Leto Vili., štev. 9 („Jutro« xvl, *t> sta) Ljubljana, ponedeljek 4« marca 1935 Cena 2 Din wpittViiLatvo Mjuuijaiui tin&iijeva ulic* 5. — releron St. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. (nseratn) oddelek LJubljana. Selen-burgova ut — Tel. 34U2 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ftt 11. — Telefon fit 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum« partnerja. Ponedeljska izdaja UrecuusLvo: LJubljana: Knanjeva ulica 5. Telefoi fit. 3122. 3123. 3124. 6L2& tn 3126 Poneaeijs&a L-daja »Jutra« izna.it vsa'- ponedeijea zjutraj. — Na-roča se posebej tn velja po poét prelemana Din 4.-. po raznaéal db dostavi lena Din 5.- meseCno Maribor: 'Gosposka ulica 11. Telefoi. fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65 Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi pt tarifa Grčija na pragu državljanske vojne Revolucionarni pokret, ki ga vodi Venizelos osebno, se vedno bolj širi — Revolucionarji imajo vso vojno mornarico in so zavzeli že vse otočje Atene, 3. marca. r. Čeprav je vlada sinoči objavila komunike, da je revolucionarni pokret v glavnem zadušen in ■da docela obvlada položaj, so najnovejši dogodki pokazali, da se revolucionarni pokret vedno bolj širi in da je Graja na pragu krvave državljanske vojne. Revolucionarna vlada na Kreti Glavno taborišče upornikov je na otoku Kreti, kamor je prispel tudi Venizelos, ki je stopil na čelo revolucionarnega pokreta. Upornikom se je pridružila :skoro vsa mornarica, ki se je zbrala v lluki Kanea na Kreti. Vlada nima na jtazpolago niti ene bojne ladje. Venizelos je na Kreti izdal svoj proglas na grški narod, v katerem ga poziva, da se pridruži revolucionarjem. Venizelos je na Kreti že sestavil svojo vlado in na-]>oveduje, da bo že jutri krenil z vojnimi ladjami proti Atenam. Vse otočje v rokah revolucionarjev Guverner na otoku Kreti Aposkitis je še sinoči javil atenski vladi, da bo zatrl revolucionarno gibanje, toda že kmalu zatem je prispela vest, da so ga revolucionarji ujeli in zaprli. Vojaštvo in ©rožništvo na otoku se je pridružilo Ve-nizelosu, ki je tako prevzel vso oblast ria otoku. Od tu je danes razširil svoj pokret na Egejsko otočje ter na Solnn, grško Makedonijo in Trakijo. Za poveljnika uporniških čet je imenovan polkovnik Tsananakis. Pomorska bitka Vesti o zbiranju upornikov na Kreti so izzvale v vsej Grčiji silno razburjenje. Tudi vlada Tsaldarisa smatra položaj za zelo resen in se pripravlja na odločilno bitko. Danes je poslala proti upornikom na Kreti vsa razpoložljiva vojaška letala, da W bombardirala uporniško mornarico. V bližini Krete je prišlo do pravcate pomorske bitke. Pri bombardiranju je bila ena torpedovka precej poškodovana, toda mornarica je hudo obstreljevala vladna letala in je tli letala razstrelila, ostala pa so se morala hudo havarirana vrniti v Atene. Ta neuspeh je izzval v Atenah še večje vznemirjenje. Vsi opozicionalni voditelji aretirani Vlada, ld že od včeraj zaseda v per-jrianenci, je izdala še razne druge ukrepe, da bi zatrla uporniško gibanje. Pred v sem je razpustila senat, v katerem so imeli pristaši Venizelosa večino in zaprla vse opozicijske voditelje, med njimi tudi predsednika senata Gonatasa, Papanastazija in Kafandarisa. Glede na to, da ima Venizelos največ pristašev v Severni in vzhodni Grčiji, kjer je zlasti večina oficirjev na njegovi strani, je vlada poslala v te kraje zanesljive čete, nezanesljive oficirje pa premestila v notranjost države, deloma pa začasno konfinirala. Mobilizacija v stari Grčiji Ti ukrepi pa niso imeli zaželjenega u&peha, marveč so Venizeliste še bolj razburili in se je v teku današnjega dne revolucionarni pokret tako naglo širil, da. je morala vlada mobilizirati pet letnikov iz področja stare Grčije, ki je sedaj še zanesljivo na strani Tsaldariso-ve vlade. Rekonstrukcija vlade Da bi na eni strani povečala svoj vpliv, je vlada pritegnila nekaj novih ljudi. Namesto dosedanjega ministra za vojsko in mornarico admirala Hadžiki-riakosa, ki je moral podati ostavko, je imenovan za mornariškega ministra admiral Dusmanis, ki je bil za balkanskih vojn načelnik glavnega admiralskega štaba grške mornarice. V vlado je vstopil nadalje kot minister brez portfelja voditelj svobodomiselne stranke general Metaksas, za letalskega ministra pa je bil imenovan Shinas. Venizelos postavljen izven zakona Takoj po izvršeni rekonstrukciji je vlada izdala proglas na narod, v katerem ga poziva, naj ostane miren in naj se ne pridruži uporniškemu gibanju, da ne pride do nepotrebnega prelivanja krvi. V proglasa izjavlja vlada, da bo po- stopala proti upornikom najstrožje. Venizelos in njegovi pristaši so postavljeni izven zakona in ima vsakdo pravico jih takoj ubiti. Izjava Tsaldarisa Ministrski predsednik Tsaldaris je opoldne sprejel novinarje in jim med drugim izjavil: Vse kaže, da bo naša domovina pretrpela novo težko preizkušnjo. Brezupno početje upornikov bo izzvalo samo nepotrebno prelivanje bratske krvi. Vlada je trdno odločena j braniti red in mir. Početje pristašev Venizelosa je tem manj na mesta v trenutku, ko je bila vlada na tem, da sprejme predloge nepomirljive opozicije. Danes je docela jasno, da so voditelji opozicije izzvali to krvoprelitje docela namenoma. Toda bog čuva Grčijo in bo tudi iz tega žalostnega dogodka izšla zdrava in okrepljena. Uporniki se nočejo pogajati z vlado V pogledu akcije proti revolucijonar-jem je dobil vojni minister general Kon-dilis popolnoma svobodne roke. Na njegovo zahtevo je bila odrejena delna mobilizacija na ozemlju stare Grčije. General Kondilis je skušal danes priti v stike z voditelji upornikov. Po upokojenem admiralu Ibaldosu je poslal upor- ! niškemu generalu Denestihosu poročilo, da se želi z njim pogajati. Denestihos je sprejel odposlanca generala Kondili-sa, toda odgovora na to ponudbo ni dal. Trenutno je položaj takšen, da obvlada vlada položaj v stari Grčiji, dočim so vsi otoki in večji del severne Grčije že v rokah upornikov. Vse kaže, da je Venizelos odločen riskirati tudi državljansko vojno, samo da vrže sedanji režim in pride zopet sam do oblasti. Vznemirjenje v Pariza Pariz, 3. marca. AA. Nekateri listi obširno pišejo o prevratnem gibanja na Grškem v zvezi z možnostjo reperkusij na polja mednarodne politike. Tako pravi »Jour« med dragim: Grčija je kakor znano angažirana v velevažnem političnem sistema, namreč pri balkanskem sporazumu. V tem sporazuma je Grčija igrala in še igra važno vlogo. Glede na to in brez sleherne pristrano-sti do razvoja notranjih dogodkov prijateljskega naroda je jasno, da ne moremo biti brezbrižni do kateregakoli gibanja, ki bi hotelo oslabiti ali vreči vlado, katera je zadosti dokazala svojo mednarodno lojalnost. Iz višjih interesov, zaključuje list svoja izvajanja, je treba želeti, da bi se sedanje težave, ki jih Grčija preživlja, čimprej končale, ako le mogoče brez prelivanja krvi. 17 smrtnih obsodb v Solnogradu V soboto zvečer je bil končan nov proces proti avstrijskim hitlerjevcem — Od 20 obtožencev jih je bilo 17 obsojenih na smrt — Razburjenje po vsej Avstriji Solnograd, 3. marca. r. Sinoči je bil končan proces proti 20 obtožencem, ki so 25. julija lanskega leta skušali pretihotapiti iz Bavarske v Avstrijo eksploziva, orožje in municijo. Proces je trajal dva dni in je vladalo zanj v vsej javnosti ogromno zanimanje. Obtožencem je sodilo posebno sodišče po zakonu o eksplozivih, ki ga je izdala Schu-schniggova vlada in ki je naperjen proti prevratnim elementom. Vsi obtoženci so pristaši narodno socialistične stranke. Sodišče je po kratkem posvetovanju obsodilo 17 obtožencev na smrt, enega na 10 let, enega na eno leto ječe, eden pa je bil oproščen. Zagovorniki so se zoper to razsodbo pritožili, vendar pa nimajo upanja, da bi dosegli revizijo procesa. 17 smrtnih obsodb v enem samem procesu je zgrozilo vso javnost. Krutost, s katero nastopa sedanji klerikalni režim v Avstriji proti svojim političnim nasprotnikom obsojajo celo mnogi klerikalni krogi sami ker ne vidijo nobene potrebe za tako brutalno postopanje v času, ko se avstrijski kan-celar po inozemstva hvali, da vladata v državi popolen red in mir in da je že davno zatrt ves narodni socialistični pokret. Vsi na smrt obsojeni so mladi ljudje v starosti 18 do 23 let in po večini le orodje drugih, zaradi česar je bila tako ostra obsodba tem manj na mesta. Simonov poset v Moskvi Po francoskih informacijah je Simonov poset v Moskvi, Varšavi in Pragi odložen zgolj iz tehničnih razlogov Pariz, 3. marca. AA. Listi izražajo mnenje. da obisk zunanjega ministra sira Simona v vzhodni Evropi nikakor ni odložen, češ da se bo britanski zunanji minister po obisku v Berlinu vrnil v London. Tako pravi »Mafcin« med drugim: Sir John Simon prispe v Berlin 7. t. m. in ee vrne v nedeljo zjutraj. To pa ne pomeni, da britanski zunanji minister ne bi nameraval nadaljevati svoje vožnje v Varšavo, Moskvo in morda tudi v Prago. Sir S;mon ne more biti z doma dalje kakor tri dni, ker bosta v njegovem spremstvu tudi gg. Eden in lord Stanhope. Glavni tajnik zunanjega ministrstva se mudi v Ženevi. Ministrstvo zuna- njih zadev bi zatorej bilo brez treh svojih uradnih zastopnikov v spodnji in zgornji zbornici za bližajoče se parlamentarno zasedanje. Vendar je možno, da se bi dala na seji vlade tik pred odhodom sira Simona najti takšna solucija, da se odstranijo te težave čisto protokolarnega značaja, kar bi omogočilo obisk zunanjega ministra v Berlinu, Varšavi. Moskv in morda tudi v Pragi. Vzlic nekaterim glasovom poudarjajo v poučenih londonsikih krogih, da obisk 6ira Simona v Berlinu prav nič ne pomeni začetek kakih dvostranskih razgovorov med angleško in nemško vlado. Boka Kotorska kralju - Mučeniku V Pršnju so včeraj ob udeležbi vsega prebivalstva odkrili prvi spomenik blagopokojnemu kralju Uedinitelju Poplave v Franciji Pariz, 3. marca. AA. Iz Bordeauxa poročajo, da je zaradi narastlosti nekaterih okoliških rek več delov mesta poplavljenih. Voda sega po ulicah do 30 cm visoko. Tudi v Italiji Rim, 3. mrca. AA. Iz Napulja poročajo, da je zaradi poplav več družin popolnoma odrezanih od ostalega sveta. Zato so v te kraje v okolici Napulja poslali vojaške oddelke, da pomagajo prebivalstvu. Siamski kralj odstopil Pariz, 3. marca AA. Po »Matinovem poročilu lz Londona je siamski kralj dokončno sklenil odreči se prestolu. Danes je podpisal dekret o abdlkacljl Ogromen snežni plaz prekinil železniško zvezo Pariz-Rim Pariz, 3. marca. AA. Iz Saint Jeana poročajo, da so trije snežni plazovi na progi 200 metrov zasuli železniško progo Pariz— Rim. Minili bodo trije dnevi, preden bo proga očiščena, de zmerom obilno sneži. „Zadeva časti vseh Jugoslo-venav so roiaki v suznosti! ščitimo svojo narodno čast ter pristopafmo h „Bran-i-boru!" Cetinje, 3. marca. AA. Danes je Boka Kotorska imela sicer skromno, zato pa tem pomembnejšo proslavo v Pršnju, majhnem mestu, znanem po svojih pomorskih kapitanih in po svoji jugoslovenski zavesti Tam so namreč danes odkrili spomenik kralju-mučeniku. Vsa Boka Kotorska je bila za to svečanost ogrnjena v zastave, pregrnjena s preprogami in okrašena z zelenjem. Med znamenitim samostanom sv. Ni-kole in občinsko posvetovalnico se vzpenja na marmornem podstavku poprsje, delo znanega kiparja Mihajla Tomiča. Pred odkritjem poprsja je bil kip ogr-njen z narodno trobojnico. Ob 11. dopoldne je prispel pomočnik bana zetske banovine, kmalu nato pa odposlanec Nj. Vel. kralja Petra IL, poveljnik Boke Kotorske general Petrovič. Okoli spomenika so stali kot častna straža mornarji in dijaki pomorske akademije, Sokoli in za njimi meščani. Ko je prispel general Petrovič s pomočnikom bana pred spomenik, so se zaslišali ponovni vzkliki: Živel kralj! Slava kralju-mučeniku! Nato je blagoslovil spomenik znani narodni delavec Mirko Lukovič. Pri tej priliki je imel topel patrijotski govor, v katerem je proslavljal žrtev pokojnega kralja-mu-čenika. Nato je imel general Petrovič kratek nagovor, v katerem je pozdravil prebivalstvo Boke Kotorske in pohvalil današnji njegov patriotski čin. V mestni posvetovalnici se je nato vršila zakuska. Prva zdravica je veljala Nj. Vel. kralju Petru H. Izrekel jo je podstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije. Nato so pa prečitali pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru IL Italija in Jugoslavija „Giornale d4 Italia" napoveduje izboljšanje odnošajev z Jugoslavijo in popolno pomirjen]e v Srednji Evropi Rim, 3. marca, r. Oficiozni »Giornale di Italia« objavlja uvodnik Virginije Gajde pod naslovom »Evropska panorama«, v katerem obrazlaga politični položaj Evrope v zvezi s potovanjem angleškega zunanjega ministra Simona v Berlin in v zvezi s poslednjim sporazumom v Rimu in Londonu. Piseè prihaja do zaključka, da se na vseh straneh zelo aktivno dela na pomirjenju Evrope in na reševanju glavnih evropskih problemov. Pri tem poudarja, da se kaže povsod mnogo dobre volje in da je zato mnogo upanja na uspeh te akcije. Nato pojasniijc stališče Italije in pravi med drugim: Mussolini je va Italija je dala že ponovno dokaze o svojih iskrenih namenih in o svoji dobri volji za sodelovanje. Kar se tiče Italije, gre njena politika po onem pravilnem razvoju, ki je določen z raznimi sporazumi. Ti sporaznrv so znatno razčistili položaj zlasti v Srednji Evropi, najobčutljivejši točki Evrope, kjer se sedaj že pričenja aktivna osno- va dela. S tem pa še ni rečeno, da so bili na sestankih v Rimu in Londona in potom diplomatskih razgovorov rešeni vsi ali pa vsaj najvažnejši problemi, ki so bistvene važnosti za trajen mir v Po-dunavju. Ustvarjena pa je nova možnost stikov in pogajanj, ki morajo roditi koristne uspehe. To velja tudi za odnošaje med Rimom in Beogradom. Italijanska politika je ostala, kar se tiče Jugoslavije, vedno takšna, kakor jo je jasno opredelil Mas-solini v svojem znanem govoru 5. oktobra lanskega leta v Milana, v katerem je naglasi! željo po pomirjenju in sodelovanju. Rimski sporazumi so ustvarili ugodnejše pogoje za to politiko. Danes se morda že lahko govori o novem razmerja med obema državama. Pričakovati smemo, ne da bi se že v naprej govorilo o bodočih dogodkih, manifestacijo, ld bo to potrdila. Tak novi kurz bi bil brez dvoma velik prispevek k zajam-čenju miru onega predela Evrope, ki je doslej največ trpel. Kongres geodetov Zagreb, 3. marca. č. V prostorih Novinarskega doma se je vršil danes kongres geodetov, geometrov in inženjerjev za poljske kulture. Kongres je bil zelo dobro obiskan. Vodil ga je bivši narodni poslanec g. Milan Mravlje. S kongresa so bile odposlane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in knezu namestniku Pavlu ter pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru. Ob 10.15 je bilo zborovanje prekinjeno in so se vsi udeleženci podali k otvoritvi geodetske razstave. Otvo ritvi so prisostvovali tudi zagrebški župan, nadškof dr. Stepinac. generaliteta in mnogi drugi odličniki. Popoldne je bila redna skupščina zveze geodetov in geometrov. Madžarski notranji minister podal ostavko? Budimpešta, 3. marca. g. Notranji minister dr. Keresztes-Fischer je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom Göm-bösem, nakar ga je državni upravnik Hor-thy sDrejel v avdijenci. V zvezi s tem je bila danes razširjena govorica, da je notranji minister predsedniku vlade in državnemu poglavarju predložil svojo demisijo. V političnih krogih je ta vest povzročila veliko pozornost. Uradne potrditve še ni. Aretacije mednarodnih « teroristov v Franciji Pariz, 3. marca. AA. »Echo de Paris« javlja iz Lilla, da so obmejne oblasti ustavile motorno kolo s prikolico, ki je prišlo iz Belgije. Potniki so bili zelo sumljivi. Pri natančnem pregledu motornega kolesa so obmejni organi našli v rezer-varju za bencin 9 samokresov tipa »Parabellum« najmodernejše oblike in 4300 svin-čenk Potnika v prikolici so prijeli, oseba, ki je kolo vodila, pa je pobegnila. Oblasti mislijo, da gre za mednarodne teroriste. Otvoritev tipskega vele-se jma Ups ko, 3. marca. AA. Spričo jutrišnje otvoritve lipskega velesejma vlada v mestu velika živahnost. V teku dneva je prispelo 250 posebnih vlakov z obiskovalci, katerih število z a 60 odstotkov presega obisk lanskega velesejma. Voditelj rajha Hitler je poslal opravi sejma brzojavko z željo, da naj velesejem oživi nemško eospo-darstvo. nemško blaeo pa dobi novih tržišč v inozemstvu, da se omeji nezaposlenost. Do zadnjega trenutka na svojem mestu New York, 3. marca. g. Postaja Radio Corporation je od angleškega parnika »Brairgowie« ujela SOS klice. Zadnja vest radio-telegrafista, ki jo fje ujela postaja, je bila: »Položaj je brezupen. Ne verujem, da bomo vzdržali več kot 15 minut. Parnik leži na strani in visoki valovi gredo preko njega. Visim na aparatu, dokler bo vsega konec!« Telegrafist parnika je skušal še enkrat dati znake, toda po prvih klicih je radio utihnil. V tem trenutku se je najbrže parnik z vso posadko 26 mož potopil. Do sedaj še niso našli nobenega sledu o par-niku. Novi transporti vojaštva iz Italije v Afriko Rim, 3. marca. AA. Snoči sta odplula iz Napolija v Messino parnika »Campidoglio« in »Antonio Eta«. Na parnikih je vojaški materijal, 76 častnikov in 554 vojakov, ki bodo nadaljevali vožnjo v vzhodno Afriko. Ženska volilna pravica v Franciji Pariz, 3. marca. AA. Poslanski odbor za glasovalno pravico bo imel svojo sejo v sredo. Na njej bodo razpravljali o dopolnilnih členih k socialističnemu protipredlogu, ki daje ženskam glasovalno pravico. Požar, k! je ogražal vso vas Slovenjgradec, 3. marca V Pamečah pri Slovenjgradcu je začelo v petek okoli šeste ure zvečer nenadno goreti gospodarsko poslopje sredi vasi blizu cerkve, pri Poročniku, po domače Urmu. Ker je na skednju bilo potno slame, je bilo vse poslopje naenkrat v plamenih in ga ni bilo mogoče več rešiti. Vrlim domačim in slovenjgraškim gasilcem gre zahvala, da ni zgorela komaj dva metra oddaljena stanovanjska hiša ali celo vsa vas, saj so poslopja le po par metrov narazen. Na kraju požara so se pojavili tudi gasilci iz Starega trga, ker pa je nenadno začelo deževati in snežiti, jim ni bilo treba stopiti v akcijo. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal in se ceni škoda na okrog 40 000 Din, zavarovano pa je le za malenkostno vsoto. Kakor se domneva, je nastal ogenj, ki bi lahko uničil vso vas, po neprevidnosti voznikov kateri so ta dan vozili slamo na skedenj in je najbrž kdo izmed njih zavrgel kakšen cigaretni ogorek, ki je začel tleti in tako povzročil požar. —8. Schulverein In režim Schulverein Südmark je postal v Avstriji glavno zatočišče hitlerjevcev, a vlada si ga kljub temu ne upa razgnati Dunaj, 2. marca. O težavah, s katerimi se ima v današnji Avstriji boriti nekdaj tako mogočni in tudi politično vplivni »Schulverein Südmark« kot nacionalistična in v svojem pravem bistvu velikonemška organizacija, je bilo v zadnjih dveh letih večkrat slišati, ako-ravno jih iz umljivih razlogov službena cenzura, pa tudi sama uprava društva skušata javnosti kolikor mogoče prikriti. Ko se je moral lanske jeseni glavni zbor društva vršiti za zaprtimi vrati in ni o njem izšlo v tisku običajno poročilo, je postalo na zadevo pozorno tudi inozemstvo, zlasti ono. ki je še dones izpostavljeno schulverein-ski ekspanzijski propagandi. Ze prej je bilo znano, da je precej časa visel nad Schulvereinom režimski Da-moklejev meč, da je bil dekret o njegovem razpustu celo že podpisan, pa so ga v zadnjem trenutku komaj preprečile vplivne intervencije, še bolj pa važni politični oziri. Pač pa je moralo društvo doprinesti klero-fašistični totaliteti intelektualno žrtev in se formalno odreči velikonemškemu programu. Javnosti je vodstvo podalo izjavo, da ne zasleduje nobenih strankarsko-političnih ciljev in da obsoja vsako ilegalno delovanje. Od tega časa naprej je bilo o društvu v javnosti malo slišati, zdi se pa, da medsebojno zaupanje vlade in društvenega vodstva vendarle ni bilo vzpostavljeno. V raznih policijskih in kriminalnih aferah, zadeva jočih prepovedano politično udejstvovanje. se je v zadnjem času večkrat pojavilo ime Schulverein Südmark kot firma, za katero so se skrivale osebe in akcija, ki so veljale na službenih mestih kot subvcrzivne. Državni organi so na ta dejstva očividno reagirali in nategnili vajeti, kajti vodstvo Schulvereina je bilo postavljeno pred nujnost, da se s ponovno izjavo distancira od vseh politično nevšeč-nih ljudi in dogodkov ter znova poudari svojo lojalnost napram režimu in podčrta svoj nestrankarski in nepolitični značaj. Ta izjava, ki jo je objavil avstrijski tisk te dni, je prav zanimiva, ker osvetljuje avstrijske razmere in položaj režima, ki mora s policijsko-upravnim pritiskom varovati svojo veljavo napram zasebni, čeprav močni in popularni društveni organizaciji. V izjavi se citira ona točka pravil, ki izključuje vsako politično udejstvovanje; ponavlja se slovesna izjava lojalnosti, ki jo je podalo predsedstvo na svojem glavnem zboru in se končno objavljajo ukrepi društvene eksekutive, s katerimi se je skušala ta izjava uresničiti v dejanju. Vsi člani —- tako se navaja — ki so zagrešili kako prepovedano politično udejstvovanje, so bili izključeni, sprejem novih članov pa je odvisen od pismenega reverza, ki zagotavlja legalnost in korektnost v smislu vladnih zahtev. Najbolj značilna je uredba, izdana za urade in nameščence Schulvereina. Vsaka službena pogodba obsega sledečo klavzulo: »Vi jemljete na znanje, da so vsa dejanja, ki nasprotujejo zakonom in naredbam, zlasti taka, ki bi se mogla tolmačiti kot ilegalno strankarsko-politično udejstvovanje, z dolžnostmi nameščenca našega društva nezdružljiva. Iz tega vzroka se ne smejo v naših društvenih lokalih in na našem telefonu vršiti nobeni politični razgovori. ki bi bili društvu v škodo. Isto velja glede prepovedanih knjig in spisov. Jemljete obenem v vednost, da morate vsa taka dejanja opustiti tudi v zasebnem življenju.« S takimi preventivnimi merami se je vlada oficielno zadovoljila, obojestranska ner-voznost pa dokazuje, da pravega zaupanja še vedno ni in da gre le za premirje, ki ga utegne spraviti v nevarnost najmanjši konflikt. Avstrijska vlada dobro ve, koliko sme dati na zagotovilo Schulvereinove depolitizacije. Točka pravil o »nepolitičnem značaju« je že stara in društva ni niti pred vojno niti po prevratu ovirala, da ne bi Schulverein vršil važne politične misije kot jugovzhodna postojanka pangermanizma Vodilne osebe Schulvereina so vedno igrale prominentno politično vlogo Društvo samo je s propagandnim delom mnogokrat aktivno poseglo v politiko. Se spomladi 1933 je Schulverein s posebno okrožnico demonstrativno obsodil politiko proti an-šlusu, ki jo je vodil kancelar Dollfuss. Ta velikonemška struja je v društvu še danes odločilna in tudi intimne zveze z osrednjo nemško organizacijo »Volksbund für das Deutschtum im Auslande« so ostale neiz-premenjene tudi potem, ko se je VDA podvrgel Hitlerjevemu vodstvu. Avstrijska vlada tudi pozna duha. ki še vedno vlada v društvu in si o iskrenosti njegovega samoavstrijstva ne dela nobenih iluzij. Toda ve ravno tako dobro, da ima Schulverein globoko zakoreninjeno za-slombo v nacionalistični inteligenci in mladini, da je v njegovem taboru ogromna večina nacionalnega meščanstva. Zato si ne upa riskirati odkritega preloma in za-tisne oko, kjer bi sicer najraje udarila s pestjo. Schulverein je tudi edini most, po katerem drži vlada zvezo z nemškimi manjšinami v nasledstvenih državah, kajti inozemsko nemštvo obsoja avstrijski kurz in je spontano in odločno odklonilo Dollfus-sov Roskus. s posebno dunajsko centralo za nemštvo v inozemstvu vzeti Berlinu vodstvo iz rok. Politična nesigurnost in labilnost dunajskega režima je za Schulverein najboljša varnostna garancija. Zato z lahkim srcem daje lojalne izjave, ker ve, da ga ne bodo ovirale v njegovem delu. Babilon v ženevi « Zanimivo predavanje dr. Djoke čurcina v Ljubljanskem klubu o razmerah na sedežu Društva narodov Ljnbljana, 3. marca. Pod okriljem Ljubljanskega kluba, ki je postal s svojimi zmerom aktualnimi predavanji nekakšen elitni seminar za obravnavanje vseh sodobnih družabnih in duhovnih vprašanj je v petek predaval izbxanemu občinstvu stalni delegat naše države pri ženevskem Mednarodnem uradu dela Djoka Čurčin o zanimivi in mnogo obetajoči temi: Ženeva in njene kulise. Odličnega predavatelja je v toplih besedah predstavil predsednik kluba dr. VVLndischer, nato pa je g. čurčin v obširnih vn duhovitih, pa vendar strokovno stvarnih in globoko zajemljivih izvajanjih razvil pred napeto poslušajoči m avditorijem živahen film dejanja in neha-nja - tem sodobnem središču sveta. Ko je v uvodu razpravljal o važnosti Društva narodov in Mednarodnega urada dela, je naglasil značilno dejstvo, da so 6e v Društvu narodov od začetka pa do danes izvršile zelo obsežne izpremembe. kar se tiče članstva. da pa iz Mednarodnega urada dela ni doslej izstopila nobena država, temveč da se nasprotno priglašajo zmerom novi narodi Da je Mednarodni urad dela v življenju narodov zadosti trdno zasidrana ustanova, priča že samo to, da je tako krepko prebil vse navale današnje gospodarske krize. Njega obstanek pa je zlasti v današnjih časih Nedavno Je objavilo »Jutro« članek »Kje je socialni čut«, ki ga je podpisalo kakih 20 uslužbenk pri ljubljanskih mo-diistinjah Iz tega članka izvemo, da et, èef'.nje vseh modistovskih obratov v Ljubljani sklenile, da bodo svojnm nameščen kam znižale dosedanje mesečne plače za 20 odstotkov. Jim odvzele letni plačani dopust, jih odstavile kot mesečno plačane moči tn jih začele plačevati od ure Kakšen odmev je našel ta članek, od nosno protest v javnosti, mi ni znano Vsekakor bi moral biti glasen opomin vsem ženskam, bi si same služijo svoj kruh. ker je za vse prav poučen Najbolj značilno v njem je tole dvoje: 1 sestale so se šefinje vseh modiistovskib obratov; 2. članek je podpisalo kakih 20 uslužbenk Torej je očividno. da so lastnice organi zirane in delajo z združenimi močmi za lastne koristi, medtem ko delojemaike ni so organizirane, ali pa vsaj zelo majhna manjš-na od njih Večina od njih se boji tzgubiti še tisti bori košček kruha, ki ga Ima. zato se na protest niti podpisati nf apala lo tako je pri nas po vseh obratih. Do čim so delodajalci trdno zvezan: med se boj in jtih oe loč^ nobena 'dejns razlika bodis* v verskem atf narodnostnem pogle du so organizacije delojemalcev razcep ijene ln Šibke, tako da napram delodajal cem in njihovemu pritisku prav ničesar nujen, saj je vse njegovo delovanje namenjeno vprav lajšanju krize in izravnavanju konfliktov med vsemi, ki si pridejo zavoljo dela in delitve plodov navzkriž. Razen Društva narodov in Mednarodnega urada dela je v Ženevi še kakšnih 60 mednarodnih organizacij, ki v njunem smislu bolj ali manj oficielno delujejo na raznih specialnih področjih Tako se je v Ženevi v teh povojnih letih zbral cel velik kader uradni-štva. k izhaja iz najrazličnejših narodov sveta, in ta živi Babilon ie polagoma ustvaril neko čisto svojevrstno mednarodno mental i teto. ki je značilna za Ženevo in ki se izraža tudi danes v nekem posebnem mednarodnem žargonu, v katerem se sporazumevajo diplomatje z vseh kontinentov. Tako je Društvo narodov postalo nekakšna t\rornica modernega mednarodnega duha, ki ga označujejo tudi čisto posebne duhovitosti. besedne igre in dovtipi. kakršnih si ne moremo misliti v nobenem drugem miljeju. S prav nazornimi in veselimi primeri je predavatelj prikazoval, v kakšnih labilnih, zmerom zanimivih odnosih so posamezni narodi do tega najvišjega foruma v svetovni politiki Najbolj značilna je pač ona prislovica o Angležu, ki je dejal o Društvu narodov: Saj je to Sisto lepa reč, samo malo preveč inozemcev je zraven. ne pomenijo. To velja zlasti glede obrtniškega uslužbenstva, posebno se pa tiče to žensk Mnoge niti ne vedo, če obstoja sploh kaka taka organizacija, ki se bor za njihove koristi tn pravice, pa se Izročajo kar na slepo dobri volji 'n uvide v nosti svojih delodajalk üsoda tak'b deklet je odvisna potem od socialnega čuta njihovih gospodinj Tods kakšen je ta sociali čut, priča baš krik uslužbenk v omenjenem članku: kje je vaš socialni čut Danes velja pravilo, da poslovni člo vek ne em« poznati socialnega čuta To večina delojemalcev, zlasti pa delojemalk tudi bridko občuti Najbolj so izkoriščana prav dekleta pri modiistovski stroki, še mnogo bolj pa pomočnice pri šiviljah NJnhov položaj močno poslabša dejstvo, da se dekleta vsled brezposelnosti udinjajo za vsako ceno Neki list je nedavno pisal da jih je zelo mnogo med njimi, ki zasln žijo na dan po 6 dinarjev ob 6voJI pre hrani !n stanovanju če pomislimo, da de po ves dan sključene pri vbadanju. po gosto v temnih sobah zlasti v nekater'b modistovskih delavnicah po ves dan priuči. nam mora biti jasna njihova usoda ob nezadostni hrani postane njihovo teb kaj hitro sprslemlUvo za tuberkuloz* slawt.' ob napornem dein v sezonskih me *edh Se več1*> reve so severta vaisnkp Omenjen? Hst opisuje vpliv njlhovesra de lovnega načina (da se lepo Izrazim): »In Z lepimi primeri je g. Čurčin osvetlil psihologijo velikih in malih narodov, ki tam pred obličjem vsega sveta tekmujejo za svoje realne in umišljene pravice, ter je naglasil, da veliki narodi v splošnem veljajo za velike egoißte, medtem ko so njihovi tnali sosedje zmerom velikodušni. Kadar pride v debato kakršnokoli vprašanje, kažejo zmerom vsi narodi največje razumevanje za to, da je treba nekaj žrtvovati, a vsak zmerom pričakuje in zahteva, naj žrtvuje kdo drug Vse delo Društva narodov zavoljo tega napravlja na zunaj vtis neke pomembnosti in uspehov, v resnici pa doseže vkljub velikemu naporu le majhne rezultate. Tako se je Društvo narodov polagoma razvilo iz najvišje mednarodne ustanove za politično sodelovanje v ne-kakšno skromno, a vendar trdoživo oficielno propagatori«) mednarodnega miru. Svoja vesela, pa vendar stvarna in poučna izvajanja je g. Curčin zaključil z anekdoto, ki je vredna, da jo tu povemo za njim. ker boli nazorno osvetljuje vso težavnost problema Društva narodov, kakor bi motri« učena razprava: Nekoč je prišel bog v Ženevo in je našel nekje pri mizi tri plakajoče može. Pa povpraša drugega za drugim. zakaj so tako žalostni. — Žena mi je umrla. prij>oveduje prvi. — Kaj boš jokal za takšno malenkost, ga tolaži bog. Poslej okrog sebe. tisof drugih te čaka. — Dete m: je umrlo, ioče drugi. — Ne jokaj za iakšno malenkost, mu spet odvrne bog. Pojdi domov in čez leto dni se bo dru?o dete smejalo v ženinem naročju. — A zakaj joče? ti? se obnie k zadnjemu. — Jaz sem kuhar v kuhinji Društva narodov in moram vsak dan skuhati kosilo, k» naj bi bilo vse? vsem tem üu-dem. ki so se natepli z vseh vetrov — Takrat boe n rekel nobene bps^de več. naslonil se ie k mizi in se razjokal tudi sam. Predava'eli ie prelrl od poslušalcev obHo tomle. navdušene nacrrade. a v prisrčnih besedah se mu je za leno nredavanie zahvalil predsednik kluba «r. dr Windischer. Volilni sestanek ministrov dr. Marušiča in Puclja v Celju Celje, 3. marca. Danes dopoldne je bM v veliki dvorani Narodnega doma volilni sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 300 oseb. med njimi člani in funkcijonarji JNS, člani NSZ, »Soče« in bojevniki. Sestanek je vodil celjski župan g. dr. Goričan. Govorila sta minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Marušič in minister n. r. g. Ivan Pucelj o političnem položaju m pomenu volitev. Dalje je govoril odvetnik g. Stante iz Celja. Teharski župan g. Cajhen je predlagal za kandidata za celjski srez g. ministra dr. Marušiča in za namestnika sreskega veterinarja g. M. Sribarja v Celju. G. Vltavskv je govoril v imenu NSZ Minister g. dr. Marušič je izjavil, da ne more sam odločati o sprejemu kandidature v celjskem srezu in da ni prišel v Celje kot kandidat. O kandidaturah bo itak odločal nosilec državne liste predsednik vlade g. Jevtič. S sestanka sta bili poslani pozdravni brzojavki predsedniku vlade g. Jevtiču in banu g. dr. Pucu. Po sestanku je minister g. dr. Marušič sprejemal deputacije. ki so mu sporočale raznè želje in zahteve. Pred sestankom je pričakovalo ministra g. dr. Marušiča pred Narodnim domom veliko število brezposelnih, ki so mu izročili spomenico glede zaposlitve delavcev pri regulaciji Savinje. Zahteve delavstva smo objavili že v petek. G. minister je obljubil, da bo proučil zadevo. Zbor delegatov NSZ V nedeljo 10. marca se vrši sestanek delegatov Narodne strokovne zveze v Ljubljani. Na sestanku bodo razpravljali poleg organizatoričnih zadev tudi o vprašanju postavitve delavskih kandidatov za volitve v Narodno skupščino Razcep v Narodni stranki v hrvatskem primorju Poročali smo že, da bo kandidiral na otoku Krku vodja primorskih emigrantov dr. Ivan Marija Cok. Iz hrvatskih listov posnemamo sedaj, da je postavljena za Krk tudi paralelna kandidatura bivšega ministra dr Grge Andjelinoviča. Ravno tako sta postavljeni že dve kandidaturi tudi za sušaški srez. Poleg oficielnega kandi data sreske organizacije JNS. novinarja Vida. bo kandidiral še Milan Banič ki je po poklicu tudi novinar Vrh tega s» obetajo hrvatskemu primorju na listi g. Jevtiča še kandidature pristašev Narodne posledice? Strašne! Usodno število mladih bolnic z odprto tuberkulozo, I8letna dekleta živčno težko bolna, 151etne nezakonske matere, da ne omenjamo očesnih bolezni itd In moralne posledice? Brczpo seine pomočnice postajajo po cestah ln pijejo tizol.« Seveda je tukaj obrtniški zakon, ki določa delovne pogoje tudi za vajenke in pomočnice Toda kdo se ga drži? Koliko vajenk tn pomočnic točno pozna svojt-pravice? Koliko £h je. ki si upajo sklice vati se nanj? Saj jih je namesto ene to tiko. ki ne bodo tako uporniške, da bi si upale govoriti o svojih pravicah! Toda vse drugače bi bilo. ko bi bile or ganizirane v svoji strokovni organizaciji, kjer bi jih vezala zavest skupnost: in bi se zavedale, da morajo čutiti in ravnat* po geslu: vse za vsako posamezno, a vsaka posameznica za celoto Take organi zacije so nujno potrebne za vse stanove, odnosno delovne 6troke Ce spoznajo njihovo potrebo delodajalci zase, zakaj bi je ne priznali tudi za delojemalce? Ko sem to nekoč omenila nekemu spoštovanemu mojstru, je rekel; »Moja dekleta so organizirana pri Sokolu In to Je čisto dovolj« Čudno, da se on sam zase nI ravnal po fem spoznanju Najosnovnejša človekova pravica je skrb za svoj dobrobit in danes se to obi čajno vr&i v združevanju ljudi, ki ;maJo iste interese, v stanovske in strokovne organizacije, ki imajo namen. Ščitit« korist* posameznih članov Clan' «e morajo Da zavedati da čim močnejša le organ-sadja. tem večji so nspebl Do »ee» «po znanja pa zlasti ženske le počas« prlha jajo — seveda v svojo škodo. Zato Je ena stranke. Primorske organizacije te stranke so se namreč razcepile in precejšen njihov del odklanja delo za posebno listo, ki jo je Narodna stranka postavila z nosilcem g. Hodžero. Ti nezadovoljni pristaši pravijo, da se v primorskih srezih nacionalni glasovi ne smejo cepiti, in zato zahtevajo, da se Narodna stranka v teb pokrajinah pridruži listi g. Jevtiča, se za njo zavzame in na njej kandidira. Nad 200 kandidatov v vrbaski banovini Banjaluka, 2. marca. č. Število kandidatov za volitve narodnih poslancev na listi ministrskega predsednika znaša v vrbaski banovini okrog 210. Pričakovati pa je. da se bo še povečalo, ker se oglašajo vedno novi ljudje, ki se ponujajo za kandidate, a tudi razne skupine zahtevajo še svoje kandidate. Gasilska zveza v Banjaluki je izdala okrožnico, v kateri nalaga organizacijam, da se ne vmešavajo v volilno borbo, nego naj prepustijo vsakemu posameznemu članu, da glasuje po svoji uvidevnosti in ves*5 V primorski banovini V primorski banovini bodo po dosedanjih informacijah kandidirali na listi predsednika Jevtiča od bivših narodnih poslancev: prota Dušan Urukalo, Joakim Kunja-šič. dr. Grga Angjelinovič, dr. Ivan Go-spodnetič, Ivan Maštrovič, Sever Varda in Juraj Dubokovič. Kot resen kandidat se navaja med drugimi sodelavci min. dr. Grge Andjelinoviča tudi njegov brat dr. Reri-slav Andjelinovič. ki je znan naši javnosti še izza časov orjunaškega pokreta. Situacija v pogledu kandidatur bo v primorski banovini jasna šele čez kakih deset dni. ko bodo zaključene poslednje skupščine sreskih organizacij JNS. * " ■ Jeseniško delavstvo in volitve Jesenice, marca. V nedeljo se se na Jesenicah zbrali delegati vseh podružnic Narodne strokovnr. zveze iz radovljiškega sreza. Konferenca je bila zelo obiskana in je med drugim razpravljala tudi o izbiri kandidata za volitve v Narodno skupščino. Po daljši debati je bila sprejeta naslednja resolucija: »Predstavniki narodnega delavstva, zbrani na okrožni konferenci gorenjskega okrožja NSZ, pozdravljajo z velikim navdušenjem listo predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča ter izjavljajo, da jo bodo pri skupščinskih volitvah 5. maja z vso silo podprli. Istočasno zahtevajo, paj se v radovljiškem. pretežno industrijskem srezu. postavi za kandidata mož. ki bo znal zastopati poleg interesov drugih slojev tudi interese delavstva. Zato je nujno potrebno, da pri določanju kandidata za radovljiški srez odloča tudi narodno delavstvo tega sreza, organizirano v podružnicah NSZ.« Te dni je imela sejo tudi uprava občinske organizacije JNS na Jesenicah. Tudi na tej seji je bilo soglasno sklenjeno, da bodo somišljeniki JNS z vsemi silami podprli listo predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča. Pač pa želi občinska organizacija JNS na Jesenicah soodločevati pri izbiri kandidata za radovljiški srez Delegati jeseniške občinske organizacije JNS bodo na nedeljski izredni skupščini sreske organizacije JNS predlagali za kandidata zopet dosedanjega poslanca Ivana Mohoriča. Iz škofjeloškega okraja Pišejo nam: čeprav so volitve še daleč, je vendar tudi v našem območju volilni pofcrét prav ž'vaben In se vsi politični dogodki širom naše zemlje prav živahno komentirajo Sreskl pododbor JNS bo ime) kakopak največ dela Spremenil se bo v v volilni odbor za škofjeloški okraj, enako pa bodo prevzele vloge krajev volilnih odborov krajevne organizacije JNS, ki so ustanovljene po vseh občinah okraja Značilno za miselnost našega območja je dejstvo, da stoji ves nacionalni živelj v strnjeni, nedeljeni falangi, ki razumeva, da so sedanje volitve v nekem pogledu posebno važne tudi za nadaljnji razvoj tn razmah škofjeloškega območja Težnja po ustanovitvi samostojnega škofjeloškega sreza je kljub vsem številnim intervencijam. vlogam in prošnjam ostala neizpolnjena. ln ta okolnost narekuje našim vo-lilcem pri sedanjih volitvah posebno opreznost Selški in Poljanski dolini s Sorskim poljem gre predvsem za to, da se v novem parlamentu uveljavijo in izpolnijo težnje, ki pomenijo osnovo za nadaljnji procvit loškega območja v njegovem gospodar nalog ženskih društev m organizacij, da vzgojno vplivajo na mlada dekleta ter jih pritegnejo k skupnemu delu vsaj v žen skih društvih, seved« takih, ki Imajo na men boriti se za koristi delovnih, oziroma poklicno zaposlenih žen Tndi Jugo slovenska ženska zveza vključuje v svojo organizacijo ženska strokovna društva, kakor tudi ženske sekcije mešanih (skup nih) strokovnih organizacij V odseku (komisiji) za žensko delo In poklice se družijo zastopnice posameznih delovnih panog ter se posvetujejo o svojnh potre bah Zato naj se vse, ki spoznavajo po men čim močnejše skupnosti, priglasijo k skupnemu delu v ženski zvezi. Popolno enakopravnost v vseh ozirib zagotavlja ženam nova ustava v Braziliji Značilno je, da zakon (poroka) nikakor ne spreminja ženinega položaja V Novi Zelandiji »o z zakonom določil-starost za poroko za oba spola na 16 let Prej so se vršile veMke zlorabe otrok v tem pogledu Novi zakon so priborile ženske Za upravnico (komtsarko) neke sibirske pokrajine je imenovana ženska Or. Matilda Vauting. znana nemška sociologinja. ki Jo tndi pri nas poznamo pt> njenem dein »Die weibliche Eigenart 'm Männerstaat und die männliche Eigenart Im Frauenstaat« Je odpuščena !t slu i be po ukrepu fašistične vlade Bila profpsor'ca pfdaffoelkp v Jeni Käthe Kollwitz, umetnico svetovnega slovesa «r N*>tne' •skljmMU «voje orne» nostne akademije v BerHnn Rodila *e 1* v Kfinie«heren I 1867 Kskor ona sam» je bil izredna osebnost tudi njen oče: bi, J skem, kulturnem, socialnem ln r naj- zadnji meri tudii v političnem pogledu. Sodišče rešuje sedaj reklamacije, ki pa Jih ni malo. Samo v ékofjd Loki je 60 reklamacij, ponekod nekaj manj, po posameznih občinah v dolini pa tudi preko 100. Ogenj iz „Domoljubove" lumbarde Dočim se je »Slovenec« že nekako znašel po težkem razočaranju in hudem padcu izpod oblakov na vsakdanja tla realnega političnega življenja, je njegov teoenski pobratim >Domoljub« še ves zavzet z dirigiranjem bobnjajočega ognja svojih žegnanih možnarjev proti nacionalni fronti. Morda ga pri tem opravičuje, da je politično teden du- za svojim dnevnim kolegom, aH pa da hoče ostati >zvtst svoji linij i«, pa naj bo že politična situacija kakršnakoli. Glavni ogenj se vsiplje iz njegovih ljubeznivih kolon v zadnji številki na tiste trezne bivše prietaše klerikalizma, ki so »zatajili svoje pravo prepričanjem ter prešli na stran nacionalne fronte. Razumemo jezo >Doniolju-ba«, ki svoj e dui ni bil navajen na take pojave. Preveč je bilo pritiska in preostra je bila kazen, ki je doletela slehernika iz njihovega tabora, ako je pričel misliti s svojo glavo. Danes so taki pojavi nekaj vsakdanjega in se bo moral >Domo!jub* na nje že privaditi, pa četudi psuje može. ki zapuščajo svoje stare voditelje s >šlapamk. Radovedni smo le, kako bo nazval šele one gospode. kiveljajo sedaj še za voditelje v klerikalnem taboru, ki pa se pripravljajo, da 7/ipuste potapljajočo se ladjo, in »o voljni kandidirati na programu Jevtičeve volilne vlade, ki je obsodila v nepovrat vse stare plemenske in verske stranke. Ljubljanski proračun V ponedeljek se je pričelo proračunsko zasedanje finančnega odbora mestnega sveta pod predsedstvom g. Ivana Tavčarja. Finančni odbor je imel doslej že tri seje. Predlog proračuna za leto 1935-36, k; je bil pet dni razpoložen na vpogled javnosti, je uradno sestavil finančni oddelek mestnega poglavarstva. V tem predlogu je bilo kakor znano predvideno povišanje vndarine in gostaščine, občinske doklade na neposredne davke (od 50 na 60 odst.), povišanje nekaterih trošarin odnosno uvoznin, obenem pa linearno znfžanje prejemkov mestnega uslužbenstva za 10 odst. Finančni odbor mestnega sveta 6i je na del nalogo spraviti proračun v ravnotežje brez večje obremenitve davkoplačevalcev odnosno nameščencev, in sicer na ta način, da se v proračunu izvede princip štednje. 2e v teku dosedanjih razprav je bilo črtanih mnogo izdatkov, ki se lahko odložijo, in izdatkov, ki za redno poslovanje niso neobhodno potrebni. Tako je pričakovati, da bo finančni odbor izvršil svojo nalogo v smislu načel, ki 8' jih je postavil in bo v glavnem odpadli» zvišanje davščin ter znižanje prejemkov mestnih uslužbencev. Seveda pa je delo finančnega odbora zelo težavno, ker je letos proračun obre-menien z znatnimi novimi izdatki, katerim se ni mogoče izogniti. Med drugim mora mestni zaklad prevzeti za prihodnje leto plačilo anuitete za dolg tramvajsko družbe nasproti Pokojninskemu zavodu in za dolg tramvajske družbe po 6 odst. investicijskem posojilu v skupnem znesku 3 milijonov Din. Neizogibna je tudi nova postavka 600.000 Din, ki jih mora mestna občina prispevati po zakonu za državno bolnišnico. Nadalje se zvišajo izdatki zaradi nove anuitete za posojilo za prenos municijski'h skladišč z Ljubljanskega polja (posojilo 2.5 milijona Din je bilo v ta namen že najeto). Povečani so tudi izdatki za najemnino za aerodrom in za vojaško vežbališče, vstaviti pa je bilo treba tudi anuiteto za 4 in pol milijonsko posojilo, ki ga bo treba še najeti za dovršitev bežigrajske šole. Proračun nadalje obremenjujejo nove anuitete za nakup Auer-spergovega dvorca, za prevzem Martinče-vega in Bizovičarjevega sveta ter zadrugo Stan in dom. Navzlic tem znatnim novim bremenom pa upa finančni odbor, da bo spravil proračun v ravnotežje kakor rečeno brez novih žrtev meščanov in magi-stratnih nameščencev Dunav in Sava naraščata Beograd, 2. marca p. Dunav in Sava pri Beogradu stalno naraščata. Dunav je bil danes že 518 cm nad normalo Višina vode na Savi Je le nekoliko nižja. Pri Sremski Rači in Sremski Mitrovici je Sava že prestopila bregove. Nasprotno pa je Morava že včeraj pričela upadati. Je sodnik, toda ko mu Je njegova vest rekla, da ne more več zavzemati tega mesta v službi krivičnega pruskega kralje, se Je vrnil med ljudstvo in je postal — zidar Kollwitzeva zajema svoje motive iz delavskega življenja Indijske žene proti tradiciji. Največja ovira za kulturni napredek marsikaterega naroda je paS tradicija, zakoreninjena v verskih in narodnih običajih Najboljši zgled za to nam nudi Indija, kjer čuvajo ko' last narodne svetinje najgorostasnejše običaje, ki bi jejo v obraz zdravemu razumu Proti temu so začele nastopati indijske žene same. Na zadnjem kongresu so sprejele predloge, ki so jib izročile vsem kandidatom za bodoče volitve, kjer t vso odločnostjo zahtevajo odstranitev vseh nazadnjaških običajev, zlasti pa tistih, ki kakorkoli zapostavljajo ž*>no. bodis' ia so ti običaji ali tudi zakoni vzgojnega, pravnega ali socialnega Enačaja ter odrekajo ženi ali pa kakemu družabnemu razredu enakopravnost v kateremkoli pogledu Indijks zahtevajo med drugim odpravo zakonike zveze med mladoletnimi. obvezno Šolanje odpravo prostitucije i dr — Da stopajo po stopiniah evropskih zen priča dejstvo, da so povabile oa kongres lud? predsednico feministične zveze g M Corbett-Ashbv ter zmano te», logi njo dr \laude Royden. ženski Študij v Nemčiji. V primeri 2 zimskim semestrom 1932—33 je padlo v istem času 1933—34 število študentk za 22 odstotkov na medicini ?5 odstotkov pri zobozdravništvu. 15 odstotkov v farmaciji 57 odstotkov na jueu. 48 odstotkov v filo-^ofi 11 in pednro"-:v« od^toi-kov na eko-nomifl 41 odstotkov v trgovski upravi odstotkov na fiziki. 33 odstotkov v ke.' miji in 58 odstotkov nrl zemljepisu žena v sodobnem svetu Pomen strokovnih organizacij za ženske Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 3. marca. Pustna nedelja — kaj pa naj povemo posebnega o njej? Nekaj večjih prireditev je bilo v soboto zvečer, obisk povsod zadovoljiv, po gostilnah je tudi zapela harmonika — ali hrupne razposajenosti ni bilo nikjer. Vreme je bilo čez dan solnčno, toda neprijetno vetrovno. Planine so nam v jasnini čisto blizu, vse bele kakor iz sladkorja. Precej snega leži tudi na bližnjem okoliškem hribovju. Hripa razsaja v Ljubljani dalje, v večini primerov ni prehudega značaja, za to pa ni izbirčna in se poloti kogarkoli. — Policijska kronika ne beleži kakih hudih kriminalnih zadev, reševalna postaja je takisto imela miren dan. Bilo je nekaj porok, nekaj zaljubljenih so pa šele vrgli s prižnice, kakor se to reče ljubeznivo po domače. Bilo srečno! ùnarno goro fe naskočilo pol Ljubljane Sobotni predpustni dogodki, prvi dnevi vsakega meseca in vsaj navidez krasno pomladansko solnčno vreme — vse to je že na vse zgodaj, potem pa vse dopoldne, še bolj pa popoldne zvabilo Ljubljančane na prosto. Razkropili so se na vse strani, posebno še, ker je tudi nova železniška tarifa diktirala družbam za prevoz najmanjše izdatke in je bil tudi sicer dan, ki ga nikakor ni kazalo preživeti za štirimi stenami. Izmed vseh številnih gostoljubnih točk okoli Ljubljane pa je bila menda najbolj počaščena Smarna gora, do katere je vzdrževal poleg vseh razpoložljivih prometnih sredstev zvezo tudi naš ojačeni tTamvaj. Prvi obiskovalci so krenili menda na pot že na vse zgodaj, njim so se nato priključili običajno solidni izletniki sredi dopoldanskih ur, glavne množice pa so pritisnile po prespanih dobrotah in tegobah prejšnjega večera, po kosilu. Cele procesije so romale od St. Vida doli proti bistri Savi, nato pa so se v vseh mogočih varijantah dvigale proti romarski ccrkvi. Kako pestra je bila množica, ki je hotela kljub neprijetnemu vetru in prahu vživati prekrasni razgled na našo alpsko panoramo, je kazal najbolj pogled na njihovo še bolj pestro opremo. Med »turisti«, ki so se v potu obraza vzpenjali proti vrhu, je bilo opaziti mnogo takšnih, ki so očividno krenili iz Ljubljane v pričakovanju, da bodo prišli prav do vrha po ravnem, V lakastih čevljih, prikoničenih petah, obloženih snežkah in še v marsičem drugem, kar jih je med potjo sililo na često poči-vanje in zabavljanje. No, na vrhu so potem pri krčmarjih pozabili na vse težave in se vračali še v daljših kolonah in brez pritožb spet v dolino. Smarna gora je vsekakor imela za pustno nedeljo poset, kakor da bi bila ta romarska pot zveličavna skoraj za pol Ljubljane. Največ veselja e tem obiskom pa so imeli najbrže krčmarji in pa vsi oni, ki so šli tem številnim izletnikom kakorkoli na roko. Dobrodelna prireditev. mestne občine Da pomore revežem in najbednejšim, se je mestna občina ljubljanska odločila, prirediti kakor lani veliko dobrodelno prireditev, katere čisti dobiček gre siromakom v prid. Letos je bila prireditev zamišljena v precej resnem okviru in je imela značaj dobre koncertne in družabne zabave, čeprav ni bilo na sporedu plesa, je bila kljub temu v soboto zvečer unionska dvorana nabito polna. Prireditelji so poskrbeli za pisan spored, za pravcati pele-mele, izbira vsega. Uvod je bil prav resen, saj so bile na sporedu koncertne točke in nam je radioorkester zaigral z vervo Parmovo »Bela Ljubljana«, a takoj nato so nas presenetili srebrni glasovi zbora mestne ženske realne gim- nazije pod vodstvom dr. Dolinarja; gospodične so nam ob sp remijev an ju radio-orkestra pogumno zapele Voiaričevo »Slovenske mladenke« »Ljubljanski Zvon«, ki tudi nikoli ne odreče sodelovanja, je zapel tri pesmice, nato sta še radio-orkester in železničansko narodno društvo »Sloga« zaigrala z>Pozdrav Gorenjski« in »Dobro jutro«. S tem je bil prvi del sporeda izčrpan, nakar se je razvila animirana zabava pri pogrnjenih mizah. Na odru je bilo ves čas živahno, saj so vsak hip pripravili kaj zabavnega in dovtipnega. Zlasti je ugajal nastop gojenk gospodinjske šole. Njihova kuharska himna, ki izzveni v motu, da je kuharija poezija, je užgala vse prisotne. Seveda so želi mnogo aplavza tudi Kranjčani za svojo komično opero »Rinaldo Ri-naldini«. kakor za nastop »Stric iz Amerike«, g. Premelč za svoje »šlagerje«, naše baletke za plesne točke, jazz-orkester in vsi ostali. Za lačne in žejne je bilo kajpa v dovoljni meri in dobro preskrbljeno Vse* kakor mora biti mestna občina s prireditvijo zadovoljna, brezposelni in drugi, ki jim je bila namenjena, pa bodo. Deea za deeo Pod tem geslom je priredilo TKD Atena otroški ringaraja. ki je tudi letos docela napolnil unionsko dvorano. 2iv-žav, malček pri malčku, vsi živopisani, lično kostumira- ni, nasmejanih lic. Prijetna otroška idila. Za uvod je bila vesela vožnja, nato pa so nastopili mali harmonikarji, ki jim je naštudiral program prof. Pavle Rančigaj. Osem malčkov je strumno odigralo dve narodni pesmici in pobrali sozaslužen aplavz. Se bolj je ugajal ruski ples. ki 60 ga plesali štirji malčki, a postavil se je tudi šaljivi godec, mali Urlep s harmoniko, ki je najprej povedal par okroglih, nato pa še zažingal eno prijetno domačo. Naslednja skupina je bila »Zlato materino srce«, kar je aranžirala pridna Maša Slavčeva, izvajala sta pa Gustel Zadnik in Melutka Go-lieva, ki sta prav srčkano deklamirala flet-ne Gorinškove pesmice. Nato so nastopile dečve z rešeti: Prikupna slika z mlačve in žetve, izredno spreten aranžma ge. Mire Vaksljeve. Za zaključek je pa bila znana pravljica o Janku in Metki na Humperdin-ckovo glasbo. Ves ta spored je trajal nad eno uro. nato pa je vesela deca ob prijetnih zvokih zvočnika zarajala. da je bilo refc pravo pustno razpoloženje. PRIDE! Casanova XX. veka Maribor preko nedelje Maribor, 3. marca. Zborovanje obrtnikov v spodnji dvorani pri »Orlu« je bilo danes v središču mariborskega zanimanja. Zborovanje je sklicala Zveza obrtniških društev za dravsko banovino. Navzoči so bili delegati treh avtonomnih mest in 13 srezov. Zborovanje je otvoril in vodil podpredsednik mariborskega Slovenskega obrtnega društva g. Miho Vahtar. Poročevalec je bil podpredsednik zbornice za TOI g. Josip Re-bek, ki je v daljših izvajanjih ori6al težave in borbe obrtniškega stanu ter zvezino stremljenje za zboljšanje današnjega položaja. Volikii proglas Jevtičeve vlade je pri- j nesel obrtništvu nove nade. Obrtništvo naj ima tudi v politiki svojo močno zaslonvbo in v parlamentu zastopnike iz svojega sta- j nu. 0 socialnih obrtniških vprašanjih je raz- j pravljal g. Igliè iz Ljubljane. V zvezi z obe- j me referatoma je poseglo v debato ve5 govornikov, ki so vsi bili mnenja, da naj ima obrtniški stan primerno število zastopnikov v parlamentu. Govorili eo Vahtar, Soj?. Novak. Podgoršek, Kancler iz Ptuja in drugi. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, ki poudarja, da stoji obrtništvo neomajno na načelu nacionalnega edinstva, ki ga je proglasil blagopokojni Veliki kralj. Z zadovoljstvom jemlje obrtništvo na znanje oso-bito oni del deklaracije vlade g. Bogoljuba Jevtióa, k: posveča pažnjo napredku obrtništva in gospodarstva sploh. V resoluciji se nadalje naglaša, da je obrtništvo danes v naravnost obupnem gospodarskem položaju. Zaposlitev je v teku zadnjih dveh let padla za 50 do 80°/». Obrtniku naj se s primernimi ukrepi omogoči, da bo svoje plačilne obveznosti izpolnjeval tako, da ne bosta pri tem ogrožena njegov gospodarski obstoj in gospodarska delavnost. Nadalje zahteva obrtništvo, da se mu v narodnem predstavništvu 7»jamči primerno zastopstvo. Mariborski zdravniki organizirani v Zdravniškem društvu, so imeli v Aljaževi sobi pri »Orlu« občni zbor. V toplih besedah se je predsednik prima-nij dr. M. Cerni? ©pomnil mučeniške emrti Viteškega kralja. Sledila 6o poročila funk- ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4*» 7-15 ln 9*15 uri premiera operete po JOHANN 8TRAUSSOV1 glasbi Rozc z juga Pesem, zabava, smeh, valček in ples Pavel Hörbiger Greta Theimer Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11.—V213. are. tSSf&tii. ai cionarjev. Društvo je poglabljalo strokovno stran svojega članstva s številnimi strokovnimi predavanji. Tudi so mariborski zdravniki sodelovali pri vseh človekoljubnih akcijah, zlasti jih sodeluje mnogo pri Rdečem križu. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor. JNS za Maribor desni breg je imela danes dopoldne v gornji dvorani pri »Orlu« svojo konferenco. Na sporedu je bila določitev kandidatur za mariboreki erez, desni breg. Kot kandidat je so predlagani: bivši narodni poslanec Krejči ter Kir-biš iz Prapolj in Gornjak iz Slovenske Bistrice. Upokojenci za svoje pravice V Narodnem domu v spodnji dvorani je imelo danes ob 9. svoj občni zbor Društvo državnih upokojencev. Zbor je vodil zaslužni večletni društveni predsednik višji svetnik dr. Kronvogel, ki se je uvodoma spomnil blosropokojneea Viteškega kralja. Izčrpna poročila funkcijonarjev so pričala o živahnem društvenem delovanju. Društvo je v številnih primerih interveniralo za koristi svojega članstva. Tudi je društvo s podporami revnemu članstvu vršilo važno socialno nalorro. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor. Kako velika je zavest upokojencev, priča dejstvo, da je bila spodnja dvorana Cisto polna. Mariborski Čehi prezidentu Masaryku Ob 10. se je pričela v gornji dvorani Narodnega doma proslava 851etnice prezidenta T. G. Masarvka. Proslavo je organiziral mariborski Češki klub. Učitelj g. Drly je tolmačil pomen proslave. Klubov predsednik Franjo Bnreš je v zanoenih besedah poveličeval delovanje in zasluge prezidenta Ma«a-ryka za ČSR in za idejo slovanstva vobče. Spomnil se je v okviru svojih izvajanj tudi tragiyne smrti velikega kralja Aleksandra I., ki je pretresla ves češkoslovaški narod. Na sporedu so bile tudi ljubke deklama-cije čeških dečkov im deklic ter petje naše odlične koncertne pevke prof. gdč. Vedra-love. Vojaška sodba je povzdignila potek proslave s svojim sodelovanjem. Odsvirala je češkoslovaško in našo himno ter razne izbrane češke skladbe. Prisostvovali so proslavi odlični predstavniki mariborskega življenja. Motociklisti orsranizirani v Moto klubu, so imeli tvoj občni zbor danes dopoldne v Veliki kavarni. Otvoril je požrtvovalni predsednik A. Antonfif. Tainiško in blao prstih solari iz hiSe proti reki. ki teče za vrtom mrka in globoka in jo mrmrajoča pridušeno vabi... Korenov Milan Ob petindvajsetletnici umetniškega dela Milana Skrbtnška Na robu zgornjih Haloz se dviga iznad Dravskega polja Ptujska gora, tudi Črna gora ali kratko Gora imenovana. Prebivalci majhnega trga s starimi trškimi pravicami so Gorci ali Gorčani. Na temenu razmeroma nizkega griča se dviga starodavna katedrala, ki bi bila v čast marsikateremu velikemu mestu. Še dandanes jo hodijo občudovat umetnostni zgodovinarji od blizu in daleč ter opisujejo starinsko gotsko stavbo. Posebno znamenita je reliefna podoba za velikim oltarjem, ki vsebuje celo spomine na celjske grofe Pod cerkvijo okoli griča se stiskajo hi*e kakor piščeta h kokoši. Zunanje lice trga je ostalo skozi dolga desetletja nespremenjeno do današnjega dne. Pred tremi in več desetletji se je zbirala tukaj zelo oestra düa?ka družba :z Ma ribora in Ljubljane Na počitnice so pri hajale Olga. Liudmila. Štefka. Lina in Lojzka pa seveda tudi mala Lizika le bila vedno pole« Od mo%ih pa Milan Sreč ko. Rudi in Dolfi Mi'an je zahajal k so robnikom Korenovim Ime' ie Številno so-rod«itvo še drugod pri Sv Lovrencu, na Hiidin? in Planici n* Pohoriu Vendar ?e bil na ir*iS? na Gori Če se je le r.a neka' dn< zaklan" *mo ga že nea*H>no pri^Vo-vali raka' MiMan ie nrina*«' v n«?^ dru? Ko ve^nn mnopn ?iv"eni« Va*e 'hirali s*e ie h'lo n* zeleni traf nVol' cerVve C4tod se ti ntidi eden najlepših razgledov, kar jih je v naši slovenski domovini. Za-padni rob obzorja meji široki hrbet zelenega Pohorja. Proti severu so razprostrte Slovenske gorice od Maribora dol do Središča Zadaj pa potekajo vinorodne Haloze. Vmes je plodno Dravsko polje, ki poteka proti vzhodu v širno Panonsko ravnino Nikdar in nikoli se nismo mogli nagledati čudovitega razgleda Vedeli smo za vsak vrh. za vsako vas. sledili premikanju ogromnih čred živine na pašnikih in prvi zapazili vsak požar spodaj na Dravskem polju, ki so bili že takrat zelo pogosti. • Milan je bil za svojo dobo izredno na-čitan. Čital je vsevprek; najprej iz knjižnice svojega očeta, ki je bil silno naobra-žen in je v tem pogledu nanj mnogo vplival Takrat je čital in se navduševal za 9ienkiewicza. Karla Maya Julesa Verna in kar je bilo takrat slovenskih knjig Pozneje. ko je že doraščal. je strastno prebiral Schillerja. Goetheja. Shakespearia. Ib-sena in Kleista. od slovenskih pesnikov in pisateljev so mu bili nailiubši Gregorčič, Kette in Cankar Najmočneje so vplivali nani njegovi »Hlapci« Občutil ie drame in se ni möge' nacnditi da Cani ia tako malo i«rtar zakonski par, ki se je po vsej priliki moral strašno sovražiti, zakaj glasen prepir se je razlegal vsak dan od jutra do večera izza visokega plota. V tem miljeju je bilo nekaj ibsenskega. In že je Milan sumil in snoval strašno dramo... V Korenovo sobico je prihajal tudi nadučiteljev, sedaj že pokojni sin Srečko, ki je imel prijatelja Madžara in se z njim dopisoval v latinskem jeziku. Odgovore nam je gladko prevajal na slovenski jezik. Milan pa je poročal svojemu ljubljanskemu prijatelju Fa-vaju o gorskem počitniškem življenju, in sicer mu je pisal v vezani besedi. V verzih mu . j« očrtal vse trške osebnosti, med ostalim fcudi, kako »župnik s svojim trebuhom pripljuži. Zanimivi opis je dvignil ljubljanskega prijatelja, da je prišel še on okušat prijetne gorske počitnice. * Nepozabni so večeri za gorsko cerkvijo. Tudi v noči ni razgled popolnoma minil. Ugibali in ločili smo luči v daljnjem Mariboru in Ptuju, svetila se je železniSka proga pri Prageiskem, predvsem pa nas je privlačeval zvezdnati nebesni svod, ki Z ekspedicife pred oltar Dr. Poulter, Byrdov namestnik pri odpravi na Južnem tečaju, se je pred kratkim vkrcal na barko, ki ga je prepeljala iz taborišča Male Amerike na Novi Zeland. Tam je šel na kopno in stopil z nevesto, ki je prispela zaradi njega iz Amerike, pred oltar, Dt. Poulter je prosil z Južnega tečaja za nevestino roko in je dobil pristanek, da ga vzame za moža, po radiju. Petdesetletnikova polovica Znani pariški igralec Saša Guitry je obhajal te dni petdesetletnico rojstva. Ta dogodek je proslavil s tem, da se je oženil s 25 letno Jacquelino Delubacovo, ki mu je bila igralska partnerica v »Novem zakonu«. Na svatbi je imel petdesetletni novoporočenec govor, v katerem je poudaril, da je njemu 50, njegovi mladi ženi pa 25 let in torej z vso pravico nosi naslov njegove polovice. Guitry je bil že davkrat oienjen. Njegova prva žena je bila Šarlota Lyses, druga zakonska tovarišf-ca pa Yonne Printemps. Rezika Iz Rut v koncentracijskem taborišču V predavanju, ki ga je imel v dunajskem samostanu po lazaristov, je te dni povedal pisatelj Eberhard, da so v Nemčiji zaprli Terezijo Neumannovo iz Konnersreutha amaterji«, pa tudi upokojeni sodniki. Na srečo so moštva pokazala dovolj umevanja za zadrego nogometnega saveza in je — kolikor je znano dosedaj — povsod vse poteklo v redu. Ljubljanski podsavez je dal to nedeljo odigrati že prve prvenstvene tekme, in sicer sta v Mariboru nastopila tekmeca iz podsavezne lige, Maribor in Svoboda, Drugod so imeli na sporedu samo pokalna ali prijateljska srečanja. Pri nas je šlo torej že zares in se je prvenstvena tablica že začela spremi- Svoboda dottila dve točki V otvoritveni pomladanski prvenstveni tekmi je Svoboda iztrgala močnemu domačemu nasprotniku obe točki Staribor, B. marca. Igrišče Svobode je bilo danes prizorišče prve prvenstvene tekme v Mariboru, in sicer med Mariborom itn Svobodo za točke v podsavezni ligi. Zanimanje za to tekmo je bilo precejšnje, saj je okoli 600 gledalcev napelo sledilo posameznim fazam te^ težke in do zadnjega ogorčene bitke za točke. 4s2 (2sl) Moštvi sta nastopili v naslednjih postaviš b Svoboda: Dražbaher, Novak, Sternad, Dvorak, Tkalec. Filipec, Selinšek, Tifar. Kolar, Štern, Tomažč. Maribor: Gomol, Fišer, Korent, Gom-ol II., Kirb?š. Reibenschuh, Drago, Miloš. Vidie. Kon i č. Jurgec. Svoboda, ki je neetcpila v najmočnejši postavi, je bila razen kratkih presledkov močnejši del na igrišču Kot celota enajstorica kljub vidni premoči in zasluženo doseženi zmagi ni napravila prepričevalnega vtiska. Mislimo celo. da bo morala za resnejše tekme iztrebiti še nekaj zelo kvarnih podrobnosti. Tako je napad zaradi nepotrebnega zavlačevanja ;n igrač-kanja zaigral mnosro dragocenih poz;cij. lo dober in vcd"'lnn sila napada ter v moštvu spioh je bil Tičar. oisar vedenje pa moštvu ni bal v ponos. Krilci so prekosili same sebe in so posebno v ofenz'Vnem" delu opravili težko nalogo, ki je bila vendarle precej odgovorna tudi za dosego te zmage Branilski par je opravil doblieno v zadovoljstvo, prav tako tudi vratar. Moštvo se ponaša predvsem z veliko požrtvoval- nostjo, silnim elanom in dobro kondicijo. Maribor n; niti od daleč mogel nuditi toliko kot Svoboda. Napad je »plaval« z nekaj redfcimi zjemami na vsej črti. V moštvu so manjkale nekatere odlične moči in je bila zato vea icra precej raztrga mi. Najboljši je bil še Konic, ki se je zares trudil in dal tudi zelo požrtvovalno igro. Do odmora sta se Ij nekam uveljavljali obe krili, poaneje pa sta odpovedali še oni. Krilci so si sicer prizadevali, da bi podpirali napad, toda razen v prvih 10 minutah se jim to n! nič kaj posrečilo Obramba je bila preveč obremenjena, toda kljub temu je žilavo vztrajala do konca in gotovo ni najslabši del moštva. Vratar je storil, kar 'e mogel. V splošnem se je videlo, da vse moštvo ni vzelo današnje prvenstvene naloge z naj-resnpjše sitrani in igralo precej brez volje in ambicije, kar ga je sfalo zmago in dve dragoceni toSki. Potek tekme je bil značilno prvenstveni Vodstvo je dosesrla S. v 10 min. iz enajstmetrovke po Tičarju. v 31 min. je Gomol izenačil iz prostega strela, minuto nato pa je Tičar iz čiste poz.icije spet dosegel vodstvo za svoje barve Po odmoru je isti 'gra-lec v 8 nin. z razantmm strelom, pristavil rezultat 3:1. 9 32 min. je tega znižal Jurgec na 3:2. minuto kasneje pa je Štern postavil končni rezultat. Tekmo ie sodil v pomanjkanju sa veznega sodnika načelnik nogometni sekcije Ràpida g. Kasper — v obojestranske zadovoljstvo. V pred tekmi sta errali za prvenstvo rezervi Maribora in Svobode. Tekma se je končala neodločeno s 3:3 (2:1). Tudi to tekmo je sodil amaterski sodnik, aktivni igralec Rapida Klippstädter. Koristen trening Ugaša Včeraj je enajstorica Primorja pomerila moči z mariborskimi Železničarji in precej nazorno dokazala, da na travniku še ni dovolj doma. Ljubljana, 3. marca. Okoli 400 ljudi je prišlo gledat uvod v sellano na primorjanskem igrišču. Nastopila sta dva nasprotnika, ki jima je bilo gotovo mnogi« na tem, da tik pred startom v prvenstvo malo preskusita ln pregledata svoje moči. Postavila sta v borbo naslednji enajstorici; Primorje; Starec-Jug, Bertoncelj I-Kukanja, Zavrl, Bcncelj-Janežič, Pupo, Bcr-toncelj n, Doležal. Zemljič. železničar: Schweighofer-Ronjak, Fran-geš II - Eferl, Frangeš I, Glavič-Lešnik, Bačnik. Pezdiček, Pavlin, Viko. Primorje : železničar 3:2 (Oli) Tekma je bila seveda v znamenju prvega nastopa po dolgem zimskem presledku, saj kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Pri tem so Mariborčani odrezali mnogo bolje. Dali so lepo svežo igro, ki je vzbujala vtisk, kakor da bi bilo moštvo v dobrem treningu Odločno so bili v prednosti s krepkim startom, ki jim je prinesel veliko prednost v akcijah Posamezni deli moštva so bili dobro povezani, skupna igra je bila kar zadovoljiva. Skratka, moštvo je zapustilo dokaj ugoden dojem, boljšega kot v nekaterih svojih zadnjih nastopih v Ljubljani. črno-beli so danes dokazali, da še niso z igro v tekočem. Tik pred začetkom tekmovanja v ligi so sicer pokazali dobro kondicijo, kar pa je tudi precej vse. Tehnično so še zelo v zaostanku posamezni deli v moštvu kažejo jake vrzeli. Niti ena formacija moštva se ni pokazala z dobre strani; napad je igral zelo raztrgano, srednja vrsta je bila v celoti zelo šibka, obramba nesigurna. Zadovoljila sta deloma Jug v obrambi, Janežič v napadu, slednji šele v drugem delu igre; vse ostalo je bilo pod običajno formo. Moštvo se je šele v drugem polčasu nekoliko potrudilo, potem ko so si gostje priborili že naskok dveh golov Napori v tej smeri so se končno izoblikovali v tesno zmago, ki kolikor toliko ustreza poteku igre in pokazanim zmožnostim. Prepričevalna ta zmaga ni bila in ni mogla nikogar navdušiti. O Igri sami. Pred odmorom so domači igrali z vetrom in soncem v hrbtu in niso utegnili izkoristiti te prednosti. Kmalu so dali pobudo iz rok in igra se ie odprla, v 23. min. zaključi Pezdiček energičen napad z ostrim strelom, ki ga Starec komaj še odbije, toda Pavlin izkoristi priliko, pošlje v prazno mrežo in železničar vodi z 1:0. njati... Do prihodnje nedelje je stanje takole : Ilirija 7 5 1 1 30:9 11 CSK 7 4 3 0 21:8 11 Železničar 7 4 1 2 20:17 9 Rapid 7 4 0 3 20:10 8 Maribor 8 3 1 4 12:20 7 Celje 7 2 1 4 11:14 5 Svoboda 8 2 1 5 16:43 5 Hermes 7 1 0 6 12:21 2 (V tabeli je upoštevan rezultat zadnje lanske prvenstvene tekme med Ilirijo in Hermesom, ki se je predčasno zaključila s pozitivnim rezultatom za Ilirijo (2:1). Glede odigranja preostanka te igre dozdaj LNP še ni sklepal.) Razvije se živahna igra, v kateri deloma prevladujejo gostje. V domačem moštvu izvedejo pregrupacijo; z igrišča gresta Boncelj I, ki je sploh nemogoč, potem še Pupo, nadomestita ju Zemljak in Sovine. Do konca polčasa ostane rezultat kljub vsemu nespremenjen. Prve poteze drugega polčasa prinesejo Železničarju ponovea uspeh. Lepo izveden napad zaključi Pezdiček z razantnim strelom, ki neubranljivo obsedi in železničar vodi že z 2:0. Nato se domači malo zberejo in v 8. min. jim uspe lepa kambina-cija, v kateri zniža Sovine na 2:1. Po dobrih petih minutah je Pr. zopet v silnem napadu, tokrat je Doležal uspešen in izenači 2:2. V naslednjih etapah je igra malo bolj resna, moštvi se trudita na zmago in napadalne akcije se vrstijo s polja v polje V 39 min. bije Janežič žogo s kota, strel je precizen, žoga se od neke glave odbije pod prečko in z avtogolom pride Pr. v vodstvo 3:2. Ta rezultat ostane do konca. Mars : Prunorje jun. 4:4 (1:1). V predigri so imeli Marsovci precej posla z ojačeno juniorsko garnituro črno-belih. Sicei so bili stalno v vodstvu, vendar so jim sledili čmo-bell vedno tesno za petami in vse izenače 'ali. Tekmi sta prišli tudi brez -sodelovanja »saveznih« sodnikov do srečnega konca. Predtekmo je sodil gosp. Martelanc brez večjih težav, v glavni tekmi pa je prijel za piščalko nekdanji sodnik g. šetina in tudi opravil posel kar dobro. Tekme za zimski pokal Ljubljana, 3. marca. Na igrišču Hermesà sta bili danes pred precej številnim občinstvom in v močnem vetrovnem vremenu odigrani dve nadaljnji tekmi za zimski pokal, in sicer med Grafiko in Svobodo ter Hermesom in Zalogom. V obeh tekmah sta, kakor je bilo pričakovati. precej prepričevalno zmagala oba favorita. Grafika : Svoboda 6:1 (3:1) Igra je bila v splošnem precej izenačena, mestoma pa so vendarle prevladovali Grafičarji. Rezultat je vsekakor izražen nekoliko visoko, posebno, ker gredo najmanj štirje goli na račun Svobodinega vratarja, ki je imel zelo slab dan. Tekmo je sodil »amater« Ehrlich v splošno zadovoljstvo. Hermes : Zalog 3:1 (1:0) Tudi Hermes s svojim nasprotnikom ni imel te/ak opravek in je bil precej ves čas v vidni premoči. Pri vsem tem pa se je spet spuščal v nepotrebno in odvišno kombiniranje in tako pozabil na streljanje. Tudi ta tekma je bila v rokah aktivnega igralca Kataviča kot sodnika: tudi zoper njegove odločitve ni bilo od nikoder nobenih ugovorov Obe tekmi je zelo oviral veter. Turnir za zimski pokal se bo končal prihodnjo nede'.jo z zaključnima tekmama Zalog : Grafika in Svoboda : Hermes. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Ilirija ; Slovan 8:0 (2:0). Zagreb; Concordia : Gradjanski 1:1 (1:0). Sodnik bivši igralec Braco Babič. Tekme I. razreda: Hajduk : Slavija 3:1; Sparta : Železničar 3:0; Makabi : Ličanin 2:1. Osijek: Prijateljska tekma in lokalni derby: Hajduk : Gradjanski 1:0. Hud naliv. Dunaj: Prvenstvena tekma v soboto: Sportklub : Favoritner SK 0:0. Današnje tekme so bile vse odpovedane zaradi slabega vremena. Prage: čsl. prvenstvo: Prostjejov : DFC 1:0, Sparta : židenice 6:1, Viktorija Plzen : Čechie Karlin 1:0, Teplitzer FC • Bohemi-ans 3:0, Slavia : SK Plzen 2:2, ASK Kolin : Kladno 1:0. Rim; Italijansko prvenstvo: Triestina : Ambrosiana 1:1, Lazio : Bologna 3:1, Alessandria : Torino 3:0, Juventus : Sampier-darena 4:0, Roma : Napoli 4:0, Brescia ; Milano 1:0, Pro Vercelli : Fiorentina 2K>. Palermo : Livorno 3:0. BudimpeSta: Madžarsko prvenstvo: Hun-garia : Bosckay 4:2, III. okraj : Kispest 1:1, Ujpest : Phöbus 2:0, Soroksar : »11« 3:2, Ferenczvaros : Szeged 6:1, Attila ; Somogy 2:1. (Prijateljska tekma med BSK m Jugoslavijo v Beogradu je bila zaradi slabega vremena odpovedana.) ★ Službene objave Ljubljanskega podsaveza JSŽS. Redna seja u. o. bo drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. K seji so povabljeni zastopniki klubov, ker bodo izžrebane hazenske tekme za podsavezno prvenstvo. Iz SK Ilirije (Smučarska sekcija). Redna seja sekcijskega načelstva bo drevi ob 18. v kavarni Evropi. Odborniki polnošte-vilno. — Lahkoatletska sekcija). Sekcijsko načelstvo ponovno opozarja na današnje treninge: v Stadionu za country tekače ob 18., za vse ostale pa ob 19. v telovadnici na Grabnu. — (Nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja načelstva v restavraciji hotela Štrukelj. Zaradi izredne važnosti se naprošajo gg. odborniki za polnoštevilno udeležbo. — (Načelstvo). V sredo 6. t. m. bo ob 20.30 seja poslovnega odbora (načelstva) v posebnih prostorih kavarne Emone. Prosijo se gg. načelniki, da se te seje sigurno udeleže' ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. važna seja sekcijskega odbora pri Rebcu. Kdaj naj športnik odstopi? O vprašanju, kdaj naj športnik neha aktivno nastopati, se je že mnogo razpravljalo; večinoma so vsi bili mnenja, naj odstopi takrat, kadar je dosegel višek športnih uspehov v svoji panogi. Ta nasvet prav za prav ni slab, toda pomisliti je treba, da je zelo težko izbrati za izvršitev takšnega sklepa pravi trenutek. Kar poglejmo malo natančnejšel Vsak aktivni športnik — če goji sport smotreno — si zastavi cilj, da hoče nekoč doseči višek in prvenstvo v svoji panogi. Ko po dolgih naporih in razočaranjih srečno prijadra tako daleč, mora biti prav gotovo na višku svojih telesnih in duševnih sil, ker se sicer ne bi bil mogel otresti močnih nasprotnikov pred seboj. Zdaj, ko je prvak, nastane zanj drugo vprašanje, kako bo ta naslov branil pred ostalimi, ki razen njega tudi že stremijo za njim, in pa v inozemstvu, kjer bo moral braniti barve svoje domovine pred tujim svetom. Če se mu je posrečilo še vse to, je dosegel še stopnjo več in zdaj bi bila spet prilika zanj, da se častno umakne s športne po-zornice. Toda pred njim so še zmerom višji cilji; bliža se — in to je vsako leto pereče — vsakokratna olimpiada in zmagati na njej je vendar čast in privlačnost, da se ji skoraj ne more odreči. Ce mu uspe še ta podvig, je končno res na pravem višku in zdaj je spet ugodna priložnost — za časten umik. Vse te želje in častihlepni načrti so sami po sebi umljivi in opravičljivi vse dotlej, dokler je sportnikovo telo dovolj odporno in v formi, da more vzdržati hudo konkurenco. Toda lahko se zgodi, da ga bolezen priklene na posteljo ali ima smolo pri nastopu, pa se kot zmagovalec pojavi drugi Njegovo ime se po listih ne čita več na prvem mestu: splošna pozornost velja novemu prvaku, o njem pa vedo novine povedati le še prav malo Zdaj ie ponovna pot do prvenstva že mnogo težja; treba je tedne in tedne pridno trenirati. doživeti mimogrede še razočaranja, na je še vedno končni uspeh na tehtnici. Morda se posreči zmaga ponovno — po hudem boju ali precejšnji sreči, toda število resnih tekmecev je vedno večje in prvaka se polašča prvi nemir. Nič več ni prepričan o svojem znanju, borbenost po-jenjuje in pred startom se ne smehlja več nasprotnikom, kakor ie bilo običajno prej, ko ie vedel, da mu zmage ne more nihče iztrgati. In zdaj pride neizogibno — prvi poraz! Potrt se vrača s prvenstvenega tekmovanja. skoraj nikogar od prijateljev ni več v niegovi bližini, oni pa. ki so ostali, hite dajati razne dobre nasvete, čeprav jim še zmerom ne gre v glavo, zakaj je odpovedal in prepustil zmago drugim To je običajna pot navzgor in navzdol vsakega aktivnega športnika: zamudil je pravi trenutek. da bi dal borbenemu športu slovo. Teoretično bi se dala zagovarjati teza, naj vsak športnik odstopi takrat ko bo na P_____-----T--.B=SBgg=gSS5MgS Iz akvaristove torbe O opazovanju, razstavah in polžih Akvarist, ki se v glavnem posvečuje opazovanju domačih ribic, vidi marsikaj zanimivega v pogledu življenja in obnašanja kakor tudi posebnosti na trupu samem. Znanstveni opisi so precej suhoparni in se omejujejo navadno na opis števila lusk, ši-bic, bodic, zob in na ostale za znanstveno spoznavanje važne podatke. Ko beremo o barvah, primerjajoč jih z ribicami v akvariju. se nam često zdi, da se barve v opisih ne ujemajo z barvami v prirodi Barve v opisih sc nanašajo na odrasle ribe, od katerih se pa mladiči, ki so prikladni za akvarij, v marsičem razlikujejo Kdor hoče barvo rib točno opisati, jih ne sme vzeti Iz vode. temveč jih mora opazovati v vodi. in sicer z one strani, odkoder nam prihaja svetloba. V sobi se postavi aH pa vsede opazovalec tako da je med òknom in akvarijem in tako šele vid' krasne barve naših domačih rib ki so žal premalo znane, ker se večina akvaristov bavi pretežno s tuje-zernkami Pri opazovanju na omenjeni način bo opazi' akvarist na nekaterih domačih rib'cah nek^ značilnost, ki ni omenjena v nobeni kni'si Od eromlpera roba škrsr pa do repa. na črti, kier preide hrbet v boke, v gornji polovici višine trupa je ozka rav- na proga. Ni to pobočnica, ki je v presledkih prekinjena črta od škrg do repne plavuti in ki je navadno Izbočena navzdol. Tako progo vidimo n. pr pri mladičih ze-lenike, rdečeperke, rdečeokice, pri podustu, klenu ploščiču. Proga pri teh ribicah je zeleno kovinasta. Pri golobčku pisancu, pisankl, pohn in blistavcu je pa zlata Malo širšo zeleno modro progo od repa do polovice trupa vidimo pri pezdirku in pri belic' na vsej dolžini bokov a globlje, torej ne na mestu, ki je gori označeno. Pri koreslju. krapu, linju in somiču n. pr nI take proge Ni Izključeno, da ima tako značilna proga izvesten namen, to je, da vrši izvestno funkcijo v zvezi s čutili, kajti mati priroda ne napravi ničesar nepotrebnega vse una svoj smoter, žal še niso pri ribah podatki glede sluha, vonja, občutka za ravnotežje in pritiska že končno-veljavno razčiščeni, kajti v raznih knjigah naletimo na razne nazore. Glede omenjene proge je zelo zanimivo dejstvo, da je pri zeleniki tako značilna ln očitna, da je ni mogoče prezreti, a vendar ni v knjigah o njej besedice Kakor smo nedavno Citali, se je klub akvaristov v Mariboru odločil razstaviti letos ot priliki »Mariborskega tedna« raznovrstne tulezemke. čestitati je treba marljivemu odboru za tako odločitev. Bržkone ne bodo manlkale na razstavi tudi domače ribice, kajti akvaristične razstave spadajo v oblast prosvete in prosveta zahteva, da se pokaže narodu tudi vse, a zlasti za akva- rije prikladne domače ribice. Akvarističnemu naraščaju to je mladini, ki si ne more nabavit: dragocenih tujezemk, je treba vzbuditi zanimanje za naše ribice, kar zahteva v ostalem že golo domoljubje. V tem pogledu je klub akvaristov v Ljubljani že mnogo storil za razširjenje nad vse zanimivega akvarističnega sporta in je razstavljal pretekla leta v vzorno okrašenih dvoranah ljubi ianskega velesejma naše ln tujezemske ribice ter našel nič koliko po-snemalcev. Upajmo, da bo odbor ljubljanskega kluba razstavi! po možnosti svoje akvarije tudi letos, morda za časa pomladnega velesejma. kajti pomladna doba je v splošnem boij pripravna za razstavljanje akvarijev kakor jesenska doba, ker je pomladi laže dobiti ribe in druge vodne živali ter v buinem razvoju se nahajajoče rastline, dočim se opaža v septembru že izvestno mrtvilo v vodah. Klub akvaristov v Ljubljani se je že lani odločil. Izkoristiti neko termalno kopališče za vzrejo eksotičnih rib. To bo za akvariste Jugoslavije v vsakem pogledu prijetno. Doslej smo kupovali ribe v Inozemstvu in nosili denar v tujino Slednjič äe nekaj o vzrejl rudečih polžev (Planorbis comeus var rubra). V splošnem trpimo na pomanjkantu rdečih polžev. dasi odlagajo svoja jačeca v sobnih akvarijih skozi vse leto Ce se ne bobrlea akvarist za jajčeca se polžkl fzleželo, ribe jih pa pojedo S stekel snamemo polže naj- bolje z žiljetno klino, z astlin pa s prsti, bolje pa je če odščipnemo kar del lističa z jajčeci vred ki lih denemo v majhno posodo, kjer so nitkaste alge ali pa holo-deje. še bolje je. če redimo rdeče polže v posebnih majhnih, dobro z vallsnerijami, sagitarijami in holodejo zaraslih akvarijih brez rib ln drugih živalic, kjer se nam razmnožujejo obilno Polže premera pol cm denemo lahko med ribe. Polžem zelo nevarni so n pr veleperke ali makropodi, činklje, pa tudi večji zobokrapovci jih ščip-ljejo. Veleperke in činklje izvlečejo polže iz lupin, hrošči jih pa ujedajo. V akvarijih, kjer so ribe ln ostale živalice vedno site, so pa napadi na polže bolj redki. Ribe so site. če jih hranimo večkrat v teku dneva z raznimi hranili, kakor so nastrgano meso, vodne bolhe in samooki, črvički-tubife-ksi in suha hrana (zdrob. piscidin i. dr.). Suha hrana ima samo ta nedostatek. zlasti če leži dlje časa na dnu. da postane voda zaradi razmnožitve mikroskopskih rastlinic belkasta zato je treba priporočati v glavnem živo hrano, nastrgano meso in v drobce razkosane deževnik» Polžem samim je tudi suh8 hrana priljubllpna, rajSI pa vz*maio nastrgano meso Ker je večina rdefith noi že v k' Uh sroi'mo v akvarilih. Iz inozemstva je tudi gl*de noi že v priporočati vzrpd'tl lih doma. nos^bn-» ker nI nič lažjega kakor vzreja mladih polžev. Na razoolaro so koreslji in pisanci, razume se. brezplačno. višku «voje forme in si bo priboril najvišji prvenstveni naslov svoje panoge. Tak športnik pa ni pravi športnik, kajti baš s em korakom bi dokazal, da mu manjka vsake borbenosti in je njegov uspeh v prvenstvu samo slučajen, prav enodneven. Športnik, ki je okusil užitek in odvzel svojim prednikom ponosni naslov prvaka, se mora sprijazniti tudi z dejstvom, da bo mora! nekoč ta naslov oddati drugemu, boljšemu in sposobnejšemu; nihče ne more ostati prvak večno, saj je to baš glavni movens vsega športnega udejstvovanja. Vse to velja za aktivne delavce vseh športnih panog, od lahkoatleta do smučarja. Kdaj naj torej neha športnik aktivno nastopati? Na to vprašanje se lahko najboljše odgovori z nasvetom: Pusti aktivno sodelovanje takrat, kadar ti je iz poslovnih ali družinskih razlogov onemogočeno ali pa si v formi tako nazadoval, da te v nobenem primeru ne morejo več upoštevati. Dokler pa te prištevajo v najboljši razred moraš ostati aktiven, kajti s tem si ostalim športnikom za vzgled in še zmerom v kombinaciji za morebitno zmago ali vsaj odlično mesto. Zmagati je lepo; kdor hoče biti častno premagan, pa kaže prav toliko ali morda še več športnega duha kot sam zmagovalec. Športni drobiž Odlikovanje predsednika Fise Prezident češkoslovaške republike Ma-saryk je odlikoval predsednika mednarodne smučarske zveze norveškega majorja Oestgaarda z redom Belega leva. Rekordna zasedba v Holmenkollmi Za zadnjo veliko mednarodno prireditev, tradicionalno tskrne v I iolmenkoilnu jc prijavljenih tekmovalcev kot še nikoli dozdaj. Vsega so Norvežani prejeli 532 prijav, in sicer 86 za kombinacijo, 13b za tek, 141 za smuški »maraton« (50 km) in 1^9 za skoke posamezno. Inozemska udeležba je omejena samo na Nemce (27), Švede (16) in Fince (8). Nemci storijo pač vse, da bi čim boljše pripravili svoje tekmovalce za zimsko olimpijado. O izidih bomo še poročali. Francosko smuško prvenstvo V Chamonisu so imeli svoja prvenstva Francozi, med katerimi pa so bili na startu tudi odlični Norvežani in Švicarji. Glavni zmagovalec v četvorni kombinaciji je poßtal naš planiški znanec Sigmund Ruud s 617.73 točke; tudi dve mesti za njim sta zasedla še Norvežana, nato je bi! Švicar Julen in kot peti prvi Francoz Berthet s 574.91 točke. Ruudova zmaga bi bila še efektnejSa, če bi ne bil imel smole v slalomu, kjer je po njegovem padcu z lahkoto zmagal domačin Vig-nole. Japonci bi se radi drsali Japonci, ki skušajo polagoma doseči v vseh športnih panogah višinske rezultate, so se zdaj najresnejše lotili tudi drsanja. Za trenerja v tej panogi so si najeli slavnega finskega drsalca Clasa Thunberga. Da se hočejo na Japonskem drsanja naučiti temeljito, kaže dejstvo, da so Thunberga angažirali za štiri leta. Delati bo začel sredi aprila. DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 4. marca: zaprto. Torek, 5. marca: Kulturna prireditev v Crm mlaki. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 4. marca, zaprto. Torek, 5 marca: Zdaj vam eno zaigram; opereta. Znižane cene od 36 Din navzdol Pustni torek v Narodnem gledališču. V drami se ponovi po daljšem presledku Golieva veseloigra »Kulturna prireditev v črni mlaki«, opera pa uprizori Straussovo opereto »Zdaj vam eno zaigram«. Za obe predstavi veljajo znižane dramske odnos-no operne cene. Obfave Slavnostni koncert v proslavo 85-letnice prezidenta T. G. Ma saryk a bo, kakor že javljeno. v petek 8. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Na ta večer opozarjamo vse naše koncertno občinstvo, pred vsem pa pripadnike češkoslovaškega naroda, ki stanujejo v Ljubljani in bližnji okolici. Sedeže prodaja knjigarna Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Nov grob. V Radomlju je umrla gospa Marijana Nastranova, mati lastnika daleč po Sloveniji znane mlinske industrije. Ugledna gospa, ki je bila vzorna mati in gospodinja, je dosegla lepo starost 77 let. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri, v torek ob 10. — Blag ji spomin, žalujočim družinam naše iskreno sožalje! Himen. Poročila sta se včeraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Rudolf Ogrin uradnik KID na Jesenicah in gospodična Pavla Šimenčeva, hčerka znanega uglednega vrtnarskega mojstra iz Ljubljane. Mladoporočencema obilo sreče! Dr. Fran Ilešič, profesor zagrebške univerze, je izvoljen za člana Komisije za zgodovino poljske literature pri poljski akademiji znanosti v Krakovu. Ljudska univerza v Ljubljani. »Sprehod po modernem premogovniku« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. univ. prof. inž. Gostiša Viktor drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. — Predavanje bodo spremljale slike. Vstop prost Vremenski orepled Evropa Ciklon se drži nad srednjo in jugovzhodno Evropo ter povzroča vetrovno vreme z meglo ln dežjem v srednji Evropi. ter na Balkanskem polotoku. Pritisk se je ojačil v severnem ln jugovzhodnem delu evropskih dežel. Temperatura je znatno padla v centru in na jugovzhodu. V Skandinaviji je nastopilo mrzlo vreme, toplomer je pad«' do 32 stopinj pod ničlo. Jugoslavija; Oblačno, m vetrovno v vseh krajih kraljevine. P-":-«: • vzhodnih in 1užn1h pred"l'h. na n'^'r^ ---ežl Temperatur» le povsod pad" 1 v 1 -»ovfd za ponMelfekr Obla?- -; ir? iV!«?«Ho z burlo, zlasti na severozupadu. Deževno 13 jugu, sneg na severu TEDEN DNI FILMA Maks Baer je prestal že hode borbe, dokler si ni priboril naslova svetovnega prvaka v boksu v težki kategoriji. Toda največja je bila njegova borba za ljubezen — in to bomo od jutri dalje gledali v ljubljanskem Elitnem kinu Matici: »Casanova XX. stoletja«. — O filmu smo ob pričetku sezone že obširno pisali. Senzacija in jedro filma so vsekakor originalni posnetki odločilne borbe med Baer-jem in Cantero. Na naši zgornji sliki je Baer v družbi izbranih lepotic. Tako, kakor nam kaže spodnja slika na levi, morajo oprezovalci v divjini paziti na kretanje ptic in divjadi, da lahko pravočasno dajo znak operaterju, kdaj naj začne snemati. Ufa nam letos obeta zelo posrečene filme iz prirode. Manjša slika je prizor iz velikega zvočnega filma »Ljudje v hotelu«, napravljenega po znanem romanu Vicki Bau-move, ki ga bomo v kratkem gledali v Ljubljani. V filmu nastopi pet slavnih ; Igralcev: Greta Garbo, Joan Crawfordo-va, Wallace Beery, Lionel Barrymore, John Barrymore in Lewis Stone. — Kaj hočemo še več? FILATELIJA Slovenska izdaja I9I9—1920 Franko vita znamka za 40 vinarjev (rjavkasto rumena) Razlika v tisku. Kamnotisk; oba kraka številke >4« sta zgoraj povsem enako visoka; ničla je ovalna, v sredini široka. Knjigotisk: levi krak številke »4« je zgoraj precej daljši kot desni; ničla je ozke oblike. Naklada: 6,262.000 kosov. Kamnotisk: dve nakladi pri Blatniku (I. 26. 3. 1919., II. 15. 9. 1919) skupno 2,462.000 kosov. Knjigotisk: dve nakladi Reisser, Wien (in. 10. 11. 1919 in IV. 11. 1. 1920) skupno 3,800.000 kosov. Tiskovne in poštne pole. Kamnotisk: tiskovne pole 100+100+10 X 5+ 5X10+ 5 X 10t=350. Poštne pole: 5X10=50, 10X5= 50, 10X 10=100kasov. Knjigotisk: tiskovne pole 10X10+10X10=200, oba bloka po 100 kosov loči ozko polje (razstoj). Poštne pole: 10X10=100 kosov. Poizkusni tisk. Kamnotisk: v črni barvi na belem kartonskem papirju; rožnata + modra (ena teh je tiskana pravilno, druga poleg nje narobe obrnjena — tete-beche), beli papir. Knjigotisk: rjavopomarančasta na belem kartonskem papirju in sicer v dveh vrstah po 10 kosov; modra na kartonskem papirju in pomarančasta na cigaretnem papirju (avtentičnost le-te doslej še ni ugotovljena. Papir. Kamnotisk: znani sta dve vrsti papirja: gladki beli papir »A« in trdi rumenkasti papir »C«. Pri knjigotisku razločujemo istotako dvoje vrst papirja: gladki beli papir »A« in novinski papir »H«. Barva. Pri kamnotisku razločujemo tri izrazite vrste rumene barve: a/A okerru-meno, al/A rumeno kot slama, a2/A svetlooker (citronasto), a3/A zlatooka; b/C rjavorumeno, bl/C rjavoživorumeno, b2/A olivnorjavo; c/A pomarančasto. Pri knjigotisku razločujemo dve izraziti vrsti rumene barve: a/A rumeno do okerrumeno, al/H isto nianso na novinskem papirju »H«, a2/A pomarančastorumeno, a3/H isto nianso na novinskem papirju »H«, a4/A olivnorumeno (ki se neupravičeno smatra za »Iris« v zvezi z 20vinar-sko znamko); b/A rjavkastorumeno, bl/A rjavo kot kakao. Lepilo. Kamnotisk: pri papirju »A« in »C« opazimo lepilo rumenkaste do rumene barve, enakomerno in tudi neenakomerno nanešeno, mehurčasto, sploh s hibami ročnega gumiranja. Knjigotisk: lepilo je pri papirju »A« bledorumeno, enakomerno s strojem nanešeno, pri papirju »H« rjavorumeno, istotako s strojem enakomerno nanešeno Zobčanje. Tako pri kamnotisku kot pri knjigotisku opazimo zgolj linijsko zobčanje 11%. Pri obeh tiskih so tudi nezob-čani in le deloma zoočani, dvojno, slepo, mišje in širokorobno zobčani kosi z iglastimi in širokimi luknjicami. Izrazite in tipične pogreške plošč. Kamnotisk: imamo pogreške, ki so tipične za levi (1/100) ah desni (H/100) blok s 100 kosi v tiskovni poli ter manjših blokih. Pri 4. znamki v 1/100 bloku je v črtežu gora madež; pri obeh blokih s sto kosi je v celi sedmi navpični vrsti spodnja vodoravna zaključna črta številke »4« daljša; pri 95. znamki v bloku 1/100 je v desnem kotu velik okrogel bel madež; v poli s 50 kosi je pri sedmi znamki desni krak številke »4« v zgornjem delu prekinjen; v poli s 50 kosi je pri 37. znamki v latinskem besedilu SHS pred črko »s« pika. Knjigotisk: pri 30. znamki v poli z dvesto kosi je navpični krak črke »p« v ciriličnem besedilu DRŽAVA poškodovan; pri 63. znamki je ničla desno zgoraj poškodovana; pri 118. znamki se opazi na desnem boku velik madež. Tiskovne napake. Kamnotisk: znani so dvotiski, odtiski, predirajoči tisk in gube. Opaža se pri isti barvi prehod iz svetlejše v temnejšo nianso. Knjigotisk; znane so iste napake kot pri kamnotisku. Poleg teh je pri tej vrednoti značilen prehod od po-marančastorumene v olivno-(rjavo)-rume-no barvo. Svojčas se je domnevalo, da je ta prehod (iris) v zvezi z olivnorumenim prehodom pri vrednoti 20 vinarjev, ter da sta bili obe tiskani skupno; ta domneva pa ni imela podlage, ker je olivnorumena 20vtnarska bila tiskana na slonokoščeno-rumenem papirju. 40vinarska pa na navadnem belem papirju. Obeski. Obeskov pri kamnotisku ni. Knjigotisk; pri znamki rjavi kot kakao spodaj obesek 25vinarske temnomodre z zgornjim robom, zobčanje 11%. Tipe žarkov. Kamnotisk: Pri polah s sto kosi razločujemo 10 tip, ki so v vsaki vodoravni vrsti pravilno od I do X razvrščene. Pri polah s 50 kosi najdemo istih 10 tip, ki pa niso enako razvrščene, tako da imamo: v vodoravnih vrstah 1, 2. 4, 5, 6. 8 in 10 tipe VI do X, v vodoravnih vrstah 3 in 7 tipe I do V, v deveti vodoravni vrsti tipe iv do Vin. Knjigotisk; tipe je zaradi zamazanega tiska zelo težko ločiti; ker pa so tudi konture gora pri vsaki tipi različne, je tipe najlažje dognati na podlagi kontur gora. Imamo 4 tipe, ki so v poli po 200 kosov nepravilno razvrščene; vse tipe skupaj najdemo samo v dveh četvercih: 90. 91—110, 111 in 132, 133—152, 153. — S tem je pregled tip solnčnih žarkov končan, ker pri nadaljnjih vrednotah ni več sužnja, ki trga verige, ampak povsem nov črtež. Vodni znak pri kamnotisku doslej ni znan. Knjigotisk: opazimo navpični vodni znak pri papirju »A« in »H«. Razpolovljene znamke so v kamnotisku in knjigotisku doslej neznane. Provizoriji. Kamnotisk: znan je mariborski portovni provizorij z ročnim žigom »PORTO«. Knjigotisk: poznamo provizori-je z ročnim žigom »PORTO« z žigi Misli-nja in Sv. Jurij ob južni železnici, pa obstojajo provizoriji bržkone še tudi drugod. Zanimive poštne izkaznice (celine). Kamnotisk: portovni provizoriji, mešana frankatura. Knjigotisk: portovni provizoriji. Redkosti. Kamnotisk; redka je temnopo-marančasta c/A in olivnorjava b2/A. Knjigotisk; zelo redka je olivnorumena a4/A. Redka je tudi povsem citronastorumena iz vrste al/H na novinskem papirju; dobi se te znamke rabljene, pa je na barvo vplivalo pranje. Rabljeno — nerabljeno. Ni posebnosti. Potvorbe. Pri kamnotisku potvorb ni. Knjigotisk: znani so poizkusi, da se na razne umetne načine dobi zgoraj omenjeno svetlo-(citronasto)-rumeno barvo. Pri nabavi znamk te barve tedaj pozor» a? Vse filateliste prosim, da svoje morebitne pripombe ali poprave o tej vrednoti pošljejo na naslov: Slavko Veselič. tajnik Slov. filatelističnega društva in član zvezne sekcije za raziskovanje slovenskih znamk, Ljubljana, Tyrèeva cesta 15.1. Sarajevske zanimivosti Velik napredek sarajevskih muslimanov Sarajevo, 2. marca Menda ga ni mesta v naši državi, ki bi statistika njegovega prebivalstva kazala tako zanimive številke, kakor jih kaže statistika sarajevskega prebivalstva. Sarajevo, ki je po številu prebivalstva peto mesto v naši državi, je ob ljudskem štetju leta 1931. štelo 72.641 prebivalcev in jih šteje danes nekaj nad 74.000. Je pa zelo zanimivo, kakšen je bil porast števila prebivalstva vse od leta 1921. od predzadnjega ljudskega štetja sem, in sicer z ozirom na štiri veroizpovedi, katerim v glavnem pripada prebivalstvo. Tako so se muslimani v desetih letih, od leta 1921. do 1931., pomnožili od 21.465 na 28.905, pravoslavni od 12.479 na 16.004, oboji torej skoraj za celo četrtino, dočim pa je prirastek pri katoličanih in Židih znatno manjši, ker so se katoličani pomnožili od 18.076 samo na 19.373, torej samo za 7 odstotkov, židje pa od 7 427 komaj na 7.523 ali 1.3 odstotka. Razmeroma največji prirastek vsekako izkazujejo muslimani. Muslimani pa ne izkazujejo največjega napredka samo v svoji naravni pomnožit-vi, temveč razmerno še mnogo večjega na polju osnovnega šolstva. Dočim je bilo v šolskem letu 1921.—22. vpisanih na sarajevskih osnovnih šolah samo 741 muslimanskih otrok, jih je bilo v letu 1931.—32. že 3440 in je to število v naslednjih letih naraščalo: 3588, 3622, 3728. Pravoslavnih je bilo v 1921.—22. letu 1060, po desetih letih pa 1622 in pozneje 1727, 1715, 1742. Katolikov je bilo v 1921.—22. letu 1729, po desetih letih pa samo še 1466, potem pa 1538, 1498, 1474, a Židov v 1921—22. letu 972, po desetih letih pa 562 in pozneje 597, 547, 539. število muslimanskih osnovnošolskih otrok je od leta 1921. do 1935. potemtakem porastlo za cele 403 odstotke in pravoslavnih za 64 odstotkov, dočim pa je število katoliških padlo za kakih 15 od- stotkov in gre v zadnjih treh letih stalno navzdol, še bolj bo pa število židovskih, ki je padlo za skoraj 45 odstotkov in tudi neprestano pada In so te številke res naravnost porazne za katolike in Žide, ki so se po svojem številu pomnožili, dasi ne ravno tako znatno, za 7 odnosno 1.3 odstotke, pa je število njihovih osnovnošolskih otrok padlo za 15 odnosno 45 odstotkov, dočim izkazujejo pravoslavni lep prirastek 65, muslimani pa naravnost ogromnega, kar cele 403 odstotke ter število njihovih šolskih otrok stalno narašča. In je neizpodbitno dejstvo, da so muslimanni v svoji skrbi za šolsko izobrazbo svojih otrok nadkrilili ne samo absolutno, temveč tudi relativno pripadnike ostalih veroizpovedi, kajti je število njihovih osnovnošolskih otrok že v letu 1931.—32. znašalo 12 odstotkov vsega muslimanskega prebivalstva, dočim pa so pravoslavni izkazovali nekaj nad 10, katoliški 7.5 in židovski samo 7.4 odstotka. Muslimanski napredek je tako res vreden občudovanja in mora rabiti za zgled pripadnikom ostalih veroizpovedi, zlasti pa katolikom in židom, ki so se očividno začeli pogrezati nazaj v analfabetsko temo. ■ Film Z. K. D. Danes ob 143 popoldne ŠPIJONKA E3 Trade von Molo K. EL Diehl Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50. Predstave v Elitnem kinn Matici i : .•• " . . '- " V:. •: * ■ -h .:>> •«•.-• • Pi, 1' Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa Marijana Nastran previdena s tolažili svete vere, danes ob 2. uri. Dopolnila je 77 let. Pogreb bo v torek, dne 5. marca ob 10. uri v Radomlju iz hiše žalosti štev. 16. Prosimo tihega sožalja. Radomlje, dne 3. marca 1935. IVAN, CIRIL, sinova — M INKA por. RAVNIKAR, hči — FRANC RAVNIKAR, zet — MICI in FRANCKA, sinahi Pri trsatski grofici Razgovor s čudno samotarko Sušak, 3. marca Trsatska grajska gospa, ki sem jo oni dan prvič ugledal, je imela na glavi klobuku podobno pokrivalo, ki je bilo potegnjeno daleč na obraz, da se je videla od tistega samo stara, s kocinami precej močno zaraščena brada. Oči, nosu in lic ni bilo videti. Krog vratu je imela ovit star, razcefran šal, ki si ga je večkrat popravljala s koščenimi prsti svojih rok. Vse drugo na tej prikazni je bilo zavito do čevljev na nogah v dolg zelen, precej oguljen plašč, ki je bil prikrojen gotovo še v prejšnjem stoletju. Pred seboj na mizi je imela »grofica« veliko, pločevinasto skodelico za kavo, ki je bila prazna, in steklenico vode. Od časa do časa se je zganila v toliko, da je še bolj nategnila krog vratu privezani šal. Kam so zrle njene oči, o tem ni bilo mogoče niti sklepati, ker jih izpod klobuka sploh ni bilo videti. Zaprosil sem prijazno gostilničarko, kjer je grajska gospa sedela, za posredovanje za kratek razgovor z grajsko gospo. Go-rpa je bila tako ljubezniva in uslužna, da je takoj stopila k »grofici«, ki je milostli- vo dovolila, aa sem prisedel k njeni mizi in začel razgovor z njo. Takrat je potisnila svoj klubuk z obraza toliko nazaj na glavo, da sem zagledal njen obraz. Ta osem-desetletni obraz s svojimi klasičnimi potezami priča še danes o nekdanji lepoti, dasi so oči v njem že skoraj popolnoma zamrle. Spočetka je »grofica« komaj odgovarjala na moja konvencionalna vprašanja o njenem zdravju in počutku. Potem pa, ko sem ji povedal, da se*u iz Ljubljane, katero je imenovala navzlic temu, da je tekel najin pogovor v nemščini, »Ljubljana« in ne »Laibach«, se je naenkrat odprla zakladnica njenih besedi, ki so kar vrele z njenih osemdesetletnih usten, kakor da so neizčrpen studenec. Na moje vprašanje o njenih plemenitih prednikih mi je svečano povedala, da je po svoji materi direktna potomka Franko-panov in da je njena naloga čuvati njih ostanke in se boriti z raznimi »vandali«, ki rušijo spomenik za spomenikom. Neod-pustljivo se ji je zdelo, da so Sušačani odstranili in »bodo vrgli v morje« tisto — po mojem mnenju — brezizrazno in brez- pomembno piramido, ki je stala koncem sedaj asfaltirane Strossmayerjeve ulice in bila nekak spomenik na tisti čas, ko so njih predniki otvorili nekdanjo »Karolinško cesto«. S tem so — zopet po mojem mnenju — zagrešili Sušačani tak greh, kakor če bi Ljubljančani porušili, odstranili ali postavili v muzej tisto piramido, ki stoji na Prulah ob Gruberjevem prekopu, ali če bi Ljubljančani podrli na Mirju rimski zid. Nad to piramido se je grajska gospa najprvo vznemirjala. Potem mi je začela pripovedovati, koliko se ima boriti z raznimi mestnimi inženjerji, ki hočejo, da naj poruši kar cele trakte svojega dvorca, ker je baje nevarnost, da se bodo drugače sami porušili. »Ampak sem jih nagnala,« je dejala in mi začela citirati razne paragrafe iz raznih zakonov o stavbah in zgodovinskih spomenikih »Pa sem jih dala vse skupaj. Takole sem jih dala,« grofica je pokazala »osle« najprvo z eno. potem pa z obema rokama. Nato mi je začela pripovedovati, da so ji Italijani za časa okupacije Sušaka in Trsata ponujali milijonske vsote za njen grad, da jim pa ni nasedla, ker je vedela, da je njih namen zgraditi iz zgodovinskega gradu — moderno trdnjavo. Na moje vprašanje, če ima v poletnih mesecih za časa tujske sezone mnogo obiskovalcev, ki si hočejo ogledati znamenitosti gradu mi je povedala, da prihajajo k nji Američani, Angleži, Nemci, Cehi ir. ljudje vseh mogočih narodov, ki si ogledujejo grad in poslušajo njena tolmačenja. »Grofica« govori nemški, francoski, angleški, italijanski, španski, hrvaščino razume malo Naenkrat pa se je grajski gospe zazdelo, da jo v kr žu bode, zato je končala pogovor z vabilom, naj jo naslednji dan ob enajsti dopoldanski uri obiščem v njenem gradu. Brez slovesa je pograbila dve na njeno mizo naslonjeni palici in je zapustila kavarno. Po cesti od kavarne proti gradu ni hodila, temveč se je opirala na palici in plazila naprej. Klobuk ji je zlezel spet globoko na obraz, vsa mi-zerija njene obleke je pa v solnčnih žarkih vplivala naravnost groteskno. ★ Ko sem se spuščal v solnčnem dopoldnevu s Trsata po romarskih stopnicah navzdol proti Sušaku. sem dohitel kmečkega moža iz okolice Trsata, s katerim sem se spustil v razgovor Pokazal je med pogovorom. ki se je sukal o razmerah na Sušaku in Trsatu po vojni, na novo italijansko cerkev, k« leži nad Reko prav nasproti trsatski romarski cerkvi O tej cerkvi sem vam že pr«»d mesec« poročal »Veste zakaj so sezidali Italijani tisto cerkev tam gori?« me je vprašal spremljevalec. »Menda v spomin med svetovno vojno za osvobojenje Reke padlim vojakom,« sem mu odvrnil. »Morda,« je odvrnil mož. »ampak glavni povod zidave nove cerkve na tistem mestu je tale: naše ljudstvo tam iz Istre in drugih kraških krajev ki so zdaj italijanski, je prihajalo vsako leto na tiste praznike, ko se vrše na Trsatu romarske oobožnosti, na Reko v velikih množicah. Ker niso mi> gli priti semkaj k nam na Trsat, so hodili na tisti hrib nad Reko, kjer stoji zdaj nova cerkev; tam so poklekali na tla in molili k trsatski Materi Božji, kakor bi bili pri nji na Trsatu. To se je' ponavljalo vsako leto večkrat in vedno več in več ljudi je prihajale tja gor molit in se priporočat trsatski Materi Božji Zato so zdaj postavili Italijani na tisto mesto cerkev, ki bo postala morda kdaj romarska cerkev. kakor je naša trsatska.« p Naročite — čitajte *rv?.?rvjrir riv «virr« trenje Davorin Ravtjen. — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar — Za Narodne tiskarno d (L kot tiskam&rjs Prane Jezerèek — Za mseratnJ lei je odgovoren Aioj» Novak — Vat t LJubljani