PRIMORSKI DNEVNIK
??®tnlna plačana v gotovini p	/a i.
*bb Postale I gruppo	ti6H3 OU lir
Leto XXIV. St. 20 (6913)
TRST, »reda, 24. januarja 1968
POSVETOVALNI SESTANEK POD VODSTVOM MORA
Ostra nasprotja v zadevi SIFAR med socialisti in demokristjani
Več sporazumov med Italijo in Romunijo - O prestopkih, ki jih očitajo bivšemu rimskemu županu Petrucciju
predstavlja vojna v Vietnamu za mir na svetu, in dejal, da je skrajni čas, da ZDA prenehajo s prelivanjem krvi na tem področju in poiščejo rešitev s pogajanji.
Kancler Klaus o Južni Tirolski
DUNAJ, 23. — Avstrijski kancler Klaus je predstavil danes poslanski zbornici nove člane svoje vlade ter je podal programsko izjavo o dejavnosti vlade v drugi polovici sedanje zakonodajne dobe, ki gre od leta 1966 do 1970. Govoril je tudi o Južni Tirolski in izjavil med drugim: «Med še nerešenimi vprašanji bi hotel omeniti južno-
RIM, 23. — Predsednik vlade Moro je danes sklical sestanek tajnikov strank vladne večine in predsednikov parlamentarnih skupin večine, na katerem so razpravljali o SIFAR. Niso znani dokončni rezultati in vse kaže, da prihaja do ostrih trenj v okviru vladne večine, pri čemer niti socialisti Oiso soglasni in pri čemer gre za osnovno zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije.
V	tej zvezi je bilo danes zelo mnogo sestankov in zasedanj. V Poslanski zbornici so se sestali tajniki skupin, ki so razpravljali o možnosti, da bi odložili razpravo do prvih dni prihodnjega tedna, tako da bi lahko vlada podrobneje Preučila zadevo in da bi se lahko izrazila o resolucijah, ki bodo danes predložene. Prišlo je tudi do sestanka najvidnejših predstavnikov KD, pri čemer so demokristjani zelo odločno zavrnili zahteve o Parlamentarni preiskovalni komisiji Izgovarjali pa so se na nujnost posvetovanja z odgovornimi Predstavniki skupin parlamenta.
V	senatu se je nadaljevala razprava o predlogu deželnega volilnega zakona, med katero je notranji minister Taviani odgovoril na stališča 38 predstavnikov desnice, ki se upirajo deželni ureditvi.
Taviani je dejal, da so liberalci in misini zaradi svojih političnih stališč nasprotni deželni delitvi, ki Predstavlja dejanski sistem funkcionalne demokracije.
Zunanji minister Fanfani in zunanji minister Romunije Manesco sta podpisala v Famesini ratifikacijo italijansko-romunskega kul-turnega sporazuma, poleg tega pa je bil tudi govor o znanstvenem in o univerzitetnem sodelovanju, o izmenjavi študentov, ki Prejemajo štipendije, o izmenjavi docentov in strokovnjakov. Spora-zum predvideva poleg tega sodelovanje glede gledaliških, glasbenih, filmskih in drugih umetnSSMh dejavnosti. Ministra sta podpisala tudi pogodbe o turističnem sodelovanju in istočasno tudi spora-*vun, ki ureja vsa zastarela plačila med Romunijo in Italijo.
Med rimskimi političnimi krogi *e nadaljuje začudenje zaradi star lišča rimske organizacije KD, ki Se vedno zagovarja bivšega rimskega župana Petruccija. Danes je hilo objavljeno uradno sporočilo, ki navaja kriminalna dejanja, ki jih očitajo bivšemu rimskemu županu, pri čemer pa je značilno, da so tajništva sekcij rimske KD intervenirala v njegovo korist in so mu izrazila svojo solidarnost ter spoštovanje. Državno tožilstvo pa je objavilo zelo obširno dokumentacijo o poneverbah, o katerih smo objavili osnovne podatke že včeraj.
tirolsko vprašanje, ki je pri srcu vsem Avstrijcem in na žalost po svojih učinkih še vedno ovira naše odnose s sosedno Italijo, s katero nas na drugi strani tako veže Na dolgih in vztrajnih pogajanjih nam je uspelo pripeljati vprašanje, kar se tiče vsebine, zelo bli zu rešitve. Zvezna vlada se z vso odločnostjo trudi, da bi dosegla sporazum, ki bi prinesel južnim Tirolcem, za katere vidimo pogajanja kot zakonit zagovornik, obljubljeno avtonomijo in z njo go tovo prihodnost. Od tega smotra nas ne bo odvrnilo nobeno vmešavanje, ki nima nič opraviti s tem vprašanjem.«
V Sarajevu umrl Ivan Kranjčevič
SARAJEVO, 23. — V Sarajevu je včeraj umrl Ivan Kranjčevič, eden od zadnjih treh živih, ki so bili obsojeni zaradi udeležbe pri sarajevskem atentatu na avstrijskega
prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Na znanem procesu proti Gavrilu Principu in drugim je bil obsojen na 10 let ječe. Del svojega zapora je presedel v Terezinu na Ceškoslovanškem, to je v istem zaporu, kjer je bil zaprt tudi Ga-vrilo Princip. Od tu je bil premeščen v Zenico, kjer je bil ob osvoboditvi 1918. leta spuščen na svobodo.
Petrolejske koncesije jugoslovanskemu podjetju v Jordaniji
AMAN, 23. — Predsednik jordanske vlade Talhuni je izjavil v parlamentu, da bodo nekemu jugoslovanskemu podjetju dali petrolejske koncesije na jordanskem ozemlju. Dodal je, da so že bila pogajanja s tem v zvezi in da bo dokončen sporazum podpisala prve dni februarja jugoslovanska delegacija, ki bo prišla v Jordanijo.
NA SICILIJI ŠE VEDNO HLADNO VREME
Izseljevanje brezdomcev iz šotorov se nadaljuje še vedno zelo počasi
Mnogi odhajajo proti severu - Poročilo podtajnikov Gasparija in Ciglie v poslanski zbornici
HUDI BOJI V JUŽNEM VIETNAMU
Osvobodilne sile nadaljujejo ofenzivo na ameriške položaje okoli Ke San
Američani so poslali na to področje velika ojaienja ■ Novi pozivi za začetek pogajanj
področja, ki ja zapustilo svoje domove iz strahu pred novim potresom. Delo pa sta v veliki meri o-virala paraliza, ki jo je panika zaradi potresa povzročila pri najvažnejših služnostih pokrajin Trapani in Agrigento, Kjer je bilo celo prekinjeno načrtno delo. Gaspari je dejal, da tisti, ki hoče gledati podrobnosti, lahko najde na tisoče vzrokov za kritiko potrebno pa je gledati na celoten položaj, da se lahko napravi objektivna sodba. Dejal je, če se gleda s tega vidika, se je dr-avni stroj naglo zganil.
Sporoči je nato, da so do sedaj sprejeli v zidana poslopja 13.384 brezdomcev, v skupine šotorov so
SAJGON, 23. — Ena glavnih opornih točk ameriškega oporišča v Ke San je obkoljeno. Grič 881, kjer so bili spomladi ostri boji, je odrezan od ostalih ameriških in sajgon-skih položajev v dolini Ke San. Vojake na griču, ki je oddaljen osem kilometrov od ameriškega oporišča, oskrbujejo sedaj s helikopterji z velikimi težavami. Minometi osvobodilnih sil streljajo na ta vrh in helikopterji se ne morejo spuščati nanj Helikopterji spušča-
Titovi pogovori z Indiro Gandi
Novi DELHI 23 — v rezidenci Predsednika Tita v Novem Delhiju predsednik republike Tito in Predsednica vlade Indira Gandi kratkimi premori imela danes več razgovorov, katerih so se udeležili tudi njuni sodelavci Na današnjih sestankih je T-io med drugim sporočil Indiri Gandi svoje vtise z obi-?*a in razgovorov v Afganistanu, Pakistanu in Kambodži in jo sezna-ni* z najnoveisim političnim raznem v Evropi.
Medtem je Indira Gandi podrobne obvestila Tita o trenutnih najresnejših vprašanjio Indije, med nJ>mi o indijsko-pakistanskem sporu okrog Kašmira Razgovori so ZaJeli tudi najvažnejša mednarod-na vprašanja, posebno vojno v Viet-. amu, krizo na Bližnjem vzhodu in tzrnenjavo misli o bližnji drugi konferenci < trgovini in razvoju, ki se P® začela v začetku februarja v Klavnem mestu Indije. Med razgo-°ri so poudarili pomen politike ne-Povezovanja in delovanja obeh dr-ray na mednarodnem področju. 0-P° dne je bil uredsednik Tito s so-Prcgo in svojimi sodelavci gost na K°sdu pri Indiri Gandi.
Zgodaj zjutraj je Tito v sprem fr® soproge m Indire Gandi obi-Kal kraja, kjer so bili sežgani po jPU^ni ostanki Gandija in Nehruja, .. Je položil vence Blizu kraja, Jer je bilo sežgano truplo Nehru-Ja’ je Tito zasadil spominsko drevesce.
Sinod} je bil predsednik Tito s v°Jo soprogo n ostalimi člani vlad-® delegacije gost na večerji, ki jo j. Priredil predsednik Indije Zahie Usein. v zdravicah pred večerjo ta državnika izrazila zaskrbljenost aradi vojne v Vietnamu, položaja ? Edižnjum vzhodu, nenapredova J® vprašanja razorožitve in počas ega reševanja gospodarskega raz-zaostalih področij Izrazila sta Panje, da bo cruga konferenca o azvoju, ki se bv v kratkem pri ia v Novem Delhiju proučila re-j‘“r.v tega vprašanja. Predsednik naije je omenil tudi nerešeno vpra anJe Indije s Pakistanom in izra .1 Upanje, da b«. to vprašanje re-,v duhu taškentske deklaraci-Tito je v svoji zdravici dal po 060 Poudarek nevarnosti, ki jo
jo strelivo, hrano in drug material po kablih. Ameriško letalstvo je zgubilo danes svoje tretje letalo v treh dneh. Ves dan so osvobodilne sile obstreljevale z minometi glavno oporišče, vendar je dvanajstim velikim prevoznim letalom u-spelo pristati. Pripeljala so strelivo in drug material
Pot, ki pelje do omenjenega griča, je neuporabna, ker so osvobodilne sile zasedle vse važne položaje okoli tega področja. Cesta pelje ob soteskah med griči, ki so pokriti z gosto džunglo, in enajst mostov je bilo porušenih.
Na vzhodu je topništvo osvobodilnih sil, ki uporablja močne 152-milimetrske topove, začelo znova bombardirati Kon Tien.
Vse kaže, da imajo osvobodilne sile strateško pobudo, ki so jo za-
čele lanskega novembra v Lok Minhu in nato v Dak To. Ameriško poveljstvo je pravkar sklenilo izvesti največji premik čet v vsej dosedanji vojni. Eno od treh brigad prve divizije so poslali kot ojačenje na severni del prvega strateškega področja, da podpre 14.000 ameriških mornariških strelcev, ki so razmeščeni na zahodnem delu fronte blizu demilitariziranega področja Drugi dve brigadi so v pripravljenosti. Divizija šteje petnajst tisoč mož in gre za izredno koncentracijo letalskih prevoznih sredstev. Nad 800 helikopterjev je na razpolago 150.000 borcem.
V Ke San se nadaljuje močan pritisk osvobodilnih sil, tako da so Američani poslali ojačenja. Oporišče Ke San, ki bi moralo bi-
.....................................
NOV INCIDENT NA KOREJI
Severnokorejske vojne ladje zajele ameriško vojno ladjo
Na ladji je bila posadka 83 mož - Ameriška vlada se je obrnila na sovjetsko vlado s prošnjo, naj posreduje
WASHINGTON, 23. — Ameriški | je ameriška ladja identificirala, Je departma za obrambo je objavil | korejska ladja zahtevala, naj takoj sporočilo, v katerem pravi, da so
severnokorejske vojne ladje obkolile ameriško vojno ladjo «USS Pueblo« v mednarodnih vodah v Japonskem morju. Zadevno sporočilo pravi, da je ameriška vlada zaprosila Sovjetsko zvezo, naj posreduje pri severnokorejski vladi, da doseže takojšnjo izpustitev vojne ladje In njene posadke.
Dean Rusk je izjavil, da bodo ZDA sprejele takojšnje ukrepe «z vsemi sredstvi«, da dosežejo izpustitev. To je prvikrat po sto letih, ko )e bila neka ameriška vojna ’ ladja zajeta na morju.
Ameriški departma za obrambo trdi, da so severnokorejske vojne ladje zajele ameriško ladjo 40 kilometrov od severnokorejske obale Toda severnokorejski radio Je sporočil, da Je ladja, «ki Je vohunila, bila v severnokorejskih teritorialnih vodah. Radio Je dodal, de je ladja prišla v severnokorejske vode, da izvrši «napadalna dejanja proti Severni Koreji« Radio pravi dalje, da so severnokorejske ladje zajele ladjo in njeno posadko, s tem da so se odločno postavile proti njenejnu napadu Na ladji je posadka 83 mož, in sicer 6 častnikov, 75 mornarjev in dva civilista.
Poročilo Pentagona trdi, da se Je davi ob 4. uri po srednjeevropskem času približala amerl ki ladji severnokorejska izvidnlška ladja, ki Je zahtevala, naj sporoči svojo državno pripadnost. Ko se
ti glavni člen McNamarove črte, je popolnoma izolirano in ga morajo oskrbovati iz zraka.
Letala «B 52» nadaljujejo bombardiranje osvobodilnih sil okoli tega oporišča. Prav tako so ta letala bombardirala zbiranje osvobodilnih sil severozahodno od oporišča Čamp Carrol vzhodno od Ke San. Nadaljuje se tudi evakuacija civilnega prebivalstva s področja Ke San z letali in s helikopterji. Včeraj so morali večkrat prekiniti odhod letal in helikopterjev, ki od. važajo prebivalstvo, zaradi močnega bombardiranja, ki ga nadaljujejo osvobodilne sile. Zatrjujejo, da odvažajo civilno prebivalstvo, da ga spravijo na varno, dejansko pa hočejo preprečiti, da bi tamkajšnji prebivalci podpirali osvobodilne sile.
Osvobodilne sile so davi obstreljevale tudi skladišča goriva deset kilometrov južno od Sajgona. Več granat Je eksplodiralo med rezervoarji in nastala je ogromna škoda.
V Sajgonu je 15 docentov tamkajšnje univerze podpisalo poziv vsem vojskujočim se silam, naj podaljšajo za nedoločen čas novoletno premirje in naj se takoj začnejo pogajati za konec vojne. Poziv poudarja, da vojna ogroža sam obstoj vjetnamskega ljudstva, tako materialnega kakor z moralnega vidika. Premirje ob vietnamskem novem letu se bo začelo 29. januarja. Ameriške in sajgonske sile bodo prekinile dejavnost samo za 36 ur, osvobodilne sile pa sedem dni.
Ameriški senator Joseph Clark, ki se je vrnil iz Južnega Vietnama, je izjavil, da se bo v Južnem Vietnamu ustvarila enaka mrtva točka kakor na Koreji, kajti nobena od obeh strani nima možnosti, da bi zmagala v vojni. Odločno se je postavil proti vsakemu stopnjevanju vojne. Senator Morse je izrekel prepričanje, da ZDA ne bodo mogle zmagati v vietnamski vojni, in je dodal, da bi moral Washington začeti mirovna pogajanja, katerih bi se morala udeležiti tudi Kitajska.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je izjavil, da general West-moreland meni, da nasprotnik pripravlja obširno ofenzivo, in je do dal, da bo ameriška vlada dala na razpolago 3Vojim vojakom «vso zaščito, ki jo potrebujejo«.
Zatem je Rusk ponovil znane Johnsonove izjave, ki dejansko pomenijo zahtevo po brezpogojni vdaji osvobodilnih sil.
Obsojen španski pisatelj
MADRID, 23. — Španski katoliški pisatelj Alfonso Carlos Comin je bil danes obsojen na eno leto in štiri mesece zapora, ker je januarja lani objavil v pariškem
PALERMO, 23. — Na zahodni Siciliji je še vedno hladno in oblačno. V Palermu so trgovine zopet odprte in tudi uradi. Vendar pa je še mnogo prebivalcev, ki prespijo noč zunaj mesta.
Nadaljuje se evakuacija šotorov.
Brezdomce naseljujejo v šolah, vojašnicah in drugih poslopjih. Vendar pa so še mnogi, ki nočejo zapustiti šotoro v blizu sv> h vasi.
Mnogo ljudi zapušča Sicilijo in potuje proti seve-.u. Do davi je zapustilo Sicilijo nad deset tisoč ljudi, ki so se preselili na celino. Železniško ravnateljstvo je povečalo število vlakov, ki vozijo v Milan,
Turin in druga mesta na severu.
Uvedli so tudi izredne vlake. Številni Sicilijanci, ki so zgubili vse, pa potujejo k svojim sorodnikom, ki delajo v tujini. Švicarska vlada in policija sta priporočala posameznim kantonom, naj sprejmejo brez omejitve brezdomce, ki so sorodniki Sicilijanov, zaposlenih v Švici.
Zatrjuje se, da bodo našli način, da jim začasno dovolijo bivanje, dokler ne bo mogoč njihov povratek na Sicilijo. Švicarski tisk pa poudarja, da bo treba skrbno paziti, zato da se prepreči, da bi se cele družine nakopičile v revnih stano i vanjih ali v eni sami sobi.
Na prizadetih področjih se nada- 1 ljuje cepljenje proti tifusu. Posebne skupine tehnikov in zdravnikov stalno nadzorujejo vodovode. Kakor poročajo, je tudi potrebnih zdravil in drugega sanitetnega materiala dovolj ni razpolago.
Veliko škodo je utrpela tudi trgovska dejavnost na Siciliji. Petsto trgovcev iz porušenih vasi je poleg hiše zgubilo tudi trgovine in blago. Drugih tri tisoč trgovcev je moralo znatno zmanjšati svojo dejavnost. Škoda na tem sektorju v treh prizadetih pokrajinah ni bila še ocenjena, ker ni še na razpolago uradnih podatkov Tudi v Palermu je piecej težavno, ker so bile trgovine zaprte en teden.
Na splošno pa je treba ugotoviti, da so kraji, ki jih je prizadel potres, med najrevnejšimi in najbolj zaostalimi kraji na Siciliji, ki so fevd mafije, 'n ljudje so tu zelo zaprti ter nimajo mnogo zaupanja oblasti.
V zadnjih dneh so se pojavili številni brezvestneži, ki imajo na razpolago kapital. Ti prihajajo med ljudi in jim predlagajo, naj odstopijo podporo 51)0.000 lir, ki jo je napovedala vlada za brezdomce.
Ponujajo jim nekaj več kakor polovico, kajti gre za takojšnjo izplačilo proti obljubi, v katero večina ne verjame.
Podtajnik v notranjem ministrstvu Gaspari je poročal danes v poslanski zbornici o stanju na potresnem področju na Siciliji. Odgovoril je na številna vprašanja in številne kritike. Najprej je omenil težave, ki so nastale s prometom zaradi slabega vremena in zaradi dejstva, da je bilo treba poskrbeti ne samo za 25.000 prizadetih, ki so zgubili stanovanja, temveč za sko
torih. Nadaljuje se prepričevanje prizadetih, da bi sprejeli preselitev v stalna zavetišča. Dodal je, da je še na tisoče ležišč še vedno na razpolago in neuporabljenih prav zaradi tega.
Podtajnik za javna dela Ciglia je izjavil, da bo za popravo škode na javnem in zasebnem nepremičninskem sektorju potrebnih okoli 200 milijard lir. Za dokončno ureditev na tem področju bo potreben razvojni načrt, in hiše bo morala neposredno zgraditi država. V ta namen se predvideva strošek 88 milijard ter 70 milijard kot državni prispevek za zgraditev hiš na zasebno pobudo. Ministrstvo za javna dela bo proučilo tudi možnost o morebitni združitvi uničenih^ vasi ob upoštevanju določb o zidanju protipotresnih stavb ter upošteva-
' . I	,,ni ITnftlillA KaI lClVl 7117.
Ženevska konferenca
ŽENEVA, 23. — Na današnji seji razorožitvene konference so predstavniki Velike Britanije, Kanade in CSSR izrekli zadovoljstvo, ker so ZDA in Sovjetska zveza predložile nov popoln načrt pogocL be proti širjenju jedrskega orožja.
Češkoslovaški predstavnik je izrekel popolno in brezpogojno odobritev načrta, o katerem je izjavil, da bi ga lahko v celoti sprejeli in predložili glavni skupščini OZN. Britanski in kanadski delegat sta poudarila, da bi bilo treba še spopolniti nekatere točke, ki niso še popolnoma jasne.
Govorniki pa so izrekli zadovoljstvo, ker je bil dosežen sporazum o tretjem členu, ki se nanaša na nadzorstvo in ki v veliki meri u-joč potrebo ustvaritve boljših živ- pošteva ugovore vseh in daje za-zbrafi 12.400 brezdomcev, 1530 pa I Ijenjskih pogojev z gospodarskega doščenje tudi državam euratoma. jih je v posameznih raztresenih šo-1 in socialnega vidika.	I Prihodnja seja bo v četrtek.
....Milnimi........................................................
WILSONOVI POGOVORI V MOSKVI
Predsednik britanske vlade Harold Wilson odgovarja na vprašanja časnikarjev
skovsko letališče
prihodu
MOSKVA, 23. — Predsednik britanske vlade Wilson se je davi sestal z Brežnjevom. Spremljali so ga vsi člani britanske delegacije, Brežnjeva pa je spremljal samo zunanji minister Gromiko.
Prvotno je bilo določeno, da bo pogovor trajal dve uri, trajal pa je tri ure. Pozneje se je pogovor
zapusti tamkajšnje vode, ker bo drugače streljala nanjo. Ameriška ladja pa je odgovorila s trditvijo, da je v mednarodnih vodah. Zaradi tega so pozneje prišle še druge severnokorejske ladje ln pojavila so se tudi letala, ter so prisilile ameriško ladjo, da jim sledi v severnokorejsko pristanišče Von-san.
Po še nepotrjenih vesteh so bili štirje člani posadke na ameriški ladji ranjeni. Severnokorejska tiskovna agencija je nocoj javila, da so ameriški in južnokorejski topovi izstrelili preteklo noč na stotine izstrelkov na Severno Korejo kot diverzantski poskus v času, ko je vohunska ladja prišla v korejske teritorialne vode. Agencija dodaja, da so severnokorejske vojne ladje strle odpor napadalne ladje in jo zajele.
V poučenih krogih v Washingto-nu pravijo, da pluje ameriška letalonosilka na jedrski pogon «En	_______
terprise« skupn ■ z drugimi ameri tedniku «Temoignage Chretien« čla-škimi ladjami v Japonsko morje, nek, o katerem pravijo španske o-
raj^vse" prebivalstvo'’tamkajšnjega I nadaljeval na uradnem kosilu, ki
..................................................
PO INCEDENTU NAD GROENLANDIJO
Pozivi danski vladi naj izstopi iz NATO
Pri včerajšnjih volitvah je manjšinska socialdemokratska vlada utrpela precejšnje izgube
kjer se je dogodil incident.
Predsednik Johnson je sklical da nes sejo državnega sveta za var nost, toda v Peli hiši pravijo, da gre za »-eden sestanek
Predsednik senatnt komisije za oborožene sile Fulbright je izjavil, da dejavnost, kakršna je dejavnost ladje »Pueblo*. nujno ZDA takim incidentom. Dodal pa je, da «bi bil incident zelo resen, če je ladja, kakor je bilo sporočeno, bila na odprtem morju«.
blasti, da je »dejanje nezakonite propagande«. Sodišče ni hotelo zaslišati prič in še zlasti ne ravnatelja francoskega tednika.
Pisatelj Comin je kritiziral razsodbo, ki mu pripisuje naslov in podnaslov članka, ki je bil objavljen pod njegovim imenom. Do-izpostavlja dal je, da je na sodišču povedal, da ni odgovoren za naslov m podnaslov svojega članka, kar bi se lahko dokazalo, če bi sodišče zaslišalo ravnatelja revije.
KOPENHAGEN, 23. — Na Danskem se nadaljuj j val protestov v zvezi z včerajšnjim incidentom z bombnikom «B52». Zahteva se preiskava, da so ugotovi, ali ameriški bombniki z atomskim orožjem običajno letijo nad Groenlandijo. Današnji levičarski tisk poudarja »nevarno pot, po kateri gre Danska«, in vztraja, da samo z zapustitvijo NATO se lahko izognejo nevarnosti, ki izhaja iz ameriške jedrske politike.
Liberalni list «Politiken» pravi, da, če ameriška vlada ne izjavi, da je šlo za izjemen primer, bo morala Danska razveljaviti sporazum, na podlagi katerega imajo ZDA dostop na Groenlandijo. Tudi levičarska socialistična stranka se je pridružila komunistom pri zahtevi, naj se Danska umakne iz NATO, ko bo morala leta 1969 obnoviti svoj pristop.
Izjava, ki jo je včeraj objavila vlada, pa kaže, da so danski voditelji prepričani, da letalo «B 52» ni letelo nad Groenlandijo, ko se je dogodil incioent Dansko zunanje ministrstvo je javilo, da bo jutri odpotovala iz Kopenhagna na Gro enlandijo skupina znanstvenikov, da prouči vso zadevo
Vzroki nesreče še niso znani. Zdi pa se, dr je ni: letalu nastal požar, ko je letelo nad odprtim morjem. Posadka, ki je štela se-idem mož, je verjetno skušala po-
gasiti požar, a ji ni uspelo, in zato je pilot sklenil pristati na Gro-enlandiji. Toda letalo je padlo v morje 10 km od Tule.
Ameriške vojaške oblasti pravijo da ne bi smelo biti težav za dvig jedrskih bomb iz morja. Pravijo, da ne bo potrebno uporabljati podmornic, temveč bodo zadostovali potapljači. Največja ovira pa je hud mrazi. ki doseže sedaj tudi 30 stopinj pod ničlo, in svetloba tra ja samo štiri ure na dan, zaradi česar bodo morali uporabljati močne podvodne žaromete.
Po mnenju ameriških obveščenih krogov so štiri vodikove bombe, ki so bile v letalu, še vedno v trupu letala na dnu morja Trup letala je namreč prebil plast ledu, debelo dva metra osemdeset in se je pogreznil na dno Jedrske bombe so verjetno še v trupu od 180 do 230 1 m globoko Ameriški departma za ! obrambo trdi, da ni nobene nevar ! nosti radioaktivnosti
Danes so bile na Danskem volit ve za obnovite' parlamenta in so potekale popoli orna mirno. Socialdemokrati, ki sestavljajo manjšin sko vlado, pa so na podlagi do se-
ga je sovjetska vlada priredila britanski delegaciji in katerega se je udeležil tudi Kosigin in nekateri ministri. Popoldne se je Wil-son ponovno sestal v Kosiginom, jutri pa ga bo sprejel predsednic Podgomi.
Sovjetsko sporočilo pravi, da sta si Brežnjev in Wilson odkrito izmenjala misli o vprašanjih, ki so povezana s sovjetsko britanskimi odnosi. Na Britanski strani ne dodajajo drugega k temu. Pravijo samo, da potekajo razgovori v prijateljskem in konstruktivnem o zračju ter da je govora o medna rodnih vprašanjih ter o odnosih med obema državama.
Razgovori so se praktično končali z dolgim popoldanskim sestankom v Kremlju ob navzočnosti vseh članov obeh delegacij.
Wilson je danes med drugim izjavil: «Mislim, da je pot, ki pelje do mirne rešitve vietnamskega spora, sedaj krajša.« To je Wil-son izjavil v zdravici na kosilu Dodal je: «Mislim, da je naša naloga še bolj približati stališča sprtih strani, da ne bi pomagali «sokolom», pa naj bivajo v Wa-shingtonu ali v Hanoju.« Vendar pa je priznal, da so se med raz govori pojavile številne sporne toč, ke, in je pripomnil, da je vietnamsko vprašanje skrajno težavno.
Opazovalci so mnenja, da je Wil-sonov optimizem pretiran. Wilson bi očitno hotel biti za posredovalca med ZDA in Sovjetsko zvezo Toda opazovalci pravijo, da je Johnson poslal prav nekaj ur pred Wilsonovim prihodom v Moskvo Kosiginu osebno poslanico. Ni znana vsebina poslanice, zatrjuje pa se, da se nanaša na razorožitev okviru sovjetsko - ameriškega sporazuma o načrtu pogodbe proti širjenju jedrskega orožja.
V odgovoru na Wilsonovo zdravico je Kosigin omenil grožnjo za mir, ki jo predstavlja ameriški imperialistični napad v Vietnamu. Dodal Je:	«Vse države, vse vlade,
vsi tisti, ki jim je res za mir, morajo zahtevati, naj ZDA takoj in brezpogojno ustavijo bombardiranje in druga vojna dejanja pro ti Severnemu Vietnamu. Politika sovjetske vlade v zvezi z Vietnamom je podpirati zakonite zahteve
elskih čet z arabskega ozemlja lahko pripelje do rešitve in do pomirjenja na tem delu sveta ter do obnovitve plovbe po Sueškem prekopu.
Kosigin je poudaril zaskrbljenost zaradi dogodkov v Zahodni Nemčiji in dejal, da so Velika Britanija, Sovjetska zveza in vse druge članice protihitlerjevske koalicije še posebno odgovorne za ohranitev miru v Evropi in za ustvaritev sistema varnosti. ((Prepričani smo, je dodal, da bi spoštovanje postdamskih sporazumov in skupna akcija Velike Britanije in SZ v duhu teh sporazumov bila v skladu z interesi miru in varnostih Evropi.«
Glede angleškosovjetskih odnosov je Kosigin izjavil: «Razvoj stikov med predstavniki Velike Britanije in SZ v zadnjih letih odraža željo obeh držav po sodelovanju in boljšemu razumevanju.«
«Washington Post« piše, da Johnsonova poslanica verjetno vsebuje vabilo Moskvi, naj določi datum za začetek razgovorov o omejitvi raketne oboroževalne tekme.
daj preštetih glasov zgubili okoli ] vlade Vietnamske demokratične re 4 odstotke glas- v Vlada, ki ji pred | publike sed uje Otto Krag je nocoj prizna j Glede Srednjega vzhoda je Kolt. poraz m sporočila, da bo jutri sigin izrazil upanje, da se bo Ve-podala ostavk. N. podlagi približ i'ka Britanija trudila, da prisili nih računov .odo socialdemokrati Izrael na izvajanje resolucije var-zgubili sedem poslancev.	I nostnega sveta. Samo umik izra-
Kiesinger nasprotuje novi pogodbi predloženi v Ženevi
BONN, 23.	— Zahodnonemški
kancler Kiesinger je danes izjavil, da izboljšave, ki so bile vnesene v pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, niso še zadostne. Dejal je: «Mi ne moremo še reči: sprejemamo to pogodbo « Izjavil je tudi, da njegova vlada upa, da bo pripravljen sprejemljiv tekst na podlagi sedanjega teksta.
V zvezi s skupnim tržiščem Je Kiesinger izjavil, da je jasna razlika v mnenju med Zahodno Nemčijo in Francijo glede britanske zahteve za sprejem. Dodal pa je, da bi »razkazovanje sile« proti Franciji, ki je nedavno blokirala pogajanja, lahko bilo smrtno.
Zatem Je Kiesinger izjavil, da so roke bonske vlade zaradi razdeljene Nemčije bolj vezane kakor roke Italije ali Holandske. Opazovalci tolmačijo te izjave kot neposreden odgovor holandskemu zunanjemu ministru Lunsu, ki Je obtožil Zahodno Nemčijo, da jo obvladuje Francija glede njene evropske politike.
PRIMORSKI DNEVNIK

24. jaguarja 1968
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,8, najnižja 5,6, ob 19. uri 6,9 stopinje, zračni tlak 1019,9 stanoviten, vlaga 55 odst,, brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,2 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 24. januarja
FELICIJAN
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16,58. — Dolžina dneva 9.22. — Luna vzide ob 2.27 in zatone o-b 11.44. Jutri, ČETRTEK, 25. januarja PAVEL
SEJA DEŽELNEGA SVETA
\ cera j so odobrili 15 členov zakona o deželni urbanistiki
Odgovori odbornikov glede tovarne Solvay v Tržiču, delovanja odbora za načrtovanje, zavrnitve zakonov o osebju in deželnih uradih, odsekov za borbo proti raku itd.
Na včerajšnji seji deželnega sveta so najprej odborniki odgovarjali na vprašanja svetovalcev, nato pa se je nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o urbanistiki. Včeraj so odobrili 15 členov, od 4. do 18. Pri tem so sprejeli nekaj spreminjevalnih predlogov večine in odbora, medtem ko so večino spreminjevalnih predlogov opozicije zavrnili. Sprejeli pa so na primer dva spreminjevalna predloga svetovalcev KPI k 18. členu. Razprava se bo danes nadaljevala. Celotni zakonski osnutek šteje 38 členov, tako da jih je preostalo še 20.
Kar se tiče vprašanj, je med drugimi odbornik za industrijo Vir-torino Marpillero odgovoril komunistoma Jarcu in Bergomasu glede ukrepov, da bi se preprečilo zaprtje tovarne Solvay v Tržiču. Odbornik je dejal, da so začeli v tem podjetju krčiti delovno silo že pred leti, toda to so delali tako previdno, da niso vzbudili zaskrbljenosti niti med delavci niti med krajevnimi oblastmi. Stvar pa ;e postala zelo pereča, ko se je aprila lani zvedelo, da namerava zgraditi podjetje novo tovarno kalcijevega klorida v Rosignanu, ki naj bi nadomestila tudi tovarno v Tržiču. Deželni odbor je zaradi tega zelo v skrbeh bodisi glede skrčenja števila zaposlenih bodisi glede škode, ki jo bo utrpelo tržiško gospodarstvo, bodisi glede bodočih perspektiv.
Najprej so menili, da je za posredovanje najbolj primerna trži-ška občina, kjer ima podjetje že 40 let svoj sedež. Toda razgovor med občinskimi upravitelji in vodstvom podjetja niso rodili nobenega uspeha. Družba Solvay ie namreč vztrajalo na tem, da zapre tovarno v Tržiču. Zatem je posredovala deželna uprava pri ministru Andreottiju in razgovori so se ponovno pričeli na višji ravni Doslej še niso prejeli dokončnega odgovora, vendar se dežela obvezuje, da bo še nadalje vztrajala na tem, da se najde zadovoljiva rešitev in da se ohrani tovarna Težava pa je v tem, da je tovarna last tujega kapitala.
Isti odbornik je odgovoril tudi na interpelacijo svetovalca Cala-brie (KPI) glede sklepov, ki jih je sprejel predsednik stalnega deželnega posvetovalnega odbora za načrtovanje. Odbornik je dejal, da so razpravljali o osnutku načrta za deželno načrtovanje kar na 14 sejah ter da so spregovorili vsi člani razen enega. Na koncu so se sporazumeli, da bodo uradi povzeli razpravo ter pripravili tudi povzetek mnenj po paragrafih, nakar
bi odbor predložil k temu spre-minjevalne predloge. Zatem naj bi potekala ponovna razprava tako, kot je že storil CNEL ob razpravi o vsedržavnem gospodarskem načrtu. Toda na seji 27. januarja je predstavnik CGIL prebral stališče svoje organizacije glede osnutka načrta in ne glede osnutka mnenj ter je zahteval glasovanje o osnutku načrta, pri čemer ga je zavrnil v celoti. Pristojni odbornik je zavrnil to zahtevo, češ da se je hotela dati z njo celotna politična ocena, za kar naj bi bil pristojen deželni svet. Naloga posvetovalnega odbora je namreč le ta, da izreka mnenja o predlogih deželnega odbora. Potemtakem naj bi predsednik odbora ravnal pravilno.
Odbornik Stopper je odgovoru komunistu Peilegriniju in drugim svetovalcem njegove skupine glede stališča odbora do zavrnitve zakonov št. 157 in 158 o juridičnem in mezdnem položaju deželnih u-
službencev in ureditvi deželnih uradov. Odbornik je dejal, da je vlada ugotovila, da nista deželna zakonska osnutka v skladu z juri-dičnim položajem državnih uslužbencev. Z drugimi besedami povedano, naj ne bi dežela spoštovala člena 68 posebnega deželnega statuta. Deželni odbor je zato takoj stopil v stik z vlado, da bi našli kompromisno rešitev, da ne bi zaradi spora trpeli uradniki. Stiki z vlado so se te dni še bolj okrepili in upajo, da bodo stvar rešili še ta teden. Vsekakor bo cd-bor izčrpno poročal o stvari prihodnji teden v pristojni komisiji, da se pripravi novo besedilo zakonov ter da ga čimprej predložijo v razpravo deželnemu svetu.
Odbornik za zdravstvo dr. Nardini je odgovoril na vprašanje demokristjanov Bianchinija in Metu-sa z zahtevo po ustanovitvi okrožnih sekcij za borbo proti novim tvorbam.
PROTI KRČENJU DELOVNE SILE
Danes stavka delavcev v vseh kovinskih obratih
Ob 10.45 bo zborovanje na Trgu Garibaldi, kjer bosta govorila sindikalista Burlo in Fabricci
Danes bo v vsej tržaški pokra-1 začeli graditi tovarno Grandi Mo-
jim stavka kovinarjev vseh podjetij, ki sta jo napovedala FIOM-CGIL in sindikat kovinarjev Delavske zbornice, medtem ko se sindikat FIOM-CISL ne udeležuje stavke. Stavka se tiče okrog 13.000 delavcev, ki protestirajo z njo proti zapiranju nekaterih podjetij in proti krčenju števila delovne sile v drugih Stavka se bo začela v vseh kovinskih in ladjedelskih obratih ob 10. uri, le v ladjedelnici Sv. Marka se začne ob 6. uri, da se prepreči splavitev pontona. ki bo služil za iskanje vrelcev nafte.
Ob 10.45 uri bo sindikalno zborovanje na Trgu Garibaldi, kjer bo govoril za FIOM-CGIL Giuseppe Burlo, za sindikat kovinarjev Delavske zbornice pa dr. Fabricci FIOM-CISL pa se ne udeležuje stavke z utemeljitvijo, da preživ ljamo v tržaški industriji prehodno dobo ter da se bo s časom položaj popravil, in sicer ko bodo
tori.
iiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii')iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LETOS DVAJSETLETNICA TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Surov in obdelan les ter kava specializirana področja velesejma
Med novostmi napovedujejo posebno razstavo tipičnih predmetov za sodobno mladino
Tržaški velesejem bo letos obhajal svojo dvajsetletnico. Za jubilejno prireditev, ki bo kakor običajno v času od 21. junija do
5.	julija, pripravlja vodstvo ustanove vrsto ključnih prireditev, za katere bo veljala še bolj izrazita specializacija kakor v preteklih letih. Te specializirane prireditve se bodo zopet nanašale v glavnem na tri vrste proizvodov: na surov les', na obdelan les (s pohištvom vred) in na kavo.
V tem času si vodstvo velesejma dopisuje z vrsto dežel z vseh kontinentov sveta. Nekatere izmed njih so že prijavile svojo udeležbo na letošnjem jubilejnem velesejmu. Med temi naj posebej omenimo sosedni republiki Avstrijo' in Jugoslavijo, ki sodelujeta na tržaških prireditvah vse od njihove ponovne obuditve po drugi svetovni vojni; iz zaledja so doslej dospele še prijave Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Poljske, Romunije in Madžarske, iz čezmorja pa je
•niiiiiiiiiitiiiiiifiiiiHtiiiiiiiliililiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiniiilliiiilliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiiiilllliliiilil
Josip Roleric - Ito 60-letnik
V znani svetoivanski družini,
aktivnih ljudi, tako je tudi Ito postal za fašistične oblasti sumljiv. Čeprav po poklicu strojni tehnik, ni mogel nikjer dobiti prave zaposlitve. Kmalu po aretaciji bazoviških žrtev so tudi njega aretirali in ga odpeljali v koprske zapore, kjer je odsedel več mesecev. Da se izogne nadaljnjim šikanam, je leta 1930 skrivaj prišel v Ljubljano. V tisti dobi so pribežali v Ljubljano številni člani že razpuščenih mladinskih društev, ki so dali s svojo aktivnostjo povsem novo lice delu primorskih emigrantov, ki so bili v tistem času brez vsake svoje organizacije, če izvzamemo društvo Soča, ki pa ni ustrezalo ne po delu ne po duhu miselnosti mladine zlasti s Tržaškega. Zato je ta ustanovila v Ljubljani novo Delavsko in prosvetno društvo Tabor. Ito je bil že od vsega počet-ka član pripravljalnega odbora in pozneje društvenega odbora. Ker
. ..    1	m L.L/. ,1mi , č, 4 *, /\	L/, r«
iii i_-	,I je to emigrantko društvo Tabor
lahko bi rekli, f®.	i začelo razvijati svoje delo v do
naiodm obstoj tržaških i	„p7nan nraven in sine
te?, statse	;
Običaj je, da se ob takih priložnostih’ poudarjajo odlike slavljenca. Če se tudi pri Itu nočemo izneveriti tej navadi, tedaj moramo že od vsega početka podčrtati dejstvo, da je Ito eder. tistih, ki ga odlikuje predvsem skromnost. Ito je skromen, tih, marljiv delaven
zen obleke nv sebi, je zaradi tega postal Tabor že v kratki dobi upoštevano društvo Koliko neutrudnega dela je Ito vložil v to, da je društvo Tabor opremilo najprej v Koleziji skromno prenočišče za naše pribegle ljudi, kasneje pa v zgraditev velike enonadstropne
in pošten. Ima torej vse tiste vr- I stavbe, ki je bila postavljena na line, ki jih pri današnjem člove- j Viču pri Ljubljani izključno le z
ku tako često pogrešamo, vrline, ki dvigajo človeka zlasti v sedanji nemirni dobi iznad vsakdanje družbe.
Rekel sem že, da izhaja Ito iz zavedne svetoivanske družine, ki je stala vedno ra braniku narodnih pravic naših ljudi na Tržaškem. Seveda se tudi Ito ni mogel izneveriti tej nalogi in ko pri Sv. Ivanu ni ostalo prav ničesar več od nekdaj bohotnega narodno-kulturnega žlv.jenja in se je na pogorišču svetoivanskega narodnega doma ustanovilo mladinsko društvo Sv. Ivan, je Ito kmalu postal aktiven član te važne organizacije. Že po nekaj mesecih društvenega obstoja ,ie Ito prevzel načel-ništvo izletniškega odseka, ki je pod njegovim vodstvom kmalu prerasel v turizem in skoro bi rekli v alpinizem. w tisti dobi fašizma, ko nam je mladini od vsepovsod giožil narodni pogin, je Ito uspešno zbiral v svoj odsek svetoivan-sko mladino ter jo vodil po vsem Krasu in Vipavskem. Istri, Tolminskem in Bovškem, tako da skoro ni bilo v naši ožji domovini ne steze ne bližnjice in ne kamna, ki bi ga ne poznali Treba je pač poudariti, da je biu v mladinskih društvih izletuštvo eno izmed osnovnih aktivnosti v narodno obrambnem delu, saj se je preko njega čestok-at vzdrževala skoro edina vez me I našim mestnim in podeželskim življem Kakor večina naših takratnih
udarniškim delom pribegle primor ske mladine ter s prispevki gradbenih podjetij Primorcev. To ve; liko enonadstropno prenočišče, ki je s svojimi 40 ležišči, kuhinjo in čitalnico bilo marsikateremu primorskemu emigrantu - brezdomcu edini vir pomoči v najhujših trenutkih bede, je kmalu postalo važna in nepogrešljiva ustanova.
Če bi Ito ničesar več ne storil za naše ljudi, bi bilo že to njegovo nadvse aktivno sodelovanje pri reševanju problema prehrane in prenočišča primorskih brezdomcev v okviru društva Tabor, dostojen spomenik, ki si ga je postavil v svojem tihem in skromnem življenju.
Neugodno zdravstveno stanje, ki ga je še povečalo neurejeno in večkrat z bedo spremljano emigrantsko življenje, je našega slavljenca napotilo, da se je takoj po osvoboditvi vrnil domov k Sv. Iva nu, kjer se mu rahlo zdravje dolgo let ni hote o docela vrniti. A ko se je vrnilo, je Ito takoj pristopil v domač? prosvetno društvo «Slavko Škamperle*, v delo katerega se je aktivno priključil in v katerem š? danes deluje.
Dragi Iti.; R današnjem jubilejnem dnevu bodi uverjen, da se vsi člani p.d. »Slavko Škamperle* in vsi, ki Te poznajo in cenijo, pridružujejo čestitkam z željo, da bi še mnogo 'e*, preživel v zdravju in zadovoljstvu.
M. Š.
zagotovil svoje sodelovanje Kamerun. Čeprav je še prezgodaj, da bi lahko z vso gotovostjo ugotavljali, ali se bo tudi letos število tujih razstavljavcev kakor običajno približalo polovici vseh prisotnih firm, se je vendar to razmerje vse do danes le obdržalo in morda ni pretirano pričakovanje, da se bo ta tendenca v prihodnje še naprej razvijala, kajti s postopnim odpiranjem italijanskega tržišča gospodarskim vplivom in čedalje širši trgovinski izmenjavi z deželami iz vzhodnoevropskega bloka, se utegne sodelovanje podjetij iz teh dežel v prihodnje še povečati.
Kar se tiče lokalne gospodarske strukture, naj navedemo, da je doslej zagotovila svojo masovno, udeležbo" na sejmu tukajšnja državna industrija: tako bo pripravila večji prikaz svojih aktivnosti novo ustanovljena družba Italcantieri, močno zastopstvo pa bosta imeli na specifičnih razstavnih področjih velesejma tudi Italsider in Fin-meccanica.
V letošnjem jubilejnem letu bo na sejmu zbranih tudi vseh pet italijanskih dežel s posebnim statutom.
Letošnji lesni sejem bo slonel na običajnih dveh stebrih: na 17. mednarodni lesni razstavi, katere se bodo udeležile najvažnejše države pridelovalke iz Evrope, Afrike, Azije in Amerike, ter na 3. mednarodnem srečanju o lesni trgovini, v okviru katerega bo stekla strokovna razprava predvsem o novih načinih skladiščenja in manipulacije ter prevažanja lesa po kopnem in po morju. V veliko oporo velesejmu bo letos tudi novo ustanovljeni center za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini.
Tudi sejem pohištva bo v glavnem osredotočen na dveh velikih prireditvah: na 8. vsedržavnem natečaju med risarji in proizvajalci serijskega pohištva in na 11. mednarodnem strokovnem srečanju o stilističnih in gospodarskih vprašanjih sodobne proizvodnje pohištva v Italiji in v svetu. Na specializiranem področju kave je za letos najavljen 4. mednarodni dan posvečen temu poživilu; tudi to pot se bodo v našem mestu srečali nekateri izmed najvidnejših strokovnjakov s tega področja. Na. še mesto pa ima tudi pravico, da spregovori v zvezi s to vejo izmenjave, saj se lahko pohvali z letnim dovozom 1,600.000 vreč kave.
Med novostmi za letošnjo jubilejno prireditev naj navedemo razstavo dejavnosti in izdelkov, posvečenih tako imenovanemu »prostemu času«, temu sodobnemu načinu pojmovanja določenih aspektov družbe. Ljubitelji statistik so namreč ugotovili, da se nabere tega prostega časa na leto v Italiji nič manj kakor 53 milijard ur.
Kot nadaljnjo novost za letošnjo prireditev pa napovedujejo še razstavo posvečeno mladini; v načrtu je priprava razstave tipičnih artiklov za sodobno mladino, od oblačil do vsega drugega, po čemer hrepeni mladi rod. Ni težko predvidevati, da bo ta del velesejma zlasti v večernih urah dobro obiskan, zlasti tiste dni, ko bo poleg vsega na sporedu tudi katera izmed «mladinskih» predstav, ki se prav tako obetajo za junijsko prireditev.
v občinski zelenjadni tržnici, so zbrali za več kot milijon lir vrednosti blaga (žimnice, čevlje, obleke itd.) za prebivalstvo, prizadeto, po nedavnem potresu na Siciliji. Blago so včeraj s tovornjakom odposlali neposredno v Trapam. Podžupan prof. Lonza je spremljevalcem blaga izročil pismo, naslovljeno na župana v Trapaniju.
Tržaški Rdeči križ je do včerai zbral za prizadete Sicilijance
1.805.000	lir, sedež tržaške RAI-TV pa 10.552.275 Ur. Uradi tržaškega sedeža RAI-TV so odprti vsak dan neprenehoma od 8. do 20. ure za sprejemanje darov za prizadete SiciHjance.
Za prizadete Sicilijance
Vladni komisariat sporoča, da so vse osebe ki se nameravajo odzvati pozivu predsednika republike in vzeti v goste sicihjanske begunce s področij, prizadetih po potresu, naprošene, da se za to obrnejo na prefekta v pokrajini, v kateri stanujejo.
Sporočilo pravi, da je pri tem primemo navesti kraj, kjer bodo sprejeti in nastanjeni begunci, število stanovanj aU stanovanjskih prostorov, ki so na razpolago, ali nameravajo prizadeti dati beguncem celotno oskrbo (hrano itd ), koUko časa jih nameravajo imeti pri sebi ter izraziti morebitne želje v zvezi, koga nameravajo sprejeti oziroma ljudi iz enega ali drugega kraja in podobno.
Zahvala UDI za prispevke za Sicilijo
UDI in razne druge ženske organizacije se zahvaljujejo vsem, ki so se odzvali na poziv za zbiranje obleke in denarja za žrtve potresa na Siciliji. Pri tem sporoča, da se zbiranje konča v soboto, 27. t.m. Nabrana oblačila so že poslali naravnost v Palermo z letali «Alita-lia*. ženska združenja se zahvaljujejo družbi Bratje Cosulich iz Trsta, ki je brezplačno odposlalo blago. Iz pisem s Sicilije je razvidno, da potrebujejo še vedno o-blačila za otroke. Zaradi tega bodo zbirali prispevke do omenjenega datuma na sedežu UDI v Ul. S. Lazzaro št. 16, telefon 31-545 vsak dan od 8.30 do 12. ter od 16. do 19. ure. Sprejemajo se tudi ponudbe družin, ki bi sprejele siciljanske otroke s prizadetih področij.
Vprašanje Pittonija o zaposlitvi Slovencev pri Kmetijskem inšpektoratu
Deželni svetovalec Pittoni je naslovi! na odbornika za kmetijstvo vprašanje v zvezi s kmetijstvom na našem področju. V njem pravi, da nima kmetijstvo v tržaški pokrajini tako velike važnosti kakor v drugih pokrajinah v deželi, je pa vseeno življenjsko, zelo intenzivno in speciahzirano. Ta specializacija se bo lahko še bolj razvila in je ni pripisati samo pičUm razpoložljivim površinam, katere je še skrčil razvoj industrije, ampak tudi marljivosti in podjetnosti kmetovalcev, ki so se vedno odzvali spodbudam tehničnih organov za modernizacijo kmetijstva. Tako odpade sedaj 50 odst. žlahtnih vrtnih in cvetličnih kultur, ki jih pridelajo v deželi, na tržaško pokrajino.
Naši kmetje so imeli mnogo zaupanja v to, da bo dežela rešila mnoga njihova vprašanja. Toda sedaj se bliža prva zakonodajna doba h koncu in kmetje odobravajo razne zakonodajne ukrepe njim v prid, po drugi strani pa izražajo skrb zaradi položaja, ki je nastal pri krajevnem inšpektoratu za kmetijstvo. Odkar je namreč prevzela pristojnosti v zvezi s pokrajinskimi inšpektorati za kmetijstvo dežela, se ni delovanje inšpektorata v Trstu izboljšalo z večkratno obljubljeno zaposlitvijo tehnikov slovenskega jezika, ki je jezik skoraj večine kmetov na Tržaškem, marveč izražajo kmetje skrb zaradi krčenja tukajšnjega inšpektorata.
Junija 1965 so premestili v Videm strokovnjaka za cvetličarstvo, predlanskim strokovnjaka za vinarstvo in geometra, drugega funkcionarja v Gorico, dva druga funkcionarja na deželno odbomištvo za kmetijstvo, tako da ima sedaj inšpektorat samo enega tehnika z univerzitetno izobrazbo, enega kmetijskega strokovnjaka, ki se mora ukvarjati s turistično ustanovo v Devinu, in enega' strokovnjaka za živinorejo skupno s 'Pordeno-nom.
Na koncu vprašuje Pittoni odbornika za kmetijstvo, ali namerava dopolniti osebje inšpektorata v Trstu in zaposliti nekaj funkcionarjev slovenskega jezika, da se omogoči boljši in neposreden stik s prizadetimi strokami.
V POLNI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Občinstvo zelo navdušeno nad Boštjančičevim zborom
Pevci iz Lesc so zapeli vrsto pesmi tržaških skladateljev
Včeraj je v Trstu gostoval 70-članski mladinski zbor iz Lesc pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča. Dogodek sam ne bi bil kaj tako nenavadnega, če se nam ob tem gostovanju ne bi porajalo neko vprašanje, na katero sicer ne vemo odgovora, vendar se čutimo ob njem že v naprej nekako poraženi, že zato, ker si ga moramo sploh postavljati. Presenetljivo je namreč, da lahko pride iz majhnega, kraja, kot so Lesce, kar 70-članski zbor. Sicer ima šola v Lescah 350 otrok, vendar so pevci izbrani večinoma iz višjih letnikov (kar bi približno ustrezalo naši nižji srednji šoli). In ta zbor poje zahtevne umetniške, narodne in partizanske pesmi, katerih učenje stane mlade pevce in dirigenta ne malenkostnega truda. Pri tem se zamislimo na naše razmere in mora nam biti nerodno ob ugotovitvi, da smo v tem pogledu še tako malo dosegli. Tu in tam se je sicer pri nas pojavil kak mladinski zbor in je morda tudi poslušalce ogrel, pozneje pa se je spet vse razteplo. Nekateri prizadevni glasbeniki pri nas so prav v zadnjem času zopet na delu, da bi dali mladinskemu petju zagona, telimo ,da bi uspeli. Zlasti zato, ker se nam zdi prav mladinsko petje ena izmed pravilnih poti k splošni glasbeni vzgoji. Energije, uporabljene za mladinsko petje v Trstu in izven mesta, bi bile najbrž racionalneje izkoriščene kot z nekaterimi drugimi napori, ki nikoli ne bodo privedli daleč.
(Kar na tem mestu pa je treba tudi enkrat povedati, da koncert mladinskega zbora ne pomeni zabavo za najmanjše. Zelo se torej motijo starši, če mislijo, da se bo lahko na takem koncertu zabaval otrok, ki je mogoče komaj dorasel za otroški vrtec ali pa še ne. Ne samo, da je prireditev za otroka strašen dolgočas, temveč pomenijo ti otroci veliko motnjo za vso svojo okolico in končno vplivajo neprijetno na same izvajalce. Veljati bi moralo, naj otroci tja do osmega leta na take prireditve ne prihajajo.)
Boštjančičevemu zboru se pozna vešča roka. Zborovodja je zbral učence, za katere je vedel, da bo z njimi — sicer ne brez truda — le marsikaj dosegel. Vsakoletno odhajanje starejših (bodisi v višje šole ali, pri dečkih, sprememba glasu) postavlja dirigenta pred težak problem, ko mora zbor vedno obnavljati, ne da bi se posamezne pgsmi pri pevcih že dovolj <(usedle)>. Kljub vsem tem težavam, se je zodr iz Lesc imenitno predstavil. V glasovih je dovolj izenačen, vendar bolj izraziti v altih. Predvsem pa so glasovi mladih pevcev jasni in čisti, že kar kultivirani, kar je očitna posledica dobre pevske šole. (Boštjančič je imel preimenitnega učitelja — Franceta Marolta — da ne bi znal tega podajati naprej tudi svojim učencem.)
iiiiiimiiiiimiiimmiiimimiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiimiitiiiiu
Nesreča ali samomor?
Včeraj ob 14.20 so agenti letečega oddelka šli na zahtevo zdravnika RK dr. Coraba v poslopje štev. 9/3 v Ul. delle Milizie, kjer so delavnice podjetja «Edilmarmi». Na stopnicah, ki vodijo iz garaže v zgornje urade, so našli 58-letne-ga lastnika podjetja Giovannija Scellija iz Ul. Piccardi 32. Moški je bil že mrtev. Policijski zdravnik prof. Nicolini je pozneje izjavil, da je Scelli verjetno umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Delavec Ferdinando Ghio star 44 let iz Ul. Lazzaretto Vec-chio, ki je odprl delavnico in našel truplo lastnika na stopnicah, je izjavil, da v zadnjih časih niso imeli v podjetju veliko naročil ter da se je lastnik večkrat zaprl v delavnico. Nekatere druge priče pa so dejale, da je imel Scelli navado, da je startal motor svojega avtomobila že nekaj minut pred odhodom iz poslopja. Ta okoliščina bi potrdila domnevo, da gre za nesrečo in ne za samomor.
S POROTNEGA S0DISCA * v
Začela se je razprava proti poročniku Remondinu
Obtoženi je pred dvema letoma sprožil več strelov na nekega drugega častnika in njegovo prijateljico
Včeraj se je začela pred trša-škim porotnim sodiščem (predsednik Corsi, prisedni sodnik Liga-bue, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Morgera, zastopnik zasebne stranke Giromet-ta kazenska obravnava proti 28-letnemu aktivnemu poročniku italijanske vojske Rodolfu Guiscar-du Remondinu v zvezi s krvavim dogodkom, ki se je odigral 21. februarja predlani v veži nekega poslopja na Trgu Tommaseo. Tisti večer je poročnik Guiscardo Re-mondino izstrelil cel saržer iz pištole kalibra 6,35 na svojo prijateljico Mariello Del Toso in na njenega spremljevalca letalskega podporočnika Manlia Andrianija. Oba sta bila precej hudo ranjena.
V zvezi s tem dogodkom se je moral poročnik Remondino že zagovarjati pred vojaškim sodiščem
v Padovi, ki ga je obsodilo na nekaj več kot štiri leta zapora. Prizivno vojaško sodišče pa mu je znižalo to kazen na nekaj več kot dve leti zapora. Višjestopno sodišče pa je sklenilo, dj se Remondinu prizna še vedno častniški čin.
Obravnava pred vojaškim sodi-diščem je zadevala pravzaprav le
iiimiMiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiMiiiiHiiiiiiii
NA ŽELEZNICI PRI ČAMPU MARZIU
Legel je na tračnico in počakal vlak
Zaradi ovinka osebje vlaka moškega ni opazilo
Včeraj ob 13.15 so agenti letečega oddelka pohiteli na telefonski poziv na kraj »Trincerone« med Ulicama Čampo Marzio in Giulio Cesare, kjer je vlak štev. 208 povozil nekega moškega. Lokomotiva, ki je vlekla 48 vagonov, je bila namenjena v notranjost železniške postaje Čampo Marzio, Železniško osebje je ugotovilo, da je neki moški ležal počez na desni tračnici, kakih 60 metrov od Ulice Giulio Cesare. Na kraj nesreče so takoj prišli agenti znanstvenega oddelka kvesture ter policijski zdravnik prof. Nicolin, ki je ugotovil, da je nesrečnež izdihnil zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil, ko ga je vlak povozil. Gre za 63-letne-ga Giovannija Zanuttinija iz Mor-šara del Tagliamento (Videm). Me
Trgovci na debelo, ki poslujejo nijo, da gre za samomor, ker so
našli krvave sledi že na 35. vagonu. Nesrečo so opazili nekateri mimoidoči, ki so o zadevi obvestili patruljo cestne policije, ki je takoj nato poklicala agente letečega oddelka. Osebje vlaka ni opaziio ponesrečenega moškega, ker je na tistem mestu proga zelo zavita.
Včeraj ob 14.30 so prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice mizarja Carla Scaglio, starega 61 let iz Ul. Stuparich 14, ki se je ponesrečil malo prej v de lavnici podjetja Peresin v Ul. Ba iamonti 38. Ponesrečenca so spre jeli v bolnišnico zaradi lobanjske travme ter raznih drugih poškodb na glavi. Ozdravel bo v desetih dneh. Scaglia se je ponesrečil pri padcu po stopnicah.
poškodbe, ki jih je obtoženec prizadejal nekemu drugemu častniku, ki je bil po činu nižji od njega. Ostalo pa je še vedno odprto vprašanje kazenske odgovornosti zaradi poskusa umora pred civilnim sodiščem, se pravi v tem primeru pred tržaškim porotnim sodiščem Po skoraj dveletni preiskavi so obtoženca pripeljali v Trst iz vojaškega zapora v Peschieri.
Kot smo dejali, je Remondino obtožen poskusa umora in poleg tega tudi nedovoljene nošnje strelnega orožja. Na včerajšnji obravnavi so prečitali obtožnico in nato podali kratek opis krvavega dogodka. Takoj nato so zaslišali obtoženca, ki je izjavil, da je tisti večer zasledoval Mariello Del Toso in njenega spremljevalca Manlia Andreanija do Milj in se potem za njima vrnil v Trst. Takoj potem, ko sta Mariella in Andria-ni vstopila v vežo poslopja, kjer dekle stanuje, je Remondino planil za njima ter začel divje streljati. Dve krogli sta zadeli podporočnika Andrianija v hrbet a ena tudi dekle. Obtoženec je izjavil, da je hotel le prestrašiti Del Tosovo in njenega spremljevalca ter da je streljal v tla. Mariella Del Tosova pa je včeraj izjavila pred porotniki, da je Remondino streljal naravnost v njo.
Na popoldnaskem zasedanju so porotniki zaslišali tudi podporočnika Andrianija, ki je potrdil svoje prejšnje izjave ter poudaril, da je Remondino streljal naravnost nanj. Se potem, ko je bil šaržer že prazen, je slišal še nekaj značilnih udarcev petelina v prazno. Andriani se je zagnal v napadalca, kljub temu da Je bil hudo ranjen v hrbet, ter ga razorožil. Ko so prišli policisti v vežo, je bil Andriani že skoraj v nezavesti, a dekle so našli na divanu v njenem stanovanju.
Včeraj je sodišče zaslišalo tudi brigadirja javne varnosti Pietra Grassija in razne druge priče.
Nesreča na cesti pri Dolini
Včeraj popoldne nekaj po 16. uri se je pripetila na Križišču ceste, ki prihaja iz Mačkovelj in ceste v Dolini prometna nesreča pri kateri se je precej hudo poškodoval 49-letni delavec Mario Reia lz Ul. Bolto 4.
Reia se Je pripeljal na križišče z lambreto ter je trčil v avto »fiat 850 coupen iz Padove, ki ga je upravljal 25-letni Franco Canazza iz Monselice (Padova). Reia si je pri nesreči zlomil desno nogo ter dobil razne druge poškodbe. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice se bo moral zdraviti 35 dni.
Program koncerta je bil izredno dolg. Vsekakor je za nas razveseljivo, da je imel zbor na programu mnogo pesmi tržaških skladateljev. Že kar za uvodno Premr-lovo Zdravico so prišle na vrsto ljubke Grbčeva Snežinke, Križmanova Zjutraj. Vrabčeva Ko hodim v šolo, Merkujeva Padaj, rosica, Kjudrovo Kolo, Venturinijeva Bazovica, pa spet Vrabčev Krokodil, Otov Vlak in več Boštjančičevih. Dirigent je svoje pevce varno vodil čez vse čeri, ki jih v nekaterih pesmih ni bilo malo. Lahko bi pa rekli, da so se pevci kar sami od sebe bolj sprostili, ko so začeli peti partizanske pesmi. In tedaj je njihovo izvajalsko veselje prešlo tudi na male poslušalce, ki so jih zadnje pesmi kar «zanesle» v burno ploskanje.
Ker so bili med koncertom nastavljeni radijski mikrofoni, smo prepričani, da bomo kmalu slišali ponovitev tega koncerta tudi po tržaškem radiu.
r r
Danes in jutri v Gregorčičevi dvorani
I. seminar
za otroške vrtnarice
Danes ob 9. uri se začne v Gregorčičevi dvorani I. seminar za slovenske otroške vrtnarice, ki ga organizira pedagoški odsek Sindikata slovenske šole s sodelovanjem pedagoškega svetovalca za slovenske šole prof. Staneta Miheliča. Seminar bo trajal dva dni.
Danes dopoldne (od 9. do 12. ure) bo predavala prof. Marija Lipužič, ki poučuje na Pedagoški akademiji v Ljubljani, o temi «Jezikovna vzgoja predšolskega otroka*. Popoldne (od 14. do 16. ure) bo ista profesorica imela praktični nastop v otroškem vrtcu na Proseku.
Jutri bo od 9. do 12. ure predavala prof. Alenka Eržen, ki poučuje na Visoki šoli za otroške vrtnarice v Ljubljani, o temi «Likovne zaposlitve v vrtcu*. Ista predavateljica bo popoldne od 14. do 16. ure imela praktični nastop v otroškem vrtcu na Opčinah.
Včeraj zjutraj ob 8.41 so tržaški gasilci intervenirali na industrijskem področju pri Sv. Soboti, kjer so zublji zajeli rezervoar gorilnega olja v podjetju «BP Italiana«. Na srečo je bilo v rezervoraju, ki meri 5.000 m3, le malo goriva. • Pri gaženju požara so sodelovale tri brizgalne iz Trsta in ena iz Milj. Okoli poldne je bil požar pogašen.
V nedel,jo v Bazovici
70. OBČNI ZBOR ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO
V nedeljo, 28. januarja, v prvem sklicanju ob 15. uri, bo v kino dvorani v Bazovici 70. redni občni zbor in jubilejna proslava 70-letni-ce Zavarovalnice za govejo živino z naslednjim dnevnim redom: Otvoritev Pozdravni nagovor predsednika Poročilo tajnika Poročilo blagajnika Izvolitev odbora Sklepi Razno
Gledališča

Danes, 24. t. m. priredi KASTA predavanje o ustroju in delovanju dežele Furlanije-Julijske krajine.
Govoril bo prof. Boris Mašera.
Začetek ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
KASTA
Slovensko gledališče
Danes, 24. januarja ob 20. uri: Oscar Wi'lde: Kako važno je biti resen! (Komedija v treh dejanjih). Gostovanje v Kopru.
Četrtek, 25. jan. ob 20. uri: Oscar VVilde: Kako važno Je biti resen! (Komedija v treh dejanjih). Gostovanje v Postojni.
Verdi
Jutri zvečer bo v gledališču »Verdi* tretja ponovitev prijetnih in zanimivih enodejank: «11 Campaneilo« Doni-zettija, «La voce umana« Poulenca Jh »Partita a pugni» Tosattija. Začetek ob 20,30.
Stalno gledališče
Živo pričakovanje vlada za prihod Giorgia Strehlerja. Ta imenitni Tržačan, ki je tudi ravnatelj milanskega Piccolo Teatro, se vrača v Trst po mnogih letih. Nastopil bo z Mi Ivo v recitalu «Io, Bertolt Brecht«, in sicer v Avditoriju v dneh 30. in 31. januarja in 1. februarja. Za te tri izredne predstave bodo imeli abonenti Stalnega gledališča 50-odstotni popust (z bonom za popust št. 5).
Nazionaie 16.00 «Quella sporca dozzl-na» Technicolor. Lee Marvin, Ernest Bognlne, George Kennedy,
Excelslor 16.00 «Intrighi al Grand Hotel«. Rod Taylor, Catherine Spaak, Karl Mailden. Technicolor.
Fenice 16.00 «Arabella». Virna Lisi, James Fox. Technicolor. Widescreen. Režiser Mauro Bolcgnini.
Eden 16.00 «Io, due figlie, tre vall-gie« Luis de Funes. Technicolor. Najzabavnejši film leta.
Grattacielo 16.00 «La morte ha fatto l’uovo». G. Lollobrigida, J. Sobieski. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.30 «1 dolci vizi della casta Su-sanna«. P. Petit, M. Marshall. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Sette volte donna«.
S.	MacLaine, P. Sellers. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «Come sl seduce un uomo«, Technicolor Warner z Nathalie Wood in Tony Curtisom. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno — zaprto.
Cristallo — zaprto.
Garibaldi 16.30 «Sherlock Holmes*. Cristopher Lee, Senta Berger.
Capitol 16,30 «Due per la strada«. A. Hepburn, Albert Finney. Technicolor Fox.
Aurora 16.30 »La 25. ora«. Technicolor. Anthony Quin, Virna Lisi.
Astoria 14.30 »Avventure in Oriente*. Technicolor. Elvis Presley.
Impero 16.30 «11 padre di famlglia«. L. Caron, Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «11 delinquente delicato«. Jerry Lewis.
Vittorio Veneto 16.00 «Ossessione nu-da». Catherine Deneuve, M. Tolo, Hardy Kruger. Technicolor.
Ideale 16.00 «Tutti insieme appassio-natamente«. J. Andrevvs. Technicor. lor.
Abbazia 16.00 «Un maledetto imbro-glio«. Claudia Cardinale, F. Fabrizi. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Razna obvestila /
KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v sredo, 31. t. m. v prostorih gostilne «Pri Vereni« v Križu, s pričetkom ob 20. uri.
* * *
Pevski zbor Jacobus Gallus sklicuje svoj 9. redni občni zbor, ki bo 25. januarja 1968 v Ul. R. Manna 29.
SPD Trst javlja, da organizira prihodnjo nedeljo 28. t.m. smučarski izlet v Orni vrh .Snežne razmere ideal-ne. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-11.
Dramski oder PD «IVAN CANKAR*
V soboto,
27. t. m. ob 20.30 v dvorani p. d. «Ivan Cankar« Ul. Montecchi 6 IV. nadstropje
p r em 1 e r a
Aleksej Arbuzov
MOJ UBOGI MARAT
Himna mladosti v treh delih. Prvič v slovenščini
Scena: Ivan Verč Sodelujeta: Sandi Pertot.
Alenka Colja
Nastopajo: Ornela Cuk, Filip Fischer, Ivan Verč Poslovenil, odrsko priredil In režiral: SERGEJ VERČ
Ponovitev v torek, 30. t. ob 20.30.
m.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 23. januarja 1968 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 22 oseb.
UMRLI SO: 35-letna Anna Burnac-cinl por. Polverigiani, 56-letni Einar Olsen, 86-letni Remo Ruzzier, 57-letni Ambrogio Cirese, 85-letni Carlo Tonini, 82-letna Emilia Vodopia, 80-letna Evangelina Caleari, 82-ietna Arsilia Bose vd. Grassi, 59-letna Ida Scher-gna por. Boccassin. 59-letni Bruno Bo-nifacio, 64-letni Umberto Marini, 61-letna Libera Facchinettl por. Vidanl, 78-letna Teresa Bertoni vd. M lilo, 84-letni Antonio lakoncich, 90-letna Fran-cesca Flego vd. Marši, 83-letna Anna Suban vd. Terbizan, 68-letna Teresa Eriavaz por. Rovina, 81-letna Anna Contento vd. Loy, 80-ietna Maria Mi-locco por. BalDi, 81-letna Natalina Cu-rumbo vd. Valencich, 81-letni Pio Re-mondini, 73-letna Elisabetta Petronlo por. Viezzoli.
Slovenska prosvetna zveza se zahvaljuje vsem gg. učiteljem in profesorjem, ki so spremljali učence na včerajšnji koncert mladih gostov iz Lesc.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30)
AH'Ang)eo d'Oro, Trg Goldoni (tel. 38-009); Cipolla, Ul. Belpogj (tel. 35-602); Marchlo, Ul. Ginnastl 44 (tel. 95-417); Miani, Miramar; drevored 117 (Barkovlje), tel. 35-7!
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do (.30)
Dr. Gmelner, Ul. Giulta 14 (t 95-767); Manzoni, Trg Sonnino 4 (t 90-965); 1NAM Al Cedro( Trg Ob: dan 2 (tel. 36-274); D'Ambrosl, I Zoruttl 19-c (tel. 96-212).
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Ii Pečarja darujeta družini Spetič lir za Dijaško matico.
Ob lepm jubileju Tončke Cok d Jeta družini Kodrič - Slškovlč 200( za Dijaško matico. V isti namen ruje družina Ferjančič 3000 lir za jaško matico.
Dne 22. januarja je umrla naša draga mama
ANA SUBAN vd. TERBIZAN
Pogreb bo jutri, 25. t. m. ob 10.30 iz kapele tržaške bol-nisnice.
Žalostno vest sporočajo hči Ana, sinova Pio In Franc (od-šoten), snahi, vnuki in drugi sorodniki.
Trst, Melbourne, Sydney, 24. januarja 1968 Primaria Impresa Zlmolo
primorski dnevnik
- 3 -
24. januarja 196t
REKONSTRUKCIJA AVSTRIJSKE VLADE
Alarmni zvonec in opozorilo tudi za socialiste
Novi ljudje v vladi - rezultat ostrih razprav v vodstvu Ljudske stranke, a tudi posledica političnih ter gospodarskih neuspehov
pozicije, vendar pa tudi kot strah desnice, da bi le ta prišla na oblast. Na takšen zaključek navajajo tudi spremembe, do katerih je prišlo prav v onih ministrstvih, proti katerim so kritike socialistov bile najostrejše.
Kanclerjev namestnik Bock, ki je bil tudi minister za trgovino, je zadnje mesece pogosto bil obtožen za korupcije v trgovinskem ministrstvu. Ljudska stranka je najodločneje zavračala te obtožbe kot neosnovane, vendar pa je Bock v teku sedanje vladne rekonstrukcije bil ne samo zamenjan v obeh funkcijah, marveč ni novi kanclerjev namestnik Withalm, dobil nobenega resorja, a ministrstvo za trgovino je bilo poverjeno novemu človeku.
Pred mesecem dni so poslanci socialistične opozicije notranjega ministra Hetzenauerja v parlamentu ostro kritizirali, ker je bil sklenil ponovno poslati vojaške enote v Južno Tirolsko, na mejo
Ukrep avstrijskega kanclerja dr. smatra kot uspeh socialistične o-Josepha Klausa, s katerim je obnovil svojo vlado, ni prišel nenadoma .Rezultat je večmesečnih dolgih in zelo ostrih razprav v vodstvu vladajoče Ljudske stranic (Volkspartei), kot je tudi posledica vrste porazov in neuspehov, političnih ter gospodarskih.
Ta korak je moral storiti že danes, čeprav še ni potekla polovica njegove mandatne dobe, saj oodo šele marca letos potekli dve leti, odkar je Ljudska stranka 2rnagala na splošnih volitvah ter odločila pretrgati sodelovanje v koaliciji s socialisti, prevzemši vso oblast v svoje roke. Bil pa je to primoran storiti ne samo zaradi zgub Ljudske stranke na občinskih in pokrajinskih volitvah lansko jesen in pa istočasne zmage socialistov, temveč predvsem zaradi nesposobnosti vlade v pogledu uresničevanja neke zdrave gospodarske politike.
Ukrep v zvezi z obnovitvijo svoje vlade, je dr. Klaus bil primoran sprejeti na pritisk večine v vodstvu Ljudske stranke, ki jo vodi generalni sekretar Hermann IVithalm, z njim pa je kancler že dalj časa v sporu. Ta nesoglasja oa vrhu vladajoče stranke izhajajo predvsem iz nesporazuma o-krog tega ,kako bi bilo treba politično voditi deželo. Withalm je Postavil zahtevo po močnejšem vplivu Ljudske stranke na vladno Politiko, kot tudi, da bi vlada širše ter samostojnejše delovala otimo parlamenta, da bi «bolj vladala*, to se pravi, izvajala konkretne ukrepe, manj pa sprejemala nove zakone, za katere mora imeti soglasnost parlamenta.
Pred rekonstrukcijo vlade — kar nedvomno predstavlja zmago desno usmerjene struje Hermanna nithalma — se je mnogo govorilo tudi o želji kanclerja Klausa, da hi socialiste do naslednjih volitev Pripravil za novo koalicijsko vlado. Ideja o koaliciji s socialisti se je bila porodila iz želje, da bi se sedanje gospodarske težkoče Avstrije — razdobje stagnacije in Padanja konjunkture — porazdelile z bivšimi partnerji v vladi in s tem omogočilo Ljudski stranki, da se zedini in okrepi za bodoče volitve.
Ti načrti so propadli. Ne samo zaradi neuspeha kanclerja Klausat da'"bi pridobil zanje večino vodstva svoje Ljudske stranke, am-Pak tudi, ker bi zdaj socialisti ne hili pripravljeni sprejeti takšne morebitne ponudbe. Potem ko so se, namreč po porazu na volitvah k 1966 znova okrepili, zlasti pa se po spremembah v stranki, ko je njeno vodstvo prevzel energič-ni dr. Bruno Kreisky, se socialisti trudijo, da bi v naslednjem obdobju pritegnili na svojo stran nove volivce in tako utrdili teren za svoj prihod na oblast.
Za dosego omenjenega cilja, pa Pomenijo opozicijske klopi, v sedanjem obdobju gospodarskih tež-*°č, za socialiste veliko prednost, v tej vlogi opozicije so se dobro Znašli, kot tudi zelo spretno izkoriščajo sleherni ugodni trenutek, da si s pomočjo zelo dokumentiranih in natančnih kritik na ra-cun vlade pridobe zaupanje avstrijske javnosti ter oslabe pozive Ljudske stranke.
Zato se tokratna vladna rekonstrukcija do neke mere lahko
z Italijo. Ta ukrep so ocenili kot protiustaven in kot izraz osebnih ambicij. Ministrstvo za notranje zadeve je zdaj dobilo novega ministra.
Nepopularni novi proračun varčevanja, ki je bil prizadel tudi življenjsko raven prebivalstva, istočasno pa ohranil povečani primanjkljaj zaradi večjih državnih stroškov, je obenem pomenil nezaupnico pogosto napadenemu ministru Schmitzu, ki je prav tako bil zamenjan:
Te spremembe pa, čeprav so odraz trenutnega neuspeha vladajoče Ljudske stranke, predstavljajo tudi alarmni zvonec za socialiste. Če bo vodstvu Ljudske stranke, s povečanim vplivom na vladno politiko, uspelo vladati mimo parlamenta, potem se bodo tudi akcije in taktika socialistov v o-poziciji morale preusmeriti ,in sicer v tem smislu, da bo treba razviti čim večjo aktivnost med volivci po vsej deželi.
M. HIRŠEL
Joan Baez toži državo
SAN FRANCISCO 23. - Z nam ameriška pevka lahke glasbe Joan Baetz, ki je zaslovela tudi kot dosledna borka za mir, je začela sodni pror.es proti ameriški davčni upravi in vladi. Skupno s še 56 somišljeniki je tožila davčno upravo, da naj ji vrne del davkov, ki so jih od njih izterjali in jih nato protizakonito uporabili, ker so jih potrošili za vojno v Vietnamu.
V celoti je skupina ameriških državljanov, ki jih v tej zadevi vodi pevka Joan Baez, zahtevala, da jim vrnejo 50 tisoč dolarjev, od katerih jih sama zahteva 36 tisoč, kolikor so jih ameriške oblasti, od skupne plačanih davkov, potrošile za vojno v Vietnamu. Račun, kolikor je šlo za Vietnam, torej za krivično in protizakonito uporabo tega denarja, je pevka napravila tako, da je odštela od celotne njer,e vsote, kolikor je plačala za davke, skupni odstotek, ki ga v državnem proračunu imajo obrambni proračun in stroški za vojno v Vietnamu. Vsi ti računi se nanašajo na davčno in proračunsko leto 1965.
Sodišče v San Franciscu je tožbo pevke in njenih somišljenikov odbilo, toda Joan Baez bo vložila priziv.
Pred nedavnim je bila pevka ponovno v zaporu, kamor so jo doslej že večkrat zaprli, seveda vedno zaradi njenega sodelovanja na demonstracijah, proti ameriški «umazani vojni* v Vietnamu.
IZSTRELITEV VESOLJSKE LADJE APOLON
Kljub začetnim motnjam je poskus vendarle uspel
Tehniki NASA so nad potekom zelo zadovoljni
CAPE KENNEDY, 23. — Poskus z vesoljsko ladjo «Apolon 5» je končno vendarle uspel, pa čeprav so v začetku poskusa imeli nekaj težav. Prvi izmed štirih glavnih poskusov, ki spadajo v celoten program in ki je obstajal v prižigu moiorja za sestop kabine «v fazi Luna* ni uspel. Motor bi bil moral poganjati kabino za 38 sekund, toda že po štirih sekundah je ugasnil. Motor bi bil moral kabini povečati potisno silo od 1050 na 9650 liber, kaže pa, da zaradi že omenjene motnje te potisne sile ni bilo, pač pa je ta ostala pri začetnih 1050 librah.
Ta poskus so začeli ob 3.48’ po srednjeevropskem času, to se pravi štiri ure potem, ko so vesoljsko ladjo izstrelili na krožno pot. Vesoljska ladja »Apolon 5» je bila tedaj na višini 330 km od Zemlje.
Kakor smo ob času o tem že navajali, bi ta poskus moral slu-
žiti temu, da bi se vesoljska ka- t bina »Apolon* s posadko morala na razdalji 128 km od Lune ločiti od matične ladje, da bi dva koz menavta mogli stopiti na Luno.
Neki glasnik NASA je izjavil, da če bo do teh motenj prišlo med pravim poletom na Luno, to se pravi v pruneru, ko bi na ve soljski ladji oila tudi človeška posadka, bi zaradi tega ne prišlo do katastrofe, pač pa da bi se morali kozmonavti odpovedati sestopu na Luno,
Vesoljna ladja «Apolon 5», ki tehta skupno '4.515 kg, je dejansko model kabine, s katero se bodo ameriški astronavti ločili od matične vesoljske ladje, da bi pristali na Lu"i
Po neuspele.’! poskusu so na o-porišču sklenih nekoliko spreme niti načrt in dve uri pozneje se je zvedelo, da je vesoljska kabina «Apolon 5» vendarle opravila nekaj uspelih poskusov. Po neuspe-

IZ FILMSKEGA USTVARJANJA
Novo Fellinijevo delo bo stalo dve milijardi
Okrog dveh milijard lir se vrti vsota, ki jo bo treba porabiti za realizacijo novega Fellinijevega filma «11 viacgio di G. Mastor-na». Proizvede ga bo za družbo «PEAs> — po znanih polemikah -producent Alberto Grimaldi. Toliko je bilo mo: izvedeti iz dobro obveščenih virov, ki so obenem tudi odkrili, da je moral Alberto Grimaldi družbi «Dino De Lauren-tiis cinematografica* izplačati štiristo milijonov lir Gre za vsoto, zadevajočo od;:up avtorskih pravic in povračilo stroškov, ki jih je omenjena družna imela v zvezi z raznimi napravami, zgradbami itd., ki jih je že bila postavila za izdelavo filma. V omenjenih Štiristo milijonih je vključen tudi prvi obrok nagrade, ki ga je producent iz ulice Pontina že bil dal režiserju filma «Dclce vita*.
Zunanje prizore filma «11 viag-gio di C Mastorna* bo Fellini posnel v Bolgariji in Romuniji, notranje pa v nekaterih rimskih gledališčih. Snemanje bi morali začeti enkrat konec marca ali prve dni aprila, trajalo pa bo dvajset. tednov. S tem novim filmom se bo Fellini ponovno vrnil od barvanega k črno-belemu filmu. Kot je znano, je slavni italijanski režiser izdelal v barvah film »Giuliet-ta degli spiriti* in pa filmsko epizodo «Tre passi nel delirio*. ki jo je pred kratkim izdelal za družbo «PEA».
Lahko si predstavljamo, kakšno zanimanje je snemanje omenjenega novega filma zbudilo v svetu filmskih igralcev. Saj ga med temi gotovo r.i, ki bi si ne želel vloge v njem, pa naj bi bila takš-
na ali drugačna, manjša ali večja, glavna ali postranska. Glavno je, da gre za vlogo v filmu, ki ga režira slavni Fellini. Imeti vlogo v njegovem filmu, pomeni dokončno uveljaviti se v filmskem umetniškem svetu, pomeni pridobiti si ugled, s tem ca tudi slavo in denar. Marcello Mastroianni si prej-kone v nobenem drugem filmu prej ni bil tega zagotovil v tolikšni meri, kot prav v Fellinijevem »Dolce vita»
Sicer pa doslej igralci, ki bi v filmu «11 via g trio di G. Mastor-na» imeli nasiopiti, še niso bili določeni oziroma izbrani. Vsekakor je izključena udeležba Uga To-gnazzija v tem filmu, katerega distribucijo v Italiji bo prevzela «PEA», v ostalih deželah sveta pa «United Artists*
«Zelo sem srečen in zadovoljen, da bom lahko delal skupaj s Fellinijem,* je pred kratkim izjavil producent Alberto Grimaldi v svojem intervjuju, ki ga je bil dovolil agenciji ANSA. «Govorice, da je Fellini ekstravaganten in težak režiser, so 'piavljica, ki jo je treba razkrinkati. Res pa je, da gre v njegovem primeru za filmskega ustvarjalca, ki intenzivno dela, obenem pa pristaja na dialog s producentom in je naravnost genialen v odkrivanju rešitev, ko pride do težkoč ali posebnih potreb v zvezi s praktično uresničitvijo določene kinematografske ideje. Skratka, ni res, da bi kakorkoli bilo tvegano sodelovati s Fellinijem v izdelavi nekega filma,* je končal svojo izjavo producent Grimaldi.
V soboto popoldne je v gimnaziji «Dante» okrog 160 učencev osnovnih in nižjih srednjih šol prejelo nagrade za dober uspeh pri študiju italijanščine. Nagrajenih je bilo tudi precejšnje število slovenskih Učencev. (Na zgornji levi sliki je učenec iz svetoivanske nižje srednje šole, ki prejema knjigo od vladnega komisarja prefekta Cappellinija, na desni pa so nekatere učenke iz openske šole. Spodaj je skupinska slika slovenskih nagrajencev, ki pa niso vsi, ker so nekateri že odšli.) Ce dajemo temu dogodku neki poudarek, je to predvsem zato, da ovržemo tisti «argument» nekaterih, češ če damo otroka v slovensko šolo, potem ne bo znal dobro italijansko. Ta nagraditev dokazuje nasprotno.
*
Km v
M t;
f m f
>s
s, m
• rS s-: m « w w
,y *	-	•
11	% I
	

PO PODATKIH ŠVICARSKEGA ZNANSTVENIKA
Kako drago je človeštvo plačalo dosedanje vojne
Človeških žrtev je doslej bilo nad tri milijarde in pol - Materialni stroški se skoraj ne dado zapisati
Nekaj let po prvi svetovni vojni so statistike govorile, da je prva svetovna vojna zahtevala v celoti okoli 20 milijonov človeških žrtev. Del zgodovinarjev s tem ni soglašal, češ da je prva svetovna vojna zahtevala manj žrtev, drugi pa so med vojne žrtve prištevali tudi milijone mrtvih, ki jih je usmrtila influenca, ki so ji pravili španska ,ker da je mogla ta epidemija pobrati toliko življenj zato, ker je bilo človeštvo izčrpano od vojne in ker se je bolezen dejansko razširila takoj po vojni. Toliko o žrtvah prve svetovne vojne. Za drugo svetovno vojno pa pravijo, da je pobrala okoli 52 milijonov ljudi. Dolgo let se je trdilo, da je Sovjetska zveza, ki je utrpela največje človeške in tudi materialne žrtve, izgubila v vojni od 12 do 14 milijonov ljudi. Sovjeti so glede tega molčali in šele pred nekaj leti so bile objavljene številke, ki sicer niso bile uradne, ki pa po vsej verjetnosti bolj ustrezajo resnici. Po teh podatkih je Sovjetska zveza v drugi svetovni vojni izgubila okoli 20 milijonov ljudi. Med 52 milijonov žrtev druge svetovne vojne se seveda prištevajo tudi milijoni ljudi, ki so svoje življenje končali v nacističnih taboriščih.
V zvezi s tem strategi trdijo, da bi tretja svetovna vojna zahtevala najmanj 100 milijonov človeških žrtev tudi v primeru, če bi se vojskujoče se strani ne spoprijele tudi z atomskim orožjem. Ti »teoretiki* navajajo te podatke v zvezi z novimi orožji, ki so bolj uničevalna kot so bila tudi najboljša orožja iz druge svetovne vojne, če izvzamemo atomsko bombo. Ne bomo razglabljali o tem, koliko žrtev bi znala prinesti morebitna tretja svetovna vojna ,saj je človeštvo naveličano že stalnih poročil s tega in drugega konca sveta, kjer pogosto prihaja do oboroženih «prask» in tudi pravih vojn. Zato pa bomo kot žalostno ugotovitev navedli to, kar je izračunal švicarski znanstvenik Jean Jacques Babel. Ta je proučil zgodovino in poklical na pomoč elektronske računalnike, da bi napravil približen račun tega, koliko je bilo doslej vojn, koliko je bilo človeških žrtev in koliko škode so vojne človeštvu prizadejale.
Seveda ne moremo v tem primeru govoriti o točnih in preciznih podatkih, saj je posebno daljna preteklost zavita v mrak in marsikateri podatki so bolj dvom-
ljive vrednosti, ker temeljijo bolj na izročilu kot na zgodovinski resnici. ’ In vendar se izplača pogledati, do kakšnih zaključkov je prišel švicarski strokovnjak, ki se je v zgodovino, v preteklost poglobil vse tja 5559 let nazaj, do koder je mogel na osnovi kolikor toliko zanesljivih virov seči v preteklost. V tem dolgem razdobju je bilo na naši zameljski obli kar 14.513 večjih ali manjših vojn. Seveda ni šlo vedno za prave pravcate vojne, kakršne si je človeštva dvajsetega stoletjg, »privoščilo* od 1914—1918 in od 1939 do 1945, kajti v tem primeru bi bilo človeštvo že izginilo, gotovo pa je, da je bilo v preteklosti, poleg manjših prask, ki se sedaj štejejo za vojne, tudi veliko pravih pravcatih vojn, ki so zahtevale veliko žrtev, pogosto pa prinašale s seboj razne kužne bolezni, ki so dobesedno opustošile cela področja
Sicer pa prepustimo besedo švicarskemu zgodovinarju, ki pravi, da so vojne, kar jih je bilo na Zemlji od pred 5559 let, zahtevale v celoti 3 milijarde 640 milijonov človeških žrtev. Zadnji statistični podatki zatrjujejo, da je na Zemlji sedaj okoli 3 milijarde 250 milijonov ljudi. To se pravi, da je doslej samo zaradi vojn umrio več ljudi kot jih živi danes na Zemlji.
Vojne pa ne prinesejo le veliko smrti in gorja, pač pa vojne nosijo s seboj tudi velikansko materialno škodo. Isti švicarski strokovnjak je na osnovi svojih podatkov in s pomočjo računskih strojev prišci do zaključka, da je 14.513 dosedanjih majhnih in velikih vojn povzročilo materialno škodo v vrednosti 500 kvinti-ljonov švicarskih frankov. Že sama številka se težko zapiše. Da bi to številko spremenili v lire, bi jo morali pomnožiti še s približno 150. Toda vse to nam ne bi dalo prave slike, kajti težko si je zamisliti to vsoto. Zato je švicarski znanstvenik napravil drugačno primerjavo: po njegovem so te vojne povzročile toliko škode, kolikor bi bil vreden »pas* suhega zlata, ki bi bil osem metrov debel, deset kilometrov širok in ki bi obsegal zemeljsko oblo na Ravniku.
Morda bi se znala komu ta «cena* vojn zdeti prevelika. Ne bomo razpravljali o tem, ker ne razpolagamo z ustreznimi bolj preverjenimi podatki. Zaradi primerjave pa bomo vendarle navedli nekaj podatkov o vojaških
MiiuitiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiuiiiniiiniMiiiiimumiMHumiMntinniiiiiiiniiiinii
HOROSKOP

OVEN (od 21.3 do 20.4.) Še enkrat premislite, če se vam izplača tveganje, ki ste se zanj odločili. Ne zavrnite prijateljske ponudbe svojega soseda.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Danes se vah bo posrečilo doseči uspeh, kakršnega že dolgo niste. Prejeli boste vabilo, od katerega si lahko marsikaj obetate.
DVOJČKA (od 21.5 do 20.6.) Ne zapravljajte več denarja za namene, ki nimajo nič skupnega z vašim delom. Dokončno rešena srčna za-
RAK (od 21.6 do 22.7.) Ne rešujte svojih poslovnih zadev od danes do jutri, marveč bolj organizirano. Nepričakovan uspeh najmlajših.
LEV (od 23.7 do 22.8.) Zlagoma boste več dosegh kot z mrzlično neučakanostjo. V čustvenem pogledu preveč razmišljate in premalo u-krona fcp
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Klin se s klinom izbija, ne bodite premehki s I svojimi nasprotniki. Primanjkuje vam nekoliko več življenjske volje.
TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Ne garajte sami, vtem ko se vaši sodelavci pretegujejo od lenobe. Izvedeli boste za neverjetno zgodbo, ki se tiče tudi vas.
ŠKORPIJON (od 21.10. do 22.11.) Prejeli boste vsoto denarja, katere pošiljatelj vam bo ostal neznan. Na potovanju se boste seznanili z osebo, ki je ne boste mogli pozabiti.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Priporočljiva je največja previdnost v odnosih do nekega tujca. Dober prijatelj vas bo delno razočaral.
KOZOROG (o.l 21.12 do 20.1.) Ne potegujte se za položaje, za katere niste strokovno pripravljeni. Izpolnite moralni dolg, ki ga imate do neke osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes ne boste naleteli na posebne težkoče pri izvajanju svojega načrta. Zadoščenje v zvezi z neko žalitvijo.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Podprl vas bo prijatelj, ki ste nanj najmanj računali. Uspešen zaključek neke pravde.
stroških trenutno še žive vojne, to se pravi nekaj podatkov o a-meriški vojni v Vietnamu. Nekaj podatkov jemljemo iz poročila, ki ga je objavil neki ameriški senator. Po teh podatkih stane samo ena ura letenja bombnika B52 1300 dolarjev. Vsak funt bombe, ki jo Američani odvržejo nad Severni ali Južni Vietnam, stane en dolar. Vojna v Vietnamu, mislimo na neposreden poseg ameriške vojske v to vojno, traja že četrto leto. Toda samo v letu 1966 so ameriški bombniki ( odvrgli nad Severni Vietnam 637 tisoč ton bomb. Če računamo, da en funt bombe stane en dolar, pomislimo koliko stane 637.000 ton bomb in koliko prevoznih stroškov so imeli Američani, da so te bombe s svojimi letali pripeljali nad Severni Vietnam. Pa še ena primerjava, ki sicer nima zveze s neposrednim stroškom vojne, ki pa je kljub temu značilna: če bi količino odvrženih bomb porazdelili na prebivalstvo Vietnama, bi na vsakih 50 prebivalcev Vietnama prišla samo v predlanskem letu po ena tona bomb.
V istem letu so ZDA imele z vojno v Vietnamu stroškov za 30 milijard dolarjev, kar je v lirah 18.500 milijard lir. Če bi to vsoto razdelili med Vietnamce, bi na vsakega dižavljana Vietnama prišlo po 2010 dolarjev odnosno 1 milijon 250.000 lir. Kakor je znano, se vojna v Vietnamu stopnjuje. Če so Američani leta 1966 porabili za svoj imperialistični poseg v Vietnamu 30 milijard dolarjev — kar sami priznavajo — so jih lansko leto porabili veliko več .Iz tega izhaja, da bi s stroški, ki so jih imeli v Vietnamu doslej, spremenili to deželo iz zaostalega področja v dokaj razvito državo. Seveda je to spet problem za sebe.
hu prve operacije, ki je dejansko predstavljala jedro vsega poskusa. saj js predstavljala simuliran sestop kabine na Luno, so se na oporišču Kennedy zbali, da bo šel ves poskus po zlu. Toda tehniki, ki so nekoliko spremenili načrt, so poslali proti kabini »Apolon 5» več imp.ilsov, da so izvedli nekaj zanletenih premikov. Predvsem so i impulzom, ki je trajal 26 sekund, dali kabini za 10 odst. večjo potisno silo, nato so poslali še dva blažja impulza, tako da je kabina dobila primerno brzino. Naknadno so prižgali še tiste motorje kabine, ki bi morali kabino ponovno vrniti proti matični ladji in P motorji so delovali za 69 sekund in je kabina dobila primerijo potisno silo, to se pravi potisno silo 3500 liber. V trenutku, ko je motor, ki je kabino »potiskal proti Luni*, u-gasnil ter se hkrati prižgal motor za obratno smer, se je kabina ločila na dva dela, kot je bilo predvideno.
Tu bi se morali ponovno ustaviti pri razlagi, čemu vsi ti poskusi, toda o tem smo govorili pred nedavnim. Zato bomo povedali, da je do teh poskusov, ki so kolikor toliko uspeli, prišlo davi med 6. in 6.15 po srednjeevropskem času, to se prav šest ur po izstrelitvi. Glede ceiotnega poskusa so strokovnjaki NASA rekli, da so z njegovim potekom zadovoljni. Kar pa zadeva začetne motnje, se zdi, da jih je treba pripisati pomanjkljivemu impulsu, ki so ga pa popravili pozneje.
Giorgio Gomirato v Tribbio
V galeriji Tribbio razstavlja Giorgio Gomirato iz Vidma dvaindvajset linorezov, ki se odlikujejo po jasnosti risbe ter uravnotežene porazdelitve črnih in belih površin, pri čemer pa, kljub rahli ekspresionistični stilizaciji povsod ohranja utripajoči videz žive narave. Dovršenost tiskov pa je taka, da smemo mirno tega še ne šestindvajsetletnega samouka uvrščati med že priznane furlanske grafike. Gomirato sicer sliko, tudi v olju, se pa pri nas prvi z predstavlja z linotiski.
Vsebinsko prevladuje v njih gričevnata pokrajina s polji in zoranimi njivami, katerih valovitost učinkovito ponazarja s smiselnim izkoriščanjem v iznajdljivosti rez-barskih prijemov prilagodenih mehkostih linoleja. V večini listov o-pažamo značilno ponavljanje obrezanih murvimh dreves, ki štrle iz zemlje kot od aeh. pohabljene roke s krivenčastimi prsti, simboli kmečkega truda S poslednjimi besedami pa Gomirato tudi označuje list, v katerem uporablja vdanost v lastno usodo furlanskega kmeta. Uporablja pa tudi njihove o-troke v bolj sončni luči in živahno črtnostjo. Tako v dveh izredno dobro zasnovanih listih dečka s papirnatim zmajem v tisku *Po-mlad*, ki nam podaja deklico sredi trate, kako zre na let prihajajočih ptic selivk.
Najbolj umetniško dozorel in globoko občuten pa je linorez, ki nosi naslov ^Furlanska sinteza» in se vidno loči od drugih po posebnosti tehnične obdelave. Predstavlja ostarelo vaško žensko sredi njiv, ki se v predslutnji smrti poslavlja od zemlje, prepojene z njenim potem.
Milko Bambič
Za umetnim mesom sedaj še umetno sadje
NEW YORK, 23. - Pred kakim letom smo zabeležili vest, da je ameriškim kemikom uspelo ustvariti «umetno meso*. Tedaj smo tudi povedali, da to umetno meso povsem ustreza »vlogi* pravega mesta, ker vsebuje vse 'tiste sestavine, ki jih vsebuje normalno meso. Edina napaka umetnih »pečenk* je bila v tem. da njihov okus ni bil nič podoben okusu normalne pečenke .Iz tega sledi, da bi se moral človek, če bi bil nekoč prisiljen uživati u-metno meso, prilagoditi novemu okusu ali bolje povedano neoku-su. Sedaj pa prihaja vest, da so izdelali tudi umetno sadje in u-metno zelenjavo. Kar pa ni uspelo tistim, ki so izdelali umetno meso, je uspelo kemikom, ki so izdelali umetno sadje in umetno zelenjavo. Gre dejansko, kot so zapisali ,za «užitno in svežo meso, ki se da žvečiti in ki jo sestavljajo različne celice kalcija alg z dodatkom umetnih arom in drugih sestavin*.
Pravzaprav je gornja zmes le nekakšna osnovna surovina, nekakšno testo za izdelovanje sadja in zelenjave. Tej osnovni zmesi je treba dodati še določene kalcijeve soli ter neko raztopino, tako da dobimo iz vsega tega nekakšno želatinasto maso, ki ji dodamo še okus in še kak drug dodatek nato iz tega «testa» «zme-simo* jabolka, hruške, grah, breskve ali kar koli pač hočemo in vse skupaj damo v hladilnik, da se strdi.
Radio Trst A
20.15
11.40
Po-
in
7,15, 8,15, 13.15, 14.15, ročila - 7.00 Koledar 17.40 Radio za šole - 12.00 Harmo-nikaš Wolmer - 12.10 Liki iz preteklosti: »Viktor Bežek* - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.30 Dalmatinski ansambel - 18.00 Zborovske Adamiča -
18.15	Umetnost - 18.30 Slavni solisti - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.30 Simf. koncert. V odmoru Za vašo knjižno polico - 22.05 Solisti lahke glasbe
-	22.45 Melodije.
Trst
12.05 Plošče ■ 12.25 Tretja stran
-	13.40 Cilea, Adriana Lecouvreur
-	14.20 Pravljice in lengende iz Rezije - 14.30 Ansambel Pacchiori
-	14.45 Vivante in Tamaro, zgodovinarja Trsta.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Ansambel Oster-wald - 10.35 Romantične skladbe - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkestri - 11.30 Današnji pevci -
12.00	in 12.50 Glasba po željah -
14.15	Nove plošče - 14.30 Male skladbe - 15.30 Zbor RTV Beograd
-	16.30 Otroški kotiček - 16.45 O-perne skladbe • 17.40 Narodne pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL -
19.00	Melodije iz filmov - 22.10 Plesna glasba
Nacionalni program
7.03, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-
Španski slikar v Mestni galeriji v Piranu
V Mestni galeriji v Piranu, ki se posebno uveljavlja v poletnih mesecih, v turistični sezoni, so pred dnevi priredili razstavo del španskega umetnika Marcosa Yri-zarrgja. Pred razstavo v Piranu je španski umetnik razstavljal nekaj svojih del v Mali galeriji v Ljubljani. Čeprav je španski slikar razmeroma mlad. rodil se je 1936. V Majjaguez: (Puerto Rico), se je že krepko uveljavil, saj je imel že ve*, razstav v mnogih velikih mestih m sodeloval na številnih razstavah, tudi na lanskem grafičnem bienalu v Ljubljani. Doslej je dobil že veliko priznanj kot na primer dve prvi nagradi, eno srebrno in eno zlato medaljo, poslednjo na 15. grafičnem salonu v Madridu, njegova dela pa moremo videti že v številnih galerijah in pinakotekah, še več pa v zasebnih zbit kah.
Razstava del tega španskega slikarja je pomemben dogodek v kulturnem življenju Pirana. Tržačani, ki tako pognstoma obiskujejo Portorož in Phan. imajo možnost, da si v piranski Mestni galeriji o-gledaju dela tega mladega vendar že uveljavljenega slikarja.
BEOGRAD. 23	- Na seznamu
filmov, ki jih bodo predvajali na letošnjem meanarodnem filmskem festivalu v holandskem mestu U trehtu. so vpisani štirje jugoslo vanski filmi.
JugoslovunsKa filmska idustrij' se tega festivala udeležuje z zc res izbranimi deli. saj so vsi štv je filmi, s kateiimi gre v Utreh bili doslej že lak ali drugače n grajeni Eden teh filmov je dol srebrnega medveda na berlinske festivalu, drugi je bil nagrajen i festivalu jugoslovanskega filma Pulju, tretji >e dob' zlato kolajn na festivalu Bergamu, četrti p tretjo nagrado v Pulju. Skratki, gre za filmska dela, ki so vredni da se predstavijo

SREDA, 24. JANUARJA 196S
ročila - 8.3>i Jutranje pesmi - 10.00 Verdijev »Rigoletto* - 11.40 Zvočni trak - 12.05 Kontrapunkt - 12.30 Claudio Villa 11.40 Ital. popevke
-	16.00 Program za mladino - 16.30 Neapeljske - 17.11 Operna glasba in mladina - 18 20 Glasba za mladino - 19.20 Roman - 20.15 Čapek, Mati - 22.00 Simf. koncert.
II.	program
7.30, 3.35, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Glasba po željah - 11.44 Pesmi desetletja -14.05 Juke box - 14.45 Plošče - 15.15 Sopranistka A. Gašperini - 16.00 Popoldanski spored - 17.35 O vesoljskih poletih -18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Pisana glasba - 20.00 Jazzovski koncert - 21.10 Ameriške plošče.
III.	program
10.00 Operna glasba - 10.55 Berlioz in Delius - 12.20 Skladbe za harfo - 12.50 Simi. koncert - 14.30 Sopranistka M. V. Romano - 15.05 Bachov kvintet, opus 11 - 16.25_ Sodobni skladatelji - 17.20 Nemščina
-	18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert -
20.30	Tellemann in Marcello - 22.30 Ob 100-letnici rojstva L. Piran-della.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila 6.30 in 7.25 Infor mativna oddaja - 8.08 Ruska glasba - 8.55 Pisan svet - 9.10 Zabavna glasba - 9.45 Glasbena pravlji
issms"
ca - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Slov. narodne - 12.00 Ne današnji dan -12.10 A. Dvorak. Povodni mož -12.40 Dela Straussa in N. Dostala -13.30 Priporočamo vam ... - 14.05 Igramo za razvedrilo - 14.45 E. Charles-Roux. Pozabiti Palermo -
16.00	Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Aktualnosti - 18.15 Sopranistka D. Hrvatin
-	18.40 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Handel: Rada-misto - 23.10 Literarni nokturno.
Ital. televizija
10.30	Šola '2.30 Znanstvena oddaja - 13.00 Potovanje med ljudi
-	13.30 Dnevnik - D.00 Giocargio
-	17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18 45 Dokumentacij Na Borneu - 19.15 Kultura in znanost
-	19.45 Šport in ital kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 V Sabel: Ritorno nel sud - 22.00 športna sreda -
23.00	Dnevnie
II. kanal
18.30	Nikoli m prepozno - 19.00 Angleščina 2100 Dnevnik 21.15 Film II figlio della furia - 22.55 Književnost in umetnost.
Jug. televizija
17.20, 20 00 in 23.25 Poročila -17.25 Lutkovna igra 17.45 Kje je. kaj je - 18.00 Obzornik 18.20 Ne črno, ne belo 19.05 Popularna glasba - 20.35 Ekran na ekranu -21.35 Zadnji dan, prvi dan — film
-	22.05 Hokej Jugoslavija - ZR Nemčija.
KKIMOKbKI UNtVNIK
— e —
24. januarja 1941
DOCELA NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV
Ostavka odv. Sfiligoja na odborniško mesto
V svojem pismu županu pravi, da bo v občinskem svetu lahko bolje branil izglasovani program - Zvestoba levemu centru
Odvetnik Avgust Sfiligoj, ki zastopa Slovensko demokratsko zvezo v odboru levega centra v Gorici, je pismeno obvestil župana Martino in občinski odbor kakor tudi oba politična partnerja, krščansko demokracijo in Enotno socialistično stranko, da podaja o-stavko na mesto pomožnega odbornika, da bi lahko, kakor piše v pismu, «bolje branil program, ki so zanj glasovali Slovenski volivci.))
Pismo županu se glasi: »Podpisani odvetnik Avgust Sfiligoj sem sklenil podati ostavko na položaj pomožnega odbornika, ker sodim, da bom mogel iz klopi občinskega sveta bolje braniti program, ki so ga volili slovenski volivci. Prosim zato spoštovani odbor in občinski svet, da sprejmeta na znanje mojo odpoved. Izkoriščam priložnost, da izrazim vam in vsem odbornikom prisrčne pozdrave.«
V pismu krščanski demokraciji in PSU pa je SDZ dodala še naslednji pripis: «Ko vas o tem obveščamo (namreč o ostavki, op. ur.) znova potrjujemo obvezo Slovenske demokratske zveze, spre-
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiflliiiiiiimmiiiiiii
(•orirn
VERDI. 17.15: «La lunga estate», P. Newman in A. Franciosa. Ameriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.15—22:	«Persona», B.
Anderson in L. Ullmann, švedski film: mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17—22: «Mariaru na», A. Henriksson in H. Hopf; mladini pod 14. letom prepovedan nemški film.	•
CENTRALE. 17.15—21.30: «11 can-tante del Luna park«, E. Presley in B. Stanwich. Ameriški kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.15—21.30:	«Perry
Grant agente di ferro», P. Hol-1 den in M. Tolo. Italijanski ki nemaskope v barvah.
/ rž ir
AZZURRO. 17.30—22:	«Rapina al
sole«, J. P. Belmondo in S. Dau-mier. Barvni film.
EXCELSJOR. 16.00: «Donne fuori legge».
PRINCIPE. 17.30—22:	«La cassa
sbagliata«, J. Mills. R. Richard-son in M. Caine. Barvni film.
K im ki'
RIO. Zaprto.
jeto s podpisom programskih dokumentov levega centra. Obenem pa vas opozarjamo na posebna vprašanja, ki zanimajo slovensko skupnost.«
Ostavka je bila sporočena v ponedeljek 22. januarja.
Med vrsticami ostavke moremo brati, da gre za nezadovoljstvo slovenske politične skupine glede tempa reševanja slovenskih narodnost nih vprašanj. Ta razlog se nam vidi najbolj verjeten, da je narekoval izstop slovenskega odbornika iz občinskega odbora, zakaj kakor smo v našem listu prav v zadnjem času večkrat poročali, obstaja cela vrsta vprašanj, ki jih kljub dobri volji sedanja oblast ni rešila, ali pa jih rešuje s tolikšno počasnostjo, da z njo ne moremo biti zadovoljni.
Ne da bi se skušali kakorkoli vtikati v notranje zadeve SDZ, vidimo v odločitvi odbornika odv. Sfiligoja poskus okrepitve vloge SDZ v občinskem svetu, katera je postala zelo šibka, odkar je odvetnik Sfiligoj prevzel neposredno odgovornost v oblasti. Toliko je res, da jo moral odbornik Sfiligoj nekajkrat zapustiti odborniško mesto ter se presesti v klop občinskega svetovalca, da je lahko zagovarjal pravice Slovencev, zlasti proti desnici. Kakor bo njegova preselitev v občinski svet dala skupini več prilike, da se zavzema za specifična vprašanja slovenske manjšine v goriški občini, tako odpira njegova odločitev nic manj važno vprašanje slovenskega predstavništva v občinskem odboru v Gorici, ki je po toliko letih z vključitvijo slovenskega predstavnika ustrezalo načelnim težnjam slovenskih in naprednih skupin.
Odvetnik Sfiligoj je bil izvoljen v občinski odbor pred dvema ie-toma, ko so tudi v Gorici ustanovili odbor levega centra. Bil je prvi Slovenec, ki je po padcu fašizma zavzel tako odgovorno mesto pri vodenju javnih poslov v občini Gorica. Prav gotovo bodo prihodnje dnevi bolje osvetlili resnične razloge te odločitve, ki ie verjetno nastala tako zaradi političnih kakor tudi zaradi osebnih razlogov prizadete osebe.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna ALESANI, Ul. Car-ducci 38; tel 22-68.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je od prta lekarna «Rismondo» dr. Ri-smondo, Ul. Toti 50 — tel. 72701 RONKE
Ves dan in ponoči )e odprta lekarna «All’Angeio», dr Olivetti. Ul Roma 23, tel. 72393.
Povišanje pristojbine za oplojevanje krav
Pokrajinski konzorcij za oploje-
zdravljenju. V to ceno je vključen davek na poslovni promet (IGE), ter vse druge pristojbine. Nova tarifa velja tudi za umetno oplojevanje tako na javnih oplojevalnih postajah kot v hlevu živinorejca.
Žena iz Števerjana se je usekla
Ko je bila včeraj okrog 13. ure na delu v gozdu v bližini svojega doma, se je pri pripravljanju dračja usekla s sekiro 50-letna Pietn-na Bregantič iz števerjana, Uklan-ci 15. V goriški civilni bolnišnici so ji nudili prvo pomoč za rano na levi roki. Okrevala bo v 8 dneh
S POSVETA SVETOVALCEV KD
Za temeljito preureditev sedeža ECA v Ul. Baiamonti
Kako je z asanacijo hiš v Ul. Ascoli?
Te dni so se svetovalci demo-kristjanske skupine v goriškem občinskem svetu sestali na posvet pod vodstvom pokrajinskega tajnika dr. Ciana, da bi proučili argumente, ki so na dnevnem redu občinskega sveta.
Pri tej priliki so se pohvalno izrazili o nedavni gospodarski konferenci, ki jo je organizirala občinska uprava, da bi ugotovili točen položaj Gorice v okviru deželne in državne programacije. Odobrili so tudi načrt za gradnjo novega sedeža Zelenega križa ter u gotovili potrebo za radikalno in ustrezno rešitev vprašanja sedeža občinske podporne ustanove (ECA) v Ul. Baiamonti.
V zvezi z obsodbami v Moskv-pa so odobrili resolucijo, v kateri obsojajo kakršno koli kršenje človečanskih pravic ter izražajo željo da bi v politiki odpravili vse
ukrepe, ki so v nasprotju v svobodo, mirom in pravico.
Občinski svetovalec Ciuffarin je poslal goriškemu županu Martini in odborniku za javna dela interpelacijo, v kateri ju sprašuje, kaj nameravata ukreniti za normalizacijo prometa v Ul. Ascoli, ki je bila pred kratkim zaprta za promet.
Obenem poudarja važnost te ceste, ki razbremenjuje promet po Ul. Carducci proti severnemu delu mesta, ter nevarnost prometa po Ul. Malta v smeri proti Ul. Carducci spričo slabe vidljivosti na križišču tudi zaradi vozil, ki so tam okoli stalno parkirana. Potrebno je tudi izplačati primemo odškodnino tistim trgovcem, ki imajo v bližini svoje lokale ter so spričo cestne zapore prizadeti. Obenem priporoča predložitev primernega načrta za asanacijo celotne Ul. Ascoli.
irniiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiininiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiijii
NA VPOGLED NOVI SEZNAMI OBČINSKIH DAVKOV
Z družinskim davkom bo občina letos kasirala 238 milijonov lir
Seznam 24 davkoplačevalcev v Gorici z nad 5 milijonov obdavčljive osnove
Na občinskem protokolnem uradu v Gorici so na vpogled .seznami občinskih davkov za leto 1968 kot na primer družinskega davka, davka na obrtnice, pse, napise, stroje za kuhanje kave, pristojbine za pobiranje smeti, za kanalizacijo in podobno. Vse te takse bodo občini vrgle 250 milijonov lir, ker pa so jih zvišali z dodatnimi pristojbinami, se bo občinski dohodek od tel davkov povečal za okoli 30 odstotkov ter bo znašal 305 milijonov lir. Večji del tega zneska bo prinesel v občinsko blagajno družinski davek (194 milijonov lir, h katerim moramo prišteti še do datne pristojbine, tako da bo znašal dohodek družinskega davka 238 milijonov lir)
Seznam družinskega davka za leto 1988 se nanaša na sončno leto, obdavčljive osnove so izračunane za naprej, medtem ko se pri državnih davkih zaračunavajo za nazaj. V letošnjem seznamu ni velikih sprememb v obdavčenju, ker je občinska uprava izvršila revizijo prijavljenih dohodkov pred dobrim letom ter so bili ugotovljeni zaslužki že vključeni v lanski seznam.
Zaenkrat objavljamo seznam 24 najmočnejših davkoplačevalcev, med vanje goveje živine sporoča, da so | katerimi so na prvih mestih kar od 1. januarja letos zvišali mini-! štirje zdravniKi. Poleg imena je
malno pristojbino za oplojevanje krav ter uvedli enako tarifo, kot je v veljavi v videmski pokrajini.
Tarifa za krave sive planinske ' pasme se zviša od 3700 na 4000 lir; i za furlansko šekasto pasmo pa o-stane po 4000 lir. V to ceno je všteto dvakratno ponovno oplojevanje in zdravljenje jalovosti ter dvakratni pripust bika po takem
Razna obvestila
VEČER SLOVENSKE KNJIGE — danes, v sredo zvečer ob 20.30 v okviru večerov ob sredah v prostorih kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu v Gorici. O tej zanimivi temi in o položaju slovenske knjige v zamejstvu bo govoril član Založništva tržaškega tiska Stanko Lupine. Razpravljali bodo tudi o nadaljnjem delovanju kluba v letošnji sezoni.
najprej obdavčljiva osnova, v oklepaju pa višina odmerjenega družinskega davka.
Rocco Rocco. radiolog, 11.500.000 (1.971.882); Renato Cazzola, zdravnik, 10.800 000 (1.770.204); France-sco Baldrati, primarij civilne bolnišnice, 9 milijonov (1.296.882); Al-vise Peresson, primarij bolnišnice,
7.500.000	(953.874), Benito Gandolfi,
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
danes, 24. januarja ob Gorici, Verdijev korzo 13
15.30 v dvorani pri Zlatem pajku v
KONCERT
70-čIanskega mladinskega zbora osnovne šole iz Lesc pri Bledu. Vstopnina: 200 lir otroci in dijaki. 300 Ur odrasU.
Zaradi premajhnega vpisa odpade avtobusni prevoz s Krasa in iz Brd.
trgovec, 7.200.000 (890.880); Giovan-ni Bigot, trgovec, 7 milijonov, (850 tisoč 50); Stefano Viatori, pekarna, 7 milijonov (850.050); Gastone Pi-votti, 7 milijonov (850.050); Remo Caselgrandi, gradbenik, 6.500.000 (751.494); Clelia Cumar vd. Mattio-ni, trgovka, 6 milijonov (653.758); Salvatore Banckeri, zdravnik, 6 milijonov (658.758)- Luigi Krainer, trgovec, 6 milijonov (658.758); Igino Comar, industrijec, 5.600.000 (587 tisoč 760); Aldo Tacchini, trgovec,
5.500.000	(570.630); Adriano Lipizer, zdravnik, 5.300 000 (573.066); Paolo Miani, zdravnik, 5.250.000 (528 tisoč 822); Nicolangelo Carrara, zdravnik. 5.200.000	(520.644); Gilberto
Barnaba, mesar. 5 milijonov (438 tisoč 544); Steno Donati, imetnik, 5 milijonov (488.544); Bruno Marini, industrijec, 5 milijonov (488.544); Adolfo Perco, gradbenik. 5 milijonov (488.544).
Nekaj primerov zlatenice lažje oblike v Zdravščini
Pokrajinski zdravnik je bil na ogledu v Zdravščini, kjer so v preteklih dneh ugotovili nekaj primerov zlatenice (epatite virale). Z županom iz Zagraja, občinskim zdravnikom in učiteljstvom šole v Zdravščini je Toučil položaj. Ugotovili so, da gre sicer le za lažje oblike obolenja vendar so začeli s preventivnim zdravljenjem, da bi preprečili moreoitno razširjenje bolezni. Poskrbeli so tudi za razkuženje sanitarnih in drugih naprav v šoli ter po javnih uradih. Obenem se priporoča prevretje mleka ter čim manj porabe surove zelenjave.
Ker traja inkubacija bolezni od 4 do 8 tednov pa bo kljub takim ukrepom prišlo verjetno še do novih obolenj.
Razpadajoča hiša pod Gradom
Včeraj popoldne so imeli goriški gasilci več kot štiri ure dela okrog stare hiše pod goriškim Gradom v Ul. D’Annunzio 13-15 last Battija in Ippolita, kjer je propadajoče ostrešje in omet predstavljalo nevarnost za mimo hodeče. GasUci so moraU odstraniti kakih 30 kv. metrov ostrešja in 10
kv. metrov ometa, ki Je grozilo, da pade na ulico.
Zjutraj ob 8. uri pa so morali v Ul. Mazzini 17, kjer so se v stanovanju Gregoria Cevellara vnele saje v dimniku. Ogenj je povzro čil okrog 50 tisoč lir škode.
V delavnici ponesrečil
se je
Na delu v ‘mehanični delavnici Vouk v Ul. Don Bosco 116 v Gorici se je včeraj dopoldne ponesrečil 26-letni Claudio Sartori iz Medee. V goriški civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi rane na levih mečih, ki si jo je povzročil pri stružnici.
NAMIZNI TENIS
USPEŠNI NASTOPI NA TURNIRJU V NOVARI
Uveljavitev v državnem merilu Borovega igralca Edija Boleta
13-Ietni Peter Ukmar (Sokol) nova nada slovenskega namiznega tenisa
Državni turnir v Novari je povsem lepo uspel, tako organizacijsko kot tudi kvalitetno. Turnir se je začel v soboto, zaključil pa v nedeljo popoldne. Najprej so se med seboj pomerili mladinci, med katerimi je slovenske barve branil mladi Peter Ukmar, član nabrežinskega Sokola, ki je prvič igral na državnem turnirju. Nadarjeni in navdušeni mladenič je
Natečaj za službo pri protijetičnem konzorciju
Pokrajinski protijetični konzorcij je razpisal ja«en natečaj za dve mesti zdravstvenih asistentk za službo v dispanzerjih. Kandidatke naj vložijo prošnjo na kolkovanem papirju za 400 iir na tajništvu konzorcija v Gorici, Korzo Ralia 55, najkasneje do 12. ure 30. marca 1968. Tam dobijo tudi podrobnejša pojasnila.
Nogometaši iz Ljubljane jutri v Sovodnjah
Nogometaši znane nogometne e-kipe «01impija» iz Ljubljane bodo jutri na obisku v Sovodnjah. Ob tej priliki bodo odigrali med seboj, razdeljeni v dve ekipi trening tekmo. Začetek bo ob 15. uri. Vabimo domače ljubitelje nogometa, da ne zamudijo te lepe priložnosti, ko bodo lahko gledali mojstre na delu.
iMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufniiiiiii
BOKS
LONDON, 23. — Howard Win-stone je osvojil naslov svetovnega prvaka peresne kategorije. V odločilnem dvoboju je danes prisilil Japonca Micunorlja Seklja v 9. rundi na predajo. V peresni kategoriji ni bilo, po odstopu Mehikanca Vicenteja Saldivarja oktobra lani, nobenega prvaka.
prvak Guido Tosetto, ki pa že več mesecev ni v najboljši formi. Premagal ga je že v prvih kolih Pe-lizzola.
V dvojicah sta nastopila skupaj Boris Košuta in Edi Bole. Zal sta morala kmalu med gledalce. V igrana dvojica Ballarin-Scarioni (Re-galdi Novara) jih je namreč premagala z minimalno razliko po treh setih.
VAŽNEJŠI REZULTATI IN LESTVICE
III. kategorija
1.	Renni CGS Trst
2.	Ballarin Regaldi Novara
Moške dvojice
Scarioni-Ballarin — Košuta B,-Bole E. 2:1
1.	Buscaglia-Rastelli Regaldi-Nichelino
2.	Tosetto-Muzio Nichelino-Turin
Mladinci
Manucci-Ukmar 2:0 (21:15, 21:10)
I.	Mannucci Pontedera
II.	kategorija
Bole - Floreani 2:0
že ob prvem nastopu dal razumeti, da bomo prav gotovo v prihodnjih letih še veliko pisali o njem. Zanimivo je, da se Ukmar poslužuje japonske drže loparja, kar je pri nas prava redkost. Priporočljivo bi bilo, celo potrebno, da bi izkušeni trener dal mlademu Ukmarju čimprej vsa potrebna navodila za popolno asimiliranje tega sistema igre, ki ni nikakor enostavna. Mladi predstavnik Sokola je stopil za zeleno mizo brez strahu in z odločno napadalno Igro odpravil vrsto nasprotnikov. Njegova uspešna pot se je zaključila šele v četrtfinalu, ko je moral kloniti, kljub lepi in zanimivi igri, mladinskemu državnemu reprezentantu Mannucciju. Tekmo je Ukmar izgubil z rezultatom 2:0 (21:15, 21:10). Dobro se je v mladinski konkurenci izkazal Tržačan Luciano Renni (CGS Trst) z odličnim tretjim mestom. Tudi mladi Renni je moral kloniti Mannucciju, poznejšemu zmagovalcu. Za pravo presenečenje pa je poskrbel Renni v igri tretjekategomikov, kjer je, lahko trdimo, nepričakovano osvojil prvo< mesto. V finar lu je premagal Turinčana Ballari-na, ki je vsekakor v državnem merilu bolj kotiran.
Drugokategomiki so nastopili šele v nedeljo. 2e v prvem kolu je predstavnik športnega združenja Bor Edi Bole naletel na someščana Plavia Floreanija (La Soffitta), katerega je odpravil v samih dveh setih.
Težko oviro je imel Edi Bole v četrtfinalu, kjer se je moral pomeriti z odličnim drugokategorni-kom Pelizzonom iz Milana. Proti najbolj rožnatemu pričakovanju je Bole zanesljivo premostil oviro in odpravil Milančana v samih dveh setih, šele Musacchiju, zelo neugodnemu igralcu, je moral Bole kloniti v polfinalu, toda le po treh ostrih in izenačenih setih.
Uvrstitev med četverico prvih je vsekakor prodoren uspeh našega mladega predstavnika, ki se je s to uvrstitvijo vrinil v elito italijanskih namiznoteniških igralcev.
Naj omenimo še, da je v tekmovanju drugokategomikov uspešno nastopil tudi drugi predstavnik Bora Edi Košuta, ki je zasedel 13. mesto.
Kvalitetno je bilo vsekakor tekmovanje prvokategornikov, v katerem je nastopil tudi bivši član Bora Boris Košuta, že v drugem kolu sta se spoprijela brata Košuta in zmaga je pripadla v treh setih Borisu. Zal je Boris kmalu zaključil svojo pot saj je moral kloniti v četrtfinalu Turinčanu Ra-stelliju. Tekma je bila vseskozi zanimiva, ker sta oba igralca uspešno kontrirala, kjer pa je bil za las boljši Rastelli, ki v tej sezoni nastopa še posebno uspešno. Rastelli je pozneje odpravil prvokategornika Mugnoza in v finalu še Geranija. Bole je klonil v treh setih Grignaniju, potem ko je v prvih dveh kolih premagal najprej Floreanija in nato še Boltherja.
Nastopil je tudi letošnji državni
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiimiHMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
MEDNARODNI NOGOMET
Bole - Pelizzola 2:0 Musacchio - Bole 2:1 Košuta E. r Passerani 2:0 Košuta E. . Attanasio 2:1 Grignani - Košuta E. 2:0
1.	Buscaglia Regaldi Novara
2.	Mausacchio CUS Turin
3.	Geroni CSI Milan
4.	Bole E. Bor Trst
I.	kategorija
Košuta E. - Passerani 3:0 Košuta B. - Košuta E. 3:0 Bole E. - Floreani 3:0 Bole E. — Bolther 3:2 Grignani . Bole E. 3:0 (PeUzzola - Tosetto 3:1)
1.	Rastelli Nichelino Turin
2.	Geroni CIS Milan
3.	Mugnoz CSI Milan
4.	Bonfanti Alpe Bergamo
T—ar

MILAN, 23. — Jutri bodo odigrali zadnjo četrtfinalno tekmo turnirja za italijanski nogometni pokal 1967-68 med Interjem in Pi-so. Tekmo, ki se bo začela ob 13. uri, bo sodil Antonio Vitullo. Prvo srečanje se je končalo neodloče-I no 1:1.
fliiiiiiiiiiia*iiiiiiiiiiiiii*aiiiiiii«iiiiiiiiaiiiiaiiiUiiiiMa«iiiiaiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiMifiiiiiiMiiiiiiii>iaiiivi«i*
ZIMSKE UNIVERZITETNE IGRE V INNSBRUCKU
Smuk za Obrechtovo Straussova tretja
Zlate kolajne za sovjetske tekačice in hitrostne drsalce
INNSBRUCK, 23. — Petindvajsetletna študentka šole za telesno vzgojo v Bernu Heidi Obrecht je danes zmagala v smuku zimskih univerzitetnih iger. Srebrno kolajno je osvojila Avstrijka Christl Ditfurth, bronasto in obenem
Italijo prvo kolajno, pa je pobrala Paola Strauss.
Izidi tekmovanja deklet v smuku je naslednji:
1.	Heidi Obrecht (Sv.) 1’50”34
2.	Christl Ditfurth (Av.) 1’50”70
3.	Paola Strauss (It.) 1’51"01
4.	Cathy Nagel (ZDA) 1’51”79
5.	Marisella Chevallard (It.)
1’52”51
6.	Viki Jones (ZDA) 1'53”27
7.	Claire Grandjacques (Fr.) 1’53”54
8.	Sylvie Kimche (Fr.) 1’53”80
9.	Daniela Franceschetti (It.) 1’54”13
10.	Nina Merkulova (SZ) 1’54’’36 U. Patricia Medail (It.) 1’54”60 itd.
V smučarskem teku na 10 km so sovjetske študentke zabeležile popoln uspeh. Zmagala je Jana E-listratova in vse do petega mesta so osvojile njene rojakinje. Za njimi se je uvrstila Čehinja Jana Ledvikova.
Izid tekmovanja v teku na 10 km je naslednji:
1.	Jana Elistratova (SZ) 34’21”9
2.	Lubova Menčikova (SZ) 34’45”7
3.	Lidija Doronina (SZ) 34’47”4
4.	Tatjana Pestrjakova (SZ) 35’02"
UMETNO DRSANJE
VAESTERAS, 23. — Danes se je začelo na švedskem evropsko prvenstvo v umetniškem drsanju za posameznike. Po treh obveznih likih vodi svetovni prvak Avstrijec Emerik Danzer pred rojakom Wolfgangom Schwarzem in Francozom Patrickom Pero, medtem ko je Italijan Giordano Abbonati na desetem mestu. Po treh obveznih likih je lestvica naslednja:
1.	Emeric Danzer (Av.) 514,8 točke
2.	Wolfgang Schwartz (Av.) 512,7
3.	Patrick Pera (Fr.) 493,9
4.	Ondrej Nepala (CSSR) 493,8
5.	Sergej Cetverukin (SZ) 462,7
BOB
CERVINIA, 23 — Danes so se nadaljevale poskusne vožnje, ki bodo veljale kot izbirne, za nastop italijanskih posadk v štirisedežnem bobu na zimski olimpiadi v Gre-noblu. Tudi danes je bila posadka Eugenia Montija najhitrejša in se je močno približala rekordu proge, ki ga je včeraj zabeležila s časom 1T5"73 Izidi današnjih poskusnih voženj so naslednji:
Monti - Zandonel - Armando De Paolis 1’15”77
Frigerio . Di Marco - Ferlani -Polenghi 1’15”80
Mora - Negro - Darlesso Pie-rini 1T5”97
5.	Tamara Latetina (SZ) 36’30”8
6.	Jana Ledvinkova (CSSR) 36’54”4
7.	Teresa Merena (Polj.) 38’02”8
8.	Vera Civmova (CSSR) 38’04”5
9.	Marija Krak (Polj.) 38’21”
10.	Jaraslova Becvarova (CSSR)
38’26" itd.
Sovjetski uspeh tudi v hitrostnem drsanju na 1.500 m, kjer je včerajšnji zmagovalec na 3JM0 in Aleksander Cekulajev zasedel jff* 1 2 3 4 5 6 7 8 9 vo mesto pred rojakom Valerjens Bajonovom. Cekulajev, 21-letni študent telesne vzgoje v pedagoškem zavodu v Kirovu, je tudi na 5000 m osvojil zlato kolajno.
Izida tekmovanj v hitrostnem drsanju sta naslednja:
1500 m
1.	Aiessander Cekulajev (SZ) 2’10”6
2 Valerij Bajonov (SZ) 2’13”0
3.	Pekka Halinen (Fin.) in Arka-dij Kičenko (SZ) 2’14”2
2.	Keiichi Suzuki (Jap.) 2’14”8
6.	Gyoergy Martos (Madž.) 2’15’’
7.	Mihaly Martos (Madž.) 2’15”1
8.	Genadij Podkovyrov (SZ)
2’15”5
9.	Hirofumi Ohtsuka (Jap.) 2’15”7
10.	Mutsuhiko Maeda (Jap.) 2’15”8
11.	Takayuki Hida (Jap.) 2’17”2
12.	Elio Locatelli (It.) 2T7”8 5000 m :
1.	Aleksander Cekulajev (SZ) 7’56”8
2.	Anatolij Nokrin (SZ) 8’08”5
3.	Voshiakl Demachi (Jap.) 8’08”8
4.	Hirofumi Ohrsuka (Jap.) 8T4”1
5.	Mutsuhiko Maeda (Jap.) 8’16”1
6.	Podkovyrov Genadij (SZ) 8’16”9
7.	Jan Hendrik Koops (Hol.) 8T7”8
8.	Arkadij Kičenko (SZ) 8’18”5
9.	Gyoergy Martos (Madž.) 8’21”U
OBVESTILA
S P D T
prireja okroglo mizo o aktualni temi »Pomen in razvoj zimskih športov v zamejstvu«. Srečanje ljubiteljev smučanja bo v četrtek, 25. I. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9. Ob tej priliki bo nagrajevanje zmagovalcev nedeljskih tekem v Črnem vrhu.
CHARLES EXBRAYAT
Drugič v Sevilli
Komaj sem mu dopovedal, da bom sam bolje uspel, vsaj v začetku. Odločil sem se, da bom Percelova prisilil, da bosta povedala, kje je Marija in kje se skriva Lajolette
«In če bi bil Lajolette pri njih, ko boš prišel tja?«
«To bi me presenetilo... Toda ne bojim se — streljal
bom prvi!«
Videl sem, da rrrt Alonso ne verjame.
«Pčpč, ni prav, da ne grem s teboj... To ni prvikrat».. Ali misliš da ne bi skupaj, kot običajno, bolje udarila?«
Alonso je bil tako nesrečen, da sem se dal omehčati.
«Dobro, res ni treba, da bi bil užaljen! Pojdi z menoj, toda pazi, da te ne bodo opazili — in vmešaj se le, če te bom potreboval. Se strinjaš?«
«V redu!«
Iz previdnosti pa tudi iz strahu, da naju ne bi opazili, je šel Alonso, ki se je delal kot da čita časopis, sto metrov za menoj. Tako sva prišla na Cuno. Potrkal sem. Ko so vrata odprli, jih namenoma nisem popolnoma zaprl za seboj. Ko sem prišel do stopnišča Peroelovih, sem počakal, dokler nisem začul komaj slišnih Alonsovih korakov. Nato sem po-zvonil. Na pragu se je pojavila dofta Josefa.
«Vi, don Josč?«
«Jaz, dofta Josefa!«
«Toda . oprostili nama boste... želo sva namreč zaposlena, mož in jaz... PošHjfce je treba pripraviti... izpol-
niti papirje... Zaradi velikonočnih praznikov ne moreva preveč računati na pomoč...»
«Prišel sem samo, da bi vas pozdravil, bil pa bi zelo srečen, če bi vama lahko storil kako uslugo!«
Se preden je dofta Josefa lahko kaj rekla, sem vstopil. Sel sem skozi prednjo sobo in vstopil v salon, kjer je sedel v naslonjaču don Alfonso; bil je v srajci. Ko me je zagledal, je hitro vstal.
«Sefior Morales...»
Naglo Je oblekel Jopič.
«Kaj je? Kaj se je zgodilo?«
«Kaj naj bi se zgodilo, don Alfonso?«
Dofta Josefa se je grobo vmešala.
«Molči vendar, Alfonso! Zgodilo se je le to, da naju je prišel seftor Morales pozdravit... Povedala sem mu že, da sva zelo zaposlena...»
Pohlevno je ponovil.
«Zelo zaposlena...»
Nista mi rekla, naj sedem. Zato sem sl sem vzel stol. Mož ln žena sta se spogledala. Videl sem, da Ju moje obnašanje začenja skrbeti. Dofta Josefa je še enkrat poizkusila rešiti neprijetno vzdušje. Rekla je:
«Drugič bova zelo srečna, če vas bova lahko sprejela...»
((Zagotavljam vam, sefiora, da bom odšel, brž ko ml boste odgovorili na vprašanje, ki vam ga bom zastavil.«
Bil sem prepričan, da bo don Alfonso prvi zahreščal. S tresočim se glasom Je vprašal:
»Vprašanje?... Za... zakaj... vprašanje?«
Njegova žena Je bila bolj borbena. Ko Je videla, da sem prišel z določenim namenom, se Je odločila za udarec. Svojemu možu je presekala besedo:
«Rekla sem tl že, da molči! Poslušajva sefiora Moralšsa!«
«Kaj ste storili z Marijo?«
Nastopil je dolg molk. Dofta Josefa in jaz sva se sovražno gledala. Percel se je sesedel v naslonjač in se kar
skrčil. Njegova žena Je tiho vprašala:
«Zakaj to vprašanje?«
«Da bi videl, če boste presenečeni, ko boste zvedeli, da je Marija izginila.«
Od jeze sl Je začela gristi ustnice.
«Toda... jaz sem več kot presenečena!«
«Ne, dofta Josefa, niste!«
«Kaj sl vendar domišljate?«
«Marlja danes ni prišla na delo, zato bi morali to povedati, brž ko ste me zagledali...«
«Pozabila sem... pri toliko skrbeh ..»
«Ne, dofta Josefa, trgovska pošiljka ne more biti razlog, da ne bi mislili na nerazložljivo odsotnost nekoga, ki ga ljubimo kot lastno hčer... Niste me vprašali po novicah o Mariji, ker veste, kako je z nJo.»
«Kako vendar naj bi to vedela?«
«Ker ste jo ugrabili!«
Znova Je nastopil težak molk, don Alfonso je žalostno zaječal. Toda nanj nisem računal, kljubovala je njegova žena.
«Gotovo ste pijani, seftor Moralfes?«
((Peljite me najprej k Mariji, In sicer hitro!«
Zapihala je kot bik In se ml približala. Kako malo je bila podobna nasmejani gospe Perce!! Trd obraz ln hladne oči so razkrivale divjo krutost.
Med zobmi je zakrulila:
((Odidite... odidite hitro, to bo najbolje za vas!«
«Brez Marije — ne!«
Z vso svojo	težo se	Je	vrgla	name. Mi iz P.B.I. nismo
nežni — udaril	sem jo	v obraz.	Omotil sem Jo, umaknila
se Je. Tedaj me Je napadel	don	Alfonso. Ustavil sem ga z
udarcem v nos.	Strkljal	se	Je v	kot ln kri mu Je pokrila
obraz. Dofta Josefa je zatulila:
«Ubili ste ga!»
«Ne še, vendar bi se moglo zgoditi tudi to... On Je ubil Estebana, on...!»
Vsa bleda je razdraženo gledala:
«Ali veste tudi to?«
«In še druge stvari...»
((Toliko slabše torej za vas, gospod agent FBI________#
Malo je manjkalo, da me ni presenetila — tako malo sem pričakoval, da bo skočila vame in da bodo njeni nohti samo za nekaj milimetrov zgrešili mo) obraz. Tolkla se je kot moški, bila je močna. Borila sva se skoraj deset minut, kot dva človeka, ki hočeta drug drugega ubiti. Potem me je še don Alfonso zgrabil za noge. Končno smo vsi trije padli na tla. Za trenutek me je obšel strah, da se ne bom mogel rešiti napadalcev. Udarjal sem po debeli ženski in z brco zadel dona Alfonsa v trebuh. Ker je izgubil zavest, sem se ga rešil. Dofti Josefi sem namenil, kar je zaslužila. Z vso silo sem jo udaril v sapnik. Ko sem ji preseka) dih, se je samo zasukala In obležala.
Vse to se je dogajalo v trenutku — kot bi se usoda pošalha — ko so godbeniki pod oknom na čelu procesije Igrali «Salud et Buen Viaje«. Dofta Josefa, k) je spet sedla, je sopihala. Imel sem precej težav, preden sem jo spravil v naslonjač. Dofta Josefa že tako ni bila lepa — zda) pa Jo Je bilo strašno pogledati. Skočil sem v Jedilnico, kjer sem našel steklenico komaj načetega konjaka. Vrat steklenice sem ji vtaknil med ustnice in jo pripravil, da Je začela piti. Popila je za dober kozarec konjaka Potem je odrinila steklenico. Ko je prišla k sebi, me je hladno vprašala:
«No, kaj?«
«No, dofta Josefa, zdaj mi pa hitro povejte, kje Je Marija.«
«Ne!»
»Skoda, pomislite na dofta Alfonsa. .»
Stopil sem k njenemu možu, ki se še ni zavedel, ln dvignil nogo nad njegov obraz. Zamolklo je vprašala:
«Kaj nameravate storiti?«
fNadal1evan)e sltdtj
riRKIllMI«! Vl> rRSl UL MONTEOCH1 6	11 rELEFON 93-808 ID 94-838	- PoStnl predal 559 - PODRUŽNIC A;	GORICA: Ulica	24 Mag"o	1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA;	TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37 338, 954123 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej,
2 250 ur Dolietna 4 400 Ur celoletna 8100 Ur - SFRJ posamezna	ttevUka v tednu in nedeljo 60 para (50	ttarlb dinarjev),	mesečno 10	din (1000 starih dinarjev), letno	100 din <10.000 starih dinarjev) - PoStnl tekoči račun: ZaložnUtvo tržaškega tlaka Trat U-5374 - Za
DVB »niT I)M Mu bi lana Start trg 3/1. telefon 22-207, tekoči račun pri	Narodni Danki v LjuOljanl - 501-3-2(0/1	- OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm v Sirim enega stolpca:	trgovski 150, flnančno-upravni 280, oamrtnioe 180 Ur - Mali ogla«! «0 Ur beseda - Oglasi za tržaško ln
bt,KJ	’	goriSko pokrajino se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pikrajin Italije prt eSocletš Pubbllcitš Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ir tiska Založništvo trpkega tiska Trst