti lepši in varnejši za otroke, blizu so mi ekološka vprašanja, saj sem "po duši zelena", in pri teh vprašanjih se bom v občini zagotovo bolj angažirala. Ne nameravam si naložiti veliko nalog, ki jih ne bi mogla opraviti, raje vidim, da imam manj zadolžitev in da tiste opravim pošteno." V občinskem svetu ste že ukvarjali s prvo ekološko nalogo, ko ste obravnavali zajemanje vode iz reke Kokre za zasneževanje Krvavca. Kako vi osebno gledate na ta problem? "Ne zdi se mi prav, da so odločitev o projektu zasneže-vanja sprejeli, ne da bi vprašali tudi tiste ljudi, ki živimo v vznožju Krvavca. Nisem zoper šport in turizem, nasprotno, prepričana sem, da se morata razvijati, vendar pa je treba tudi z vidika okolja najti najboljšo rešitev. Za tako se zavzemamo tudi v preddvorskem občinskem svetu." KRATKE DOMAČE Občina v stari šoli Preddvor, 20. marca - Občina Preddvor prve tri mesece svojega delovanja še ni imela svojih uradnih prostorov. Seje so sklicevali v prostorih krajevne skupnosti, kjer pa je spor KS z najemnikom onemogočil, da bi lahko občina lahko mislila na te prostore. Potem so dobili ponudbo za najem stavbe nekdanjega Gozdnega gospodarstva, ki so jo dobili vrnjeno denaciona-lizacijski upravičenci, vendar je za občinske potrebe prevelika in predraga. Potem so se odločili dva prostora urediti v stari soli, kjer je občina tako ali tako lastnica. Upajo, da bosta občinska prostora v stari šoli kmalu vseljiva, tako da bosta v njej lahko začela uradovati preddvorski župan Miran Zadnikar, ki to zdaj počne doma, in občinski tajnik Marko Bohi-nec, ki od 1. marca naprej deluje kot profesionalni občinski uradnik. • D. Z. Za krajevne skupnosti poldrugi milijon Cerklje, 20. marca - Občina Cerklje zagotavlja denar za redno delovanje krajevnih skupnosti in vzdrževanje objektov. Deli jih na dvanajstine, tako da sedaj za osem krajevnih skupnosti dobi 562 tisoč tolarjev, torej nekaj več kot poldrugi milijon za trimesečje. Kako lahko v krajevnih skupnostih s tem denarjem sledijo spisku potreb (želja), je seveda drugo vprašanje. • D.Ž. Občina in zdravstveni dom Šenčur, marca - Lep čas so imeli delavci opraviti okrog stavbe v Šenčurju, v kateri je bila nekoč hranilnica in posojilnica. V prihodnje se bo v poslopje naselila občina Šenčur, v njej pa bodo našli prostor tudi zdravstvena postaja, zobozdravnik in lekarna. Ali bo to že letos, občinske oblasti niso mogle obljubiti. Pomembno je, da se premika. >MERKUR ALON VOZIL CIMOS CITROEN Gregorčičeva 8 , KRANJ tel: 064 211-380 NOVE Nižje cene vozil Citroen. *ELO UGODNI kreditni pogoji! Jezerjani nočejo v občinske organe Preddvor, marca - Da Jezerjani tako rekoč že živijo v svoji občini, smo imeli priložnost opazovati na zadnji seji občinskega sveta Preddvor. Svetniki so za božjo voljo prosili Jezerjane, naj vendarle sprejmejo kako zadolžitev v komisijah in odborih za zdaj še skupne občine, da ne bo pozneje očitkov, čc bodo izvzeti iz kakega programa. Njihovega predstavnika tudi vedno vabijo na občinske seje in resnici na ljubo je treba priznati, da se jih vselej tudi udeleži. To je očitno zadostno zagotovilo, da Jezerjanom ne bo nič ušlo v za zdaj še skupni občini. Zakaj ne sprejemajo zadolžitev v preddvorskem občinskem svetu, pa je "jezerski župan" Milan Kocjan pojasnil s pričakovanji svojih rojakov, da bodo v kratkem dobili lastno občino. Zadnja leta v komunalnem pogledu tako ali tako že samostojno živijo. Ne odklanjajo nobenega sodelovanja, ne s Preddvorom ne s sosednjo Koroško, toda funkcij očitno ne želijo sprejemati, ker se po referendumskem razočaranju, ko so "pet ur že imeli svojo občino", ne Čutijo pripadne Preddvoru. Kljub vsem argumentom pa svetniki še niso vrgli puške v koruzo: Jezerjane bodo znova pisno povabili k sodelovanju v občini, sicer ne sprejmejo odgovornosti, če bodo sosedje za kaj prikrajšani. • D. Ž. ImmmmmMm................i....... Milka Zorman in Ivanka Vidmar šivata narodne noše Ni je lepše in razkošnejše od gorenjske narodne noše t'i:|=ll4--H.ll^lJ.^iJ4:|^Wlll.l^^,lgBAM>Tl^il.>i.tt=W»ttWW=>ll^»'«|.>llf=M Zgornji Brnik, 20. marca - Milko je žlahtne dejavnosti naučila njena mama. Ko se še ni dobilo bleščečih okraskov, ki lepšajo avbo, jih je znala pričarati celo iz narobe obrnjene paradižnikove tube. ludi Ivanka že tri desetletja šiva in krasi narodne noše, po katerih povprašujejo turisti, izseljenci, folkloristi... Milkino izročilo nadaljuje vnukinja "Šivanja narodnih noš sem se naučila od mame, toda v mladih letih za tako delo nisem imela veliko priložnosti, saj je bilo veliko dela na kmetiji," se svojih začetkov spominja Milka Zorman. "Odkar sem se poročila, pa jih ves čas izdelujem. Ne vem več, koliko narodnih noš, moških in ženskih, sem dala iz rok. Nosijo jih po vsem svetu. Cenijo jih zlasti slovenski izseljenci, ki jim je narodna noša najlepši spomin na domovino. Posebej radi imajo, da jim v narodno nošo oble-čem lutko, da jim krasi stanovanje in jim je vedno na očeh." Milka je tudi zase sešila narodno nošo in za vse člane svoje družine (troje otrok in pet vnukov ima), ki so se tako oblečeni pogosto pojavljali na raznih turističnih prireditvah. Povabijo jo tudi, naj občinstvu pokaže, kako nastaja narodna noša: prav te dni je svojo umetnost kazala obiskoval- Milka Zorman cem sejma Alpe Adria v Ljubljani. "Vedno smo se udeleževali kmečke ohceti, šli na dan narodnih noš v Kamnik, brez nas pa ni minila tudi nobena razstava cvetja v Cerkljah." Milka je pred skoraj poldrugim desetletjem oblekla tudi preddvorsko folkloro. Tedaj so strokovnjaki, ki raziskujejo narodno izročilo, tudi potrdili, da izbira prave motive za Marjan Kristane, občinski svetnik iz Šenčurja V občini predstavljam krajevni interes Marjan Kristane je bil v šenčurski občinski svet izvolien na listi za Voglie Šenčur, 20. marca - Medtem ko nekateri kraji, izražajo odcepitvene težnje, so se v Vogljah pred lokalnimi volitvami odločili, da bodo z nestrankarsko listo za Voglje raje spravili nekaj svojih kandidatov v občinski svet. Izvoljen je bil en sam, študent 6. letnika medicine Marjan Kristane. Eoslej občina razpolagala z nji-ovim denarjem, bojijo se, da ne bo denarja, ko ga bo kraj potreboval za kake svoje načrte. Skrbi jih tudi, da bi se občina polastila vaškega doma, ki so ga v preteklosti gradili s samoprispevkom in je krajevna last." In kakšen je odgovor na njihovo skrb? "Mislim, da mora občina Šenčur najprej začeti funkcionirati, postaviti proračun in prikazovati, kako bo porabljala občinski denar. Majhna občina je po svoje prednost, saj tu vsakdo vsakogar pozna in lažje bo kontrolirati, za kaj gre občinski denar. Mislim, da bi tega lahko bilo dovolj, če bo občina le znala izterjati, kar ji gre." Katere so po vašem mnenju prednostne naloge nove občine? "Najprej je pomembno, da se občina sploh organizira, da bo lahko delala in dokazala, da se da v novih okoliščinah bolje živeti, kot se je v bivši občini. Ljudje si tudi ne znajo prav predstavljati, katere so občinske naloge: je to odvoz smeti, komunala, so ceste, šolstvo? Treba bi bilo jasneje povedati, kaj dela občina in kakšno pravno veljavo ima, ne pa da jo imamo za nekakšno razširjeno krajevno skupnost." • D. Z. Žlebir Kako je prišlo do kandidature na listi za Voglje? "Pred volitvami so se v krajevni skupnosti odločili, da v občinski svet ne bodo šli prek strank, temveč so oblikovali Listo za Voglje. Predsednik krajevne skupnosti me je prosil za sodelovanje in me postavil na prvo mesto liste. Razložil mi je tudi volilno matematiko, po kateri je bilo računati na vsaj dve mesti s te liste v občinskem svetu, če bi zanjo volili vsi krajani. No, naposled smo dobili le en mandat in tako sem prišel v občinski svet." Kaj v Vogljah pričakujejo od vas? "Od svojega predstavnika v občinskem svetu pričakujejo, da bo zastopal krajevni interes. Krajevno skupnost skrbi, ali se jim bo ukinil žiro račun, ali bo krasitev avb: nagelj, trta, srce in klasje se v različnih motivih ponavljajo na črni žametni podlagi. Milka najprej iz papirja nastriže vzorce in jih pritrdi na podlago, potem pa nanje šiva drobne zlate okraske. Natančno delo je to in Milka zanj že potrebuje očala. Svojih dveh hčera ni uspela navdušiti, da bi nadaljevali družinsko izročilo, pač pa je njeno spretnost in potrpežljivost podedovala vnukinja Andreja, četrtošolka, ki je naredila že kar nekaj samostojnih izdelkov. Milkina mama se je v življenju poprijela marsikaterega dela, med drugim je kuhala in pekla na mnogih ohcetih. Milka je nadaljevala tudi to tradicijo: vabijo jo na ohceti, nove maše, pogrebš-čine, kjer ji je po mnogih letih prakse šala skuhati tudi za petsto ljudi. Več kot trideset let z narodnimi nošami "Ni je lepše od gorenjske naordne noše," je prepričana Ivanka Vidmar, druga mojstrica šivanke z Brnika. "Šivala sem že belokranjsko nošo, vendar se ne more meriti z gorenjsko.Najprej sešijem obleko, "ošpekelj" (bluzo), nato "untarco" (spodnje krilo), predpasnik, pentlje, nazadnje pa še s čipko obrobljene spodnjice. Zraven sodijo tudi nogavice, krilo pa oklepa kovinski pas sklepnik. K noši sodi tudi slamnat cekar. Ženski naglavni okras, avbo (ali zavijačko za dekleta) z bogato izvezenimi motivi imam najraje narejeno vnaprej, saj natančno vbadanje terja veliko dela. Moji doma včasih pripomnijo, kako da imam potrpljenje, da se ure in ure ubadam s ročnim delom, ki konec koncev ne prinese toliko denarja, kolikor je vanj vloženega truda. Toda jaz se pri tem delu spočijem." Ivanka se z narodnimi nošami ukvarja že tri desetletja. Tudi sicer je šivilja, ki je že v otroških letih začutila veselje do tega poklica in za 14. rojstni dan dobila v dar šivalni stroj. Čeprav je 29 let delala za šivalnim strojem v Konfekciji Triglav, kjer ji je norma narekovala tempo, se ji šivanje ni uprlo in je tudi ob službi še izdelovala narodne noše. "Prvo narodno nošo sem izdelal zase, potem pa jo je kupil učitelj iz cerkljanske šole za svoj vikend," se spominja Ivanka. "Zase sem j°. pozneje znova sešila, pa tudi vsem sestram in svakinjam-Možu jo je izdelal gospod Ivan Hribar iz Ihana in zdaj se v paru pogosto udeležujeva turističnih in drugih prireditev." Tudi Ivankine narodne noše je najti v mnogih deželah, v nošo oblečene lutke pa j6 največkrat kar podarila. Obleki a je tudi nekaj folklornih skupin, med drugim tud' otroško folkloro penziona Jagodic v Vopovljah. OblaČij0 po naročilu izdela v mesecu m pol. Za naročnika je ka.f draga, pravita obe mojstrici! ki sta sicer prijateljici, a tud' konkurentki, vendar je dra? tudi material zanjo, drobno H1 natančno delo, ki ga zahteva, pa nikoli ni plačano. Toda čisto veselje, ki ga obe Čutit8 do tega dela, in lep izdelek,te pomisleke zagotovo odtehtata. • D. Z. Žlebir Andrej Drobun, član občinskega sveta Cerklje Občinski prostori povzročajo sive lase S23S drej Drobun ima ze okrogla tri desetletja skupnosti, zdaj pa je tudi občinski svetni >rakse pri delu v kra Cerklje, 20. marca - Po več desetletjih dela v krajevni skupnosti človeka ne obhajata kako posebno navdušenje in idealizem, ko je izvoljen v občinski organ. Natanko namreč ve, da ga čaka predvsem veliko dela. V novi občini Cerklje imajo od seje do seje največ opraviti z občinskimi prostori. Andrej Drobun je član komisije, ki ureja ta vprašanja. Je po treh mesecih pogajanj vendarle rešeno vprašanje občinskih prostorov: "Že odkar je bila osnovana občina Cerklje, imamo težave zaradi občinskih prostorov. Občina naj bi imela sedež v zadružnem domu, ki ga upravlja Kmetijska zadruga Cerklje. Z njo se moramo dogovoriti, katere prostore naj bi zasedla občina, da bi lahko ljudje tja prihajali urejat svoje zadeve. To vprašanje smo načenjali že na vseh sejah občinskega sveta, komisija je stopila v stik z vodstvom in upravnim odborom zadruge, vendar do podpisa dogovora doslej še ni prišlo. Dogovarjamo se tudi z državno upravo (v zadružnem domu je namreč tudi krajevni urad), če bi bila voljna svoje prostore zamenjati z občinskimi, tako da bi imela občina svoje v prvem, krajevni urad pa v drugem nadstropju. Upajmo, da bodo dogovori vendarle kmalu stekli. Pleskarji so že na delu, tako da bodo prostori kmalu nared, manjkajo le še podpisi na pogodbi." Kako ste se znašli v politiki, potem ko ste prej dolga leta delali v krajevni skupnosti? "Delo se kaj dosti ne razlikuje. V preteklih tridesetih letih sem delal v krajevni skupnosti Cerklje, s politiko se tedaj nisem ukvarjal. Po tolikih letih dela v kraju sem imel vsega dovolj in me naj- prej ni bilo volja sodelovati politiki. Toda pred volitva^ me je Miha Zevnik le nar voril, naj kandidiram za stra^ ko krščanskih demokrat0. Naša stranka je dobila J* volitvah dovolj glasov, °j sem kot šesti na listi še p11 . v poštev za člana obČinskej?0 sveta. Imenovali so v kornis'J za denacionalizacijo in V misijo za ureditev občins^ prostorov, kjer zdaj delam P svojih močen." D.Z . Žh*if mobitel BEŽKOVA VILA - orh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Kokrška c. 27 Tel.: 064/222-616 PRI TAKOJŠNJEM PU«" ► ZA VSE NAŠE UPORABNIKE ► ZA NOVE UPORABNIKE PRI NAKUPU f,ji DRUGEGA OZIROMA VSAKEGA NASLEDI APARATA OD 110.461 SIT DO 216.166 SIT (BREZP.D. STE ZE KUPILI NOVEGA FORDA? AVTOHISA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o trgovina Kranj, Jezerska c. 121, tel. 064/241-358, fax 064/241-367 2gj Kaposi [ČETRTEK, 23. MARCA ljudeh TVS 1 |'22 °troški program lOn aninica "•00 Arhiv zemlje, ameriška !3jclnoznanstvena serija «.30 4 x 4, o živalih in lju< I-i5 Po domače 13 22 Poročila 151 kr't'ke. ponovitev fiu«. 2 otoka, ponovitev an-{?}» drame Podarim - dobim, ponovitev Ji-JOTV dnevnik 18 fS stroški program: Živ žav 18*22 5e9'°nalni studio Maribor iS'j2 ^'ri v vrsto, TV igrica , JJO Risanka laS F dnevnik 2, Vreme -IO David Copperfield: Letenje j. ^sničene sanje g-?0 Tednik TV dnevnik |20 Žarišče jtJO Poslovna borza g* Sova l^-en sanjač, ameriška nanizan- Derrick, nemška nanizanka TVS 2 ^tiri!? ^uronews 15.05 Kinoteka: fiih? / set revolverašev, ameriški (čb) 16.25 V vrtincu 17.10 19 tfc ponovitev 18.45 Že veste kiiK Majhne skrivnosti velikih lirskih mojstrov 19.10 Podar-I^J- dobim 19.20 Tok, tok, ^Jtaktria oddaja za mladostnike vJi05 Intrevju 21.05 Umetniški 23»S? Portret Roberta Primožiča |r'Y° T'k. kratki igrani film 22.30 her>etnici filma naProti: VVerner fii^og: Stekleno srce, nemški HTV1 8rS ^ k°ledar 7.55 Poročila 1qJJ Dobro jutro 10.00 Poročila Žkii. ^0|ski program 11.30 Mal-^'12.00 Poročila 12.05 Empara-£ Nadaljevanka 12.50 Ljubezen WnnorJu, ponovitev ameriškega Cne9a filma 14.30 Zemljepis Vvv zgodovina 15.30 Zgodba o '6nI 15.40 Dr. Argus, risanka || JJ Videoklasika 16.30 Poročila .-40 Južna Amerika: Amasum HrCl*. Turistična oddaja 17.45 18]^ka danes 18.00 Kolo sreče ^ciai Santa Barbara, ameriška Vr6l!ljevanka 19.30 Čas v sliki/ Kuiti16 20-10 Kviskoteka 21.30 vaC^a krajina 22.30 TV razsta-na^:40 Moč denarja 22.50 Slika <>aiw 2330 park echo, ameriški $anil"ufilrn °-55 Poročila 1.00 'Je brez rn^io meja Htv 2 17 De iew* koledar 17.35 Štiri sorsuf' nada|Jevanka 18.25 Wind-angui.Ponovitev zadnjega dela '9.1 s o-6 dokumentarne serije ^ijj^sanka 19.30 TV dnevnik Serjja ^et narave, dokumentarna ar>Qle«tT 5 Jeeves in VVoster, Ženico o« nanizanka 22.00 Štiri 22.50 Fluid expo Kanal 1Qqq . Vbe S01 'eta 10.15 Luč svečan k °n?vitev ameriške nadal-90210 t 11 05 Beverly Hills, A shok !Tieriška nanizanka 12.00 CfVIT i«2'10 Spot tedna 12.05 16.25 Zadeto, ^P12 ^MT i« °poi teanž D*nCeV° SP°< tedna ?0r»ovit0.es?lon 17-05 Z- 8- 45 a 2800 Magnetoskop 9- 10 i,x8h°P 1900 Poročila ^aiiewar£ svetlobe, ameriška ?"*teia, 2000 Pred Poroto Srttk? Kč,la 20-30 Lahek umor, 2Po. kL a!?ni m™ 22-00 Kino, ^sK*?'00 Magnetoskop °'°0CMTOt t6dna A sh°P ATRIJA 8,°5 pn Nram i0«^ 1300 0troški ?>Priao 5;2* Veso,Jska ladja •lOsJ,,18-25 Knight Rider ,;^Nn*k 0 Prazna družina dr c upni dom 18.05 Naš b°v'h ioTftecJ? 190° Pri Huxta-^°9led oh Pas v sliki 2000 jrohr" 21 iitrariiu20-15 Peter *'-8S Mvno Kuharski mojstri 5°"cisti \ 5 .blue " newyorški S fllH0 in 5' francosko-italijans-^ek'etsiwa as v sliki 015 Cesta S^no Si arner'ški zf film 1.45 r?v 2.05 ul,a?na družina, ponovi-« novitew oak„dan s Schiejokom, triJ'. Dnr,3'10 Dobrodošli v Av-Ponovitev 4.55 Gospod Moto in kitajski zaklad, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 11.55 Vreme 12.05 O.J. Simp-son - Nasilje in trženje, ponovitev 12.50 Nekoč in ljudje 13.00 čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.05 Alpe - Donava - Jadran, ponovitev 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Petrova zabava 21.20 Vera, talkshovv 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Night Watch 23.50 Pustolovske poti svobode, 2. del 0.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 JASNOVIDKA MARUČA Z VAMI (v živo) OHRANIMO 21.00 ZAKAJ, KADIMO (Ob 23. marcu - dnevu opozarjanja Gibanja za sprejem ljudem prijaznega tobačnega zakona) 21.25 EPP blok - 3 21.30 HALO, MAJA! (v živo) 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Spoznavanje ljudi in krajev 20.00 Video boom 40 - glasbena oddaja (28. del) 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŠPORT MMTV. športni dogodki 20.30 TURISTIČNO OKNO KOMPAS HOLIDAVS 20.45 THE HUNK. komedija; USA 1987; igrajo: John Allen Nelson, Steve Levitt; režija: Lavvernce Bassoff; Film govori o mladeniču, ki poskuša uspeti v življenju, prebroditi vse probleme in na vsak način posati nekdo in nekaj v Kaliforniji. Vendar vse ne gre po planu. Zelo zabavna komedija o najstniški želji v stilu "Hočem danes in hočem vse". 23.15 THE VVARN-ING, kriminalka, Italija 1980; igrajo: Giuliano Gemma, Martin Balsam; režija: Damiano Damia-ni; Policijska dvojica po sklopu čudnih dogodkov pride do spoznanja, da v njunem policijskem oddelku obstaja za mafijo povezana skupina. S tem odkritjem prideta na sled sami mafiji, prav tkao tudi svojim kolegom. 0.40 Video strani 1.00 Deutsche Welle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.00 NOVICE MED VODAMI (informativna oddaja) v 160. tedenskem informativnem pregledu vam tokrat predvajamo: Zapostavljenost prebivalcev Katarine, OŠ Sora, šestnajstirč..., KS Smlednik ima kar štiri TD, O vzdrževanju transformatorskih postaj, Komunala med vodami, Pred 4. sejo občinskega sveta, Aktualnosti 21.00 -21.10 Reklamni blok 21.10 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Komer- KINO cialna predstavitev 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Skozi zadnja vrata v zgodovino - 2. oddaja 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Pogovor s pisateljico Polono Škrinjar 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj, Vigred Deteljica, je pripravil presenečenje nagrajencu. Tudi šaljivci naj se pripravijo. Za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glas. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 17.30 Modni nasveti 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 17.00 Anketa 18.15 Aktualna tema: Problemi vodarjev 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit 20.30 KANALA LAHEK UMOR Ameriški barvni film; Igrajo: Frank Staltone, Jane Badler, Cameron Mitchell hi drugI Jackie prida v lokal Franka Davica, nekdanjega policista. Ker je zelo prestrašena, jo vzame v varstvo, in Jackie mu kmalu zaupa, da jo zeli njen mož diplomat ubiti, ker ve, da izrablja svojo pomembno službo kot krinko za trgovino z mamili. Mož jI za molk ponudi milijon dolarjev, toda ona z vsoto ni zadovoljna. CENTER dan. thrill. NOČNI ČUVAJ ob 16 18. in 20. uri STORŽIC prem. amer. akcij, thrill. HITRE TARČE ob 16., 18. in 20 uri ŽELEZAR pre. amer. erot. thrill. RAZKRITJE ob 18. in 20.15 uri ŽELEZNIKI amer. drama KVIZ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. SAMO TI ob 20. uri BLED amer. fant. film VARUH ČASA ob 20. uri TVS 1 9.50 Otroški program: Snoopv 10.15 Roka ročka 11.05 Boginjine hčere, nemška poljudnoznanstvena oddaja 11.50 Že veste 12.10 Alica, evropski kulturni magazin 13.00 Poročila 14.10 Kam vodijo naše stezice 15.10 Film tedna: Jesenski mesec, ponovitev 16.45 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Derrick, nemška nanizanka; Belle, nizozemski film (čb) TVS 2 13.00 Euronevvs 13.25 Moj dobri prijatelj, angleška humoristična serija 13.40 Penn & Teller, angleška zabavna serija 14.15 Omizje 16.25 Osmi dan 17.10 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Pri koreninah oblasti 20.55 Čarovniki, mediji, jasnovidci... ameriška dokumentarna oddaja 21.50 Opus 22.50 Posnetek gledališke predstave HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Prosta ura 10.45 Glasba v času 11.05 Nemščina 11.30 Minice, serija 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz 12.50 Pelji me na tekmo, ameriški film 14.30 Šolski program 15.25 Otroški program 16.,30 Poročila 16.40 Hrv. knjiž. v evropski vpetosti 17.10 Otrok, šola, dom 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Snemam na potepu, dokumentarec 21.00 Dobri ljudje 22.30 S sliko na sliko 23.20 Mora, francoski film 0.35 Poročila HTV 2 16.00 Zvočni zid, resna glasba 16.50 Štiri zeničke, serija 17.40 Košarka, finale HP 19.30 Dnevnik 20.15 Me je kdo iskal? 20.50 Sto let filma: Dan gneva, danski film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Pred poroto 11.30 Ameriških deset 12.00 A-shop 12.10 Spot tedna 12.15 CMT 16.15 Spot tedna 16.20 A-shop 16.30 Lahek umor, ponovitev filma 18.00 Pozitiv + 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Zločini stoletja, ameriška nanizanka 20.25 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Zadnje opozorilo g. Mota, amer-išpki vohunski film 21.50 Učna leta, ameriška nanizanka 22.20 Zgodba o igri, ameriška nanizanka 22.50 Pozitiv +, ponovitev glasbene oddaje 23.35 Živeti danes, ponovitev 0.05 CMT AVSTRIJA 1 3.05 Dobrodošla, Avstrija 4.55 Hvala, gospod Moto, ameriška kriminalka 6.05 Naš glasni dom 6.30 Heidi 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.05 Tom in Jerrv 8.30 Fičifajl 9.00 Umor, je napisala 9.50 Knight rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Novi moški 11.35 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am, dam, des 14.35 Tom in Jerrv 15.00 Vroča sled 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight Rider 17.15 Grozno prijazna družina 17.40 Naš glasni dom 18.05 Naš učitelj dr. Specht 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Moj partner s hladnim smrčkom, ameriška komedija 21.55 Še enkrat me ubij, ameriška kriminalka 23.25 Čas v MtiGAMILK sliki 23.30 VVarriors, ameriški film 0.55 Grozno prijazna družina 1.20 Shiejok vsak dan 2.20 Dobrodošla, Avstrija AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok vsak dan 10.05 Dobrodošla, Avstrija 12.15 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera, ponovitev 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.20 Peter in Pavel, nanizanka 22.05 čas v sliki 22.35 Znanstveni program 23.05 24 ur družba 23.55 Mati Krolova in njeni sinovi, poljski film 1.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED. 56. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva. Utirp Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 ZLET SLOVENSKIH SOKOLOV - v živo (Predstavitev Športno-rekreacijs-kega društva Slovenski sokol dva dni pred slovesno prvo javno predstavitvijo in nastopom na Ptuju) 21.00 EPP blok - 3 21.05 KO LOVCI NISO NA PREŽI: LOVSKO KINOLOŠKI PLES (reportaža s VII. priredtive Lovskega kinološkega društva Gorenjske 1995) 21.40 ŽENSKA, ŽENA, MATI (v živo) 22.20 KONCERT DOBRA MISEL: SLOVENIJA -SLOVENSKIM PARAPLEGIKOM V LITIJI (posnetek) 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Ekipa radia GA-GA na Poslovnem valu, pripravili Polona, Špela in Peter 20.00 ŠOLSKI UTRINKI (informativno - poučna oddaja OŠ Železniki) 20.50 Brez komentarja program - Erotika na radiu Kranj MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom 20.40 FLAXH GORDON, film 22.10 SHOT GUN, film 23.10 84 CHAR-LIE MOPIC, film 23.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.20 Video strani 1.00 Deutsche Welle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.20 Videoboom 40, 30. oddaja, prva slovenska lestvica videospotov 21.20 - 21.25 Reklamni blok 21.25 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Nagradno vprašanje 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni KINO R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržič, tudi z nekaterimi študentskimi vsebinami, ob 15.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca in se pogovarjali z zanimivimi gosti. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 21.00 Ročk izpod Alp 22.00 Ročk izpod Alp 22.00 Rockoteka 1.00 Star sat radio radio triglav 96 MHz 20.40 KANAL A ZADNJE OPOZORILO G. MOTA Ameriški čb vohunski film Gospod Mot je japonski detektiv, ki rešuje zapletene primere Tokrat gre za vohunjenje. V Port Saldu so se zbrali člani vohunskih služb različnih raznih držav in Inter-pola, saj obstaja sum, da želi nekdo spreti med seboj dotedanji zaveznici Anglijo in Francijo. Sodelovanje teh držav je pogoj za svetovni mir. ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. SAMO TI ob 18. in 20. uri BLED amer. fant. film VARUH ČASA ob 18. uri RADOVLJICA amer. fant. film VARUH ČASA ob 20. uri TRALALA PLAC Rusko in cigansko je Ira Roma Ena najbolj zanimivih glasbenih izdaj pri založbi Helidon v zadnjem času je nedvomno kaseta dua "Ira Roma". Sestavljata ga mlada zakonca Irina in Saša Guš-čine iz ruskega mesta Samara, pri nas sicer bolj znanega po tovarni avtomobilov. Z glasbo se ukvarjata že več kot deset let, skupaj pa profesionalno pojeta in igrata kaka tri leta, že več kot leto pa nastopata tudi po Sloveniji. Dvanajst pesmi, ki jih boste našli na kaseti "Ira Roma", le-ta je njun prvi glasbeni izdelek, je zapetih v jeziku ruskih ciganov. loma Značilen Irinin glas preveva odlično Saševo igranje violine in daje človeku neki globlji notranji vtis, saj misli s tovrstno glasbo pogosto zaplavajo v vode enostavnega, a hkrati izredno polnega ciganskega življenja. Kljub temu da je težko govoriti o nekem hitu, saj so si skladbe med seboj zelo enakovredne, pa vendar naj izpostavim pesem "Čubčik", kar naj bi po naše pomenilo čopek, s tem, da sama prisesata na bolj umirjene skladbice tipa "Moj Koster" (Moj ogenj) ali pa **Oj, ne budite" (Oj, ne zDudite). Sicer pa bomo rekli takole, tovrstna glasba na kaseti je šele začetek, zadevo je vsekakor treba videti v Živo in duo Ira Roma je v "direktni" verziji Še posebno dober. REKLI SO "Ni prevelike krize" No, krize zato, ker je kakšen dan že prav nemarno lej>, tisto, ko sonček sije, pa ptici se rolajo na drevesih, pa vse cveti, pomlad prihaja na sceno pa to... ampak šole še vedno ni konec, pa kontrolk in spraševanja tudi ne... Mojca Go-vekar -1. letnik Srednje ekonomske šole: "S pomladjo je bolj tako, vreme se kar precej spreminj a, enkrat je lepo, drugič spet ne, enkrat je toplo, drugič mraz... no, malo bolj pomladno pa je vseeno že. Učim se lahko tako kot kdaj drugič, lepi dnevi mi ne delajo več problemov pri učenju, tako kot je bilo to v osnovni šoli..." Peter Ce-lar, 1. letnik Srednje gradbene sole: "Ja, res me malo "matra" lepo vreme, ampak na učenje to niti ne vpliva preveč. Malo več časa sem zunaj, kolo sem že potegnil na piano, saj dosti tudi kolesarim, letos poleti bom "ziher" šel na morje." Dare Mat-kovič, 2. letnik Srednje gradbene sole: "Pomlad več kot me niti ne "meče" preveč, v bistvu je isto kot prej, le malo sem zunaj, šola pa ie tako vedno, ali se učiš ali ne..." Gordana Gogič, 2. letnik Srednje ekonomske šole: "Pri meni pomlad ne vpliva preveč na učenje, ie pa res, da grem večkrat ven, na sprehode pa to..., v naravo a ne. A zaljubljenost? Ja, se je že začelo, to je pomladi zmeraj, pravzaprav na neki način spada zraven..." • Igor K., foto: Lejč (^f^ bobnar) LITERARNA DELAVNICA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali in risali: Mojca Dolenc, Ana Hof, Teja Djurovič, Ada Vučko, Matic Vraničar, Gašper Kalan, Katja Jakšič, Nina Jan, Urša Sekirnik, Vid Smolič, Rok Logonder, Janez Vizjak, Gregor Pogačnik, Andreja Kuralt, Martina Zaletel, Miha Kadunc, Miha Kapus in tretješolci Domen Kveder, Tanja Burgar, Urška Žun in Katarina Lesar iz šolske enote Voklo. NAGRAJENI SPIS Potep po podstrešju Petek po pouku se mi je zdel najboljši dan za raziskovanje podstrešja. Po škripajočih stopnicah sem se napotil v zgornje nadstropje, od tam pa še na podstrešje. Hodil sem iz ene sobe v drugo, ne da bi našel kaj zanimivega. V zadnji sobi sem se ustavil. Po vsem prostoru so visele pajčevine. Skratka, ta soba je bila pravšnja za raziskovanje. V kotu sem našel staro omaro. Odprl sem prvi predal. V njem sem odkril spominke in slike, ki so bile verjetno last prejšnjih generacij. Pobliže sem si ogledal sliko z zlatim okvirjem. Na njej je bil gospod, ki je bil prejšnji lastnik te hiše. Na sliki se je videla tudi njegova obleka. Pričala je, da je moral liveti v prejšnjem stoletju. Odprl sem drugi predal. V njem so bili dnevniki strica kapitana. V tretjem predalu pa sem našel najbolj zanimivo reč. Knjigo namreč - in to zelo staro knjigo. Platnice so bile ie malo raztrgane, listi porumeneli, črke pa zabrisane. V njej so pisale alkimistične formule, kako spremeniti ielezo v zlato. Nisem še prebral prve strani in ie semsi predstavljal alkimistični laboratorij in sebe v njem. Bral sem naprej. Že sem videl epruvete, kotličke in cevke, iz katerih je sikala para. Gosta zmes v kotličku je počasi spreminjala barvo... Prišel sem do desete strani. Rumena polenta v loncu je brbotala, sikala, zdaj zdaj bo prekipelo. Pa saj to ni polenta, to je vendar... Takrat pa me je zmotila babica, ki me je klicala na večerjo. Pozneje sem zopet Iskal tisto čudelno staro knjigo, vendar pa je nisem nikoli več našel. • Gregor Pogačnik, 5. d r. OŠ Franceta Prešerna, Kranj "NA ZALOGI IMAMO VEDNO NEKAJ TISOČ IGRAČ NAJBOLJŠIH SVETOVNIH ZNAMK IN SLOVENSKIH DOBAVITELJEV: UNIKA, MEHANO, KOCKA, EFEKT, GARTNER, EMONA SPEKTRA, DONNA MEDEX, PAPSO, URA KOCKA, METRONIC, HIBISCO, KARAKAl, EDICS, MOKO, KOKRA SMAU, SILVER, BENOS, JOMI, TINKOM, PIATNIK, SCHMID, BURAGO, EUROUNE, BIEMME, ___t t-» . CRAZIOU, SICA FAGES, FAIPIAST, Cm, VIHA, GIO PlAST, TAMIYA HEUIR, PlAYDOH, SMITS, GERCO, EDISON, AIRFIX, DRAGON, ^OTDOC\^ INPAC, REEL TOYS, MATHBOX, REVVEU, HASEGAVVA MGM, HASBRO, FAIKE, ROZENCO, SIKU, GAMMA, ITALERI, HERPA SCHABAK, GUILOY, GUISVAL, UTTU TIKES, KENNER, KOOSH. GORENJSKI GROSIST IGRAČ MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Starša se prepirata Moja starša se kar naprej prepirata, slutim, da se bosta ločila. Zadnjič sem po naključju slišal njun pogovor. Atije rekel, da bo kar odšel in da hoče mojo sestrico, ki je stara sedem let, vzeti s seboj. Mamica je vsa jezna kričala, da tega ne bo pustila, da bova oba, sestrica in jaz, ostala pri njej, ati pa naj kar gre. Rad imam oba. Zelo trpim, ker se kregata, bolim se ločitve. Je kakšna moinost, da lahko kal pomagam, da bi vsi ostali skupaj? V šoli sem začel popuščati, premišljujem samo še o tem, kako bo, če se bosta starša res ločila. Lepo vas prosim za nasvet • Marko, 12 let Miha, 11 let: "Marko, pri tem problemu MORAŠ POSREDOVATI! Staršema povej, da naj skrbita tudi za svoja otroka, ki nista kos nakita ali pohištva, ki ga po ločitvi oče lahko odnese, mama pa ga ne da. Nesoglasja med staršema se tičejo tudi otrok, zato naj vprašata tudi vaju. Pravzaprav bi morali imeti otroci pri tem glavno besedo. To jima povej, če pa ti ne do uspelo staršev obdržati skupaj, imaš vsaj to zadoščenje, da si poskusil. Želim ti vso srečo." Sergeja, 12 let: "Zelo očitna posledica sodobnega načina življenja je tudi razpadanje družin zaradi ločitev staršev. Ta moj odgovor se verjetno bere kot zelo globokoumen in fdozofski, vendar je na žalost še kako resničen. Če se bosta tvoja mamica in ati ločila, ne boš nič na boljšem in tudi nič na slabšem kot drugi otroci ločenih staršev. Presenetilo te bo, ko boš med vrstniki ugotovil, kako veliko jih je ie doživljajo vse to, kar se menda obeta tudi vama s sestrico. Nasvet: bolj zagnano kot kdajkoli se oprimi šole. Čez nekaj let bo namreč šolski uspeh najpomembnejša zadeva, ki bo vplivala na tvoje poklicne možnosti." Marjeta, 19 let: "Ločitev je res žalostna stvar, tako za starše kot za otroke. Razumem tvoj strah pred nenadnim razkolom v družini, med ljudmi, ki jih imaš rad in so ti najbližji. Moraš pa razumeti tudi starše, tudi njima ni prijetno. Iz vsega srca ti želim, da bi tvoja družina ostala skupaj, in da se bodo prepiri med mamo in očetom umirili. Če pa bo res prišlo do njune ločitve, še vedno obstaja možnost, da po njej ostanete skupaj, na primer, da vsi štirje živite v isti hiši. Ne bodi potrt, saj se bo še vse uredilo. In ne pozabi, da vaju imata mami in oči enako rada." Klemen, 22 let: "Verjamem ti, da zelo trpiš, ko gledaš svoja starša, kako se prepirata. Takrat se ti zdi, kot da sta tujca, ki drug na drugega prežita kot mačka in pes in ne tvoja starša, ki si ju navajen, da sta prijazna do tebe in se kdajpakdaj na skrivaj poljubita. Če se sprepiri vse bolj in bolj stopnjujejo, se res lahko vse skupaj konča z ločitvijo in razdrtjem vse družine, česar si ne želiš. Poskusi staršema razložiti svoje občutke, povej jima, da ju imaš rad, prav tako tudi sestrico in da nočeš, da greste po dva in dva na različne poti, ampak da želiš srečno družino. Držim pesti, da ju uspeš prepričati " NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Kar nekaj skrivnostnih fotografij osnovnih šol po Gorenjski smo vam v tem šolskem letu že ponudili v ugibanje. Danes začenjamo z novo serijo. Kaj menite, katero šolo prikazuje posnetek? Če ste jo spoznali, pišite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 nagrajeni z majicami GG Vsi pravilni odgovori bodo Vrtiljakova uganka Za kavo skuhat rabimo kuhalnik, za reševanje vseh vrst nalog pa.......... Rešite, izrežite, nalepite in pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Do prihodnjega torta, ko bodo Romanini gostje v studiu sami fejst fantje, ki se ukvarjajo s stvarjo, po kateri sprašujemo. Odgovor na prejšnjo Vrtiljakovo uganko je POPEK, literarni junak mladega pisatelja Primoža Suhodolčana, W bo gost v radijskem studiu danes ob petih. Prisluhnite mu- Tale prikupna fotografija prikupnih deklet pa je nastala * studiu kranjskega radia prejšnji torek, ko je bila Romani'13 in vaša gostja veterinarka dr. Zlata čop iz Lesc. jjiij::: ' ' ,,"'i!i|HWii|-ll ■■ Mi • % FILMSKA NAGRADNA UGANKA Hitre tarče Zakonski partner Demi Moore je Bruce VVil^' Brezplačne kino vstopnice dobe: Damir Bešič z Jestfj?i Tomšičeva 70 e, Jožica Repinc z Bleda, Ribno - Izlernis^ 18, Mojca Marčen iz Kranja, Gorenjskega odreda 14/ y Borut Podgoršek iz Vodic, Skaručna 16. Čestitamo. V četrtek prihaja na kranjsko filmsko platno ameriški akcijski film Hitre tarče. Črno-polti VVeslev Snipes igra agenta, ki se skuša pomešati med specialne padalce, da bi dognal, kdo je izvedel spektakularni padalski beg iz letala, ki je letelo na orjaški, nadnaravni, nadpadalski všini. Z eno besedo, ugotoviti mora, kdo je s padalom skočil z vešine, na kateri po zatrjevanju vseh padalca raztrga dobesedno na koščke. 27. marca bodo spet podeljevali najvišje ameriško ' nominiranimi so tucu nekateri nimi, ki smo jui 'Igrih videli. Levji kralj, denimo, je predlagan za štiri °s^e Forrest Gump kar za trinajst, Sund za sedem- ^^jU bodo pred slovesno podelitvijo oskarjev v fc* ponovno zavrteli. n0 Z Tudi naše tokratno nagradno vprašanje je P?Y?zeC & oskarji. Morda veste, kdo je lani dobil čislani kip ^ glavno moško vlogo? Naj vam pomagamo; nagraje letos spet predlagan. . . Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski & 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. riško filmsko priznanje, zlate kipace OSKaIlc.vla5 it iniranimi so tudi nekateri filmi, ki smo jih pn r* 4 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK borzni grafikoni k Naraščanje tečajev delnic je na Ljubljanski borzi trajalo Približno teden dni. Prav toliko časa je padal tečaj jkupnim bonom blagajniških zapisov Banke Slovenije emisije. V preteklem tednu so se namreč med l^nirni opazovalci širile različne govorice, med njimi, da Banka Slovenija utegnila povečati vpis druge emisije .'tajniških zapisov, ali da banke, zaradi padanja srednjega le h ^an^e Slovenije za nemško marko, deviznih zapisov ^ bodo vpisovale. Cena nakupnih bonov kljub govoricam j Padla pod nivo 16.000 tolarjev, prav tako pa finančni n .r^iki pričakujejo rast srednjega tečaja nemške marke v pnbUžno desetih dneh. UI primeru, da bi se to res zgodilo, bi devizni zapisi postali jožbeno zanimivejši, saj znaša trenutni popust za njihov ob uveljavljanju nakupnih bonov približno 550 DEM. y°nosnost zapisa bi bila na letni ravni zelo ugodna. ra«S0VanJc zapisov bi po eni strani spodbudilo nadaljnjo j j1 cene nakupnih bonov, po drugi strani pa bi s tem »lice ostale v ozadju trgovanja. podobno kot tečaj nakupnih bonov je tudi cenovni nivo ^ eznic odvisen od tečaja marke. Trenutno so obveznice ^ .J^zanimive, tako da tečaji republiških, ob izjemno aJnnem prometu, dnevno le malo nihajo okoli izoblikoval tečajev. • F. S. ZAŠČITA POTROŠNIKOV ZASTARANJE TERJATVE GIBANJE TEČAJA NAVADNE DELNICE RAZREDA A DELNIŠKE DRUŽBE DADAS V MARCU 50000 _ 02 03 03 03 06 03 0103. 0J03 09 03 10 03 13 03 M03 15 03 16.03 17 03 * 95 Že večkrat smo ugotovili, da so potrošniki premalo poučeni o pravilih zastaranja terjatev in pomembnosti shranjevanja le plačanih računov. Kaj sploh pomeni zastaralni rok? To je obdobje, v katerem lahko upnik preko sodišča iztoži neporavnano obveznost, po izteku tega roka pa lahko dolžnik (kupec) na sodišču ugovarja, da je nastopilo zastaranje in sodišče bo zahtevek zavrnilo. Vedeli pa morate, da če po poteku zastaralnega roka plačate nekaj, kar ste bili resnično dolžni, tega kasneje ne morete zahtevati nazaj in tudi sodišče se na zastaralni rok ne sme ozirati, če se nanj ne sklicujete. Splošni zastaralni rok je pet let. Zakon pa določa posebne zastaralne roke v primeru občasnih dajatev, ki dospeva-jo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve). V tem primeru je zastaralni rok tri leta. Za potrošnike je posebej pomembno zakonsko določilo o enoletnem zastaralnem roku. Tako v enem letu zastarajo terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva. Enoletni zastaralni rok je določen tudi za terjatve radia in televizije, za terjatve pošte, telegrafa in telefona, za uporabo telefonov in poštnih predalov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. V enem letu zastarajo tudi naročnine na občasne publikacije, šteto od takrat, ko je iztekel čas, za katerega je bila publikacija naročena. Kot je razvidno iz napisanega, morate do zastaranja terjatve hraniti račune posameznih nakupov. To je pomembno, saj račun predstavlja dokazilo o plačilu in boste morali, če vas ponovno terjajo dokazati, da je blago ali storitev že plačana ali pa že plačano plačati ponovno. Pravna pisarna ZPS Jure Markič KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA 1 I)KM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranj, Trtic) 80.90 81,90 AVAL Bled 81,20 81,80 AVAL Kranjska gora 81,00 81,70 BANKA CREDfTANSTALT d.d. Lj 81.20 81,80 COPIAKranl 8L40 81/70 EROS (Stari Mayr), Kran| 81,50 81.90 GEOSS Medvode 81 50 81 90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79 80 82 25 HRANILNICA LON, d.c\Kran| 8L30 81 JO HIDA-tržnfca LJubljana 81,50 81,75 IURJKA Jesenice 8L00 8L90 INVEST Škofja Loka 81,30 81,90 LEMA Kranj 81,40 81,90 MIKEL Stražišče 81,40 82,00 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,80 81,60 ROBSON Mengeš 81,30 81,60 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 81,60 81,80 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 80,40 81.90 SLOGA Kranj 81,30 81,70 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,80 • SLOVENIJATURIST Jesenice 81,00 81,90 ŠUMKranl 81.50 81,90 TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka 81,50 81,90 TALON Zg. Bitnje 81,50 81,90 TENTOURS Domžale 81,20 81,80 UBK d.d. Škofja Loka 80,60 81,90 VK1LFAN Kranj 81,50 81,70 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 81,40 81 75 ZORI Kamnik POVPREČNI TEČAJ 11,26 11,64 11,45 11,62 11.40 11.60 11.30 11,70 11.50 11,55 11.52 11,60 11.52 11,60 11,12 11,69 11.45 11,60 11.52 11,58 11,35 11,60 11,50 11,65 11.46 11,58 11,48 11,62 10.83 11,49 11,45 11,60 11,50 11.58 10.90 11.63 11.40 11,65 11,12 -11.35 11,60 11.52 11.60 11.52 11,62 11.52 11,62 11,45 11,60 11,35 11,63 11.53 11,59 11.52 11,60 6.67 6.50 6.40 6,70 6,90 6.70 6,60 6,28 6.70 6.70 6,70 6,61 6,70 6,50 6,38 6,75 6,90 6,40 6.55 6,28 6.80 6.60 6,50 6,50 6,60 6,40 6,60 6,60 7,02 7,00 7,00 7,30 7,05 6,90 7,00 7,20 7.49 6.80 7,00 7.17 7,00 7,20 7.05 7,05 7.00 7.20 7,10 7.10 7,00 6.90 6,90 7.00 7,05 6,90 6,83 DO 1.4. ZAPRTO 81.10 81,83 11,38 11,60 6,59 7,40 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. GlBANJE TEČAJA NAKUPNEGA BONA BLAGAJNIŠKEGA ZAPISA BS V PRIMERJAVI Z DOSEŽENIM DNEVNIM PROMETOM \ -1 C-- \ -, —! j. v »0000000 £ „_8 01 03 02 03 03 03 06 030103 08 03.09 03 10 03 13.03 14.03 15.03.16.03 17.03. 95 95 95 95 95 95 95 95 95 95 95 95 95 Letovanje otrok Ljubljana, 20. marca - V Domusu bodo v sredo, 22. marca, odprli razstavo "Počitnice za vse otroke", ki si jo lahko ogledate do 29. marca. Razstava je namenjena staršem, otrokom, šolam in vsem, ki jih zanima, kje, kako in na kakšen način lahko otroci preživljajo letne in zimske počitnice. Na razstavi bodo prvič predstavili katalog "Slovenski domovi za letovanje otrok in mladostnikov". Razstavljala iz vse Slovenije bodo prikazali pohištveno in drugo opremo za urejanje in opremljanje domov in opremo, ki jo otrok potrebuje na počitnicah (oblačila, športno opremo, igrače in knjige). Predstavili bodo tudi nekaj zanimivih poletnih počitniških programov in tečajev. Po zakl- _—___ jučku razstave bodo pripravili posvet o aktualnih vprašanjih in predlogih sistemske rešitev za počitniške domove otrok in mladostnikov. STA TISTICNE INFORMACIJE Zavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, telefax: 061/216-932 Povprečne plače na zaposleno osebo v podjetjih In drugih organizacijah v Republiki Sloveniji, januar 1995 BRUTO SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO I 95 _SJI 107061 100863 126564 NETO I 95 SIT SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 68198 64678 79275 INDEKS BRUTO PLAČ SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO I 95 J(jlM INDEKS NETO PLAČ I 95 X1L94 99,8 100,5 98,2 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 99,8 100,4 98,4 (ST KMEČKI STROJI 9 KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR °fli 4,ko' Kidričeva 26, TV S,,0037"71™ teaVNIDEL. Mopedi |lektrična ^BODJA ŽAR A,N Obresti in vpliv prvega aprila Kranj, 20. marca - Andrej Plahutnik, direktor Urada za varstvo konkurence, je podpisal soglasje k dogovoru o obrestnih merah, ki so ga preko Združenja bank Slovenije sklenile slovenske poslovne banke. Dogovor je kartelnega značaja, saj v praksi pomeni predvsem medsebojni dogovor med bankami za nižanje pasivnih obrestnih mer (torej za tolarska vpogledna sredstva in za tolarske depozite varčevalcev), kar naj bi prispevalo nadaljnjemu nižanju aktivnih obrestnih mer (torej za različne vrste posojil v bankah in hranilnicah). Dogovor začne veljati prihodnjo soboto, 1. aprila 1995. Takšnega medsebojnega dogovora slovenske banke preko svojega združenja niso sklenile prvič, doslej pa je medsebojna tržna konkurenca razvodenila določila dogovora. Tudi dogovor, ki naj bi ga banke uveljavile natanko s prvim aprilom, bo v "obrestni" ponudbi bank pomenil hud zasuk: najvišje obrestne mere za tekoče in žiro račune fizičnih oseb so omejene na 60 odstotkov "R", za pravne osebe pa na največ 30 odstotkov "R". Obrestim za hranilne vloge dogovor striže peruti na ravni mesečnega "R" (rasti drobnopro-dajnih cen v preteklem mesecu; za marec je to 0,9 odstotka). Za enomesečne vezave (do 30 dni) dogovor omejuje obresti na stopnji R + 2 odstotka; za vezave z ročnostjo do enega leta po prvem aprilu obrestna mera ne bo višja od R + 8 odstotkov. Za vezane depozite nad 12 mesecev pa dogovor predpisuje zgornjo obrestno mero na R + 10 odstotkov. Kaj pa obresti za devizne depozite? Dogovor jih veže na obrestne mere, ki veljajo na evropskem trgu denarja, katerih obrestne mere v Sloveniji ne smejo presegati. Če količkaj natančno spremljale objave o mesečnih obrestnih merah, ki jih banke objavljajo v Gorenjskem glasu (in dejstvo je, da se s takšnim načinom obveščanja lahko pohvalijo le najboljše banke, ki se zavedajo tržne konkurence in nujnosti rednega informiranja potencialnih varčevalcev!), potem bo po prvem aprilu prav zares veliko novega. Realne obrestne mere, torej mali "r", ki je napisan ob velikem "R" v bančnih ponudbah, bo pri vseh oblikah vezav depozitov do enega leta postal enomesten. Glasov bančni nasvet: ko se odločate o vezavi tolarskih ali deviznih sredstev v banki ali hranilnici, kaže prej podrobno proučiti ponudbo obrestnih mer. In zraven preveriti, katere realne obrestne mere so fiksne, katere pa spremenljive. K temu velja upoštevati, da je Urad za varstvo konkurence skupaj s soglasjem k Dogovoru bankam postavil tudi nekaj pogojev, ki izključno varujejo interes komitentov bank! • M.Va. COMEZUS pijana, Celovška 206,061/1591332 DeCkJEVAkfOO ISI KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Ocenjevanje mesnih izdelkov Kakovostni izdelki in veliko priznanj Priznanja za Mlinaričeve, Arvajeve, Čadeževe, Košfcjeve in Majnikove izdelke Kranj - Na katedri za tehnologijo mesa Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani se poleg pedagoške in raziskovalne dejavnosti ukvarjajo tudi s pospeševalnim delom. Že vrsto let na mnogih področjih uspešno sodelujejo z mesno-predelovalno industrijo. Ker se je v zadnjih letih zelo povečalo število manjših mesno-predelovalnih obratov, so se letos odločili, da jim ponudijo sodelovanje pri razvoju novih izdelkov in izboljšanju kakovosti že uveljavljenih, pri razlagi zakonodaje in pri reševanju nekaterih problemov. Da bi izboljšali kakovost izdelkov, so 13. in 14. marca organizirali ocenjevanje mesnih izdelkov, ki jih izdelujejo v manjših mesno-predelovalnih obratih. Komisija, ki so jo sestavljali prof. dr. Božidar Žlender, mag. Alenka Rajar, dr. Andrej Frohlich, ing. Marta Satler, mag. Marlena Skvarča, mag. Lea Gašpcrlin in mag. Marjeta Stevanovič, je ugotovila, da je veliko izdelkov kakovostnih, zato je podelila tudi precej zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Z Gorenjskega je za ocenjevanje prijavilo izdelke pet mesarjev in vsi so zanje prejeli vsaj eno zlato priznanje. Mesarstvo Mlinaric iz Lesc je dobilo zlato priznanje za jetrno pašteto in za telečjo jetrno pašteto, srebrno priznanje za Mlinaričevo klobaso in kranjsko klobaso ter bronasto priznanje za rumeno klobaso s povrtninami, šunkarico "ta dobro" in za hrenovko. Mesarstvo Arvaj iz Britofa je prejelo osem zlatih priznanj (jetrna pašteta, posebna klobasa z vrtninami, jetrni cmoki, mesni sir, Arvajeva klobasa s sirom, pečeni roastbeef z začimbami), tri srebrne (pivska klobasa s sirom, čevapčiči s sirom, pečena junčja svinjska gnjat) in pet bronastih (domača žolča, mortadela, vikend salama), Mesarstvo Čadež z Visokega pet zlatih priznanj (domača dimljena šunka, pašteta, izletniška polsuha, navadna klobasa, suha domača salama), štiri srebrne (šunka v črevu, Čadeževa klobasa, domača žolča, pečena šunka) in dve bronasti (vikend salama, suha domača klobasa), mesarija Košir iz Kranjske Gore dve zlati (krvavica, zaseka) in mesarija Majnik iz Škofje Loke eno zlato priznanje (domača salama). • C. Zaplotnik Primerjave med redno in komercialno kontrolo mleka Brez večjih razlik Lesce - Prof. dr. Janez Pogačar z Biotehniške fakultete je na nedavnem občnem zboru govedorejskega društva za občine Bled, Bohinj, Radovljica, Kranjska Gora in Jesenice predstavil rezultate primerjave deleža tolšče in beljakovin v vzorcih mleka pri redni in komercialni kontroli. V raziskavo so zajeli 19 rejcev z območja kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce, za katere so primerjali podatke zadnjih treh let. Ugotovili so, da je vsak izmed 19 rejcev povprečno oddal v mlekarno 73 odstotkov namolzenega mleka in da med AP in komercialno kontrolo vzorcev mleka v povprečju glede deleža beljakovin in tolšče ni razlik, opazna pa so mesečna odstopanja. Pri komercialni kontroli priporočajo večkratno jemanje vzrocev. • C.Z. Na kmetijsko gozdarskem sejmu Razstava velikonočnih pirhov Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj in Gorenjski sejem bosta med spomladanskim kmetijsko gozdarskim sejmom v Kranju od 7. do 14. aprila pripravila razstavo in ocenjevanje velikonočnih pirhov. Organizatorja vabita k sodelovanju zlasti tiste, ki se z izdelovanjem pirhov še posebej ukvarjajo. Vsak lahko sodeluje z najmanj tremi pirhi, izdelanimi v različni tehniki, medtem ko število navzgor ni omejeno. Prijave sprejemajo svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti (Karničar, Črv, Luznar, Loncnar) do 31. marca. Pet najbolj izvirnih pirhov ali skupino pirhov bodo bogato nagradili. • C.Z. Zimsko izobraževanje kmetic in kmetov Obnova starih kmečkih nasadov Naklo - Nakelska enota kmetijske svetovalne službe vabi v sredo ob sedmih zvečer v dvorano zadružnega doma v Naklem na predavanje o varstvu sadnega drevja in obnovi starih kmečkih nasadov. Predavala bo dipl. ing. kmet. Olga Oblak. Vzgoja in nega balkonskega cvetja Reteče - V kulturnem domu v Retečah bo v petek ob pol štirih popoldne predavanje (z diapozitivi) o vzgoji m negi balkonskega cvetja. Predaval bo vrtnar Antolin iz Dorfarjev. Krčne žile in revma Zali log - V petek ob 15.30 bo v kulturnem domu na Zalem Logu predavanje zdravnika dr. Antona Koširja o krčnih žilah in revmi. Predavanje organizirata domači aktiv kmečkih žena in škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe. • C.Z. Na materinski dan Izlet v mesto rudarjev in klekljane Kranj - Odbor kmečkih žena Sloga Kranj prireja na materinski dan, 25. marca, izlet v Idrijo. Izletnice se bodo med potjo ustavile v industrijski trgovini Alpine v Žireh, si ogledale znamenitosti Idrije in se odpeljale do Logatca, kjer se bodo ustavile v dvesto let stari gostilni. Če bo udeleženk vsaj 45, bo cena izleta 2.520 tolarjev. Prijave sprejemajo samo še danes, v torek. • C. Z. Po republiških merilih le pet mlečnih laboratorijev v Sloveniji Bo Gorenjska izgubila laboratorij? "Pridelovalci mleka prav v času koncentracije prireje in zaostrovanja meril najbolj potrebujejo hitre, sprotne in zanesljive podatke o mleku. To je dovolj tehten razlog, da Gorenjska tudi v prihodnje potrebuje dobro opremljen laboratorij." Kranj - V Sloveniji je v mlekarnah ter v živinorejskih oz. veterinarskih zavodih čez dvajset laboratorijev za analiziranje vzorcev mleka. Po republiških merilih in načrtih naj bi bilo pri nas dovolj pet laboratorijev, od katerih bi vsak "pokrival" sedem do osem tisoč pridelovalcev mleka. Devet laboratorijev, ki delujejo v okviru območnih veterinarskih zavodov, naj bi opravljalo samo še dvanajstino sedanjih analiz, medtem ko naj bi ostale ukinili. Po tem nacrtu naj bi bil za območje Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske in Kmetijsko veterinarskega zavoda Nova Gorica le en mlečni laboratorij, in sicer po vsej verjetnosti s sedežem v Postojni. Kot poudarja Jože Rode, vodja laboratorija v Živinorejsko veterinarskem zavodu Gor-enjske (ŽVZG), bi bil republiški načrt še nekako sprejemljiv, če bi prispeval k ekonomiki, in če bi v Sloveniji že končali z zaostrovanjem meril pri oddajanju mleka in s koncentracijo prireje. V številnih evropskih državah so resda precej zmanjšali število laboratorijev, vendar so to storili šele potlej, ko se je proces koncentracije prireje že končal. Pri nas ta proces še poteka in bo verjetno trajal še sedem ali osem let. Ker pridelovalci mleka prav v tem kritičnem obdobju najbolj potrebujejo hitre, sprotne in natančne podatke o mleku, bi bilo neumestno, da bi jim pomoč odtegnili in laboratorij ukinili. Nesmiselno' bi tudi bilo, da bi v Kranju opravili le dvanajstino analiz, medtem ko naj bi vse ostale predvidoma v Postojni. "Vse analize morajo biti na enem mestu," pravi Jože Rode in poudarja, da bi selitev laboratorija kam drugam vsaj na začetku nekoliko zmanjšala zaupanje kmetov v rezultate preiskovanja mleka. Od vsakega litra del za opremo? Usoda gorenjskega mlečnega laboratorija bo veliko odvisna tudi od tega, ali bodo kmetje pripravljeni zagotoviti večino denarja za nakup sodobne Primerjava s celovško regijo Da je ukinitev mlečnega laboratorija na Gorenjskem neumestna, v kranjskem ŽVZG dokazujejo tudi s tem, da ima celovška regija svoj laboratorij za 650 pridelovalcev mleka, medtem ko jih je na Gorenjskem trenutno 1.785. laboratorijske opreme. Ob tem, ko so v Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v ureditev laboratorijskih prostorov lani in letos vložili 14 milijonov tolarjev (zakon o standardizaciji določa, da mora laboratorij imeti štirinajst prostorov), kmetom predlagajo, da bi letos za nakup nove naprave za ugotavljanje skupnega števila somatskih celic v mleku (fossomatic) prispevali po 0,40 tolarja od lanskih količin oddanega mleka. Če se bodo kmetje na občnih zborih zadrug odločili za to, bodo zagotovili 85 odstotkov potrebnih sredstev (od skupno 15 milijonov tolarjev), medtem ko bodo razliko pris- pevale mlekarne (Bohinj, Kranj in Škofja Loka). Potrebe po nakupu novega fosso-matica izhajajo iz tega, da proizvajalec za staro napravo že od lani dalje ne zagotavlja več rezervnih delov. V zavodu jih imajo sicer še precej v zalogi, vendar to problema ne rešuje. Čeprav naložba ni majhna, vodja laboratorija Jože Rode zagotavlja, da bi se kmetom hitro izplačala. Ob tem, da bi se stroški analize vzorca mleka (za ugotovitev skupnega števila somatskih celic) zmanjšali s 172 na 50 tolarjev, bi že s tem, ko bi preprečili en mastitis krav, prihranili okoli 16 tisoč tolarjev. V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi nakup milkoscana (za fizikalno kemijske analize), saj za staro napravo proizvajalec drugo leto ne bo ve* zagotavljal rezervnih delov-Kmetje naj bi zbrali 65 odstotkov denarja, mlekarne 35 odstotkov. "Če bodo kmetje prispevali denar za opremo, potem drŽava ne bo imela pravice, da laboratorij na Gorenjskeffl ukine," pravi Jože Rode ifl poudarja, da bodo podatki o mleku iz sodobno opremljenega laboratorija v veliko pomoč kmetom pri njihovem prilagajanju na vse ostrejša merila za oddajanje mleka. In dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da se bodo sedanja merila zanesljiv0 še zaostrila! • C. Zaplotnik Napoved dohodnine Kako izpolniti obrazec in izračunati dohodnino Marec se počasi izteka in s tem tudi čas za oddajo napovedi dohodnine za preteklo leto, ki jo moramo vsi, razen nekaterih izvzetih z nižjimi prihodki, oddati do 31. v tem mesecu. Pri napovedi je nekaj sprememb glede na preteklo leto, ki jih opredeljuje zakon o dohodnini. Pogosta vprašanja, ki se pojavljajo so, kako pravilno izpolniti obrazec, zato nekaj navodil ne bo odveč. Če le na kratko omenim tiste, ki so oproščeni oddaje napovedi za dohodnino: - zavezanci, katerih osnova za dohodnino je nižja od 124.896 SIT ter učenci in dijaki, če njihovi prejemki ne presegajo 579.062 SIT; - zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, izjema so le tisti z visokimi pokojninami. Če je imel upokojenec med letom tudi druge prihodke, npr. iz kmetijstva, in je osnova za dohodnino (znesek pokojnine in KD, zmanjšan za prispevek za zdravstveno zavarovanje) presegala 124.896 SIT, mora vložiti napoved dohodnine. Za kmete je osnova za napoved dohodnine katastrski dohodke (KD). Iz Uprave za javne prihodke boste ali pa ste že dobili izpis o višini KD v letu 1994 in plačilu akontacije davka ter prispevkov iz KD. Katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za razne olajšave, oprostitve in pristojbine, boste vpisali pod oznako 21 na drugi strani obrazca: - v stolpec "Znesek" boste vpisali višino KD - v stolpec "akontacija dohodnine'Vpišite znesek - davek od kmetijskih zemljišč, ki ste ga poravnali med letom - kot akontacijo dohodnine. - v stolpec "Prispevki za socialno varnost in posebni prispevki po zakonu", vpišite znesek prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se plačuje na osnovi KD. Tudi letos si lahko osnovo za dohodnino zmanjšate s pomočjo računov. Namesto 10-odstotne olajšave, ki je veljala doslej, je zdaj možna le 3-odstotna olajšava. Kateri računi veljajo za znižanje dohodnine, je bilo objavljeno že 3. marca v petkovi številki Gorenjskega glasa. Omenila bi le, da kot olajšavo lahko uveljavimo tudi prispevke za povečanje socialne varnosti kot npr. obvezno pokojninsko zavarovanje za kmete in prostovojno zdravstveno zavarovanje. Na zadnji strani se vpišejo še vzdrževani družinski člani. Štipendije otrok sedaj ne vplivajo več na zmanjševanje olajšav za otroke. Na prvi strani ne pozabite vpisati EMŠO, prav tako se ne pozabite podpisati na zadnji strani obrazca. Marsikoga tudi zanima, ali bo moral del dohodnine doplačati ali pa bo dobil del že vplačane dohodnine povrnjene ter kolikšen bo ta znesek. Za izračun dohodnine potrebujete nekatere podatke, ki so izračunane na podlagi povprečne plače v letu 1994: povprečna bruto plača v letu 1994: 1.135.416 SIT 11-odstotna davčna olajšava (od povprečne bruto plače): 124.896 SIT olajšava za enega vzdrževanega družinskega člana oz. prvega otroka (10 %):113.542 SIT olajšava za dva otroka (10 + 15 odstotkov) 283.854 SIT olajšava za tri otroke (10+15+20 odstotkov) 510.937 SIT ^ olajšava za štiri otroke (10+15+20+25 odstotkov) 794.791 8-odstotna starostna olajšava (nad 65 let): 90.833 SIT v lestvica za izračun dohodnine (objavljena je b»a Gorenjskem glasu 3. 3. 1995) p Od dohodkov (za kmete je to KD) se odšteje zneseK socialno zavarovanje, ki se obračuna na podlagi KP I dobimo osnovo za dohodnino. V poštev pride prispevek obvezno zdravstveno zavarovanje. ^ Prispevek za pokojninsko zavarovanje se ne obračuna ^ podlagi KB. Vključite ga lahko med olajšave, s katerim lahko zmanjšate osnovo do 3 %. ^ Novost pri olajšavah je tudi, da se vsem zavezancern ^ dohodnino avtomatično prizna olajšava v višini **, povprečne plače v RS v letu 1994; kar znaša 124.896 Sl*-^ Poleg tega je osnovo za dohodnino mogoče zmanjšati s v 3 % z uveljavitvijo računov, ki so opredeljeni v zakonu in tem prispevku že omenjeni. Osnovo za dohodnino si lahko znižate še za vzdrže ( družinske člane. Za prvega otroka in ostale vz^e\^ družinske člane znaša 10 % povprečne slovenske P ^ :ga otroka 15 % (170.312 SU)'4 (113.542 SIT); za drugega vsakega nadaljnjega otroka pa še po 5 % več (povečan]I .j, 56.771 SIT). Višina olajšave se povečuje le pri °trfla^ medtem ko je za vse ostale vzdrževane člane olajšava? in znaša 10 % povprečne slovenske plače (113.542 SIT/' Primer izračuna dohodnine za kmetijo, ki ima v'Šin£ flgC 500.000 SIT in ima dva vzdrževana družinska člana (za*u in otrok): Katastrski dohodek: 500.000 SIT - prispevke za socialno zavarovanje iz KD: 90.000 SIT = osnova za dohodnino: 410.000 SIT - 11 % olajšava 124.896 SIT - 3 % olajšava od osnove 12.300 SIT 4 $j1 - olajšava za dva vzdrževana člana 227.0» = znižana osnova za dohodnino 45.720 SIT .gV#l Od te znižane osnove se izračuna dohodnina p° lestvici: -c0 tf Znesek 45.720 SIT je nižji od 564.300 SIT (glej lestvi izračun dohodnine), zato je obdavčen s 17 %. „-0 $V 45.720 x 17 % = 7-772 Ze plačana dohodnina (akontacija dohodnine, *lJLn$fl' plačana med letom 1994 kot davek od kmetijstva): 41 v^jn'^ Med letom je bila plačana višja akontacija don (davek iz kmetijstva), kot je odmerjena višina doho ^ Zato bo razlika med tema zneskoma vrnjena: 41.000 -33.228 SIT. .žja (P V obratnem primeru, če je akontacija dohodnine ni odmerjenedohodnine, se razlika doplača. Kmetijska svetovalna služba e|, Olga Oblak, dipl. SCOTT "to je to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem - kolesa: gorska, treking, dirkalna znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal In šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d 0.0. alpski kot nordijski smučarji so končali nastope v mednarodni areni ZMAGOSLAVJE SMUČARJEV, POLOM SKAKALCEV Ntem ko so slovenski alpski smučarji na finalu svetovnega pokala v Bormiu sijajno končali sicer letos uspešno sezono, pa so skakalci na svetovnem prvenstvu skakali celo slabše kot svetovnem pokalu - Biatlonci in tekači so zadovoljni s pravkar končano sezono Jj?ec tedna se je za smučarje, tako ij0l Ce. kot nordijce, končala letošnja t 8* in in naporna sezona. Od naših J^zentantov so ponovno zablesteli j™ci* saj so ob koncu sezone osvojili » r štiri koljane: tri po zaslugi Mojstran-Jureta Koširja, ki je osvojil srebrno (J*iQo v skupnem veleslalomskem seš-sJr|tu' bron v skupnem slalomskem I,s'evku in kot krono uspešne sezone še p ?n v skupnem seštevku svetovnega l |'a- Njegov uspeh je dopolnila Blej-Spela Pretnar, ki je po fantastični oiagi v Bormju osvojila skupno tretje 5*0 v veleslalomu. sadnji konec tedna je bil po zaslugi lik )ev res 'e za "navijače" in statis-pre z.c*°t>rimi živci, saj je bilo možnih še L Cej 'Zracunov, končne uvrstitve pa so y e se negotove. Ni pa bilo več negoto-Alh' Za 'cto^njcga junaka belega cirkusa, l a„rt.a Tombo, ki je v soboto ponovno 5enesljiyo slavil v veleslalomu in pobral Radnjo možno letošnjo lovoriko: po že ne^jenem malem slalomskem kristal-ta, globusu in skupnem velikem kris-veineim 8l°busu je postal še skupni v ?slalomski zmagovalec sezone. Jure mski zmagovalec sezone. lanT' P™' junak našega smučanja, pa je v«! em slalomskem bronu letos dodal še Jeslalomsko srebro in tako postal prvi Venec (in Gorenjec!), ki je osvojil Mojsterčan Jure Košir se je ob koncu sezone okitili s tremi lovorikami, velesla-lomskim srebrom, slalomskim bronom in skupnim tretjim mestom svetovnega pokala. Sam pravi, da mu ravno skupni bron največ pomeni. Slika: G. Šinik medaljo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Čeprav Jure letos ni nikoli zmagal, pa je z mnogimi odličnimi uvrstitvami, dokazal, da je prvi kandidat za naslednika slovitega Tombe. Tudi našim dekletom je letos šlo še bolje od načrtov. Dve posamični zmagi v svetovnem pokalu, slalomska v Meribelu za Urško Hrovat in veleslalomska v Bormiu za Špelo Pretnar, sta bila le dva vrhunca letošnjih uspešnih nastopov, zlasti v drugi polovici sezone. In kot vrhunec - ob koncu še bron Špele Pretnar v skupnem veleslalomskem seštevku. Tako kot Tomba med moškimi, je bila v ženski konkurenci letos nesporna kraljica Švicarka Vreni Schneider, ki je osvojila kristalni globus že lani (pa tudi leta 1989). Žal pa smo bili ob koncu sezone razočarani z nastopi naših skakalcev, ki so popolnoma odpovedali na svetovnem prvenstvu v Thunder Bayju, saj so po polomu na srednji skakalnici še slabše skakali na veliki. Ker pa v Sloveniji že raste nov rod smučarjev skakalcev, ki se dokazuje na tekmovanjih nižjega ranga, pa bo moralo vodstvo naših nordijskih reprezentanc v pomladnih mesecih dobro pretehtati kako naprej. Da so na pravi poti so letos dokazali smučarji tekači, ki postopoma "lovijo" svetovno tekaško elito, "ujeli" pa so jo že biatlonci. • V. Stanovnik ISURSTVO R0VŠČEK VODI V JUŽNI AFRIKI Kranj, 20. marca - Kolesarji kranjske Save odlično nastopajo na dirki "Sunlam Seties" v južnoafriškem Capetovvnu. Na dirki nastopa 85 kolesarjev iz Finske, Avstralije, Švedske, Nemčije, Kazahstana, Mauritiusa, Južnoafriške republike in Slovenije. Konkurenca je precej močna, saj je v ekipah kar nekaj profesionalnih kolesarjev, med njimi je najbolj poznan svetovni prvak v ciklokrosu Nemec Kluge. Do včeraj so kolesarji opravili pet etap, v vodstvu pa je še vedno Borut Rovšček, ki je povedel v prvi etapi. Sicer pa je peto ekapo dobil Nemec Schink, kolesarji Save pa so v cilj prikolesarili v glavnini. Poleg Rovščka, ki vodi, je na odličnem četrtem mestu od Savčanov še Martin Hvastja, Tadej Križnar je trenutno šestnajsti, Bojan ZiherI in Rajko Petek pa sta v skupini na 18. do 35. mestu. Ekipno vodi Slovenija pred Kazahstanom in Švedsko. • V. S. VALJAVEC DRUGI V ZAGREBU Zagreb, 19. marca - Konec tedna je bil tradicionalni kronometer okrog Jaruna. Na njem so nastopili tudi mladinci kranjske Save. Zmagal je Derganc (Krka), drugi pa je bil najboljši Savčan, Tadej Valjavec. Od mlade kranjske ekipe se je na 11. mesto uvrstil Stare, na 12. Tušar in na 14. Korenjak. • M.Z. Jubilejni 20. pokal Loka so odnesli mladi avstrijski smučarji Hegla preprečila veleslalom Stjeloški smučarski klub Alpetour je tri dni gostil mlade smučarske upe iz enajstih držav petkovem ogledu prog v ■ ^e8leno s padavinami, tako v:,05a Loka, 19. mraca - Kljub slabemu vremenu in odpovedi V kategoriji starejših deklic Veslal«—...------,J_J:----a---- »s«« „„ih«;.,i; (letnik 1980 in 1981) je nastopilo 32 deklet, zmagala pa je sončnem vremenu, je bilo v soboto in zlasti v nedeljo vreme da so morali nedeljski veleslalom celo odpovedati ^*8Jalomske tekme pa mladi smučarji domov niso odhajali h^.°carani. V mestu pod Lubnikom so doživeli nekaj PrljM^fJ*111, v mestu pod e^tj trenutkov, srečanj z vrstniki in bodočimi konkur 8hr' Ve'ičasten sprejem so doživeli že v petek, ko so v s'°ve St|VU 8°dbe na pihala in mažoretk uživali ob nastopu ^ oskih glasbenikov in plesalcev. prire^a Pa Pokal Loka ni le veselili skupaj s priljubljenimi valce v za m,ade tekmo" cuki. ko Sg arnPak tudi priložnost, Toda zabava se je morala Le^danSreČU^e^° sedanJe in kmalu končati, kajti že v so- sm!fx8eneraciie škofjeloš- bote je smučarje čakala resna V konkurenci mlajših deklic ie zmagala Avstrijka Manuela Maier, pred hrvaško tekmo-Avstrijka Ingrid Rumpfhuber, valko Janico Kostelič in Petro pred Tržičanko Urško Čadež Bregant (Snežinka). Odlično in Poljakinjo Marto Bereznik. je nastopila tudi mlada Maja Od slovenskih tekmovalk se je v deseterico uvrstila še Anja Martinčevič (Branik) na šesto mesto. Med starejšimi dečki je zmagal Bernard Vajdič (Unior Celje), pred Slovakom Micha-lom Rajčanom in Tržičanom Mohorič (Domel Železniki), ki je osvojila četrto mesto, peta je bila Nina Mulej (Radovljica), šesta pa Jana Jazbinšek. Med mlajšimi dečki je zmagal Avstrijec Alexander Koli, drugi je bil kih" UJC generacije škofjeloš- bote je smučarje čakala resna lom Kajcanom m irzicanum ni««uuu «vw», .w «. pa hsn^čarjev in športnikov, preizkušnja, slalomski nastop. Boštjanom Križajem. Od slo- Poljak Jakub Dabrovvski, tret radi 1 drug'h Ločanov, ki se V ničkaj prijaznem vremenu, venskih tekmovalcev sta se ji pa edini Slovenec med PeteVeStaneJ° in poveselijo. V saj je bilo v hribih še dosti med deseterico uvrstila še deseterico, Žiga Fuc "osti na otvoritveni sloves- slabše vreme kot v dolini, so se Andi Viser Gorica) na peto ^lad- ua So Dili zlati veseli m,adi tekmovalci spopadli med in Jan Antonič (SK Alpetour) Ql> ki so peli, plesali in se slalomskimi vratci. na deseto mesto. ALENKA SPET REKORDNO Konec tedna so slovenski plavalci in plavalke uspešno nastopili na tradicionalnem mednarodnem mitingu Haribo v Bonnu. Med več kot šeststo tekmovalci so odlične rezultate dosgli zlasti plavalci Radovljice park Hotela Bled, izkazali pa so se tudi Triglavani, ki so nastopili s kar 14 člansko ekipo. Že prvi dan so kolajne osvojili Alenka KcjŽar, Nataša Kejžar in Marko MilenkoviČ, drugi dan tekmovanja pa je mlada Radovljičanka Alenka Kejžar dosegla nov državni rekord na 200 metrov hrbtno s časom 2:13,88. Ekipno so Radovljičani zasedli drugo mesto, k uspehu ekipe pa so prispevali tudi Jenko, Pire, Pogačar in Potočnik. Dobro pa so plavali tudi Triglavani, zlasti OmejČeva, Prosenova in Kovač. • V.S. ^Uslugi Triičanov Urške Čadež in Boštjana Križaju sta tako na gorenjskem ostali dve eaaVi, srebrna in bronasta. Mlada tekmovalca pa sta o letošnji sezoni povedala: Urška Čadež: "Sezona mi je kar dobro uspela, saj pred tekmovanji sama s seboj in svojo pripravljenostjo nisem bila preveč zadovoljna. V začetku mi na tekmah ni in ni šlo, preveč sem "stopala". Potem pa sem strah pre-se ;e r <*^^^» magala in sezona dana* . dobro končala. Če primerjam Pokali slal°msko tekmo ali tekmo za kohi. ToPolino, pa je bila v Italiji pa velikokrat zmagal, slabše pa je šlo na nekaj državnih prvenstvih, pa tudi na svetovnem prvenstvu se mi ni "izšlo". Glede pokala Loka lahko rečem, da je bila organizacija dobra, škoda je le, da je bilo slabo vreme. Mislim, da tudi konkurenca ni bila močna, saj naprimer Avstrijci niso poslali vseh najboljših. Sicer pa sam rad vozim tako So °Ue rp\r, Puece'i močnejša. Mislim, da sla lome kot ostale discipline, praktično Hkm° semn°r-!ei!U tri tekmovalke- Pred brez razlik. Težje delo kot do sedaj pa bo lru8o meitn a uvrstltev v peterico, v prihodnji sezoni, saj začnem z nastopanji ?iraJe Vo,Paje rlep dose^ek- Sicer pa na FIS tekmah, kjer je konkurenca veliko al°m in Ji, j Y '^ničnih disciplinah, močnejša, in če ne delaš resno, takoj r Njank?OW!. , odpadeš. Upam, da se bo "sešlo" smu- ktnovaniih letošnjih regijskih čanje in šola, saj me v novem šolskem letu J n mi je šlo kar dobro, saj sem čaka že gimnazija." Ker je nedeljska tekma zaradi pregoste megle odpadla, je skupni pokal osvojila najboljša ekipa slalomistov. To je bila ekipa Avstrije, ki je zbrala 114 točk, ekipa Slovenije je bila druga s 93 točkami, tretji pa so bili Poljaki, ki so zbrali 92 točk. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik KOLAJNE TUDI KRANJČANOM Kranj, 17. marca - Konec prejšnjega tedna je bilo v Trbovljah posamično in ekipno slovensko zimsko prvenstvo za dečke in deklice. Nastopilo je 168 mladih plavalcev iz 14 klubov, ekipno pa so zmagali Ljubljančani. Tudi mladi kranjski plavalci so domov prinesli nekaj medalj: Tatjana Pirih je bila prva na 200 metrov delfin in tretja na 100 metrov delfin, Gorazd Šter je bil tretji na 400 metrov mešano, drugi 200 metrov hrbtno in 1500 metrov prosto, bil pa je tudi član štafete na 4x200 metrov, ki je osvojila tretje mesto (poleg njega so plavali še Gašper Stare, Jure Pestar in Žiga Antolin), Eva Berra pa je bila tretja na 400 metrov prosto. Kranjčani so poleg medalj dosegli še vrsto uvrstitev med deseterico, skupno pa so na tekmovanju zasedli 4. mesto. • V.S. ^FriNQ«B«»iiamiiiiD ZMAGA ZA BOBRE V soboto, 18. marca 1995, je bila na Savi Dolinki prva tekma za DP v raftingu za sezono 95. Obenem je bilo tudi tekmovanje za RAFT POKAL Gorenjske. Tekmovalo je 18 ekip iz slovenskih rafting klubov. Prireditev si je ogledalo okoli 250 gledalcev. Rezultati: 1. BOBRI s časom 17. 27.22 minut, 2. DESK ROYAL 17.33.17, 3. GIMPEX STRAŽA 17.37.41. Tekmovanje je organiziralo splavarsko čolnarsko društvo RAPTTNA iz Radovljice, ki je organizacijo tekme izpeljalo brez večjih napak. $H(iiflNiE«mnira:j TEKMOVANJA V OTROŠKIH KATEGORIJAH Konec prejšnjega tedna so se nadaljevala državna tekmovanja v otroških kategorijah za Pokale Gorenjka in Radenska. Maja, Domel Železniki. MLAJŠI DEČKI: 1. Rutar Rok, Olimpija, 2. Ratej Jan, Unior Celje, 3. Petrijevčanin Goran, Olimpija, 3. Ramuš Matic, Kranjska Gora. MLAJŠI DEČKI: 1. Ratej Jan, Unior Celje, 2. Bobek Anže, Domžale, 3. Pisk Aleš, Rudar Idrija. Na zahtevni progi za veleslalom na Kobli, ki je podobna progam, na katerih na mednarodnih tekmovanjih tekmujejo tekmovalci v otroških kategorijah, so se pomerili najboljši slovenski S tekmo v veleslalomu, ki jo je v Kranjski Gori organiziral Smučarski klub Jesenice, so se končala letošnja tekmovanja najboljših cicibanov, ki tekmujejo za Pokal Gorenjka. To je bila zadnja od treh skupnih tekmovanj, nastopilo pa je najboljših 130 cicibank in cicibanov iz 40 klubov iz vse Slovenije. CICIBANKE: 1. Volaj Špela, Kum., 2. Devetak Kaja, Gorica, 3. Razinger Polona, Jesenice, 4. Ferk Mojca, Jesenice. CICIBANI: 1. Mulec Matjaž, Dolomiti, 2. Gartner Nace, Domel Železniki, 3. Fiorelli Andrej, Gorica. V soboto je tekmovanje v veleslalomu na Kaninu organiziral Smučarski klub Matajur iz Tolmina, v nedeljo pa slalom na Soriški planini Smučarski klub Novinar. MLAJŠE DEKLICE: 1. Bregant Petra, Snežinka, 2. Bcrtoncelj Špela, Olimpija, 3. Mohorič tekmovalci v najstarejši otroški kategoriji. Tekmovanje jc organiziral Smučarski klub Radovljica, nastopilo pa je 110 tekmovalcev. STAREJŠE DEKLICE: 1. Furck Maja, Branik, 2. Čibcj Zarja, Kristianija, 3. Čadež Urška, Tržič. STAREJŠI DEČKI: 1. Križaj Boštjan, Tržič, 2. Pogačar Jure. Triglav, 3. Ravnik Žiga, Radovljica. • Janez Šolar GORENJSKI GLAS • 24. STRAN iOMET HMIUr] ODBOJKA Torek, 21. marca 1995 Prva slovenska nogometna liga PORAZ SLEDI PORAZU ŽIVILA NAKLO : ŽELEZNIČAR OSCAR Ljubljana 0 :1 (0: 1), strelec Vončina v 42. minuti, rumeni kartoni Brkovir, Stojanovič in Gliha (Železničar) in Mitev (Živila), glavni sodnik Turk (Maribor), gledalcev 600. Kranj, 19. marca - Naklanska Živila že 12 kol v letošnjem državnem nogometnem prvenstvu niso zmagala. Zato še naprej ostajajo na predzadnjem mestu z vedno manjšimi možnostmi za uvrstitev v kvalifikacije za obstanek v prvi ligi. Na zadnji tekmi z Ljubljančani so zgubili nesrečno in tudi po svoji krivdi. Mitev je zastreljal enajstmetrovko, Marušič je zadel vratnico, gostje so žogo enkrat z golove črte zbili v kot, razen tega pa glavni sodnik ni piskal še dveh najstrožjih kazni. Gostje, ki v Kranju niso pokazali tistega, kar bi od njih glede na visoko uvrstitev pričakovali, so prišli do zadetka nepričakovano in enostavno. Sporar je streljal prosti strel, nevarni Vončina pa je žogo usmeril v mrežo naklanskega vratarja Laliča, ki je bil med najboljšimi v moštvu Živil, čeprav tokrat nihče ni igral slabo. Pod vodstvom novega trenerja Lazareviča je bila to ena boljših predstav Naklancev v Kranju. Dobro ie po dolgem časi igral Grašič, odličen pa je bil vratar Lalič, ki je rešil najmanj dva zanesljiva zadetka. V Kranju se je tokrat ponovno potrdila zgodba, da tisti, ki zapravi priložnosti, ponavadi potegne krajši konec. Reševanje Živil se nadaljuje. Mogoče bo v nedeljo v Vevčah več sreče. Zmaga ali vsaj točka bi bila spodbuda. • J.Košnjek jnmminn moji ronrrfl Mladinci Živil imajo za razliko od članov več uspeha. So pokalni zmagovalci Gorenjske, v drugi mladinski ligi pa se borijo z Železničarjem Oscarjem za zmago v ligi. V soboto so igrali v nadaljevanju lige z Biljami neodločeno 1 : 1. Na sliki naklansko moštvo s trenerjem Borisom Valantom, Id je nasledil Janeza Zupančiča, ki sedaj trenira mladince Olimpije, in tehničnim vodjem Iztokom Žbogarjem. - Slika G. Šinik Druga nogometna liga FILC ZMAGAL V G0STEH Mengeški nogometaši so igrali v Veržeju z Beltransom in zmagali z 2 :1. Tekma ie bila slaba, prav tako sojenje, Mengšani pa so bili boljši. Gola za Filc sta dosegla Testen V 40. in Hajdinjak v 81. minuti. ŠE EN USPEŠEN KONEC TEDNA Nogometni klub Triglav Creina je bil uspešen tudi v drugem krogu nastopov v državnih ligah. Pravzaprav je na treh gostovanjih izgubil le točko. V tretji nogometni ligi so člani gostovali pri Radomljah in zmagali z 2:0. Lepa zmaga je presenetila številne privržence nogometa. Glede na slabše rezultate v pripravljalnem obdobju, si moštvo zagotovo ni obetalo dveh uvodnih zmag na težkih gostovanjih. Igrali so: Markun, Zdešar, Vučetovič, Krupič, Atlija, Čeferin, Kočevar, Karapetrovič, Tasič, Durakovič, Egart. Mladi igralci so gostovali pri Publikumu. Mladinci so po slabi igri v finalnem srečanju za gorenjski pokal proti vrstnikom Živil iz Naklega, tokrat zaigrali kot znajo in zmagali z 2:1. Kadeti so iztržili točko, rezultat je bil neodločen 0:0. • Iztok Golob Končano je gorenjsko prvenstvo v malem nogometu PRVAK JE SPORT FIT Kranj, 17. marca - Prejšnji teden .se je končalo tekmovanje v gorenjski malonogometni ligi. Malce nepričakovano, vendar zasluženo je zmagala ekipa Sport Fit-a iz Železnikov, ki je v fmalnem srečanju ugnala favorizirano moštvo Marmor Stripv po kazenskih strelih z rezultatom 7:6. V tekmi za tretje mesto so igralci CABJ P. Grašič premagali moštvo Alfa z rezultatom 10:2. Sledijo: Pik Klub, Lene kosti in Tango. Prvaki lige so se že uvrstili v državno ligo v malem nogometu, ki se začne septembra, igralci Marmor Stripva pa si bodo udeležbo v njej skušali zagotoviti v kvalifikacijah. Iz komisije za mali nogomet pri MNZG pa tudi sporočajo, da se klubi že lahko prijavijo za nastopanje v gorenjski ligi v novi sezoni. Informacije dobite po telefonu 633-233. • V.S. ITUETIKfl imrn SKUPŠČINA ATLETSKEGA KLUBA TRIGLAV Kranj - Člani atletskega kluba Triglav iz Kranja se bodo v četrtek ob 18. uri zbrali v sejni dvorani občine Kranj na programsko volilni skupščini. Na njej bodo obravnavali poročilo o delu kluba v minulem letu in načrt letošnjih dejavnosti, razrešili stare in izvolili nove organe kluba ter podelili priznanja in nagrade najboljšim atletinjam in atletom. • C. Z. BLEJKE ZOPET USPEŠNO Odbojkarice Klima Commerce Bleda so z zmago v Novem mestu dokazale, da je bil poraz v Celju pred enim tednom le njihov slab dan. Pred povratnimi tekmami v PLAY-OFFU tako, skupaj s Palomo Branik, ostajajo še vedno glavne kandidatke za osvojitev naslova državnih prvakinj. Slabše gre odbojkarjem Minolte Bled in FI Proma, saj po porazih prav oni ostajajo na zadnjih dveh mestih, ki vodita v 1B. DOL. Odbojkarice ŠOU Triglava so se z zmago nad Prevaljami odlepile z zadnjega mesta. PLAV-OFF ženske: TPV Novo mesto : Klima Commerce Bled 1:3 (-8, 10, -7, -5), Paloma Branik : Celje 3:0. Vrstni red: Paloma Branik in Klima Commerce Bled 4, TPV Novo mesto in Celje 2 točki, za 1A. DOL moški: Topolšica : Minolta Bled 3:0 (10, 7, 7), FI Prom : Ljutomer 0:3 (-11, -6, -13), Kamnik : Pionir 0:3. Vrstni red: Ljutomer in Pionir 6, Topolšica 4, Kamnik 2, FI Prom in Minolta Bled 0 točk. za - 1A. DOL ženske: LIK Tilia : Krim 3:2, Cimos : Zg. Savinjska 3:0, HIT Casino : ŠOU 3:0. Vrstni red: Clios 6, Zg. Savinjska in HIT Casino 4, LIK Tilia in ŠOU 2, Krim 0 točk. PLAY-OUT moški: Granit Preskrba : SIP Šempeter 3:0, Fužinar : Olimpija 2 Brezovica 3:1. Vrstni red: Fužinar 12, Olimpija 2 Brezovica 8, Granit Preskrba 4, SIP Šempeter 0 točk. PLAY OUT ženske: ŠOU Triglav : Prevalje 3:0 (6,12 11), ŠD Tabor : Mislinja 2:3. Vrstni red: Mislinja 12, ŠD Tabor 8, ŠOU Triglav in Prevalje 2 točki. V 2. DOL so odbojkarji Termo Lubnika presenetili vodilno Izolo, pa tudi odbojkarice FI Proma se domov vračajo z novima točkama. Rezultati 2. DOL - moški: Termo Lubink : Simonov zaliv Izola 3:0 (9, 13, 8), Maribor Intes : B. I. K. Turbina 1:3, Črnuče : Mislinja 3:0, Salonit II: PAN Kovinar 1:3, Mežica : Pionir 2 Žužemberk 2:3, Braslovče Maher : Claudia Shop Beltinci 0:3. Vrstni red: Simonov zaliv Izola in Črnuče 36, B. I. K. Turbina 34, PAN Kovinar 30, Termo Lubnik 28... Rezultati - ženske: Črna : FI Prom 0:3 (-5, -6, -13), Žibrat Ljutomer : Ruše 3:0, Solkan : Paloma Branik Hobby 3:0, Sobota : Ptuj 3:1, Mežica : Šentvid 0:3, Rogoza : Kajuh Šoštanj 3:1. Vrstni red: Žibart Ljutomer 40, Sobota 34, Kajuh Šoštanj in Šentvid 28, Rogoza 22, Paloma Branik Hobby in FI Piom 20, Ptuj 18, Solkan in Ruše 14, Mežica 10, Črna 4 točke. Rezultati 3. DOL zahod - moški: Bovec : Prvačina 0:3, Bohinj : FI Prom II 3:0, Kamnik II: PAN Kovinar II 3:0, Triglav : PLamen 3:0, Branik Sedex : Portorož 0:3. Vrstni red: Portorož 40, Prvačina 38, Triglav 36, Kamnik II26, Plamen 20, Branik Sedex 18, FI Prom II in Bohinj 16, Bled II 14, Bovec 10, Mokronog in PAN Kovinar II 6 točk. Rezultati 3. DOL zahod - Ženske: Lango Šenčur : TPV Novo mesto II 3:0, LIK Tilia II: Julči Vital II 3:2, Bohinj : Cimos II 0:3, HIT Casino II : Mehanizmi Kropa 3:0, Bled II: Šentvid II 3:0, ŠD Tabor II: Piran 0:3. Vrstni red: Cimos II 36, Piran in HIT Casino II 34, Bled II 32, Lango Šenčur 28, Bohinj 24, Julči Vital II 14, Mehanizmi Kropa 12, Šentvid II, ŠD Tabor II in LIK Tilia II 10, TPV Novo mesto II 6 točk. Že danes, v torek, je na sporedu gorenjski derbi, v OŠ Bled se bosta ob 19. uri pomerila Minolta Bled in FI Prom, v isti telovadnici ob 18.45 se bodo odbojkarice Klima Commerce Bleda poskušale maščevati Celjankam za poraz v prvi tekmi, odbojkarice ŠOU Triglava pa se bodo isti dna ob 71.30 v ŠD Planina pomerile s ŠD Tabor. • B. Maček Marko Brumen, trener odbojkarjev Minolte Bleda Z JERAL0 TUDI DO ZMAG "Moram reči, da imamo trenutno v ekipi kar nekaj težav. Ključni igralec nam je zaradi službenih obveznosti manjkal deset dni, drugi ključni igralec, Damjan Marinko, ima vročino že štirinajst dni in igra bolan že tri tekme, kot kaže pa nas je zapustil naš podajalec Sašo Veskovič, kar pomeni, da bomo izjemno težko zakrpali vse "luknje". Računam, da bo ekipa tekme do konca igrala 120-odstotno motivirano in le v tem primeru imamo realne možnosti za uvrstitev v najvišjo ligo. Če pa računam, da smo v prvem delu prvenstva izgubili prve štiri tekme, vse ostale pa nato zmagali, upam, da bo tudi tokrat nadaljevanje boljše od začetka. Seveda bo pomembna okrepitev za nas Aleš Jerala, ki je vrhunski kreator igre in bo po končani avstrijski ligi zaigral za naš klub, morda že danes," pravi trener ekipe Minolte Marko Brumen. V.S. ZLATO JIH JE ŽE ČAKALO Maribor, 18. marca - V soboto se je končalo državno prvenstvo v 1. slovenski kegljaški ligi za moške. Kegljava kranjskega Triglava so gostovali v Mariboru pri tamkajšnji ekipi Konstruktorja. Dvoboj dveh vrhunskih ekip z vrba prvenstvene lestvice pa ni bil pravi derbi. Saj je imel Triglav kar pet točk prednosti pred domačini. Srečanje je bilo torej bolj prestižnega značaja. Štajerci so zbrali vse moči. Gorenjcem s0 se oddolžili za katastrofalen poraz v jesenskem delu prvenstva, a dosegli le "Pirovo zmago". Na koncu je bil rezultat 6:2 (5379:5263). Po koncu srečanja pa je bilo veselje vseeno v kranjskeni taboru. Novi državni prvaki v postavi, Boris Urbane, Vane Oman, Marko Oman, Albin Juvančič, Milan Beber, Boštjan MiheOč, Zdravko Štrukelj, Vinko Simnovec ter trener Franc Belcrjan, so vsi presrečni sprejemali čestitke in zlate medalje, ki jim jih je izročil predsednik KZS Avgust Likovnik. V krajšem nagovoru je poudaril, da je po treh zaporednih naslovih Konstruktorja, Gorenjcem s trdim delom končno uspelo povrniti vodilno mesto v slovenskem kegljanju. 21aželel jim je tudi veliko uspeha na svetovni sceni. Kegljavcerfl Konstruktorja je predal srebrna odličja. Prvenstvo je torej končano. Iz lige je izpadel Žalec. Usodo si je zapečatil s porazom doma proti Liv Proteusu, ki je tako osvojil odlično tretje mesto. Kegljaška sezona pa se nadaljuje s turnirji, Alpsko ligo in državnimi prvenstvi za pare in posameznike. • V. O. VISOK PORAZ TRIGLAVANK KONSTRUKTOR - TRIGLAV 8:0 (2423:2329) Kegljavke kranjskega Triglava so v zadnjem krogu državneg prvenstva gostovale v Mariboru in doživele visok poraz. Nikako niso uspele ogroziti razigranih domačink, čeprav so se na trenut* srčno borile. Morda je na njihovo slabšo igro vplivalo tudi nov mariborsko kegljišče. Edini, ki sta presegli rezultat 400 kegljev p" Kranjčankah, sta bili Jeralova in Nepužlanova, to pa je vseka*0 premalo, da bi v štajerski prestolnici iztržile ugodnejši izid. Trig'? Fleischman 367, Nepužlan 410, Zaje 391, Jerala 405, Cof 367 * Virant 389. • Jože Marinček JESENICE IN LOG STEINEL USPEŠNO Kranj, 18. marca - Z 18. krogom so končali tekmovanje tu*jj igralci v medregijski kegljaški ligi. Gorenjsko sta v sezoni 199 | v tem rangu tekmovanja zastopali moštvi Jesenic in Log Steine iz Stražišča. Po končanem tekmovanju sta ekipi pristali na drugoj; in tretjem mestu, takoj za zmagovalno ekipo Kamnika, predstavlja lep uspeh gorenjskega kegljanja. ,a V zadnjem krogu sta oba gorenjska ligaša zlahka premaga svoje nasprotnike. fl\ Rezultati: LOG STEINEL : RIBNICA 7:1 (5046:477*'! GROSUPLJE : JESENICE 1:7 (4793:5010). Najboljši posarni^ rezultat je v Kranju dosegel igralec LOG STEINELA Vin* Cvirn, ki je podrl 892 kegljev. • M. Šilar W(fTERPOLO ZMAGI ZA TRIGLAV IN KRANJ * Kranj, 18. marca - Vaterpolisti so konec tedna odigrali osmi k^jj; državnega prvenstva. Obe kranjski ekipi sta pričakovano znia|^ Ekipa Triglava je že v petek premagala Okolje z rezultatom (6:3, 6:4, 9:0, 5:2), Kranj 90 pa je še višje ugnal celjski Neptun (7:0, 5:1,7:0, 6:0). Najbolj zanimivo je bilo tokrat v Mariboru, *L so gostovali lanski prvaki, Micom Koper in premagali don1 ^ ekipo Probanke Leasing Maribor z rezultatom 6:8. Na lestv>c^j, vednop vodi Triglav s 16 točkami, Kranj 90 pa je četrti z 8 točka^ TRIGLAVU ŠE ČETRTI NASLOV Maribor, 19. marca - Zimski bazen Pristan v Mariboru J? ^ nn/sa>H^»m ^Mfflffl^^tefi&%fy^/^/"T'T'TTTT~F1 "1—1 tm' 8osU' vaterpoliste do 15 let, ki so se med seboj pomen [nJ^PKEl W&&m&^^^^SjLi^^LUA.LlA.....J naslov pokalnega zmagovalca Slovenije do 15 let. Med se* . ekipami (Triglav I, Triglav II, Probanka Leasing MaLiadi Ljubljana, Kamnik in Micom Koper) so največ pokazali ni v vaterpolisti Triglava I, ki so premagali vse in osvojili n ^ pokalnega zmagovalca Slovenije za leto 1995. Tako so v leto S b letu mladi vaterpolisti Triglava osvojili naslove v vse^1hValit' starostnih kategorijah, kar je uspeh, s katerim se ne more PoIlfetj« kdorkoli. Drugo mesto so osvojili mladi Micom Kopra, \p mesto je osvojila druga ekipa Triglava, četrti so bili ^f°^apf6l Leasing Maribor, peti Ljubljana, ki se bodo od sedaj 0 imenovali Tivoli in šesti Kamnik. Trenerji so izbralj ^ najboljšega igralca in vratarja. Za najboljši igralec je biIJH Gantar iz ekipe Triglav I, najboljši vratar pa njegov kolega Vreček. • J. Marincek NASI NA SVETOVNO PRVENSTVO Kranj, 20. marca - Včeraj se je v Sofiji začelo svetovno prvenstvo skupine C, na katerem nastopa tudi naša reprezentanca. V skupini osmih ekip imajo naši najtežjo predtekmovalno skupino, saj nastopajo skupaj z Belorusi in Estonci. Le zmagovalci posameznih skupin pa se bodo uvrstili v finalno skupino, kjer se bo odločalo o novem članu skupine B. Naši najprej igrajo z Belorusi, nato pa z Estonci. Na Bledu pa poteka svetovni pokal za hokejske veterane. Danes bodo tekme od 7.30 do 21. ure, finalna srečanja pa bodo jutri od 8. do 16.30 ure, ko bo slavnostni zaključek tekmovanja. V.S. ALF ZMAGOVALEC TR1M LIGE Končana je letošnja, že četrta, hokejska trimska liga Kranja. Nastopilo je deset ekip, ki so se med seboj pomerile po dvokrožnem ligaškem sistemu. Letos je v desetin ekipah igralo kar 230 igralcev. Najbolj zanimivo je bilo prav zadnje srečanje, ki je sicer odločalo o drugem mestu med Jezerjani in Jelenom. V dvorano je prišlo skoraj 400 gledalcev, ki so videli zanimiv obračun in zmago Jelena. Število ekip dokazuje, da se je liga prijela tako pri igralcih kot tudi gledalcih, saj je bilo na nekaterih tekmah več ljudi kot na tekmah Triglava proti Mariboru in Slaviji. Dokaz več, da je hokej na gorenjskem koncu priljubljen. Prihodnje leto se obetajo tudi spremembe v sami organizaciji lige, vodstvo pa upa, da se bo liga lahko začela že septembra in to v Kranju. Končna lestvica: 1. Alf 31 točk, 2. Jelen 27, 3. Jezersko Proloco 25, 4. Okrepčevalnica Anže 25, 5. Pizzerija Oliva 21, 6. Pečarstvo Tome 12, 7. Tržič 11,8. Mizarstvo Mrak 10, 9. Pizzerija Botana 9, 10. Preska Medvode 8 točk. Najboljši strelci: 1. Bernard Klemene (Alf) 35 golov, 2 Egon Parte (Jez; Prol.) 31, 3. Matija Strniša (ALF) 27, 4. Sašo Gruškovnjak (Ok. Anže) 23, 5. Borut Dežman (Pizz. Oliva) 2. Fair play: 1. Jezersko Proloco, 2. Pečarstvo Tome, 3. Pizzerija Oliva. • Martin Dolanc JRKfl JUTRI VENDARLE ZMAGA ZA TRIGLAV; - Košarka^ Kranj, Škofja Loka, Radovljica, 20. marca - koso. --^f košarkarice so konec tedna igrali v vseh ligah. V boju ^foio? je ekipa Triglava gostovala v Postojni in izgubila z rezu 94:69 (41:39). Kranjčani so v hudi krizi, morda pa jim ^rtf*? nadaljevanje prvenstva prinesla jutrišnja zmaga, ko v *eia0 dvorani na Planini gostijo ekipo Litostroja. Tekma se bo za 20. uri. yA V moški SKL za obstanek v A2 ligi je ekipa LoK» gyp gostovala v Velenju pri Elektri in izgubila z rezultaton1 (38:29). Ločani so še vedno na drugem mestu s točko zaoS* aJii " Smelt Olimpijo mladi, v četrtek ob 20.30 uri pa v dvoi Podnu gostijo ekipo Cometa. oadov'j!? V šestem kolu končnice B SKL je ekipa Didakte v_^a/4o:V\ gostila ekipo Bistrice in zmagala z rezultatom 83:7 manj ^ Radovljičani tako ostajajo na tretjem mestu le z zmago rn ekipa Celja. ^fj' V slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Odeje Ma fjjrij«..„ boju za tretje mesto doma premagala ekipo Mibe* j6rb») rezultatom 82:76 (42:34). Že danes ob 20.30 uri Ločanke v a Wc tedna začenjajo pomladanska ligaška tekmovanja rokometašice v II. ligi, tretjeligaši, kadeti in deklice ROKOMETAŠICE LOKASTARA ŠTARTAJO NA PRVO IIGO Jred koncem letošnjih ligaških tekmovanj imata možnost uvrstitve v prvo ligo oba loška nigoligaša, Šešir med moškimi in Lokastar med ženskami - Za dekleta pomembna že sobotna ^krria z ekipo Polja 'Rre .*"lta' 2u- marca - Če bo Ločane spremljalo poleg dobre I* "> zelje po napredovanju spomladi spremljalo še nekaj sreče, ^ 0 imeli jeseni kar dva prvoligaša. Rokometašice Lokastara se lHn 2.avedaJ0» da pot do elitne lige spomladi ne bo lahka, toda ^^»jihova želja po napredovanju ni nič manjša. P}0 skupaj šele drugo leto, {! °'lo treba jeseni veliko J^inga pOSvetiti uigravanju, „endar sem bil z ekipo kar 0voljen, saj smo po prvem dnu bgaških tekmovanj na /"8em mestu z dvema točk-^a zaostanka. Žal smo imeli Qp Poškodovani igralki, Smiljo in c ^ 5e sedaJ ni Cisto zdrava> 'Ev0 Penko, ki je bila na jjr^ilni tekmi bolna. Za nas e. Pomembna že prva tekma z dol?° PolJa' vendar Pa smo Int)ro pripravljeni in računata' da °i morali dobro zaigrati J v končnici, ki bo nato gT'ocilna za uvrstitev v prvoli-pko konkurenco, " pravi tren-v [pkometašit Lokastara Stane rok Cina mlade škofjeloške . Kometašice si prve lige želi- KlliKVendar P3 Je Slavni cilJ »"Da, da vzgoji dobre igralke, Jprav šele čez leto ali več: "Če PHdemo v prvo ligo ne bomo C°carani. Mlade igralke vsako L-0dozorevajo in okostje ekipe Ostalo enako. Če pa nam uspe zaigrati v prvoligaški konkurenci, pa bodo v ekipi gotovo potrebne okrepitve. K nam je že prišla Renata Mrak iz ekipe Za dekleti še fantje - Potem ko so rokometašice OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke osvojile naslov gorejskih prvakinj za starejše deklic (v finalu so z 10:2 premagale OŠ France Prešeren), so naslov gorenjskih prvakov prejšnji teden osvojili še fantje OŠ Ivana Groharja, ki so v finalu premagali ekipo OŠ Peter Kavčič, prav tako iz Škofje Loke. Obe najboljši ekipi v dekliški in fantovski konkurenci bosta nastopili v republiškem četrtfinalu v začetku aprila. Save, morda se bo vrnila še katera nekdanjih škofjeloških IR ZDAJ DRUGI ij^bi srečanje v prvi ženski rokometni ligi ni bilo odigrano, H n l,,.,ast°Pa Olimpije v evropskem pokalu. Na drugih igriščih jjPI bilo presenečenj, ftem naJD0U tesno je bilo v Ribnici, kjer so Kočevke tesno \\11 agale Velenje. Kranjčanke so jo tokrat dobro odnesle v C0vŠČ>rii, saj so izgubile samo z devetimi goli razlike. Tudi na h i1C' n' Prišlo do sprememb. Še naprej vodi Krim Electa, Kranj ie zadnji. tokot0 paJe Prišl° do spremembe na drugem mestu v drugi moški 8rCetni Po porazu v četrfinalu pokala s Šeširjem, so sedaj Pren, ^e'jski gradbinci naredili še eno uslugo Ločanom, saj so finai.a8ali Delmar, in jih pripeljali na drugo mesto, kar pomeni do lc|ne Po, iih l Po, Iro ty J Vq Po *! i l Pot i /en o6 k "1 K ti % k Ki i, o«, ?« J V le ca ve oe 'pjevanje s 26. strani! lfiratnih slovenskih politikov s škofom na čelu je y°ral slovenski narod presta-' toliko gorja! Zaradi te wote je bilo ob življenje g. 25.000 pretežno mladih tfakaj del slovenske poli-*e Z verskimi poglavarji e« še vedno vztraja, da £° bili partizani komunisti, je bil poglavitni cilj £8Q boja le revolucija? povejte vsi, ki še trmasto ffijMe v zmotah, ali in z?*0 boste praznovali oblet-?c° veličastne zmage, ki jo ? Praznoval ves svet? Slišim, q s škofovo črno mašo v carjevem domu! t f^o so Italijani zasedli pijano leta 1941, je tedan-n ft0f Rozman opravil WvSe slavnostno mašo v £nici in s slovesnim Te i*1*"1 laudamus zapel zahva- '0 tn J-L • f - -f----- dobro izpeljano okupala Ljubljane in dela finije. K črni maši se pa 'Voda Te deum. • Rado ^onjšek - Cankar fwga plastionska ln občina Bohinj gledališče Bohinjska Bis-Ča Je H. marca letošnjega . a. Predstavilo krstno upri-iiTju V dramskega dela avtor-<>J^iha Remca z naslovom *UGA PLASTIONSKA". s\>ix0r Miha Remec se je v ^tenih sedemdesetih letih t^etno moral oprijeti \ffitvene fantastike, da je «o prikazal tedanje raz-Pod' k* Pa so neverjetno jift razmeram v sedan- ^e'° Mihe Remca prika-PoL oblastnikov, ki s ttoi ^° informacij in kon' P s 'e, teh informacij vladajo i fl** podložnikom. { vQ|e0'reono je izreči vse poh- i PosPLVtorJu in ustvarjalcem, nitieJ Gliser ju Darku Cud-Pren Vsem igralcem dramske ftstavitve. inta ta dramska upri- opraviti z ooiino %aVse°ino tega dela name-Zur!*1 °dgovoriti ge. Stanki l$n! ki je v imenu ZLSD, ? SNS v Gorenjskem %m 7ne> 17• marca objavila MVr z naslovom "TE-&0j£xV hovi OBČINI STjgfNj - ŠE DRUGA bfisdaf Ždenle d0g°d~ }hin- občinskega sveta -e J' ln ugotavlja, da so % ^nke..zLSD, LDS in Pddene !}ičkolikokrat" na- ki P^nic in dopisnice dop°A0,nentirali °men-Naj se avtorica ob/ člankov, ki so bili \n fc,v DELU, GLASU 7mE^IKU kot npr.: *Y, SVOJI DNEVNI S* fir!{?AN> ZAVLEČE- &*£K?!njska- seja, $0r»UB WED °BČI- ^OstaI BlLA KMALU V&TAVŽIENA FRED 't ZAPLETI V DO- **«'u£EHTFLORJANS- n^i °z: občani naj se kar 4q in Pr]ča)°> kdo tu napa-H*ovarja° naPade le X>sa°ti^a pa si Privošči Pomn"eresnice> ki se daJ° °^skih° magnetograma h Vanku 5e} tudi Preveriti. ^Prejet n?Vaja> da Je za dal a,kte kriva "desni-^tino SJ akoru pisno obvestili v 15 dneh po opravljenih Ugovorih. UR6KA (več kot pleana šolaj V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, In na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce 064/41-581 Trgovina SINKOPA v Žirovnici 59, vam nudi ugodno: TV Gorenje, VOYADER 51 48150 SIT, VOYAGER 55 60291 SIT. ARTLINE 63 86885 SIT, ARTLINE 70 93590 SIT. Možno tudi obročno odplačevanje na 6 obrokov. «802-274 aH 801-211, int. 21 632? Prodam COMMODORE 64 in novo termoakumulacijsko PEČ, ugodno. ta 681-214_6548 PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. ©632-595 6378 Prodam zamrzovalno SKRINJO 2101 in HLADILNIK. «718-144 6480 Prodam HOBLE PONK. «77-806 Prodam CIRKULAR. 15. uri r64-064, po 6636 Gostilna "Pri Jožovcu" v Begunjah VSAK PETEK GLASBA ^ z ansamblom ISKRA ure dalje Tel.: 733-402 OGLASI P 223-444 **ISCOTEKA PIZZA DELOVMI ČAS: VSAK DAM OD 8" - 22c NEDELJA OD 1 100 - 22° APARATI STROJI Prodam popolnoma nov AVTORA-DIO GELHARD GXR 252 RR «721- 739 6698 VALJ za valjanje njiv, transportni trak, avtomatsko tehtnico, prekucnik zabojev, TARUP - stroj za uničevanje krompirjeve cime. KOZINA d.o.o., «328-238 6669 Prodam kuppersbusch in električni štedilnik, ohranjena. «51-672 esss Ugodno prodam novo traktorsko KOSILNICO Briten 165. «738-018 Ugodno prodam rabljeno ETAŽNO PEC. « 061/627-034_6669 Prodam VARILNI APARAT ter polno steklenico za kisik, ugodno. « 738- 907_6674 Prodam nov ELEKTRIČNI BOJLER, 80 literski. za 10.000 SIT. O 41-807 Prodam POMIVALNI STROJ, sesalec in hladilnik. «217-330 6564 Prodam ELEKTRIČNI PISALNI STROJ Olvmpia. «48-225 6579 Prodam TRAKTOR ZETOR 52 45 s prednjim nakladačem ter viličar die-sel 3,2 tone. «695-070 6595 Poceni prodam obnovljen KUHINJSKI HLADILNIK. Partizanska 49, Šenčur 6696 Prodam 386 SLIM LINE Philips. « 45-301 od 9. do 14. ure 8619 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s koso, skoraj nerabljeno, prodam. « 51-565 popoldne_bmi Prodam novo PEČ za centralno na trda goriva. « 326-270_6665 Prodam SONČNA KOLEKTORJA. bojler 200 I, avtoradio in star TV. « 801-554_»Mi Prodam AVTORADIO, Eaullavser, zvočnike 2 x 150 W. za 550 DEM. « 47-178_ 6682 Prodam brezhiben ŠIVALNI STROJ Super Slavlca. « 77-454 popoldne Prodam MOBITEL Benefon Forte. Lah. Ravne 16, Đ 53-020 6667 POSLOVNI PROSTORI IN STANOVANJA V TRŽIČU UGODNE CENE! CRADBINEC KRANJ TEL: 064 2I6-56I JESENICE obja vlja RAZPIS \2$^l££* ZA ODDAJO fei obLpcrostorov-Kl sov Ta JESENfCE, V PRI- S^ARjOTE NA JESENICAH, C&0RMAnw^B Z* P'SARNE V ^NTr^ATIVNEM POSLOVNEM &^enjKVni5rostori * Pisarne-S ^ Podjetnikom, I >speXm- z-a lzvaianJe razv°i-l ^DNjUAVNEGA RAZPISA SO l Srnalt ^'SARNE: 3 Sna št ;avizmeri 14,34 m2; LlsarnaS'o/Vlzmeri10-54 m2: I8ip0raba ^-a,v i2meri 10-39 m2 5"piarn2); Spreiernriice, v izmeri KSrnaš'?}v,2meri20-90 m2= ^p0sarne7ni •' v ,zmeri 14-38 m2. s,aba skS p,sarni sodi tudi sou- EL; J Vštetak osnovni najem- o!na v^sK naiemnine je izračunan in du 8 Pravilnikom o ^nine " merilin za določitev *■ Poslovne stavbe, po- slovne prostore in garaže, ki so v lasti Občine Jesenice (Ur. list RS, št. 4/ 94). III. IZKLICNA NAJEMNINA ZA POSAMEZNO PISARNO JE: Št. 1 34.789,00 SIT, št. 1/a 46.776,35 SIT, št. 2 44.088,00 SIT, št. 2/a 43.829,00 SIT, št. 3 46.259,00 SIT, št. 3/a 35.022,00 SIT. IV. Ob enakih pogojih ponudnikov -interesentov glede višine najemnine, ima prednost ponudnik: ki ima registrirano dejavnost v občini Jesenice, nosilec novih perspektivnih storitev in drugih dejavnosti, začetniki, ki nimajo poslovnega prostora, ki povečujejo število zaposelnih. V. Interesenti - ponudniki za najem pisarn morajo poslati svojo vlogo pisno, v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa na naslov: Občina Jesenice, Jesenice, Titova 78, služba za stanovanjske zadeve. VI. Interesenti - ponudniki, ki bodo v razpisnem roku poslali svojo vlogo za najem pisarne, morajo poleg vloge priložiti tudi dokazila o tem, kakšno dejavnost bodo ali že opravljajo. O izbiri bodo interesenti - ponudniki obveščeni najkasneje v roku 15 dni od sprejete odločitve. NAJEMNA RAZMERJA SE BODO Z IZBRANIMI PONUDNIKI PRAVILOMA SKLEPALA ZA DOLOČEN ČAS. Zupan: Dr. Božidar Brudar, dipl. ing. GLASBILA Prodam diatonično HARMONIKO BE S AS Melodija. «241-623 6548 EMO 1ETERNK £Po40ć/a za trie ca*£ f IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko. Dipl.ing.fizike, «311-673 esoe Uspešno instruiram kemijo in matematiko. «332-614 6556 Iščem inštruktorja za nemščino za 6. razred OS. «45-520 6570 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV ! i TRGOVCI • ODKUPUJEm'o ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064-211 -256 TRGOVINA DOM trade d.o.o. ŽABNICA PRAVI NAS10V ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA 0DTEMEU0VD0 STREHE PREVOZI Z RAZKLADANJEM INF.: tal.: 311 -545; 312-266 GR. MATERIAL PARKET, furnirane obloge, opaž. ladijski pod, okna, vrata, strešna okna, podstrešne stopnice, keramične In granitogrez ploščice, vam nudi LEKERO, « 43-345 ali 224-620 6423 Prodam suhe smrekove DESKE 2,5 cm colarlce. Krakovska 6, Voglje 6512 Prodam rabljeno strešno OPEKO vrste Spičak. Jama 4, Mavčiče. 6538 Smrekova masivna VRATA, 2 tabli, 20 % ceneje. « 731-250 6M7 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 47-534 2 NAJVIŠJE ODKUPNE CENE CELULOZNEGA LESA NA GORENJSKEM! Takojšnje plačilo! «66-933, Gregor od 19-21. ure 420« Odkupujemo vseh vrst hlodovine, celulozni les, smreke, jelke in bukve ter bukova in kostanjeva drva. «620-749 in 621-849, dopoldan4896 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo! «621-779, po 15. Uli 6484 Odkupijemo stoječi LES-Jelovica, Pokljuka, Mežaklja - preplačilo. «714-736 8661 Kabino za traktor Same 35 lahko poškodovano in nakladalko, manjšo, kupim. «061/817-403_ssm Kupim GARSONJERO ali 1 sobno stanovanje v Kranju, z možnostjo vgisa v zemljiško knjigo. « 327-677 Kupim starinsko pohištvo in druge starine. O 45-655 6623 LOKALI V škofji Loki oddam 300 m2 Erostorov primernih za delavnico, ihko tudi po delih. «622-180 6340 Manjši gostinski lokal 120 m2 z gostinskim vrtom v obratovanju oddam v najem. Šifra: KRANJ TAKOJ 6616 _ Oddam poslovno stanovanjski objekt v Šenčurju. «41-384 6654 PONUDBA TEDNA: prodamo 2 lokala po 35 m2 v Domžalah. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7, « 221-353_6688 PONUDBA TEDNA: v Mengšu pro-damo trgovski lokal 30 m2 v centru mesta. K3 KERN Kranj, d.o.o., Ko-menskega 7, « 221-353 6689 PONUDBA TEDNA: v Kranju nudimo najem 30 m2 trgovskega lokala s trimesečnim predplačilom. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, « 221-353 6690 Na dobri lokaciji v okolici RADOVLJICE oddamo galanterijsko trgovino 8 širokim asortimanom, 76 m2. APRON, « 331-292, 331-366 6697 V RADOVLJICI v centru oddamo novo neopremljeno pisarno s CK, 15 m2 in v KRANJU pri sodišču, tri pisarne 57 m2 s CK in tel. APRON, « 331-292 6698 V ŠENČURJU na dobri lokaciji oddamo poslovno stavbo (klet, priti, nad. ), skupno 180 m2. APRON, « 331-292, 331-366 6699 KOLESA Prodam otr. gorsko KOLO in PONY. «633-742_6497 Prodam nove MOTORJE APN 6 S. po ugodni ceni. «64-378_6519 HONDA 125 CROSS, letnik 1990. odlično ohranjena, cena 2500 DEM. «633-725 8580 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTUM SISTEMI z montažo 890 DEM UOŽNOS7rUČUOD2D012ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRf.DE, d.o.o., Poženik 10, CERKLJE Prodam OTROŠKO KOLO Ponv, modre barve. O 64-266 6652 Prodam žensko GORSKO KOLO, staro 1 leto. O 47-331 6670 OBVESTILA Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI v Italijo Portogruaro. «49-442 5485 Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko, sobota. 0 49-442 5853 OGS SERVIS imamo novo telefonsko številko, 331-450. Se priporoča-mo! Hvala_8638 Po kurilni sezoni priporočamo čiščenje gorilcev in meritve. O 327-319 6658_ MODNI BUTIK - Labore, šivanje po naročilu, UGODNO. Odprto, pon, tor, sr, od 9. do 15. ure, čet, petek od 15. do 19. ure eees Večjo količino kvalitetnega balirane-ga SENA po zelo ugodni ceni. Kraj Nova Sela ob glavni cesti Kočevje Petrina. «061/802-222, popoldan 6510__ Prodam SENO. Stanonik Stanko. Volaka 2, «681-350 6sn Prodam SENO. «422-740 6513 Prodam KVALITETNO SENO. «736-452 6528 Prodam SENO in otavo. «733-038 8552 Prodam SENO za 9 SIT/kg. Šetina Marjeta, Svetinova 22, Jesenice 6599 Ugodno prodam seno in otavo. «733-756 6601 Ugodno prodam semenski KROMPIR in 280 kg težko SVINJO. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. ©714-376 6611 Prodam krmilni KROMPIR, Mol, Voglje - Na vasi 2, Šenčur. 6612 Prodam cca 2000 kg kvalitetnega SENA. « 061/627-705 eeso Naklo, Glavna C.24 (zadružni dom), tel.: 48-111 Delovni čas od 8.00-12.00 in 14.00-19.00 Sobota: od 8.00 do 13.00 ure Panasonic telefaksi za pm poslovneža SERvISZOf^NrUNIMIDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SIOVENUO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprava tel 064 222 668 fax : 064 222 887 LJUBLJANA, te)/'o>t: 061 1S90 232 KRANJ. »el/fax 064 777 160 OBLAČILA Ugodno prodam dolgo belo OBHA-JILNO OBLEKO (Vezenine Bled). «225-715_6133 Prodam svetlo modro obhajilno kratko JAKNO z metuljčkom. «421-282 6541 Ugodno prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO - uvoz, čipka. «225- 411 8871 TRENIRKE* zelo ugodno. Rubin Kokrica, O 225-151 6626 Prodam ohranjeno dekliško OBHA-JILNO OBLEKO. « 217-209 6654 OTR. OPREMA Prodam nov globok voziček in ležalni stolček, poceni. »422-077 6492___ OSTALO Poceni prodam plastične SODE, primerne za hrano, vseh velikosti. «061/841-277 6412 Prodam hidravlični paletni viličar, in ročni voziček (rudel). «47-522 6496 Prodam vrtni okrasni KOZOLEC, dolžine 2,5 m. «46-254 8502 Prodam VRTNO LOPO, streha pločevina, primerna za garažo. «212-191 6518 Prodam nove lesene STATVE 80 cm. «241-623 6558 Prodam hrastove ZABOJE za rože, pravokotne, kvadratne in okrogle, razne velikosti. «326-594 6594 AVTOPREVLEKE zelo ugodno. Ru-bin Kokrica. tt 225-151_8625 Prodam telefonsko številko za 81.000 SIT, tt 212-706_6636 SLIKARSKO STOJALO novo prodamo za 13.000 SIT. Borut, tt 731-250 6648 SLIKARSKO STOJALO, novo prodam za 12.000 SIT. Borut, tt 731- 250 6649 PRIDELKI Prodam SENO. «65-878 BRAZDA Poljšica pri Podnartu 6, tel. 064/730-521 NOVA TEL ŠT. 064/731-615 (OD 22.3.95 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, HRASTOVO, JAVOROVO.IESENOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES POSESTI Prodam 1000 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE z 2000 m2 gozda na Sp. Upnici pri Radovljici. «715-482 sms Kupimo starejše HIŠE potrebne obnove in manjše novejše hiše na Gorenjskem. DOM NEPREMIČNINE, Kranj, Koroška c. 16, «211-106 6229 PRODAMO STAVBNE PARCELE: industrijska cona Kranj, 6400 m2, STRAŽIŠČE 3677 m2, TRSTENIK 2000 m2, SP.GORJE 400 m2, HOTE-MAŽE 5300 m2 za tenis igrišča in brunarico. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, «211-106 6231 MENJAMO: 1/2 dvojčka na sončni PARCELI cca 500 m2 za 2 ss v Kranju z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, «211-106 6244 STAREJŠO HIŠO na parceli 515 m2, v Britofu, prodam. «323-941, zvečer 8370 V Lescah ali okolici najamem parcelo za vrt lahko travnik. «718-165, popoldan 6479 V Zasipu oddam v najem ZELENJAVNI VRT. «77-609, zvečer 8486 1 • Vse za oliedelistvo • orodja • vrtni rioomočki 24.125. marca -10 % in oclične cene, • kot naprimer: kotni brusilec, Q = 125 mm za ATS 330,- neto • Vrtalni strojček z mizo in stojalom, 16 mm z primeiem, 75 mm za ATS 2.165,- neto • Vrtna kosilnica okay z stranskim izmečkom, 48 cm, 4 taktna, 3,5 KS, za ATS 1.575,- neto UNSER £S LAOERHAUB Landwirtschaftliche Genossenschaft Klagenfurt-Rosental A-9170 Ferlach/Borovije Griesgasse 50 tel.: 0043 /4227 /2300 CISTERNE KOVINSKE 1500 L 27.954,00 + 20 % pd CISTERNE KOVINSKE 2500 L 38.406,00 + 20 % pd BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENTR 100 L 17.490,00 + 10 % pd OLJNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 + 20 % pd ČRPALKA GRUNDFOS S HOLANDCI 1' 8.890,00 + 10 % pd EKSPANZIJSKA POSODA 35L 3.296,00 + 20 % pd WC DESKE LESENE HRAST 2.499,00 + 20 % pd ENOR. BATERIJA BELO-ZLATA KOPALNA KAD. 7.700,00 + 10 % pd UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN DRUGO BLAGO ZA INŠTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 Prodam ZEMLJO za rože. Možna dostava. O 681-653 6496 V najem vzamem manjšo KMETIJO za, pridelavo zelenjave. Šifra: NAJEM V najem dajem GARAŽO v Vrečkovi ul. Kranj. ID47-490 s&44 Obdelovalno ZEMLJO v okolici Kranja vzamem v najem. 0328-538 PONUDBA TEDNA: v Seničnem prodamo hišo v 5 gr. fazi in 1.000 m2 sveta, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 9 221-353 6685 PONUDBA TEDNA: v Stražišču pri Kranju prodamo hišo v 3. gr. fazi z 500 m2 zemljiščem, v račun vzamemo tudi stanovanje. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 8686 PONUDBA TEDNA: na Hrušici prodamo novo vrstno hišo z lepim razgledom in parcelo 600 m2. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 8687 PONUDBA TEDNA: v Tržiču prodamo 976 m2 stavbnega zemljišča, K3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7, 0 221-353 6691 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV ORAF1K A NA KKRANU (I 1 JEZIKOV) 2S TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODURJI, KARTICE ZA FILMNET SISTKMI ZA VKČ STRANK VARTUIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK.IOKA, OODKŠIČ 12*5 TT.I. : Oft4/fi3 1-425 PONUDBA TEDNA: v Mavčičah ?rodamo stavbno zemljišče veliko 61 m2, K3 KERN, Kranj d.o.o. Komenskega 7, 0 221-353 6692 PONUDBA TEDNA: 10 km iz Bleda proti Bohinju prodamo ob glavni cesti zazidljivo parcelo 1.800 m2, v račun vzamemo tudi stanovanje. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 8693 Zamenjam GARAŽO v Šorlijevem naselju za garažo na Planini. 0 329- 479 6665 V RATEČAH pri Planici, v mirnem predelu, prodamo zazidljivo parcelo 463 m2, v KRIŽAH 560 m2 in v RIBNEM večjo parcelo. APRON, 0 331-292 6701 RAZNO PRODAM Prodam smrekove late za kozolec ali ponte, ter 2 pujska po 30 kg. Stanonik, Log 9, 065-546 6203 Prodam VLEČNO KLJUKO za Sa-maro in traktorsko škropilnico. 0 45-585 6643 TV - video - AUDIO flO PIOIMCECEJR 111 211*21 II t.'M. SONY JMhb KEF UBL Jama MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 99.990 SIT 2x70 W 126.400 SIT GORENJE 51TTX 48.990 SIT SONY E-180 630 SIT SONY UX-S 290 SIT NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV, HI - FI KOMPONENT IN SURROUNO SISTEMA. ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h DO tO.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva S, Kranj tal.: 222-055 Prodam ŠOLSKO TORBO in rezervne dele za Yugo 55, verige. 0 46-483 6666 Prodam TRAKTORSKE BRANE travnate, 2 elektromotorja 4 KM, šivalni stroj starejši, motorno žago 50 moč, 40 I prešo. Zapuže 2 6695 PONUDBA TEDNA: v Podljubelju prodamo 1.200 m2 zazidljive parcele za 35.000 DEM. K3 KERN -«—-----—-——— KranL5d.o.o.. KOmenskega 7. ■> STAN. OPREMA Pri ŽABNICI prodamo novejšo večjo hišo na zemljišču cca 600 m2 in pri BLEJSKI DOBRAVI dobro vzdrževano manjšo hišo na parceli 1.800 m2. APRON. 0 331-292 6too Prodam dve SEDEŽNI GARNITURI, ena trosed in dvosed (rabljena, druga trosed, dvosed, naslonjač, usnjena, popolnoma nova). 0312-376, zvečer 6521 ZDRAVILIŠČE LAŠKO TRADICIJA - ZDRAVJE - DOBRO POČUTJE Blagodejna toplota zdravilne vode blaži bolečine in omogoča lažje gibanje NUDIMO: Vikend pakete Počitniške in zdravstvene programe Za informacije in rezervacije vam Je voljo tel. številka 063-791-336. Prodam RABLJEN kavč in dva FOTELJA. 0325-073_«22 Prodam kotno sedežno garnituro -umetno usnje. 0325-876 6586 Kupim ŠTEDILNIK 2 + 2. 50 cm in pomivalno korito. 0 861 -868 eeeo ŠPORT Poceni prodam BRAKO PRIKOLI-CO. 0719-516_8507 Prodam JADRNICO s trokoslesom in motorjem in vso opremo za 3.000 DEM. 0 78-498 6633 STORITVE Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. 00609/622-946, Lesce 3919_ IZOLIRAM CEVI centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino, stekleno volno, armaflexom ter drugimi materiali tudi za podjetja. Cena ugodna! 0061/485-360 3920 Strokovno obrezovanje sadja in Srmičevja! Okolica Kranja in Radovl-,ce, 0714-282_4185 ČISTILNI SERVIS METOD - nudimo vam čiščenje poslovnih prostorov, tapisonov, sedežnih garnitur, stekla, čiščenje in premaz talnih oblog in zaščita marmorja. 0326-969 4337 Rolete, žaluzije, lamelne piise zavese. Naročila na 0213-218 5210 SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev! Odprto od 9-17. ure. Informacije na 0329-886, Smledniška 80 ali na 331-301 S306 MONTAŽA in POPRAVILO TV ANTEN (dograditev A in MMTV). 0215-146, 57-420_8053 SERVIS IN TRGOVINA ŠIVALNIH STROJEV! 0211-286_6164 MUNCHEN PREVOZI do 7 oseb. 082-104 6232 VODOVODNE STORITVE opravimo ali servisiramo (čiščenje bojlerjev in odtokov, poprvila pip,...) v kratkem času. Delamo tudi kompletne novogradnje in adaptacije. Kvaliteta -garancija. 0 218-427 non stop 6634 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne stroje, štedilnike. 0 331- 450 6639 OUNI GORILCI, avtomatika, montaža, sevis, meritve. Beta - S, d.o.o., 0 874-059 6656 Barvne komore izdelujemo po naročilu - vodna zavesa. 0 327-319 6659 STANOVANJA Menjava: 3 ss komfortno, v bloku, IX. nad. in 2 ss v bloku brez CK, II. nadstr., menjam za starejšo hišo z vrtom na relaciji Jesenice Kranj. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, ©211-106 5944 Tričlanska družina najame dvosobno STANOVANJE ali hišo v Kranju ali okolici. 0 213-341 int. 46 6191 PRODAMO: obnovljeno STANOVANJE v centru Škofje Loke, 120 m2, v pritličju, primerno za poslovne prostore. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 0211-106 6242 MENJAMO STANOVANJE: 54 m2 brez CK in tel. pri Vodovodnem stolpu za manjše stanovanje s CK na Planini ali Drulovki. DOM NEPREMIČNINE Kranj, Koroška c. 16, 0211-106 6243 Prodam 1,5 sobno STANOVANJE s CK, novejši bloki. 0719-010 6505 Zamenjamo 3- sobno STANOVANJE 84 m2, CK, tel., I. nadst. za dva manjša. 0331-320 esi6 Prodam 4 sobno STANOVANJE na Bledu, zelo ugodno. 0061/614-629 6557 Najameva manjše stanovanje v škofji Loki, Kranju, Tržiču ali okolici. 0623-106 6587 SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 Kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna izdelujemo po naročilu. 082-104 6233 MONTAŽA oken, vrat, vseh vrst lesnih oblog. LEKERO, 0 43-345 ali 224-620_6437 Rolete, alu žaluzije, lamelne in piise zavese, montiramo in servisiramo. LEKERO, 0 43-345 ali 244-620 6438 UNIQUE, d.o.o., sanacije in zaključna dela v gradbeništvu, Savska 34, 64000 Kranj, tel.: 064/222-015 IZVAJAMO: - elektroinštalacije - vodovodne inštalacije - slikopleskarstvo - tesarstvo in krovstvo - centralne kurjave - adaptacije hiš, stanovanj in podstreh Kranj, Šk. Loka, garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje, kupimo ali najamemo. POSING, 061/126-2013. 9-18 ure. seoe Planina lil, dvoinpolsobno stan., 75,3 m2, komfortno, za 95.000 DEM, prodamo. POSING, 061/126-2329, 9-18 ure. seog Najamem 1 - sobno STANOVANJE v Radovljici ali okolici. 0 712-068 6664 PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje 55 m2 na Golniku prodamo za 55.000 DEM, CK, K3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7, 0 221-353 6681__ PONUDBA TEDNA: prodamo 2 sobno stanovanje z 2 kabinetoma 81 m2 v 3. nadstropju Planina III z opremo. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 6682 PONUDBA TEDNA: v mestnem jedru prodamo 76 m2 stanovanje v 2. nadstropju po 1000 DEM/m2, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 6683 PONUDBA TEDNA: V Radovljici prodamo 2 sobno stanovanje 50 m2 v pritličju, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 6684 M0NTANA FIAT UNO 1,0 i.E KAT FIRE 3 V 12.690 DEM FIAT UNO 1,1 i.E KAT FIRE 5 V 13.690 DEM FIAT UNO 1,7 DIZEL 3 V 11.990 DEM FIAT HPO 1,6 SX S KLIMO KAT 17.990 DEM LANCIA Y101,1 i.E KAT 13.990 DEM MOŽNOST BANČNEGA KREDITA, STARO ZA NOVO MONTANA, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana Tel.:061/159-30-30, Mobitel: 0609-615-648 M--' Prodam novo AVTOPRIKOLIGO in manjšo rabljeno z ponjavo. 0310-283, popoldan 6573 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 VOZILA Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko, sobota. 049-442 5484 PRODAJA ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981, 325-659, po 20. uri 5782 Prodam R5 CAMPUS, rdeča barva, letnik 1991, registriran do 10/95. Ogled po 14. uri, Žirovnica 13, Žirovnica. 6472 Prodam R 4 GTL, cena ugodna. 0242-527 6474 Prodam JUGO 45. letnik 1990. Ločniškar, R. Papeža 3, Kranj 6478 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987. 0721-318 6499 FIAT PUNTO 55/s, 11/94. kasko. 5 vrat, prevoženih 5100 km, ugodno prodam. 0801-472, po 17. un 6500 Prodam R CLIO 1,2 RL, letnik 1991, cena 13200 DEM. 0325-543 6S01 Prodam 126 P oktober 1987, malo vožen, ohranjen. 053-489 e&04 RENAULT R 5 CAMPUS, letnik 1991, rdeče barve, prodam. 083-902 6525 LADA SAMARA 1500 limuzina, letnik 1993, 17000 km. 083-902 6526 ODKUP, PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL. HYUNDAI SALON. 083-902 8527 Prodam GOLF, 2 serija GTI, letnik 85/12, cena po dogovoru. 056-739 6531____ Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1987, cena po dogovoru. 056-524 6632 Prodam ZASTAVA 101 letnik I?,8,7, bele barve, 77.000 km. 0 312-25' 6804 __ Prodam ŠKODA FAVORIT la*j 1990, krem barve, ohranjena., 312-255__J> Odkup in prodaja vozil, urejamo W prepis lastništva. O 312-255 Prodam gozdarski kamion TAM ^ 0620-500____p OPEL KADETT 1.2, rahlo kara*15? tiran zadaj in FIAT REGATA 10° J poškodovana vrata, oba vozna registrirana, prodam. 0332-178, K, 16- url.___ Prodam YUGO 45 letnik 1{ Ljubno 60, Podnart__ Prodam SUBARU REX 80X1«*} 1986, dobro ohranjen, reg. *>j 1995. O 332-289_ NISSAN MICRA 1.0. letnik 1$ prodamo. Rubin Kokrica, 0 22&-13 8827_____^ Prodam lepo ohranjen VW KO*^ transporter, letnik 1985, reg. d0 j 1995. O 874-307____> FIAT TIPO 1.9 TD, letnik l^jj prodamo. Rubin Kokrica. 0 22&-1"' Polagam keramične ploščice. 065- 705 8490 TESNENJE oken in vrat s cevnimi silikonskimi tesnili (uvoz iz Nemčije), vam prihrani stroške ogrevanja, omejuje hrup, prašenje ter onemogoča rosenje. Inforamcije in naročila 0061/714-206 6520 Po konkurenčnih cenah opravljamo KNJIGOVODSKE in administrativne storitve za samostojne podjetnike In d.o.o. 0217-905, 56-101 6539 Servis gospodinjskih aparatov, električnega orodja, previtje rotorjev, elektromotorjev. Pivka 20, Naklo, 047-490 6545 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 6575 OSEBNI HOROSKOP - izdelava in razlaga vaše horoskopske karte, analiza osebnosti. 0241 -425 esss Delamo zidarska in tesarska dela, kvalitetno in poceni. 0224-254, po 14. UI1 6600 Vodimo nemško korespondenco. 0 45-301 od 9. do 14. ure 6817 Posredujemo pri prodaji, nakupu, najemu - oddaji nepremičnin. 0 45- 301 6618 EUROPIZZA N0V0*I\I0V0 *** OGROMNA DOSTAVA PIZZ j DRUŽINSKA PIZZA ^ DOSTAVA PIZZ j D del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure x— r>C A /O H C H H ob nedeljah od 12. do 22. ure. LA UO^/OO I OI 1 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Vršimo posek in spravilo lesa. 655 ' 45- 6620 V KRANJU oddamo opremljeno 2-ss; v RADOVUJCI 2-ss 52 m2 s CK in tel In v TRŽIČU v centru 53 m2. APRON. 0 331-292. 331-366 6696 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov Citroen. 0064/692-194 5795 ŠKODA FAVORIT novi rezervni deli na zalogi - tudi montaža. 0691-642 6070 Prodam AVTO Z 128/85 za dele. 0324-930 8491 Po delih prodam 126 P, letnik 1982 in Z 101. 053-176 6509 Prodam novo dvoosno aluminijasto AVTOPRIKOLICO. 0421-576 6534 Nadomestni deli za Yugo 45, Yugo 55. 0 633-584, 632-083, popoldan 6657 Če mislite podirati hišo, pokličite. 0 45-655 6622 Prodam Z 101. 058-145 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZAVOZILA__đ Prodaja po sistemu staf° za novo. Nakup vozil n* kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Raj*0 Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-14' R 4 letnik 1984, generalno od v jen, reg. celo leto, prodam * A menjam. O 45-170 Prodam ZASTAVA 101 SKA^ letnik 1989. 0 216-577 Prodam FIČO letnik 1982. ohranjen. 0 622-154 —-gf RENAULT CLIO 1.2 RL, letn'kj ^ prodam ali menjam. 0 325-=___, OPEL KADETT 1.3 S Hmurinjgjr do 9/1995, cena 8.200 DEM. "* rf> 347 _____^ Prodam YUGO 45 letnik 1981' ^ celo leto. 0 58-193 Prodam ZASTAVA 750 1982, cena po dogovoru. » Prodam CLIO 1.2, letnik 1993. 046- 408, V SObOtO. 6536 Prodam R4 starejši letnik. 0 241- 295 6540 Prodam VW 1200 J, letnik 1974, cena 1500 DEM. Hladnik Nace, Alpska 1, Bled eseo Prodam poljski FIAT 126 P 650 E, letnik 1988, registriran do 29.9.95. 0733-789 6662 Prodam Z 128, letnik 1987. 0241- 687_ 6567 Prodam GOLF C, letnik 1986. 078-353, dopoldan 6569 Prodam R 5 1,4. letnik 1987, rdeče barve. 046-4/5 6582 Prodam Z 750, letnik 1979, reg. do 2/96. Zasavska c. 21. Orehek. 0332-104 6593 OPEL KADETT 1.8, letnik reg. do 1/1996. 0 64-142_ Prodam Z 101 starejši letnik: 200 DEM. 0 312-182^^--^<( NISSAN SUNY letnik 199*!. \M km, LADA SAMARA ^ 1990, YUGO 55 letnik ^'M^ mo. Avtoservis Lušina, 0 6679 -"-"^j/ Prodam JUGO 45 AX sredn}-- 3°i zaposlim KUHARJA-co s M«KSo. 0332-122 6118 Nudimo dober zaslužek vodjem skupin z lastnim prevozom. O 53-415 torek, sreda od 19. do 21. ure 5069 Redno ali honorarno zaposlitev nudimo vsem, ki jim delo ni odveč, izplačila tedenska. ©328-265, 84-662, 0609/620-562 4939 V gostinskem lokalu zaposlimo simpatično dekle. 045-360, 45-828 Delo dobi natakarica v pizzeriji, vikendi prosti. B43-552 6157 Če si želite izboljšati standard, vas vabimo, da se pridružite organizirani skupini za predstavitev najnovejšega programa DZS. Za resno delo odli-' čen zaslužek, uvajanje v delo, zagotovljena možnost redne zaposlitve, prednost imajo kandidati na relaciji Tržič-Kranj. Vse informacije v petek, ponedeljek, četrtek, ves dan na ■ 50-533 5970 kovina, r.o., Ljubljana, Dunajska 50 °°javlja prosto delovno mesto Poslovodja v boutioue petra v Kranjski Gori ^ kandidata pričakujemo: stopnjo strokovne izobrazbe, ekonomske, komercialne smeri *w leta delovnih izkušenj pri podobnih delih * Poznavanje dela na računalniku ponudbe z življenjepisom in priloženimi dokazili o strokovni ^°brazbi, pričakujemo v 8 dneh po objavi v kadrovski službi Ujetja Petrol Trgovina Ljubljana, Dunajska 50. OBČINA BOHINJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. svetovalec za Normativno pravne zadeve Ppojl: I visoka izobrazba pravne ali upravne smeri * najmanj 5 let delovnih izkušenj | opravljen izpit iz ZUP [ aktivno znanje enega tujega jezika * Znanje dela z računalnikom * Poskusno delo 3 mesece 2. svetovalec za finančne zadeve pogoji: * vi§ja izobrazba ekonomske smeri 8 najmanj 5 let delovnih izkušenj 12hanje tujega jezika - Znanje dela z računalnikom ; Poskusno delo 3 mesece ?• svetovalec l za urejanje prostora Soji: visoka izobrazba arhitekture, gradbene smeri, urejanje krajine . .^Jmanj 5 let delovnih izkušenj ali „''sja izobrazba gradbene smeri in 10 let delovnih izkušenj j znanje enega tujega jezika . jrokovni izpit Poskusno delo 3 mesece *f kidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati Posebne pogoje iz 4. člena zakona o delavcih v državnih §3^ih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91. 18/91. 22/91, 2/91. 4/ SlS? Prijave z dokazili o izpolnitvi pogojev naj kandidati C« Jejo v osmih dneh po objavi na naslov. Občina Bohinj, ra'9'avska c. 35, 64264 Bohinjska Bistrica, s pripisom "za PVt na delovno mesto". J^didati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. ORBITA agencija za delo Za naše naročnike - uspešna podjetja iščemo: REDNA ZAPOSLITEV - inženirja strojništva z izkušnjami pri vodenju proizvodnje - več mlajših oseb (deklet) za delo v strežbi - programerja s poznavanjem programskega orodja CUPPER Pogodbeno sodelovanje: - diplomiranega ekonomista oz. pravnika s pedagoškimi izkušnjami Tel.: 47-574, 47-575 dopoldan rSS1? zaposlimo dve ^ KOZMETIČARKI z veseljem do P^mocijskega dela. PilF°9°VOrU" Klanje v Italiji '"Jonorarno zapos//mo đve S/V/LJ/. Pozneje možnost redne Zaposlitve. Prednost lrnajo kandidati na relaciji Jesenice -*lr_ Radovljica. S'P«A: SODELOVANJE SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrl IVAN STRGAR rojen 1938, delavec sprejema in odprave letal Aerodrom Ljubljana Pogreb pokojnika bo jutri, v sredo, 22. marca 1995, ob 16. un na pokopališču v Cerkljah na Gorenjskem. Ohrnaili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv AERODROMA Ljubljana Rižanska 6 ■sieton: 620-036 ^Poslimo "»slednje delavce: * STRUGARJA "KVREZKALCA ;*V KLJUČAVNIČARJA pokončana poklicna šola *5 let delovnih izkušenj "r°k prijave: 31. 3. 1995 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl VUKAŠIN VUKOVIČ upokojenec TELEKOM Slovenije, PE Kranj Pogreb bo jutri, v sredo, 22. marca 1995, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci TELEKOM Slovenije, PE Kranj delavke Me tel.: 621 - 474 Brezposelnim z lastnim prevozom nudimo možnost odličnega zaslužka. Terenska prodaja. 0214-080 S5B9 Podjetniki in obrtniki. Sprejemem za nedoločen ali določen čas vsa administrativna dela. 0214-080 6590 Iščemo prijetno mlado dekle za delo v strežbi. O46-878 6597 Posebna prodajna enota pri Mladinski knjigi nudi honorarno ali redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. O 0609/620-475. 634-064 in 56-105 6802 Tekstilna trgovina redno zaposli PRODAJALO za 4 ali 8 ur. O 403-128 od 19. do 21. ure 6630 Redno zaposlimo KV in PK zidarje. STRATOS, gradbeni inženiring, d.o.o., 736-435, po 19. uri 6375 Zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO. O 45-038 6680 Mlado kozo za zakol, poceni prodam. O 622-865 6493 Kupim manjšo KRAVO 4 mesece brejo, menjam za bika 300 kg. 065- 111 6494 Nemške OVČARJE rodovniške prodam, starša ISP 3 (tekmovalna). 058-406 6498 Prodam par SKOBČEVKE z kletko. Bratkovič, Zg. Besnica 27 6503 Prodam BIKCA simentalca 120 kg. Čirče 24, Kranj 6514 Kupim BIKCA simentalca starega od 10-14 dni. 0421-717_esu Prodam BOXARJE po 4 tednih starosti. 0403-263 6524 Podarimo čistokrvne NEMŠKE OV-ČARKE, brez rodovnika, 7 tednov. 0212-662 6533 Prodam dve TELICI visoko breji. O 78-416 6549 Prodam PAPIGE skobčevke, nimfe, rozele, aleksandre. Đ442-169 esso Prodam mlado KRAVO za zakol in dva ŽREBETA. O 65-782 eses Prodam mlado jalovo KRAVO ali menjam za brejo. Podreča 54 esss Prodam JAGNJE cca 35 kg, za 16.000 SIT. O 41-807 6677 Prodam PASJO UTO za večjega psa. Cena ugodna. 0715-337 6613 Prodam TELETA 9 tednov starega. O 720-150 6614 TELETA simentalca starega do 10 dni kupim. O 681-071 6615 PURANE težke 2 kg za nadaljno rejo prodam. O 241-189 6637 Prodam KOBILO in konjski gnoj. O 57-977 6642 ČRNE PRINAŠALCE psičke, mladiče z rodovnikom odličnih staršev in cepljene, prodam. O 242-242 8644 Kupim teden dni starega TELETA. O 731-380 6648 Oglas pod "šifro": Če je oglas pod "šifro" ne posredujemo nobenih informacij! K nam je potrebno poslati pismeno vlogo na določeno šifro (na kuverto napišite: ČP Gorenjski glas Zoisova 1, Kranj - za šifro...). Za nedoločen čas zaposlimo NATA-KARICO, visok OD. O 723-401 6416 Natakarico oz. natakarja v Bohinju, zaposlimo. 0723-302 6476 Sanje se vam lahko uresničijo z našo Eriložnostjo. Klamenčič, Jakšičeva 6, jubljana 8477 Delo na domu prinaša zaslužek. Zaželjeno znanje nemščine. O 871- 191_6487 Honorarno zaposlim trgovko, lahko upokojenko. 0861-426 648« Zaradi povečanja poslovanja iščemo pridne in poštene delavce slovenske narodnosti. Kličite od 10. - 13. ure 0327-034 8523 KUHARJA ali fanta, ki se želi naučiti peke piz - zaposli PIZZERIJA ROMANO. Informacije osebno v pizzeriji) 6529 Iščem kakršnokoli DELO NA DOMU. 0421-513 6637 Ponujamo vam možnost dobrega honorarnega zaslužka. 066-7028547 Ponujamo vam možnost dobrega honorarnega zaslužka. Đ84-479 ali 81 -369 6563 V sodelovanju z Univerzama OX-FORD in CABRIDGE, DZS pripravlja izid NAJNOVEJŠE ENCIKLOPEDIJE. Zaposlimo več zastopnikov. Tedenska izplačila provizije. 051-297 eses PIZZERIJA V škofji Loki zaposli pizopeka - krušna peč. 0632-307 Zaposlimo simpatična dekleta za delo v šanku. Ponudbe pod Šifra: DOBRO PLAČILO BLIŽINA KRANJA 8681 DELO na domu, pakiranje, leplenje, sestavljanje za nemškega partnerja. Delo je primerno za vsakogar In zelo dobro plačano. 0061/841-373 »s83 ŽIVALI Prodam brejo KRAVO, ki bo v mesecu maju teletila. Meglic, O 55 045 6475 Oddamo 8 tednov stare PSIČKE -mati koder. Zabreznica. 0802-649 6481_ Prodam meso polovice bika. O 061/ 823-581 6483 Prodam TELETA za zakol 100 kg. 0715-720 8485 Kupim mlado, visoko brejo KRAVO. 064-018 6489 sprejem osmrtnic in zahval vsak delavnik, od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 17. ure v Gorenjskem glasu, Zoisova 1, Kranj ali po telefonu 223-444. Naročniki Gorenjskega glasa imajo 20 % popusti V SPOMIN HČERKI Iv*- ^ * M^0fr% T It l 22. marca minevata dve leti, odkar nas je zapustila draga hčerka, vnukinja, sestrična in nečakinja SAŠA PLAVC Hvala vsem, ki se je še spominjate in prižigate svečke na njenem preranem grobu. Hvala vam. VSI NJENI Kranj, 22. marca 1995 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla ANA JAGODIC roj. 1909 iz Tržiča Pogreb bo danes, 21. marca 1995, ob 16. uri na pokopališču v Tržiču. ŽALUJOČI VSI NJENI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta ALOJZIJA RAVNIHAR rojena Peternelj Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 22. marca 1995, ob 16.45 uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Žalna maša bo istega dne ob 16. uri v cerkvi Sv. Jakoba v Škofji Loki. Žalujoči: sin Oto, hčerki Marija in Vera z družinami Škofja Loka, 19. marca 1995 V SPOMIN In morala sva, oh, narazen, sam večni ve zakaj, zakaj nek duh je dihnil neprijazen in ločena sva vekomaj... (S. Gregorčič) Danes minevata 2 leti, odkar je brez slovesa odšla dobra mami, mama in žena ANGELCA MAČEK roj. Kne, iz Britofa 305 Vsem, ki se je še spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate lučke, prinašate cvetje, iskrena hvala. Mož Franci, sin Zoran, sin Frenk z družino Britof, 21. marca 1995 Kranj, 20. marca - Sodniki so s prvim marcem začeli uporabljati toge, posebna, haljam podobna vrhnja oblačila, ki so jih poznali ie v rimskih časih. Sodnikom so z letošnjim letom predpisali črne toge, toiilcem sive in odvetnikom škrlatne, zataknilo se je ie pri sodnikih, saj so morali popraviti pribliino polovico tog, ker samo tri konfekcijske številke niso zadoščale. Tako so jih začeli uporabljati z dvomesečeno zamudo, na vseh slovenskih sodiščih hkrati, toiilci in odvetniki pa naj bi jih začeli uporabljati prihodnji mesec. Kakšne so prve izkušnje sodnikov? Sodnice ie uporabljajo bele rute, sodniki pa ugotavljajo, da brez bele srajce in kravate ne bo šlo. Vsi pa se sprašujejo, kako vroče bo poleti, saj so toge volnene! Naš fotoreporter Gorazd Šinik je na Okrajnem sodišču v Kranju "ujel" tri sodnike, ki so se opravljali v razpravne dvorane (z leve proti deseni): Mateja Luiovec, Danko Svrzikapa in Janja Ro-blek. • M. V. KRIMINAL Razkritja policistov Kranj, 21. marca - Policisti in kriminalisti iz postaje v Tržiču so raziskali vrsto kaznivih dejanj iz letošnjega in lanskega leta. Tako so 12. marca 1995 ob 01.15 ustavili 16-letnega V. P. kot voznika osebnega avta in njegovega sopotnika, 17-letnega S.D. Voznik je bil oborožen s pištolo. Kot se je izkazalo v preiskavi, orožje izvira iz neprijavljenega vloma, saj lastnik ni imel dovoljenja za pištolo. Policisti so razkrili, da je z omenjenima osumljencema sodeloval tudi 19-letni K. B. iz Tržiča. Skupaj so zagrešili več kaznivih dejanj. V noči od I. na 2. februar 1995 so iz skladišča trgovine Mercator v Tržiču odnesli za 35 tisočakov hrane in pijače. Osumljeni so tudi vloma v Diskont v Križah v noči od 24. na 25. februar, ko je izginilo za 50 tisoč SIT pijače m hrane, za 110 tisoč SIT škode pa so povzročili med blagom na policah. Sledil je še poskus vloma v trgovino na Ravnah II. marca, ko so storilce pregnali. Najstarejši od storilcev, 19-letni K. B., je osumljen tudi tatvine torbice z inkasom 22.500 SIT iz nezaklenjenega avtobusa 17. novembra 1994 v Tržiču, iz osebnega avta pred tržiškim kinom pa naj bi 20. decembra 1994 odnesel torbico z 22.000 SIT. Skupaj s S. D. naj bi 9. marca 1995 splezal na balkon stanovanjske hiše v Tržiču in odnesel jakno. Policisti zbirajo obvestila še o drugih kaznivih dejanjih, ki naj oi jih zagrešili osumljenci. S pestjo nad voznika Kranj, 21. marca - Voznik osebnega avta se je peljal 14. marca ob 18. uri od Cirč proti Planini. Med vožnjo je izsilil {»rednost pred njegovim vozi-om voznik zastave 101 (KR -26 - 94D), nakar sta oba voznika ustavila. Mlajši moški, ki ie naredil prometni prekršek, je drugega voznika udaril v obraz. Kaznivo dejanje je zagrešil J. D., rojen 1971. leta, ki ie znan po podobnih dejanjih. Pregnala vlomilca Kranj, 21. marca - Oškodo-vanka s Trate je prijavila loškim policistom vlom v hišo, ki se je zgodil 16. marca 1995. Storilca je presenetila med vlomom, vseeno pa sta uspela odnesti za najmanj 2 milijona SIT zlatnine in gotovine v devizah in tolarjih. Oba moška sta stara okrog 30 let, visoka med 175 in 180 cm. Eden je močnejše postave in ima brke. Prvi je nosil temna oblačila, drugi pa siv dežni plašč. Odpeljal tuj avto Kranj, 21. marca • Lastnik avta lancia betta je pustil odklenjeno vozilo na dvorišču hiše, kar je 18. marca 1995 izkoristil K. S., rojen 1968. leta, doma iz Kranja. V avtu je našel ključe in se z njim odpeljal do kluba Rag tirne v Kranju. Tam je vzel v avto dva prebivalca iz tržiške občine, ki naj bi ju za plačilo odpeljal domov. Vmes je posegla posebna policijska enota, ki je med rednim urjenjem dobila obvestilo o ukradenem vozilu. Voznika so ujeli izven naselja Zvirče, kjer je celo trčil v policijsko vozilo in ga lažje poškodoval. Sledila bo kazenska ovadba za opisana dejanja. Odnesel glasbeno opremo Kranj, 21. marca - Na enem od jeseniških parkirišč je stal 14. marca 1995 zabaviščni park. Kaznivo dejanje, ki ga je zagrešil 15-letni B. S., je preprečilo delovanje zabavišča. Osumljenec je namreč vlomil skozi okno v avtobus in iz njega odnesel vso glasbeno opremo. Tujec vlomil v vikend Kranj, 21. marca - Pri Soskusu vloma v vikend na ledu so delavci zasebne varnostne službe Kanja 17. marca 1995 okrog 21. ure prijeli tujca, ki so ga odvedli k preiskovalnem sodniku. Pri sebi namreč ni imel nobenih dokumentov, oborožen pa je bil z nožem. Predstavil se je kot B. S., rojen 1943. leta, doma iz BiH, česar pa niso mogli preveriti. Sodnik se je odločil za priprtje osumljenca, da bi ugotovili njegovo identiteto. • S. Saje Našli ilegalno orožje Kranj, 21. marca - Kriminalisti so pri nadaljnjem delu zaradi ropa v menjalnici Šum v Kranju opravili šest hišnih preiskav v Kranju in Radovljici ter na Jesenicah. Našli so več kosov ilegalnega orožja, med katerim je tudi vojaška oborožitev in strelivo. Posebnost je hladno orožje, frača s kovinskimi kroglami, ki ima neverjetno prebojno moč. Osebe, pri katerih so našli orožje, so znanci udeležencev ropa v menjalnici Šum. Zato upravičeno domnevajo, da je bila tudi pištola, ki so jo uporabili med ropom, iz nedavno najdene zbirke orožja. Z državnim tožilcem se dogovarjajo za nadaljnji postopek, verjetno pa bodo imetnike orožja predali v obravnavo sodniku za prekrške. Spet dva mrtva na cestah Kranj, 21. marca - V tednu med 12. in 19. marcem 1995 se je zgodilo na gorenjskih cestah le 5 nesreč, med njimi 3 v kranjski in 2 v radovljiški občini. Zal so bile posledice nezgod dokaj hude, saj sta umrli 2 osebi, 9 udeležencev nesreč pa se je ranilo. Med prevračanjem padel iz avta Kranj, 21. marca - V nedeljo, 12. marca 1995, ob 22.05, je Zoran Č., rojen leta 1962, doma iz Zgornje Besnice, vozil osebni avto VW hrošč {>roti Nemiljam. V blagem evem ovinku v Zgornji Desnici je zaradi prevelike hitrosti zapeljal na nasprotni vozni pas in rob vozišča. Ko je skušal zapeljati nazaj na cesto, je začelo vozilo bočno drseti in se prevračati. Med prevračanjem je voznik padel iz avta, vozilo pa se je z desnim bokom prevrnilo nanj. Ranjenca so odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer so sprva odkrili le lažje poškodbe. Policisti so 17. marca izvedeli od svojcev, da je fant umrl. Točen vzrok smrti še ni znan. Smrt na avtomobilski cesti Kranj, 21. marca - V soboto, 19. marca 1995, ob 10.15 je Tomislav V. rojen leta 1954, doma z Vrhnike in začasno stanujoč v Nemčiji, ustavil avto mercedes na bencinskem servisu Voklo. Od tam je prehitro speljeval, zato je vozilo začelo zanašati na mokrem cestišču. Najprej je zapeljal na travo in od tam v jarek, kjer seje vozilo večkrat Erevrnilo prek strehe. Voznik, i ni bil pripet z varnostnim pasom, je verjetno padel skozi strešno okno; zaradi poškodb je umrl na kraju nesreče. Njegova žena Irma in še ne dveletni sin Blaž sta se le lažje ranila. Osem predlogov sodniku Kranj, 21. marca - V noči s petka na soboto je posebna policijska enota med urjenjem poleg iskanja ukradenega vozila v 4 urah nadzorovanja prometa ugotovila precej prekrškov. Sodniku za prekrške bo podala kar 8 predlogov; 5 zaradi vožnje pod vplivom alkohola, 1 zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti, 1 zaradi vožnje brez izpita in 1 zaradi prehitre vožnje; slednji voznik je drvel skozi Naklo s hitrostjo 106 km/h. Razen tega so kaznovali 19 voznikov z mandatno kaznijo, 10 zaradi neuporabe varnostnega pasu in 6 zaradi prevelike hitrosti. Napisali so tudi 21 plačilnih nalogov, 8 voznikom pa so izrekli opozorila. Med nedeljsko kontrolo s helikopterjem so policisti odkrili kljub dokaj varnemu poteku prometa kar nekaj kršiteljev prometnih predpisov. Za 14 voznikov so izrekli kazni, napisali so 1 plačilni nalog, 4 voznike pa so le opozorili. • S. Saje KDAJ v soboto, 25. marca, ob 19. uri KJE v Kulturnem domu v Predosljah pri Kranju KAJ prireditev Agencije TIK-TAK Preddvor in Gorenjskega glasa KDO ansambel SLAPOVI z novo kaseto "Ne reci nikdar1 KDO ŠE vedeževalec Danilo Furlan in kantavtor Bojan Rakovec KAJ ŠE predstavitev Gorenjk in Gorenjcev meseca (ki ste jih v mesecih od julija do decembra 1994 izbrali bralke oz-bralci Gorenjskega glasa in poslušalke oz. poslušalci gorenjskih radijskih postaj) KAKO predprodaja vstopnic: prodajalna Živila v Predosljah; Agencija TIK-TAK v Preddvoru (telefon: 064/45 - 023) i* malooglasna služba Gorenjskega glasa (rezervacija + nakup vstopnic tudi po telefonu 064/ 223 - 444) v predprodaji je le omejeno število vstopnic. <8i lli Dva delna zbora krajanov Visočani želijo biti polnoletni Visoko, 17. marca - Krajevna skupnost Visoko, ki ni preveč zadovoljna s svojim prihodnjim položajem v občini Šenčur, je sklicala dva delna zbora krajanov. Na Visokem so o tem razpravljali v petek zvečer, na Lužah, kjer si želijo vaško skupnost in "odcepitev" od Visokega, pa v nedeljo dopoldne. Zbora krajanov na Visokem sta se udeležila tudi šenčurski župan Franc Kern in predsednik občinskega sveta Miro Koželj, čeprav ju predsednik krajevne skupnosti Visoko Raj-ko Bakovnik nanj ni povabil. Med njimi se je zato vnel besedni dvoboj o tem, kdo sploh sme sklicevati zbore. Po zakonu o lokalni samoupravi je za to pristojen župan, Rajko Bakovnik pa se je skliceval na tisti člen zakona o občinah, ki Eodaljšuje mandat organom rajevnih skupnosti in s tem utemeljeval legitimnost sklica. Na žalost na zboru ni bilo množične udeležbe. Prišlo je le 33 krajanov, ki pa so se v razpravi bolj kot prihodnjega statusa krajevne skupnosti znotraj občine bolj dotikali konkretnih vprašanj. Tako je bilo veliko besed o razkropljenosti tukajšnjih otrok, ki se vozijo v štiri osnovne šole (Preddvor, Olševek, Šenčur in Predoslje), kar mlade ljudi odtujuje. Za zbor krajanov sopripravili tudi osnutek razvojnega programa za prihodnje mandatno obdobje, v katerem je omenjena možnost izgradnje osemletke na tem območju, izgradnja vrtca, odprtje lekarne, tudi odprtje krajvenega urada na Visokem, širitev kabelskega TV omrežja. Med drugim je bilo v razpravi tudi omenjeno, da bi prek lokalne televizijske mreže lahko omogočili tudi boljšo obveščenost krajanov o tem, kakšen položaj bo imelo Visoko v šenčurski občini. Predsednik krajevne sk" nosti Visoko Rajko BakoVj pravi, da bi radi o svoj* položaju odločali demokrat no, v novi občini šen*j kamor jih je proti njib^ večinski volji uvrstil drža* zbor, pa bi bili radi vlj Eolnoletni. To pomeni, j očejo ohraniti status pra^ osebe, opravilno sposobn* žiro račun in svojo lasto^ Vse to so zapisali tudi ^ pripombe na osnutek oboj kega statuta. Predsednik ^ činskega sveta Šenčur Mjj Koželj je dejal, da kraje^ skupnost Visoko in ob*JJ Šenčur nista na dveh bra vih. Krajevna skupnost os« segment delovanja lokalne' mouprave, njeno delovanj6' urejeno v občinskem staNj Kot predlaga zakon, naj^ slednje ne bile pravne om toda slišati je tudi naspf# mnenja, naj bi krajvene nosti obdržale večji del & nekdanje avtonomije, obČtfj statuti pa bi jim dajali pristojnosti, kot jih dop^ zakon. Tudi v šenčurski so pripravljeni bolj prislu^ slednjim pobudam, saj } nasprotnem primeru vzeli J? krajec tivacijo mnogim Kraj^ skupnostim, ki so v prete* ti dobro delale. Kot je bilo slišati na ^ krajanov, so se o enaki }6 . tiki že kresala mnenja razširjenem svetu kraj^« skupnosti, kjer sta bila^„ ^ prisotna Drva človeka o^ k. Šenčur. Že tedaj so si zaSJ niki različnih mnenj v v J meri prišli naproti. Kakojjjj jateljsko bodo za skupni ^ ^ gor delovali naprej, P3^« odvisno tudi od tega natanko bo pisalo v o kem statutu. Prav žara* mislekov, kakršne imaj Cl Me Visokem, je ta dokumen^ razpravi med krag^ skrupnostmi. {