Poštnina plačana v sotovlnL
Leto IX steu. 99.
u mmijani, u tonu 3. noja 19ZL
Cena Din r
Izhaja vsak dao popoldne, izvzemšl oedelle In praznike. — InseraU do 30 petit a 2.— Din, do 10O vrst 2.50 Din, večji taserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,  rekLime,  preklici  beseda 2.
Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
rm Din.
Upravnlštvo: KnaHova ulica št 5. pritličje, — Telefon 2304
Pred razkolom v Douidovičevi stranki
Odstop podpredsednika dr. Krstlja. — Tudi v Davidovićevi stranki so se pojavili nezadovoljneži. — Možnost ustanovitve
posebnega kluba.
Uredništvo: Knaflova ulica Št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Beograd, 2. maja. V političnih krogih se je že dalje časa opažalo, da vlada v demokratski stranki veliko nezadovoljstvo z načinom sestave sedanje vlade in s samovoljnim postopanjem demokratskih ministrov. Zlasti hrvatski poslanci davidovičevih demokratov so očito kazali svoje nezadovoljstvo ter se pripravljali tudi na to, da o priliki seje glavnega odbora stranke pokrenejo energično akcijo proti tej samovolji, zlasti pa, da zahtevajo vstop hrvatskih poslancev v vlado. Kakor se doznava, je seja glavnega odbora mestoma potekla zelo viharno in je tudi sam Davi-dovič zavzel precej oster afront proti sedanji vladi. Splošno pozornost pa je vzbudilo dejstvo, da se te seje ni udeležil podpredsednik glavnega odbora dr. Krstelj, ki igra v demokratski stranki zelo odlično vlogo in je eden uglednej-sih politikov Da vido viceve stranke. Dr. Krstelj je bil svoj čas izvoljen v ožji izvršilni odbor stranke s posebnim ozi-rom na prečanske kraje.
V demokratskih vrstah je napravila ta konstatacija zelo mučen vtis, vendar pa so si na vse strani prizadevali, da bi zabrisali važnost, ki ji pripisujejo politični krogi. Včeraj pa je dr. Krstelj na vprašanje novinarjev izjavil, da <e seje glavnega odbora ni udeležil iz razloga, ker je takoj po sestavi sedanje vlade izstopil iz glavnega odbora in odložil vse funkcije v znak protesta proti temu, da je bila vlada sestavljena brez vednosti glavnega odbora. Svojo ostav-
ko je utemeljil z ugotovitvijo, da ne more ostati član vrhovne institucije stranke, ki je krenila v plemensko in separatistično stran.
Izjava dr. Krstlja je vzbudila v vseh političnih krogih pravcato senzacijo. Dr. Krstelj je znan kot osebni prijatelj Ljube Davidovica in se zato splošno domneva, da je izvršil to proti vladi naperjeno demonstracijo sporazumno z Ljubo Davidovićem, ki se kot šef vladne stranke ni mogel tako daleč eksponirati, dasi je tudi o njem znano, da ne zagovarja postopanja g. Marinkoviča. Splošno se sodi, da ta korak dr. Krstlja ne bo ostal brez posledic. Ni izključeno, da se bodo dr. Krstlju priključili vsi ostali nezadovoljneži v demokratskem klubu in lahko to dovede do razcepa stranke, če se g. Vukičevič pri izpopolnitvi vlade ne bo oziral na zahteve te skupine. Tudi vsi današnji listi komentirajo izstop dr. Krstlja ter naglašajo, da vlada v demokratski stranki težka notranja kriza, ki privede prej ali slej do izbruha.
Kakor se doznava, se bo danes popoldne vršil sestanek med Ljubo Davidovićem in dr. Krstljem, na katerem naj bi Ljuba Davidovič po nalogu glavnega odbora skušal mirnim potom poravnati nastali spor in pregovoriti dr. Krstlja, da svojo ostavko prekliče. Ce dr. Krstelj na to ne bo pristal, se ne izključuje možnost, da bo dr. Krstelj izstopil iz stranke in skupno z ostalimi nezadovoljneži osnoval nov klub.
Konferenca oblastnih skupščin
Ljubljanska skupščina se je opravičila, zagrebška se ni udeležila. — Zahteva po zboljšanju narodnega gospodarstva. — Savez oblastnih skupščin.
— Beograd, 2. maja. Včeraj se je vršila v dvorani industrijske zbornice konferenca zastopnikov vseh skupščin, ki se Je vršila na pobudo niške oblastne skupščine. Od 33 oblasti je bilo zastopanih 25. Ljubljanska oblastna skupščina se je opravičila ter se izjavila solidarno z vsemi sklepi konference. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da na tej konferenci ni bila zastopana zagrebška oblastna skupščina, kar je med udeleženci, pa tudi v drugih političnih krogih vzbudilo razne komentarje. Zborovanje je otvoril inicijator Vlada Dimi-trijević iz Niša. Za predsednika konference je bil izvoljen Jovo Romanovič iz Užic.
Glavni referat je imel inicijator Dimitrije vič, ki je naglasil, da izvaža Jugoslavija žito, živino, volno, les, jajca, sadje in druge slične življenske potrebščine, uvaža pa v pretežni večini le luksusno blago. Tega luksusa se poslužuje le 2 % prebivalstva, a vse ugodnosti pri uvozu tega blaga gredo na škodo ostalih 98 %. Zato zahteva, da se uvoz kolikor mogoče omeji, carina na luksusne   predmete pa podesetori.
Drugi glavni referat je imel oblastni ix)slanec Cinelik iz Osijeka, ki vidi enega glavnih vzrokov današnje gospodarske krize v tem. ker vlada v dobi devalvacije ni računala s posledicami, ki morajo neizbežno nastopiti po izboljšanju valute. Zahteva, da se delokrog samouprav kar najbolj razširi, ker vidi v tem prvi pogoj za rešitev vladajoče gospodarske krize. Država naj poskrbi, da bodo gospodarski krogi dobili cenene in dolgoročne kredite, v državni upravi sami pa naj se kar najbolj uveljavi princip štednje.
V debato je posegla cela vrsta govornikov, ki so se zedinili na predlog, naj sc osnuje poseben Savez oblastnih
skupščin, ki naj bi skupno razpravljal o posameznih vprašanjih, zlasti o gospodarskih problemih.
Popoldanska seja je bila posvečena podrobnejšim razpravam. Obširna debata se je razvila o poslovanju Narodne banke. Zborovalci so zahtevali, naj Narodna banka da vsaki oblasti 10 milijonov posojila, s katerim naj bi oblasti osnovale posebne kreditne zavode. Obširno se je razpravljalo tudi o znižanju obrestne mere. Posamezni govorniki so zahtevali energične ukrepe proti gotovim denarnim zavodom, ki zahtevajo zlasti v provinci oderuške obresti.
Končno je bil izvoljen šestčlanski odbor, ki naj v smislu iznešenih predlogov izdela resolucije in jih predloži na merodajnem mestu.
Zatišje v notranji politiki
— Beograd, 2. maja. V političnem položaju ni bilo preko nedelje nikakih posebnih dogodkov. Na dvoru je bilo tekom včerajšnjega dne več avdijenc. splošno pozornost je vzbudila včerajšnja nad 2urna avdijenca ministrskega predsednika Vuku;evića. Po svojem odhodu z dvora je bil zelo rezervirali Ln je iia vprašanje novinarjev samo kratko izjavil, da ni nič novega in da vprašanje izpopolnitve vlade sploh ni aktualno. Za danes popoldne ob 16. je sklicana na dvor seja ministrskega sveta, kateri bo predsedoval kralj. Na tej seji se bo razpravljalo prdvsem o zunanjepolitičnem položaju.
POVRATEK NAŠffl LETALCEV
— Beograd, 2. maja. Komanda letalskih čet je sprejela iz Karača sledečo brzojavko: Jugoslavenska letalca sta danes zjutraj od* letela iz KaTača in poletita brez presledka do Bosora.
Kakšne pred nosti ima
mali JATRA' avto 4/12 HP.
napram drugim znamkam???
Hlajenje brez vode z zračno turbino, vsled  česar se   motor  nikoli ne
segreje.
Brezkonkurenctii hribolazec.  dospel kot prvi na Šmarno goro, šmarjetno
goro. Sv. Katarino itd. Nepokvarljiv, ekonomičen in elastičen! (patentirane osi in peresa.)
Za trgovce, obrtnike, potnike in za sport brez konkurence! Preden se odločite, oglejte si ter preizkusite «TATRO» pri zastopstvu
JUGO-AVTO, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 2236.
Mirna proslava 1. maja
Brez nepotrebnega trušča in hrupa. — Delavstvo je ohranilo mirno kri. — Živahen železniški promet. — Začetek kopalne
sezone,
Proslava prvega maja je bila letos v Ljubljani in v drugih industrijskih krajih Slovenije povsem mirna in brez vsakega večjega incideuta oziroma demonstracij. Ljubljanska policija, tudi ona na konjih, je bila včeraj ves dan v pripravljenosti, ker so odgovorni faktorji računali, da komunisti eventualno prirede kake ulične demonstracije odnosno protestno zborovanje.
Že zgodaj zjutraj, ko so se začeli pevci oglašati in ko se je začulo ubrano jutranje zvonenje, je Ljubljana nenadoma oživela, po ulicah so korakale prve skupine izletnikov, ki so odhajali v razne smeri, največ proti Gorenjski Zato je bil opažati velik naval turistov k vsem vlakom, ki vozijo proti Gorenjski, Notranjski in Dolenjski. Z glavnega kolodvora se je 1. maja odpeljalo nad 6500 oseb, z državnega kolodvora nad 2000 in z dolenjskega kolodvora nad 1000 oseb. Vsi vlaki, ki so proti večeru vozili v Ljubljano, so bili nabiti. Ljudje so tičali po vozovih kakor slaniki v sodih Lahko računamo, da je odšlo na razne izlete nad 15.000 izletnikov. V D. M. v Polju k otvoritvi železniškega postajališča je odšlo nad 2000 oseb.
Dve godbi, vojaška in železničarska, sta priredili po mestu budnico. Vozovi, avtomobili in železniške lokomotive so se okrasili z majniškim cvetjem in zelenjem. Nad mestom in vso okolico se je zjutraj razlilo lepo maj-niško solnce v vsej svoji naravni veličini. Ogromna množica ljubljanskega prebivalstva se je začela pomikati v večjih ali manjših skupinah na Rožnik. Po vseh potih in nasadih so se valile proti Rožniku prave procesije in kolone. Lahko trdimo, da je bilo že v prvih dopoldanskih urah na Rožniku okoli 20.000 ljudi. Nekateri so bili zelo razposajeni in razigrani. Podili so se in lovili po gozdovih. Drugi zopet so mirno in z notranjim zadovoljstvom vsrkavali sveži majniški zrak in se divili v polnem cvetju se nahajajoči prirodi. Gostilna na Rožniku in tudi Ca-dova pod Rožnikom sta bili vse dopoldne polni, naval je bil tak, da niso mogli vsem gostom postreči . . .
Razne socijalističue stranke in strokovne ne organizacije so proslavile 1. maj kot delavski praznik dostojno, mirno in z raznimi prireditvami, zborovanji  in veselicami.
Narodni socijali^i in napredne organizacije so priredili včeraj dopoldne v dvorani Mestnega doma majniško zborovanje, na katerem s»ia oblastna poslanca g. Ivan Tavčar in g. dr. Dinko Puc govorila o splošnem gmotnem in socijalnem položaju slovenskega delavstva, zlasti sta v pretresljivih slikah opisala bedni položaj trboveljskih rudarjev, ki jih TPD do krajnosti izrablja, a jim noče izboljšati eocijalnega položaja niti z omiljc-ujem stanovanjske bede. Soglasno je bila sprejeta daljša resolucija. Shoda se je udeležilo okoli 200 oseb.
Socijalistična stranka je priredila svoje zborovanje v restavraciji >TivolU. Tu je bilo zbranih tudi okoli 200 delavcev, kateri so nosili rdeče odznake, na katere je policija zelo pazila. Na Aleksandrovi cesti je razdeljeval neki delavec socijalistične letake in
kokarde. Zaplenili eo mu jih in njega prijavili. Pod Rožnikom pa je delil letake stari, izkušeni sotijahstični agitator. Tudi njemu so jih zaplenili in ga ovadili.
Krščanski socijalisti so se zbrali v Ljubkem domu. Bilo jih je okoli 150. Tem je govoril minister n. r. dr. Gosar. Bili so povsem mirni. Komunisti so se večinoma poskrili. Njim so bili prepovedani vsi shodi. Zvečer so priredili v Delavskem domu na Marxo-vem trgu delavski koncert. Delavski dom je bil ves čas močno policijsko zastražen.
Tudi v industrijskih krajih je delavstvo pokazalo, da se z nobenimi pretiranimi vladnimi ukrepi ne da begati. Ohranilo je mirno kri in proslavilo praznik dela na način, ki zaleže več kot vse demonstracije in izgredi. Na Jesenicah je budno oko postave prepovedalo za včeraj točenje opojnih pijič, kar se nam zdi neumestno, kajti delavci itak nimajo denarja, da bi ga razmetavali za pijančevanje.
Splošno je bil 1. ntsj na zunaj miren.
Modo ljubeči svet je 1. maj izredno izrabil, da je na promenadi pokazal vse Sare in novosti mode. Bila je opoldne izredno živahna promenada v Zvezdi, kjer je koncer-tirala godba dravske divizije, pa tudi v §e-lenburgovi ulici in na Aleksandrovi cesti. Te ulice so bile tako rekoč pravo morje elegantnega modnega sveta. Bila je velika revija pomladnih toalet.
Okoli poldneva je nastal zanimiv nri-rodni pojav. Od jugozapada, od vrhniških hribov so se piivalili nad mesto iu okolico črni oblaki. Ljubljana sama je bila slučajno obvarovana večjega naliva. Le nekoliko je rosilo. Močneje pa je deževalo takoj od Ljubljane po gorenjski strani. Pod Šmarno goro je celo nekaj časa padala debela toča. Slabo vreme je trajalo le nekaj časa, nakar se je nebo zopet zjasnilo. Tudi nekateri turisti so imeli težave z dežjem.
Popoldne so se vršile različne športne prireditve. Ljubitelji plavalnega sporta eo včeraj prvič v večjem številu pohiteli i:a Savo, kjer je bilo zelo živahno. Oživelo je zlasti okoli črnuškega mostu in pri Tomače-vem. Stari savski plavači so se morali čuditi, ko so zapazili temeljite terenske spremembe ob Savi. Lanska jesenska povodenj je popolnoma spremenila zunanjost savskih bregov. Tako so močni drveči valovi odnesli na desnem bregu Save od mostu navzgor približno 200 m na dolgo in do 10 m na široko zemljo in desni breg, ki je bil lansko leto precej strm in skoraj neugoden za pla-vače, se je tako preobrazil, da je sedaj povsem položen in izginile so tudi nekatere skale. Tako se nahajajo sedaj skriljavčeve skale, preje tik ob bregu, skoraj sredi tru-ge. Pod mostovi je Sava jeseni strahovito divjala in so morali 6edaj popraviti nekatere podstavke, ker je voda temelje skoraj izpod-j-.-.dla. Spremenjena je splošno struga od Silve nizdol do Tomačevega. Odplavili so veliki valovi velik prostor pri Tomačevem, kje; so lansko leto športniki premetavali žog<> ha se vežbali v lahki atletiki.
rak je bil letos 1. majnik!
Mussolini snubi tudi Bolgare
Mussolinijeva ponudba Bolgariji. — Bolgarija noče nasesti italijanskim intrigam. — Razburjenje v Beogradu.
— Beograd, 2. maja. Po zanesljivih informacijah se je mudil pred par dnevi v Sofiji poseben odposlanec Mussolinija, ki je najprej posetil bolgarskega zunanjega ministra Burova, nato pa bil sprejet v daljši avdijenci pri kralju Borisu, Mussofinijev odposlanec je imel nalog, da se informira v bolgarskih krogih o stališču, ki ga zavze-da Bolgarija v jugoslovensko-italijanskem konfliktu. Obenem ie v imenu Mussolinija stavil Bolgariji sledečo ponudbo:
»Ce se Bolgarija po tajni pogodbi obveže, da ostane v slučaju oboroženega spopada med Jugoslavijo in Italijo nevtralna, ji Italija po zmagi nad Jugoslavijo odstopi večji teritorij makedonskega ozemlja. Ako Pa bi Bolgarija sklenila z Italijo pogodbo in se udeležila vojne proti Jugoslaviji na italijanski strani, privoli italijanska vlada v sklenitev zakona med krajem Borisom in i tali jamsko princezo Giovanaio. Razen tega bi Italija zopet  vzpostavila bolgarsko
nadvlado na Balkonu in garantirala Bolgariji, da dobi vrnjeno tudi vso Dobrudio, ki je po mirovni pogodbi pripadla Rumu-niji.«
Kolikor se je dalo doslej ug4oviti, je Bolgarija to italijansko ponudbo, ki tvori nov člen v verigi italijanske ekspazivnosti na Balkanu in proti-jugoslovenski obkro-ževalni politiki, odločno odklonila. Bolgarski zunanji minister Burov je napram novinarjem zadnje dni ponovno naglasil, da bo Bolgarija strogo čuvala svojo nevral-nost in se zlasti izogibala vsega, ki bi lahko povzročilo nerazpoloženje v sosednih državah.
Odkritja o novih italijanskih spletkah so povzročila v tukajšnjih poHtičnih krogih precejšnje razburjenje. Splošno se naglasa, da je treba z energičnimi koraki in z mednarodno intervencijo končno napraviti konec večnim italijanskim spletkam, ki resno ogrožajo mir m ravnovesje na Balkanu.
ZMAGA ILIRIJE V SPLITU
— Split, 1. maja. Včeraj je igrala Ilirija svojo drugo tekmo proti Borcu ter po lepi in napeti igri zmagala s 3 : 1 (0 : 1).
ODLIKOVANJE ČEŠKOSLOVAŠKEGA POSLANKA
— Beograd, 2. maja. Včeraj popoldne so zastopniki beogradske mestne občine izročili češkoslovaškemu poslaniku g. Sebi meščansko diplomo. Kakor znano, je beo* gradska mestna občina ob priliki poseta češkoslovaških parlamentarcev lansko leto izvolila predsednika Češkoslovaške repu* Mike dr. Masarvka in poslanika Šebo za častna meščana. V imenu beogradske obči* ne jc župan in minister dr. Kumanudi v na* 1
vzočnosti celokupnega občinskega odbora, zunanjega ministra dr. Marinbo»vića in dru* gin zastopnikov izročil g. Sebi diplomo ter v svojzem govoru naglasil velike zasluge, ki si jih je g. poslanik stekel za našo drža» vo. G. Šeba se je za izkazano čast v pri* srčnem govoru zahvalil.
Kavo zboljšate sKolinsko cikorijol
Otvoritev železniške postaje D. M v
Številna udeležba gostov in domačinov.
Slavnostna otvoritev nove žclczntlfcc postaje pri Devici Mariji v Po': u |c dali Ljubljančanom priliko za lep In vesel prvo-majniški izic:. In uAo se je k popoduar.ske-mu \laku, ki je v polni paradi s cvetjem in zastavicami ubral prvo pot do nove pot!*1 jef zbrala ogromna rnnožva \>cli onih 1 ah-Ijaiičanov, ki niso BMCU kam drugam tvn celodnevni izlet. Zal, da so jc lepo \;emc izr>revrglo ter pri slavno s ti hudo uasajato.
Točci o ob 2.15 ie tovorna lokomotiva potegnila strašansko dolgi in do zadnjega ko-Hča nabasani vlak z ljubljanskega flavocff kolodvora, Na novi posLaji pri Dor. Mar. v i°-oljii je bdo zbrano vse prebivalst\o domače fare s svojimi predstavniki / godb ter lepo >kupino deklet in fantov v narodnih nošah. Predsednik stavbnega odbora z. Dftnnft ie pozdravil gg. vel. župana dr. Vodupivca. podravnatelja ljubljanske železniške direkcije dr. Scbnellerja, srezkega poglavarja dr. Foriančiča in številne dn.gc COSte, m-ed katerimi je bil rudi oblastni poslanec g. Zebal. Domači župnik ie nato izvršil posvetitev nove postale. K cerkvenemu blagoslovu pa je žaJ tudi črn oblak, ki je prijadral izza kamniških planin, dodaJ sv -je. Vlil se ie močan dež, ki le v kratkih hipih premočil vso množico, vkolikor ni bila previdno preskrbljena z dežniki in pla-Sči. Ljudstvo se je razbežalo in poiskalo zatočišča v prostorni cerkvi in v gostilnah, k: so imele rekorden poset. Tekom popoldne so deževni curki še s presledki nagajali, končno pa se je zjasnilo in se je na n est-ličncm pro>>toru s številnimi dobro založenimi Šatori razvila prav živahna Baba v a. Več ..; 1 :,ibljančanov se je vrnila s to-stkn« vlakom, mladina pa je še osa a in sc pridno sukala na plesišču.
No> a postaja bo odslej omogoča!.( prav številne nedeljske izlete Ljubilafičancn v prijazno Polje, ki jc posebno zdaj spomladi vse v zelenju in cvetju.
Iz pisane ljubljanske kronike
Pendrek se je dvignil proti pendreku.
Idilična  in drugače vedno  tiha Kožna ulica pri Sv. Jakobu je bila danes zjutrn torišče hudega kravala. Nastala je pravcati revolucija, kajti pendrek se je dvigal proli pendreku. Odpovedal je svojim pravim fuu\ cijam ter je začel mlatiti \>o glavah lastnikov samih. Ljudje so se preatraSeni cbuj.nli iz trdnega  jutranjega spanja.    Odpirali M okna in gledali neobičajni prizor. V Rožni idici so se nesli kar tako brfz poprejiaje^i dogovora trije stražniki, ki <o >e začeli prepirati Pel je kon?no avojo poaoai — pen drek.  Dolgo ni hotelo biti konca te MNUK vadne cestne revolucije. Z nekega okna se je žaru!  močan klic:
— Na pomoč! Kje je * t razni k? Napravite red! Zakaj nas budite?
Na ta klic pa je zadonel m< čan bal z ulice v tiho jutro:
— Baba, tiho!
Končno je na&tal mir, ko je priapel neki višji stražnik in začel z vso svojo avtoriteta delati red in mir. Na bojišču je obležal nc ki mož. Zjutraj je njegova boljša polm iri v velikih skrbeh iskala — pendrek. Zniuoi Pošten najditelj se tem potom vljudno noriva, da izroči najdeni pendrek poli« ij>\emu ravnateljstvu.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Eiek : i: inv. f>os. 85, Voina škoda 34*1. Zadolžnice Kranj. dež. bko. 20, 22, Zastavi I listi Kranj. dež. bke. 30, 22, Celiska pov 195, 197, Ljubljanska kreditna 150t McTkait-tilna Kočevje 99, 100, l*raštedioiia Kreditni zavod 160, 170, Trbovlje 4Ro. \c\-če 140, Stavna družba 55, 65. »ŠeHr« l»M.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 77c invest. posoj. 1921 so — S5.50; 2Vi% drž. rente za ratnu štetu 3J8, 338—339; Ljubljanska kreditna 150-4); Hrv.
eskomptna banka 96?j—Kreditnu banka, Zagreb, 93.25—94; Hipotekama Kan ka 62%—63; Jugobanka 93—96; Praštediona 850—851; Drava d. d. Osijek ftft—TMfc le« čerana, Osijek, 515—525; Lsis d. d. 4f>—O; Gurman 360—90; Slavonija 32.75—33; THm* veljska 495—500; Union, paromlin 300—305; Vevče 130—0; Agraria 50^—52.
Devize: Dunaj 800.5O-^SO.^», Berlin 13.49o_i3.525, Italija 279.235—299.235, London ček 276.20—277, Newyork ček 56.75 do 56.95, Prajra 168.30—169.10. Curih 10.94 do 10.97.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.38, London 25.2575, Milan 26.935, Newyork 519.875, Prasa 15.40, Dunaj 73.15.
— Trst:: Beograd 34.26, London H7$f Curih 37530.
NemSRl avtomobilih v Sloveniji
Prisrčen sprejem in ovacije med vožnjo skozi Slovenijo« — Oficijelni pozdrav in zahvala za navdušen sprejem« — Pomen pose ta za zbližanje Jugoslavije z Nemčijo.
V soboto popoldne so dospeli na svojem potovanju nemški avtomobilisti iz Monakovega preko Italije v Ljubljano, ki je priredila redkim gostom sicer neoficijelen, a vendar prisrčen in slovesen sprejem. Po Aleksandrovi, Prešernovi in Miklošičevi c, po katerih so vozili avtomobilisti, je tvorilo občinstvo gost špalir in vsak posamezen avto viharno pozdravljalo. Gostje so bili nad nepričakovano prisrčnim sprejemum prijetno presenečeni. Po kratkem odmoru so nadaljevali potovanje do Bleda, kjer so ostali čez noč. Tudi med vožnjo proti Bledu je občinstvo nemšKe goste povsod navdušeno sprejemalo. Posebno lep je bil sprejem na Vrhniki, kjer je na križpotju pričakovalo in pozdravljalo goste mnogobrojno občinstvo. Vsakemu posameznemu avtomobilu, ki so vozili v večjih presledkih, je občinstvo prirejalo viharne ovacije. Pred slavolokom je pozdravil predsednika nemškega avtokluba g. Joško Je-lovšek, predsednik vrhniškega športnega kluba.
Na Bledu je priredil gostom Jugoslo-venski avtoklub lep sprejem. Gostje so se nastanili po raznih hotelih, skupna večerja pa je bila v hotelu »Toplice*, pri kateri je pozdravil nemške avtomo-biliste v imenu Avtokluba podpredsednik dr. Kari baron Born, naglašajoč, da tvori tudi ta poset nemških avtomobilistov pričetek novih stikov med nemškim in jugoslovenskim narodom. V imenu Saveza motociklistov je nazdravil gostom predsednik dr. Kandare. Baron Born je nato izročil predsedniku nemškega športnega društva spominski album z zbirko naših pokrajinskih slik. Za pozdrave se je zahvalil predsednik nemškega športnega društva Ewald Kroth, ki je izrazil svoje presenečenje nad nepričakovano lepim in prisrčnim sprejemom v Sloveniji, zlasti pa v Ljubljani. V znak zahvale je nato izročil predsedniku jugoslovenskega avtokluba A. Praprotniku in predsedniku motociklistov dr. Kandaretu zlato društveno iglo, ostalim domačinom pa spominske plakete.
Včeraj so si gostje ogledali okolico.
zlasti Bohinj, nakar so nadaljevali potovanje v Avstrijo preko Jezerskega, kjer so se zastopniki naših avtomobilistov prisrčno poslovili od gostov, ki potujejo preko Avstrije nazaj v Nemčijo.
Pa tudi naše oblasti so pri tej priliki dokazale, da se zavedajo pomena pose ta nemških avtomobilistov. Veliki župan ljubljanske oblaste dr. Vodopivec je poslal športnemu prezidentu g. EwaJ-du Krothu kot predsedniku »Splošnega nemškega avtomobilskega kluba« že na mejo pri Rakeku brzojavko, ki se glasi:
»V trenutku, ko prestopate mejo kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, Vas kot predsednik vlade najpri-srčneje pozdravljam ter vam želim, da se za žal prekratki čas svojega bivanja med nami počutite kar najprijetneje ter da odnesete v svojo lepo in veliko domovino najboljše vtise. Prisrčno dobrodošli!«
Na to brzojavko je prejelo veliko županstvo ljubljanske oblasti od športnega prezideirta g. dr. Ewalda Krotha sledeči brzojavni odgovor:
>Najprisrčnejša zahvala za toplo brzojavno dobrodošlico. Nad vse nas je razveselilo radostno pozdravljanje po prebivalstvu Slovenije in po vseh oblastvih izborno organizirana vožnja. Dan naše, 5 dežel obsegajoče vožnje, ki smo ga preživeli v pokrajinsko prekrasni delavni in gostoljubni Jugoslaviji, nam ostane vedno v ljubeznivem spominu. Še enkrat iskrena zahvala v imenu. »Splošnega nemškega avtokluba.«
Tako je poset nemških avtomobilistov na jugoslovenskih tleh dokazal, da so položeni prvi temelji kulturnega, gospodarskega in političnega zblizanja med našo državo in Nemčijo. Želeti bi bilo, da se ti začetni stiki na obeh straneh Čimbolj poglobe in da dobimo v Nemčiji kot državi z visoko razvito kulturo dobrega zaveznika, čigar pomoč nam bo vedno dobrodošla. Naša javnost je pri sprejemu dragih gostov dokazala, da instinktivno čuti potrebo zblizanja z Nemčijo in da bo vsako akcijo v tej smeri iskreno pozdravila.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Zagoneten zločin pri Beogradu. — Velik plen triperesne razbojniške deteljice. — Tri žrtve Arnavta na straži.
Smrt Gjorgja Gjurčiča, ki so ga nedavno jutro našli mrtvega v Košutnjaku, postaja vedno bolj zagonetna in s svojo misterijoznostjo okupira ves interes Beogradčanov. Izprva je, kakor smo poročali, vse kazalo na to, da si je Gjurčič radi bede sam končal življenje. Obdukcija trupla pa je ugotovila, da je Gjurčič bil ustreljen iz neposredne bližine in da je smrt nastopila trenutno; a krogla, ki so jo našli zdravniki ni iz samokresa, marveč iz karabinke. Izven dvoma je torej, da se je v Košutnjaku odigral tajinstven zločin. Negotovo pa je, kako in radi česa je Gjurčič izgubil življenje.
Beograjska policija vlaga ves trud, da reši zagonetko in odkrije zločinca. Preiskava je izredno otežkočena, ker tehnični policiji ni uspelo izvršiti uspešno ekspertizo, ker so pred njenim prihodom bili uničeni vsi sledovi. Policijski komisarji so zaslišali celo vrsto os^b, o katerih se je doznalo, da so tekom zadnjih dni imele stike s pokojnim. Izvršili sta se tudi dve aretaciji, in sicer ie policija zaprla slaščičarja Dragoljuba Cvetkovića in neko žensko, katere ime se čuva v strogi tajnosti.
★
V okolici Bele Crkve v Vojvodini se je zadnje mesece zgodilo več drznih vlomov, tatvin in roparskih napadov. Najobilnejši plen pa so lopovi imeli pri vpadu v hišo bogatega posestnika Ste-vana Saljinačkega v Kovinu. Priklatili so se ponoči trije lopovi v hišo. Med tem ko je prvi z ogromnim mesarskim
nožem stopil nasproti gospodarju in ga z grožnjami spravil v mrtvaški ^trah, je drugi razbrskal vse skrinje in omare, tretji pa stal na straži. Lopova, ki je iskal plen, so bile razmere v hiši dobro znane, ker je takoj našel 365 zlatih du-katov ter vso gotovino, ki io :e imel Sa-ljinaški v omarah. Tako je nabral nlena v skupni vsoti blizu 700.000 Din, nakar so lopovi naglo izginili v noč.
Orožništvo je zastavilo vse sile, da lopove izsledi. To je končno uspe-o in tako je te dni močna orožniška patrulja prignala triperesno razbojniško deteljico pred državnega pravdnika v Beli Crkvi. Razbojniki so Radojko °etrovič, Stanoje Milojevič in Mihajlo Jakovič. K sreči so orožniki našli pri njih še pretežni del ugrabljenega plena.
*
V dobrem spominu je še strašno dejanje arnavtskega vojaka Miftarfa Ju> sufoviča, ki je pred dvema letoma na pravoslavno Veliko noč v Petrova radinu ustrelil administrativna poročnika Dušana Kokotoviča in Milana Paniča ter ruskega polkovnika Leonida Uspenskega. Ko so ga po težkih naporih Čez teden dni vlovili v grmovju ob Donavi, je izpovedal:
— Pri velikonočnem kosilu so me tovariši pregovorili, naj okusim malo vina. Izpil sem dve čaši in me je ves popoldan strašno bolela glava. Zvečer ob 6. sem moral na stražo. V glavi mi je šumela. Ugledam dva oficirja, ki sta se mi posmehnila. rekoč: Glej Arnavta! Mislil sem, da me bosta napadla.
Frank Heller:
8
Napoleon
Roman.
— Madame, sem dejal, pokojni francoski kralj Henrik IV. ie želel, da bi imel vsak Francoz ob nedeliah kokoš v loncu. List, ki ga vidite tu pred menoj, si je nadel nalogo, da bi imel vsaki dan tucat škandalov za obed. Toda opozoriti vas moram, da ni meni ležeče na tem, marveč podjetju samemu.
Zrla je nepremično na isto točko v novinah in postal sem radoveden. Notica, ki je zbudila njen gnev. se je začenjala: »Ah, kako krasna dama! Takoj sem se spomnil, kako ie bila dama v notici oblečena: v rjavi baržunasti obleki. Izračunati koliko ie dvakrat dve, ni bilo težko. Spremljevalka gospoda Ouilinchinija ni bila nihče drugi nego dama, ki je dvignila s svojim vedenjem v Marseillu dovolj prahu, da je prišlo njeno ime v »Murmure«.
Vrgla je list z vsemi znaki gnusa proč ter se obrnila k meni z zapovedujoči™ pogledom:
— Torej velja, monsieur Hegel? Jutri poletimo, ako vreme ne bo slabše kot danes?
Sklenil sem osvetiti se. Zdelo se mi je, da dama to zasluži
— Poletimo, tudi če bi padali oblaki — madame Delatourt.
Zdrznila se je in me premerila s pogledom, ki je izražal malone spoštovanje. Vendar je pa odšla s ponosno dvignjeno glavo, kar je bilo očividno namenjeno gospodu Ouilinchiniiu. Gospod Ouilinchini me je presenečeno pogledal.
— Ali poznate to damo?
Gospod Ouilinchini. sai ne pišem doktorskih disertacij, marveč pustolovske romane. Radi te svoie lastnosti sem vajen delati neverjetne kombinacije, ki pa nikoli niso enake resničnosti Te dame nisem poznal, pač,Da sem ugibal in uganil. Ali smem še enkrat ugibati?
Gospod Ouilinchini ie prikimal in me radovedno pogledal.
— Potujete na Korziko, da napišete doktorsko disertacijo o Napoleonu, kaj ne?
Pepelasto siv, pisarniški obraz mojega sobesednika so pokrile majhne rdeče lise. To je bil njegov način za-rdevanja. ki bi bil navdušil slikarje po-intilistične šole.
— Gospod, — je dejal s čistim gla* som, — potujem na Korzikov najet — kot pisatelj. To je res. Povem vam to,
Začel sem streljati, nato pa pobegnil v grmovje ob Donavo.
Resnica je, da se je Amavt postavil na prežo, čim je ugledal, oba administrativna poročnika, ki sta šla mimo na sprehod s svojima ženama. Ustrelil je in po vrsti podrl oba, nato pa še ruskega podrx)&ovnika, ki je skočil za njim.
Miftar se je te dni znašel pred vojaškim sodiščem. Uporno je vztraja! pri svojih navedbah, da ga je zmešal alkohol. Toda priče do potrdile, da Miftar ni okusil vina. Zloben pa je v svoji divjaški arnavtski naturi. Obsodili so ga na 47 let in 10 mesecev težke ječe ter na 260.000 Din odškodnine vdovam ustreljenih. Naravno bo izdržal samo zakonski maksimum 20 let._
Sport
Predzadnje kolo prvenstvenih tekem
Politika v sportu. — Profanacija naših športnih prilik. Hermes — Ilirija 4 : 2 (2 : 1).
Včeraj sta se odigrali prvenstveni tekmi Ilirija — Hermes in Primorje — Slovan. Tekmi sta bili odločilne važnosti glede vprašanja obstanka Hermesa in Slovana v prvem razredu. Gledalci, ki so pričakovali napetega in ostrega boja za točke, pa so bili priča «sporazn maske politike^ med Hermesom in Ilirijo na eni, ter Primorjem m Slovanom na drugi strani. Tako je Iliri* ja Hermesu darovala obe točki, Slovanu je pa Primorje velikodušno odstopilo eno toč* ko. Ta sporazum pa je šel na kožo tretjega, in to je Jadrana, ki pade zato v drugi raz* red. Mnenja smo, da taka politika ne spada v sport, ker se na ta način omalovažuje njegova resnost in odžene še tisto bore malo publike, ki po seča prvenstvene tekme, z igrišča. Mnogi gledalci so zapustili igri* šče.
V tekmi Hermes — Ilirija se je igralo še precej živahno, da pa šiškaTji niso izgu* bili tekme, je poskrbel njihov bivši član Dolinar. Sodil je zadovoljivo g. Smole.
Primorje — Slovan 4 : 4 (3 : 1).
V drugi tekmi sta si Primorje in Slo* van sporazumaško delila točke. Primorje bi na koncu kmalu doletela nesreča, da iz* gubi tekmo, rešili pa so ga Slovanovi bra*
nrlci. — Sodil je g. Deržaj, ki je imel spri* čo prijateljskega značaja tekme lahko delo.
Stanje prvenstva je sedaj sledeče: Iliri* j a 8 tekem, 11 točk; Primorje 7, 7; Hermes 7, 7; Slovan 8, 7; Jadran 8, 6.
Hazena
Ilirija — Primorje 14 : 1 (5 : 1).
Včerajšnja prvenstvena tekma med obe* ma družinama je končala s katastrofalnim, nekoliko previsoko izraženim porazom dru* zine Primorja. Primorje je včeraj naletelo v Iliriji na sijajno disponiranega nasprotni* ka. Vsa družina Ilirije je bila enotna, slabe točke ni imela. Napad v stari postavi se je izvrstno obnesel, posrečena je bila tudi ideja, da je Zupančičeva igrala v halfih, kjer se je izvrstno obnesla, nasprotno se je tudi Vidrova obnesla na svojem starem mestu v obrambi.
Primorje ni igralo tako slabo, kakor piiča rezultat, v polju je še precej zado* voljilo, a pred golom odpovedalo. Vseka* kor rafiniranim akcijam lihi je ni bilo doraslo. Najboljše sile je imela družina v branilki Zanerjevi in vratarici Kaiserjevi.
Družini sta nastopili v sledečih posta* vah: Ilirija: Jermol L, Vider, Tratnik, Zu* pančič, Bernik, Privšek, Jermol IL
Primorje: Kaiser, Janer, Podboj, Jenko, Erbežnik, Oman, Vidic
Tekma je pričela z nevarnimi napadi Primorja, ki je tekom desetih minut pre* vladovalo in tudi doseglo vodilni gol. To pa je bilo vse. Nato je prišla na površje Ilirija, ki je v prvem polčasu po trdi borbi zvišala na 5 : 1, v drugem polčasu pa zvi* šala na 14 : 1. Bernikova sama je zabila devet golov. Sodil je g. Baltesar korektno.
Maribor: Prvenstvo: Maribor — Mura 9:6. Zaslužena zmaga Maribora.
Otvoritvene dirke Kolesarske
Ilirije
Včeraj so se vršUe v Št. Vidu nad Ljub* Ijano pomladanske otvoritvene kolesarske medklubske dirke, ki sta jih priredili Kole* sarska Ilirija in društvo *Sora». Vreme je bilo prav ugodno in zato se je pojavilo na startu nad 100 kolesarjev in kolesaric.
Rezultati so bili nastopni:
Novinci: 1. Cihlar Jožef (Primorje), 2. Dolničar Viktor (Sora), 3. Abulnarr F rano (Sava).
Juniorjt: 1. Pestotnik Fr. (Iurii*), 2. Smrekar Pavel (Ljubljanica).
Damska dirka: 1. Ravnihar P epe a (So* ra), 2. S tehničar Anica (Sava).
Dirka najtežjih: 1. Vospernik (Primer* je).
Giavna dirka Sore: 1. Dolničar (Sora), Juniorji: L Grudnik Rudolf (Sora).
Glavna dirka: 1. Djordjević Franjo (Ko* lesarsko društvo «Sava»), 2. Hvala, 3. Za* noškar (oba Primorje).
Ostale domače in inozemske tekme.
ZAGREB: Prvenstvo: Hašk — Gradjan* ski 2 : 1. Hašk prvak ZNP.
SARAJEVO: Gradjanski (Osijek) —, Slavija 4 : 1. Sašk — Gradjanski 2 : 1.
BEOGRAD: BSK — Jugoslavija 2 : 1 (i : 0).
SPLIT: Ilirija (Ljubljana) — Boreo 1 : 1. Igrano v soboto.
DUNAJ: Prvenstvo: Admira — Slovan 4 : 0. BAC — Sportklub 1 : 0, Rapid —
WACKER 5 : 1, FAC — Austria 2 : 1, Simmering — WAC 2 : 0.
GRADEC: Austria (Dunaj) — GAC 1 : 0.
BRNO:  Slovan  —  Moravska Slavija
3 : 3.
PRAGA: Sparta — Slavija 1 : 0.
BUDIMPEŠTA: FTC — Vasas 3 : 0. Hungaria — Bastia 2 : 1, Nemzeti «— Ujpest 4 : 1.
Amsterdam: Holandska — Belgija 3 : 2.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Ponedeljek, 2.: Vojiček. E. Torek, 3.: Zaprto. Sreda, 4.: Lumpacij vagabund. A.
Opera. Začetek ob pol 20. url zvečer. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 3.: Madame Butterflv. B. Sreda, 4.: Eros in Psyche. E. Četrtek, 5,: Tajda. D.
Ljubljanska opereta. Sinoči so po daljšem premoru uprizorili »Grofico Ata* rico« ki je že popolnoma doslužila svoje* mu namenu. Gledališče je bilo slabo obi« skano, šepavi predstavi pa S6 je poznalo, da so »Grofice Marice« naveličani tudi igralci in pevci. V ulogi kneza Mori ca Po*
pulesca je gostoval g. Vladimir Skrbinšek, ki je podajal obrabljeni tip tepčastega bo* jazljivca s sabljo povoljno humorno in rutinirano, ne da bi s to karikaturo mogel pokazati višjih kvalitet za dramo in pev* ske partije. Prisotna publika pa se je izvr* stno zabavala ter je bilo mnogo ploskanja in cvetja. Za 1. maj je prinesel izvrstni Jankov Penižek kot bridko aktualen dovtip, da je ostal gledališki ansambl brez gaze in da zato ne more biti zidane volje. Prav dobra je bila g-rofica g. Polićeva, a ž njo gg. Peček, Ribičeva in v igri Drenovec. Opereto je temperamentno in spretno di* rigiral g. S v a r a, okusno režiral pa gosp. Povhe. Fr. G.
Koncert ljubljanske »Slogec v ponedeljek, dne 2. maja v Unionu. Spored obsega skladbe Beethovna, Musorgakega, Glazu-nova in Čerepnina za glas s 6premljevanjem klavirja oziroma mešani zbor s spremljeva-njem orkestra. Vse skladbe, razen dveh, se izvajajo prvič v Ljubljani. Poleg skladb Beethovna so zlasti zanimive ruske skladbe radi posebnega vokalnega sloga, ki ima lo prednost, da omogoča z najpreprostejšimi sredstvi točen glasbeni izraz in so skladbe zelo primerne za človeški glas. Iz vseh veje neka posebna veličina. Sirokost ruske stepe, globočina ruske duše se zrcali v njih. Pri koncertu sodeluje operna pevka gospa Ribičeva, operni orkester ter društveni mešani zbor. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in na večer koncerta pri koncertni blagajnu
3. maj! - 3. maj! - 3. maj
0 Beračeva
1 skrivnost
E L I T N I
K I
N O
3. maj! - 3. maj! - 3. maj!
železnica
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 2. maja 1927; kato* ličani: Atanas; pravoslavni: 19. aprila, Jovan.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: «Vojiček». E. —. Opera: zaprta.
Kino Matica: Biscot II. del.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go* eposvetska cesta.
Sobice zaide danes ob 19.25, vzido jutri ob 4.28 in zaide ob 19.27.
ZA NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki serij I in J.
Na granici
Naši avtomobilisti so nemške goste spremljali skozi Jezersko do državne meje. Tu so se prijazno posJavljaii, a tam dalje na cesti — ie preko granice — je nemške avtomobiliste pričakoval odposlanec koroških avtomobilistov. Izrekel je slavnostni nagovor. Nemci so ga pazljivo poslušali.
Vi najboljšem mnenju, da naše dr' zave še ni Konec \> tej lepi dolini, se je njihovo predsednik zahi'alil za pozdrav in izrekel tako lepe pohvalne besede o Jugoslaviji, da je koroškega od: poslanca kar osupnilo. Polagoma se je šele pojasnio, da so nemški avtomobilisti že — v avstrijski republiki... — Vzlic temu verujemo, da so pohvalne besede bile iskrene in da so nemški avtomobilisti odnesli iz naših krajev tako lepe vtise, da bodo lahko o njih pripovedovali tudi svojim rojakom v Nemčiji.
naznanilo.
Kdor želi Imeti letos prvovrstno in naj* modernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine,
*cbni slikar in pleskar, LJUBLJANA, Po-Ijanska cesta 20.
:      Ifoakurenčne solidne cene)      :—:
Oospodarstuo
izvoz v marcu
Stalno nazadovanje.
Gen. direkcija carin je objavila podatke o izvozu v marcu, ki je znašal 425.865 ton v vrednosti 608,399.946 papirnatih ali 55,551438 zlatih dinarjev. Po vrednosti je na prvem mestu koruza, ki smo jo izvozili za 110 mi;
lijonov 464.337 Din ali nad 18.15 To od celo. kupne vrednosti izvoza. Na drugem mestu
jo gradbeni les, ki so ga izvozili za 75 mili* jenov 449.837 (12,4 %), na tretjem jajca s 60,011.627 Din (2.86), na četrtem živa f* veja živina s 33,656.240 Din, na petem /. i teleta z 29,352.960, na šestem surovi baker s 27,500.400 Din, na sedmem pšenica s 26 milijoni 600.047 Din.
V primeri z izvozom v maicu lam leta je količina našega izvoza letos na:.. Ja za 16318 ton ah 4.03 %, dočim k vred nost   padla   za   77,693.260   papirnatih ali 7,105.557 zlatih dinarjev (11.34 %). V prvem četrtletju tekočega leta je znašal nas iz\<>/ 1,062.005 ton v vrednosti 1.547.589.0Z5 pa= pirnatih ali 141,297.409 zlatih Din. V pri' meri z izvozom v prvem četrtletju lanske* ga leta je naš Izvoz letos po količin vrednosti nazadoval. Nazadovanje je mno-go večje po vrednosti kot po količini. Ko--ličina izvoza se je namreč znižala za 51.036 ton ali za 4.58 %, dočim je nazadoval naš izvoz po vrednosti 220,046.835 papirnatih ali 20,205.895 zlatih dinarjev (12.51 a).
—g Uradni tečaj dinarja za maj. Financ^ no ministrstvo je določilo za maj sledeče uradne tečaje dinarja: 1 napoleondor — 218.70, 1 turška lira — 247.20, 1 angleški funt — 276.20, 1 dolar 56.85, 1 kanadski dolar — 56.40, 1 zlata nemška marka — 1330, 1 poljski zlot — 6.35, 1 avstrijski šiling — 8, 1 belgijski belg — 7.90, 1 m a d* žarski pengo — 9.95, 100 francoskih frankov — 223, 100 švicarskih frankov — 1095. 100 italijanskih lir — 320, 100 holandskih goldinarjev — 2275, 100 rumunskih lejev — 3630, 100 bolgarskih levov — 41. 100 dan* skih kron — 1516, 100 švedskih kron — 1420, 100 norveških kron — 1470, 100 dra. hem — 75, 100 Kč — 168.50. — Ti tečaji veljajo od 1. do 31. maja. Po njih se raču« r.ajo tudi pristaniške takse.
da napravim konec vašemu netaktne* mu vmešavanju v moje privatne zadeve. Potujem na Korziko, da napišem razpravo, toda ne o Napoelonu, ker sovražim to previsoko cenjeno oseb* nost. V rodbini Bonaparte je bil samo en pošten član in to je bila Napo* leonova mati. Kje pa naj vzamem hra* ne, da nahranim vse te cesarje in kras Ije?, je tarnala često. Nameravam ji prizanesti v svojem delu, dasi je pre* vzela težko odgovornost, ko je spra* vila na svet tako rodbino. Drugače pa hočem enkrat za vselej obračunati z rodbino Bonaparte. To je moj odgo* vor, s katerim se morate zadovoljiti. Pripomnil sem:
— Toda glasom inserata pišete raz* prave iz poljubne stroke. Sem namreč fanatični čestilec Napoleona. Recimo, da sklenem z vami pogodbo glede nje* gove proslave. Mar se ne boste lotili tega dela, da izpolnite svoje obvezno* sti?
Gospod Quilinchini me je zaničlji* vo pogledal, vendar je pa posegel v žep in potegnil iz njega zavoj trdega papirja ter mi ga ponudil.
— To je moj cenik, — je dejal suhoparno. Cene za histerične razpra* ve o preteklosti najdete na strani 3, odstavek 2: pohvala ali graja. Poklic me sili, da sprejemam vse naloge. Je pač povsem indiferentno, kaj mi ljudje
na tem planetu delamo ali ne delamo. Rezultat je isti. Na nas samih in na vseh živalih leži prokletstvo. Rastline so edini pošteni prebivalci planeta. — Zbogom, gospod. Žalibog se jutri zo* pet srečava.
Lahno in birokratično se je priklo* nil ter izginil. Sedel sem zopet na stol in začel razmišljati o tem, kakšne so* potnike mi pripravlja usoda na poletu s hidroplanom.
*
Drugo jutro je bilo nebo mirno in polno majhnih oblačkov, ki so se svet* likali kakor brušeno steklo na solncu. Skozi okno sem videl, da se je umaknil srditi Pozejdon zopet na dno Sredo* zemskega morja in pomiril svoj gnev. Oblekel sem se, poravnal račun ter se napotil na letališče.
Toda še predno sem dospel do kon* ca ulice, sem se ustavil. V srebrnosivem prahu se je svetlikala krvavordeča lisa. Bil je letak, ki sem ga mimogrede opa* zil na cesti. Začel sem razmišljati, da*li je razen madame Delatour in gospoda Quilinchinija še kateri mojih sopotni* kov v zvezi z osvajalcem sveta s Kor* zike. Krvavordeča pola papirja mi je prinašala pozdrav naravnost od njega.
«Francozi!
Z vsakim dnem, ki izgine v več* nost, se bliža ura vašega osvobojenja. Zadnja ura bije političnim šarlatanom in pustolovcem, ki vas že nad sto let
izrabljajo v svoje sebične namene. Ti brezvestneži dobro vedo, da ste siti njihovih obljub in laži; vedo tudi. da ste že davno spoznali njihove laži in spletke; ta gospoda ve, da hodite k vo* lilnim skrinjicam iz utrujenosti — za« to, ker mislite, da je to edino, kar lahko še storite.
Toda čas osvobojenja je blizu. Sa* mo malo še potrpite in močvirje parla* mentarizma bo za vami. Še nekaj časa in zopet krenete na svojo staro pot k zmagi, veličini in časti, še nekaj časa in moji orli polete v zmagovitem pole* tu od zvonika do zvonika, dokler nc prilete do Notre Dame.
Napoleon.»
Prijel sem se za glavo. Zakotni li* stič si očividno ni izmislil svoje storije. Novi Napoleon je imel dovolj sredstev in moči, da razširi še več letakov. To* da zdaj nisem imel časa, da bi se ukvarjal z njim.
Ko sem prispel v pristanišče, se je hidroplan že gugal na sivkasto zeleni vodi. Sidro, dvignjeno iz morja in pri* trjeno na hidroplan, je odsevalo kakor fina kovinska čipka na srebrno sivem nebu. Mehanik je pregledoval pred po* letom jeklene okove in krila. Pilot je stal na obali v sivo zeleni kavčucasti obleki, a brez čepice na glavi. Njegov obraz me je presenetil. Ali ga nisem že nekje videl? Ne, kje bi to moglo biti? Najbrž sem se zmotil.
Dnevne vesti
M LJubljani, dne 2. maja 1927.
— Češkoslovaško odlikovanje. Prezident Masarvk je odlikoval z redom Belega leva L stopnje jtigoslovensike ministre Tirifunovi-ća, Šuperino in Snskiča, z redom Belega leva II. stopnje generala Cvetjkovića, z redom Belega orla IV. stopnje srbskega poslanca Besana bi ća in ljubljanskega zdravnika dr. Bledweis-Trsteniskega, z redom Belega leva V. stopnje jugoslovenske Sokole Ambroža ča, dr. Momnika, dr. Fuchsa, Vojno-viča. Šulceja ter Sokoliće Nkio Trdinovo, Danrioo IJjioevo in Jungovo.
— Odlikovanje. Z redom Sv. Save III. stopnje je odlikovan vpokojeni višji agrarni svetnik in ing. Ivan PresL
— Pomočnik finančnega ministra odpotoval v Francijo. Včeraj je odpotoval s pevskim društvom »Stankovi Ć« v Francijo pomočnik finančnega ministra M. Protič. Do povratka ga bo nad »mestoval direktor generalne direkcije državnega, računovodstva dr. Jovanović.
— Kongres geografov v LJubljani. Udeleženci nedavnega kongresa geografov v Beogradu so sklenili, da se bo vršil prihodnji kongres geografov v maju 1928 v Ljubljani.
— Iz državne službe. Imenovani so: Za šolskega inšpektorja pri velikem županu ljubljanske oblasti prof. Srednje tehnične šole v Ljubljana Mihael Presl, za računskega uradnika specijalne kmetijske šole v Mariboru vpok. kmetijski referent mariborskega sreza Josip B i a ž e v i č; za arhivske uradnike pri okrajnem glavarstvu v Slovenj grade u orožniški narednik orožmške čete v Mariboru Tomaž Benglez, pri okrajnem glavarstvu v Dolnji Lendavi orožniški narednik murskosobotske orožniške čete Iv. Puncer, pri srezkem glavarstvu v Mariboru pehotni iiaredndk-vodnik, doslej vojni referent pri istem glavarstvu Josip Smrekar.
— Iz našega državljanstva so izstopili: Kad VVoltrum, pristojen v Loko pri Zidanem mostu, dr. Ivan Urban, pristojen v Vu-lired, Franc Lešnik, pristojen v Remsmk in Fabijan Skravic, pristojen v Prevali e. Vsi so sprejeli avstrijsko državljanstvo.
— Za II. porotno zasedanje pri dež. sodišču v Ljubljani, ki se prične 16. maia, so bih izžrebani naslednji glavni porotniki: Peter Novak, gostilničar v Dobrovi, J. Me-n?rd, posestnik in trgovec v Zgor. Domžalah, Ivan Arhar, posestnik in mizar v Viž-marjih, Josip Krešeli, trgovski prokurist v Cerknici, Franc Škofic, posestnik in mlinar v Kapljivasi, Ivan Pretnar* kovač v Zabreznici, Matko Kranjc, trgovec na Vrhniki, Anton Zelnik, posestnik v Pivki, Iv. Premelč, posestnik in gostilničar v St. Vkru nad Ljubljano, Franc Peršin, posetnik in sedlar, istotam, Josip Zupan, posestnik v Krinici Franc Ankerst, posestnik in gostilničar v Brezju, Alojzij Pečnik, mizarski mojster v Zapužah, Stanko Pollak, posestnik v Tržiču, Ivan Remškar, posestnik v Brezovici, Ivan Bohinc, posestnik in trgovec v Preski, Karol Pirš, posestnik in gostilničar v Področju, Anton Verli, posestnik v Cerknici, Blaž Mandelic posetnik m mlinar v Mlinem, Anton šušteršič. kmetovalec v Zgor Šiški, Josip Jure, posestnJk in krojač v Predtrgu, Peter Grad, kmetovalec v Dragomlju, Ivan Svigelj posestnik v Brestu, Franc Oset, gostMničar v Spod. Domžalah, Janez Mulej posetnik na Selu-, Ignac Marinko, posestnik v Brezovici Ivan Debeljak v Visokem, Josip Kastelic, kovač v Cerknici, Andrej Skrili, posestnik v Poljanah, Ivan Bohinc; posestnik v MiŠa-čah, Anton Perko, posestnik v Lazah, Anton Umnik, posestnik v Šenčurju, Anton Rogač, posestnik v Lescah, Anton Cvenkelj, kmetovalec v Ljubnem, Matevž Ravnik v Boh. Beli, Tomaž Jurgole, posestnik v Brezju. Nadomestni porotniki pa so: Miro Domicelj, Pavel Fabiani in Josip Bahovec, trgovci v Ljubljani, Avgust Jenko, posestnik, Matija Keše, vrtnar in posestnik, For-tunat Lužar, šolski nadzornik v pok. Veko-slav Dolničar, hotelir, Lovro Demšar, trgovec ter Ignacij Banko, gostilničar io posestnik, vsi stanujoči v Ljubljani.
— Preklic očitkov. Današnji »Narodni dnevnik« prinaša naslednjo izjavo: V št. 161 »Narodnega dnevnika« z dne 13. avgusta 1925. smo pod naslovom »O bivši prosvetni upravi v Ljubljani in Mariboru« objavili daljši članek, v katerem smo izrekli zoper takratnega prosvetnega šefa g. dr. Pavla Pestotnika v Ljubljani vrsto očitkov, češ, da je postopal nezakonito, nekorektno ali pristransko ali samolastno. Avtor za svoj članek ni prevzel odgovornosti, v sle d česar smo bili prisiljeni mi prevzeti odgovornost zanj. Temeljem prevedenega sodnega dokazanega postopania izjavljamo, da so objavljeni očitki nevzdržni. Zato jih preklicujemo ter dajemo s tem g. dr. Pavlu Pestotniku polno zadoščenje. — "Uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
— Instalacija novega škofa v Subotici se je včeraj izvršila z velikimi ceremonijami. Mašo je bral nuncij Pellegrinetti. Naval ljudstva je bil velik in se je vstop v cerkev dovoljeval samo z vstopnicami. Po opravilu se je vršil velik banket, zvečer pa bakljada po mestnih ulicah.
— Odbor društev Kuratorija slepcev in Podporno društvo slepih v Ljubljani v zvezi s posebnim agitacijskim odborom zastopnic in zastopnikov raznih organizacij in društev priredita v Ljubljani pod pokroviteljstvom Častnega damskega komiteja »Dneve slepihc v Sloveniji za zgradbo Doma slepih. V bodočem zavodu naj dobe zavetišče slepci iz vse Slovenije v vseh dobah svojega življenja. V ta namen se bo vršila v Ljubljani dne 7. in 8. maja javna zbirka. Prodajali se bodo bloki po 1 Din in odkuj)-ninaki znaki po 5 Din in 10 Din. Zato se obračamo do vseh plemenitih src z vročo prošnjo — >Vsak, ki vidi, žrtvuj ob teh dneh svoj oboi za slepce!c
— Tragedija šolskega upravitelja. V Šmarjeti na Dolenjskem si je v duševni zmedenosti pognal krogjo v glavo tamošnji
šolski upravitelj g. Ivan Špemfco. Pokojni je zapustil ganljivo pismo, v katerem se nežno poslavlja od šolske mladine, obenem pa omenja, da je njegove smrti kriv mož, ki ga je preganjal, dasi bi mu po svojem stanu moral izkazati naklonjenost in ljubezen. Lep pogreb pokojnega, ki je bil tudi vrl sokolska delavec, je pričal o simpatijah, ki jih je Spenko užival med prebivalstvom.
— Kam pojdemo v nedeljo 15. maja? Na prijazen griček, kjer je cerkvica sv. Nikolaja z visokim obzidjem še izza turških časov. Tam se bo vršila slavnostna otvoritev krasnih podzemeljskih jam, združena z veselico na Taboru, železniška postaja Grosuplje. Na skorajšnje svidenje!
— Finančni zakon za leto 1927-28 izide v drugi aakladi ter se bo dobival .pri upravi »Uradnega listac vnovič izza dne 5. maja po 4.50 Din komad.
— Učna knjiga za strojepisje. Ravnokar je izšla >Učna knjiga za strojepisje< kot prva in edina te vrste v slovenskem jeziku. — Knjigo, ki obsega teoretični in praktični del in ki bo izborno služila svojemu namenu, prav toplo priporočamo ne le strojepisnim šolam, učiteljem strojepisja ter njih učencem, temveč tudi učiteljskim knjižnicam in vsem, ki se hočejo v kratkem času priučiti pravilnega in brzega strojepisja. — Cena broš. knjigi znaša 8 Din. NaroČila sprejema Josip Christof, vodja drž. konc priv. šole za stenografijo in strojepisje v Ljubljani, Domobranska cesta 7.
— Mož umoril svojo ženo. V bližini Urš-niti sel na Dolenjskem je nadomestni čuvaj državnih železnic Franc Sokolič dne 28. aprila v gozdu med prepirom umoril svojo ženo in nato pobegnil. O morilcu ni sledu. Dejanje je Sokolič baje izvršil iz ljubosumnosti. Grozen zločin je silno razburil prebivalstvo tamošnje okolice.
— Živali in politična imena. V sarajevskem »Težaškem pokretne je Rista Djokič v članku označil narodnega poslanca Kosto Gnjatiča za politično miš. Poslanec je tožfl in Djokič se je te dni pred sodiščem zagovarjal, da ni hotel žaliti Gnjatiča kot privatno osebnost, marveč je samo s primero hotel podati njegovo politično karakteristiko, češ: »Take vzporedne so v politiki običajne in dovoljene. Clemenceau-ju pravijo tiger, Cavourja so označili za lisico, pri nas pravijo Ljubi Jovanoviču patak (racman), Davidoviču mrav (mravlja) itd. Ako sem torej hotel oceniti politično vrednost Gjatiča, ga nisem mogel označiti drugače kakor za politično miš.« Sodišče je ta zagovor zavrnilo kot nedopustno šalo in Djokiča obsodilo radi te žalitve in zaradi trditve, da je posl. Gnjatič zaslužil z neko interpelacijo, na mesec dni zapora.
— Pozabljen grob ponesrečene pevke. V soboto so v Zagrebu pri kopanju temelja za novo vilo na Rokovem perivoju izkopali dvoje ženskih trupel. Poznavalci tega kraja, kjer se nekoč nahajalo pokopališče, so ugotovili, da je tu bila pokopana pevka Franica Barthova skupno s svojo materjo. Pokojna Franica se je pred 50 leti pri predstavi »Fausta« smrtno ponesrečila na odru. Podrla se je kolisa, ki ie pevko ubila. Ko u.,og ovič   Sjavid D hm -mn Sij
je mati doznala za nesrečo svoje hčerke, jo je zadela kap. Tako sta bila na en dan pokopani mati in hči in se je pogreba udeležil ves Zagreb. Uprava zagrebškega gledališča bo skupno z magistratom poskrbela, da se smrtni ostanki matere in hčerke pre-neso v nov grob na Mirogoju.
— Samomor sredi ulice. V Zagrebu se ie v soboto pri belem dnevu na Jelačiče-vem trgu zastrupila Slava Sršakova. Izpila je steklenico močne kisline in se začela zvijati v strašnih krčih. Nabrala se je velika množica ljudi. Samomorilko so hitro prepeljali v bolnico, kjer so ji rešili življenje. Samomorilna kandidatinja pod nobenim pogojem noče izdati razlogov, ki so jo spravili k obupnemu činu.
ongDnpauuuuuaaDajn^
»Planinka« zdravilni čaj
deluje vsled svoje kri osvežujoče in kri čistilne lastnosti deloma blago odvajamo, deloma žene na vodo, kakor tudi čisti katar, urejuje torej tako
zelo važno delovanje že-originalni zdravilni čaj »Planinka« v vseh lekar-aah v originalnih plombiranih paketih a 20 Din. Izdeluje lekarna Mr. L. Bahovec, Ljubljana. 19S3
Dobi se v vseh lekarnah._
□□□□□□auUGaDapuuGuui-iLJui jlhjuulj
MR.fcAHOVtC
PLANINKA
z o uvi.)
C* A 7.
Iz
—lj Odhod podpolkovnika g. Zajca. Z
zadnjim ukazom vojnega ministra je imenovan načelnikom konjeniškega oddelka komande dravske divizijske oblasti podpolkovnik g. Milan Zaje pomočnikom komandanta 5. konjeniškega polka »Kraljice Marije« v Smederevski Palanki. Gosp. podpolkovnik Zaje je opravljal poleg svoje službene funkcije tudi dolžnosti učitelja jaha« j a pri Kolu jahačev in vozačev v Ljubljani. Biil je zelo vesten in požrtvovalen učitelj jahanja. Zato ga bodo naše jahačice in jahači težiko pogrešali. Odličnemu častniku želimo na novem službenem mestu obilo uspeha.
—lj Zdravstveno stanje mesta Ljubljane.
Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 22. do 30. aprila beleži to-le statistiko: Umrlo je 41 oseb. 24 moških in 17 žensk. Smrtni vzroki: jetika na sopilih 5, druge oblike j etike 1, rak 2, bolezen na srcu 4, pljučnica 4, prirojena selabost 6, starost 1, samomor 1, druge bolezni 17. Med tem se je rodilo 51 otrok, 32 dečkov (2 mrtvorojena) in 19 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: škriatinka 1. ošpice 1 in dušljivi kašelj 1 slučaj.
—lj Tlakovanje ulic Mestna občina bo letos   nadaljevala   s   tlakovaniem raz-
nih ulic in cest na podlagi občinskega načrta. Za tlakovanje Ravnikarieve ulice je določen kredit 40.000 Din.
—Ij Prenovitev Kongresnega trga. Univ. prof. dr. Piečnik je izdelal načrt za olepšavo in prenovitev Kongresnega trga. Trg se bo pred vsem tlakoval s kockami. Na zgornji del Trga pred nunsko cerkev se prenese spomenik sv. Trojice, ki sedaj stoji pred kavarno »Evropo« na Dunajski cesti, odnosno Gosposvetski cesti. Ureditev Kongresnega trga samega ni v nikakl zvezi z ureditvijo »Zvezde«, ki tvori projekt zase. Celotno tlakovanje Kongresnega trga s prenosom spomenika je proračunano na
764.000 Din.
—lj Magistralna   podpora »Pen-klubu«.
Mestni magistrat je dovolil »Pen-klirbu« slovenskih pisateljev in kulturnih delavcev podporo v znesku 5000 Din, da more dostojno zastopati slovensko kulturo pred zunanjim svetom.
—lj Obrtni in trgovski naraščaj. Mestni magistrat je v smislu dopisa ministrstva trgovine in industrije dovolil znesek 5000 Din kot podporo obrtnemu in trgovskemu naraščaju, ki bi hotel neadalievati svojo strokovno izobrazbo v inozemstvu.
—lj Lastniki psov se opozarjajo, da je v občinah Vrhnika, Horjul, Log in Brezovica odTejen pasji korrtumac.
—-lj Opozorilo. Mnogokrat se dogaja, da prihajajo stranke na mestni gradbeni urad po informacijo, kako stavbo bi lahko zidale na novo kupljeni parceli, pa se ugotovi, da je zazidava parcele sploh nemogoča, ker je premajhna. Ker so danes že toliko konsolidirane vse razmere, da se lahko striktno vztraja na zahtevah stavbnega reda, se zazidava premajhnih parcel sploh ne bo dovoljevala. Da se kupci parcel izognejo gmotnim žrtvam, se tem potom opozarjajo, naj od ponudnikov parcel zahtevajo vpogled v parcelačne pogoje ah naj se pa informirajo pred nakupom pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2.
—lj Mestni magistrat ljubljanski opozarja posestnike, kateri ponujajo občini v nakup parcele, naj prilagajo ponudbam po 2 situacijska načrta v katastiralnem merilu, ker se bodo vse vloge, katere ne bi imele priložene situacije, brezpogojno zavračale.
— Propagandna štafeta za Schwabov pokal. Včeraj dopoldne ob 11.30 se je vršila propagandna štafeta za krasni pokal, ki ga je lani daroval ljubljanski trgovec g. Schwab. Start in oilj je bil prt palači Trboveljske družbe, proga sama pa ie vodila po Aleksandrovi in Dunajski cesti ter Gajevi in Gledališki ulici. Kakor lani, tako sta se tudi letos pojavili na startu dve moštvi A. S. K. Primorja. Zanimivemu tekmovanju je prisostvovalo veliko gledalcev, škoda le, da tudi ostali naši klubi, tako Ilirija in Jadran, nista postavila svojih moštev. Zmagala je prva štafeta Primorja, ki pa je dosegla slab čas.
—lj Dunajske bluze in otroške oblekce. Kristofič-Buear, Stari trg. Cene nizke. 68-L
—lj Orkestralno društvo »Glasbene Matice« ima v torek dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer v Glasbeni Matici generalno vajo za koncertni nastop dne 9. t. m. Udeležitev obvezna za vse člane. Odbor.
—lj Najboljše, najcenejše čevlje kupite pri A. G orle. Stari trg 15. 67-L —lj »Bresrčnost.« Poročili smo v sobotni številki »Slov. Naroda« pod tem naslovom, da prevoznik J. Z. na Glincah trpinči svoja živinčeta in da mu je en konj lakote poginil. Dotična vest, ki smo jo posneli iz policijske ovadbe, je zlobna mistifikaciia. Ker gospodu Z. načemo delati krivice, jo preklicujemo in mu s tem dajemo polno zadoščena e.
—lj Koncert narodno železničarskega glasbenega društva »Sloge« se vrši danes v pondeljek zvečer ob 20. uri v veliki d v > rani hotela »Union« z izbranim sporedom. Člane, železničarje in nakdonjeno občinstvo vljudno vabimo na udeležbo.
—lj Jugoslovensko-češkoslovaška Liga v Ljubljani ima danes v pondeljek 2. t. m. svoj letni občni zbor ob pol 21. v restavraciji »Zvezda«. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev, poročilo o učnah tečajih češkega jezika, volitev predsednika, 2 podpredsednikov, odbora in slučajnosti. Člane in prijatelje češkoslovaš%o-JU2oslovenske vzajemnosti pozivamo, da se v čim največjem številu udeleže tega občnega zbora.
Hemeroidi!
90 00 ozdravi ;enj s?mo   Av tr ji Oriol n-mero dM-v'm t^d. Z. cge: ISIS d. d. Zagreb. Beo
tr d L uui an.1.
oRlOL
—lj Drobiž policijske kronike. Kljub prvemu v mesecu in delavskemu prazniku je po noči vladal v mestu mir. Večjih ekscesov ni bilo, razun onega v Rožni ulici, o katerem poročamo na drugem mestu. Aretiranih je bilo 5 oseb, ena radi pijanosti, 3 mlade ženske radi vlačuganja in tajne prostitucije in ena radi beračenja. Prijavljene so štiri osebe radi kalenia nočnega miru in 6 voznikov radi prestopka cestno policijskega reda. Drugih razburljivih dogodkov v Ljubljani včerai ni bi'Io. Celo tatovi in vlomilci so miTovali.
—lj Berači. Včeraj se je pojavilo v Ljubljani izredno veliko beračev. Postavili so se na potih na Rožnik kar v dolgo vrsto ter mimoidoče prosfcli milodarov. Drugi berača so se razkropili po gostilnah. Pravijo, da so imeli izreden dan. Neki berač je pri-beračil okoli 500 Din. Takega »zaslužka« menda niti minister nima.
u— Vstopnice za javno telovadbo srednje olske in meščansko - šolske mladine v Ljubljani dne 8. maja e dobijo v pred-prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Vstopnina za sedeže v prvi vrsti je 15 v drugi vrsti 10 in stoiišča po 5 Din. — Nastop dijakov in dijakinj ljubljanskih šol bo velika telovadna prireditev, pri kateri bo nastopilo okoli 3000 mladine, število kakršno pri sorodnih dijaških prireditvah doslej še ni bilo doseženo. Tudi med občinstvom je veliko zanimanje za javno telovadbo. Začetek popoldne ob treh.
Bilanca podrobnega Kulturnega dela
Občni zbor Gospodarskega naprednega društva SDS za šentjakobski okraj. — Zanimivo poročilo knjižničarja. — Šentjakobska knjižnica je lani izposodila 162.503 knjige. — Kriza šentjakobskega odra. — Oblasti ne podpirajo naših knjižnic.
V prostorih g. Frana Kavčiča na Privo-zu je bil v soboto redni, zelo dobro obiskan občni zbor Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Podal je karakteristično sliko podrobnega kulturnega delovanja te marljive kulturne in politične organizacije v Sloveniji. Občni zbor je otvo-ril odnosno vodil društveni predsednik g. Anton Likozar, ki je pozdravil navzočega oblastnega poslanca g. Zebala in zastopnika oblastnega odbora SDS direktorja g. Juga ter se s toplimi besedami spominjal umrlih društvenih članov. Sledila ©o poročila društvenih funkcijonarjev.
G. Vinko Janežič je podal tajniško poročilo in poročilo političnega odseka. Nagla-šal je, da ima društvo velike neprilike glede lokalov, v katerih bi lahko poedini odseki nemoteno poslovali. Društvo je ponovno razpravljalo o ponudbi društva >Mladin-ska skrb* glede odkupa stavbe, kjer je sedaj šentjakobski gledališki oder. Pri tem je moralo biti društvo zelo previdno, ker ima bridke izkušnje z lokali. Društvo je opetovano interveniralo v prid brezposelnim ia siromašnim članom, da jim preskrbi skromen zaslužek. Deloma je doseglo svoj cilj, pogosto pa intervencije žal niso imele uspeha. Akcijo vladnega komisarja na magistratu za SOmilijonsko posojilo v svrho omiljenja stanovanjske bede je društvo podprlo na ta način, da je podpisalo 5000 Din posojila, a tudi društveni člani so ga sami podpisali. Društvo je skušalo gojili med člani družabnost z različnimi prireditvami. Tajnik je dalje konstatiral, da v politično borbo z redkimi izjemami naše ženstvo ne pobega, da'i bi se ženske tudi na tem polju lahko uspešno uveljavljale. Za občinske volitve je društvo imelo že vse pripravljeno, a volitve so bile odgođene in sedaj bomo morda še dolgo čakali na mestni občinski svet, ker so klerikalci v oblastni skupščini odklonili predlog naprednih poslancev, naj veliki župan razpiše volitve. Ne glede na odlašanje pa moramo biti na volitve vedno pripravljeni.
Politični odsek je nato poročal kratko o delovanju društva za Časa raznih volitev. Konstatira, da je bil ves trud ustvariti pri oblastnih volitvah enotno napredno fronto zaman in sicer radi ambicioznosti poedincev, ki se vedno nazivajo naprednjake, na delu jih pa vidimo v objemu z Nemci in klerikalci. Politično delo so nekoliko olajšali narodni socijalisti, ki so se pri zadnjih oblastnih volitvah združili a SDS. Društvo je na skromen način proslavilo 151etnico šentjakobske knjižnice.
Knjižničar Matija Rode je za tem podal zanimivo poročilo o delovanju šentjakobske knjižnice, te naše največje in najvažnejše kulturne institucije. Med ostalim je knjižničar omenjal, da je lansko leto šent;?-kobska knjižnica izposodila 45.316 strankam 176.745 knjig, leta 1925. pa 40.666 strankam 162.503 knjige. Prirastek znaša torej 46130 strank in 14.242 knjig. Ker ee prav mnogo knjig pri enkratni izposoditvi bere dvakrat ali celo večkrat, lahko z mirno vestjo trdimo, da se je preteklo leto iz šentjakobske
knjižnice pročitalo nad četrt milijona knjig. Od obstoja knjižnice, t. j. od leta 1911 pa do konca lanskega leta, je knjižnica izposodila nad 1.250.000 knjie, ki jih je čitalo blizu 2 milijona ljudi. Knjižnica obsega danes z re-
zervami vred okoli 33.000 knjig v devetih jezikih. Lani se je rpisalo 9S3 novih čitate-Ijev. Vseh vpisanih čituteljev je nad 10.000, Te Številke jasno dokazujejo velik kulturni pomen naše največje knjižnice, ki je s svojim plodonosnim delovanjem med n:v-širšimi sloji mnogo pripomogla, da se je zanimanje za lepo knjigo med nami tako jx>-večalo. Zato je Šentjakobska knjižnica ne le ponos šentjakobskega društva, ampak tudi ponos SDS, ponos Slovenije. Dan za dnem 6e muoii Število knjižničnih obiskovalcev iz vseh krogov prebivalstva, ne le iz Ljubljane,  marveč   iz  cele  ljubljanske oblu=?i
Napravo knjižnice se ogledujejo celo ino-zemci, kakor Cehi, Nemci, Francozi in Italijani, in se izražajo o nji zelo pohvalno.
Komur je kaj ležeča na izobrazbi prebivalstva, bi pričakoval, da bodo obla-1 i | pirale tako zvano kulturno ustanovo, kot jo javna ljudska knjižnica. Pričakoval bi Ittfl bolj, ker ve*, da na prebivaNivo, pri k :t -rem 9e še danes vidijo in čutijo vse zle i sledice svetovne vojne, izredno blagodejno vpliva čitanje dobre knjige. Toda moti ie, kdor tako misli. Na5e oblasti nimajo čuta in smisla za visoki kulturni jiomen ljudskih knjižnic in dovim se drugam mečejo rtotfoo-Čaki in milijoni, ni za izobrazbo ljudstva nobene pare. Vse prošnje glede subvencije s , zaman! Gospodi je javna knjižnica menda nepotrebna novotarija, brez katere s»e po ntrnovem mnenju lahko izhaja. Tej gospodi ni znano, kako podpirajo javne ljudsko knjižnice v Nemčiji, Franciji, Angliji in Ameriki. In kaj je posledica? Da se knjige ne morejo izposojati po nižji pristojbini kot daj. Knjižnica mora pti vsaki knjigi rii:"-rozno izkalkulirati izpo>ojnino, da ne bo imela izgube. šentjakob-Jca knjižnica izda v jeseni nov kompleten imenik tvojih knji^, ki bo obsegal okoli 500 tiskanih strani. Tiskarski stroški za ta imenik so proračuni.m na 80.000 Din. Imenik bo zrcalo naše kulturne moči. Iz njega bodo razvi<lni vsi literarni zakladi, ki so nakopičeni v naši knjižnici.
Koncem svojega zanimivega ]>oročila je knjižničar izrekel toplo zahvalo fgMM knjižničnemu osobiu, ki je z največjo požrtvovalnostjo vsak dan poslovalo v knjižnhi.
Občni zbor je odobril tudi poročilo načelnika dramatičnega odseka g. Rudolfa Pin-terja, ki je kratko kon«tatiral, da šentjakoh-ski oder preživlja notranjo krizo, dalje poročilo načelnika pevskega odseka g. .M a U-a Dachsa, veseličnega odseka g. Matije Kadeta, ženskega odseka gdč. Hvatalove in blaga/nika g. Ludovika Stiha.
Nato je bil izvoljen nov društveni odbor, in sicer: predsednik Anton Likozar, I. podpredsednik Peter šterk, II. podpffo4to4-nik Fran Planinšek, odborniki: RudolI Bin-ter, Maks Dachs, Ivan Gjud, Tit Grčar. Vilko JanežiC-, Matko Kante. Viktor Maikič, rlira Puceva, Matija Rode, Jakob škraba, l.u-dovik Štih, Fran štrukelj in Janko Vivoda, namestniki: Feliks Franzl, Ante Gnido\t , Matija Pogačnik, Jože 1'mek, Franc Starič, Fran štrukelj, Albert štrukelj, Anton Bučar, Fran  Verbič, Joie Zupančič, revizorji:
Fran Kavčič, dr. Janko slebinger. Fran M> mrou (namestnik) Izvoljeni so bili nato Io funkcijonarji političnega, dramatičnoga, veseličnega in ženskega odseka, na kar je bil občni zbor zaključen.
Iz Celja
—c Prvi maj v Celju je lepo mirno potekel. Delavske organizacije so ga proslavile z zborovanji. Socijalisti so priredili na predvečer akademijo v Narodnem domu, drugi dan pa zborovanje in veselico pri >Zelenem travniku*. Železnicar^ka godba je priredila budnico. Narodna strokovna zveza je imela popoldne zborovanje v Narodnem domu. Socijalisti so imeli zelo obširen program proslave, oblast pa ga je — iz ne vemo kakih vzrokov — močno skrčila. S tem, da se krati delavstvu svobodna proslava njihovega praznika, se menda doseže ravno nasprotno. Čemu vznemirjati duhove? To je posebno v Sloveniji popolnoma odveč. — Prijatelji narave so pohiteli na planinsko veselico k Celjski koči, kjer se je zbralo mnogo planincev. — Popoldne je bilo tudi malo dežja z grmenjem in bliskom.
—c Razpis tobačne trafike. Tobačna trafika v Tevčah, občina Marija Gradec, je zopet prosta. Vojni invalidi in vdove, ki bi se za trafiko zanimali, dobe potrebna pojasnila v pisarni vojnih invalidov   v Celju.
Iz Maribora
—m Prvomajska proslava je potekla v
Mariboru popolnoma mirno in v najlepšem redu. Policija se je sicer za vsak slučaj dobro pripravila, da prepreči morebitne izgrede, vendar pa se mir nikjer ni kalil. £e v zgodnjih jutranjih urah so prihajale delavske organizacije iz bližnje okolice v mesto, kjer se je vršila budnica. Dopoldne so se vršila razna manifestacijska zborovanja. Narodno-strokovna zveza je imela zelo lep shod v Narodnem domu, kjer sta govorila poslanec dr. Pivko in V. Brandtner. Socijalni demokratje so se zbirali pred Delavskim domom. Ker pa je bil pohod po mestu prepovedan, so posamezna društva korporativno odšla v Gambrinovo dvorano, kjer se je nato vršil shod. Poedini govorniki so ostro obsodili postopanje vlade, ki se je ustrašila '
celo prvomajskih povork. Krščanski socij lici so imeli dopoldne maik> v frančiškanski cerkvi. Za popoldne so bili projektirani ra/.-ni izleti in veselice v okolici, ki pa jih je pokvarilo vreme. Proti poldnevu se je namreč vlila ploha z debelo točo. Tudi popoldne so 6e kar vrstili nalivi, proti večeru pa se je nebo zopet zjasnilo. V splošnem se je tudi pri tej priliki poznala gospod; i-ska kriza. Pijančevanja, ki je bilo včje-ih pri taki priliki običajno, se je letos opazilo zelo malo.
—m Lsposobljenostni izpiti v pomladanskem terminu so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Mariboru od 20. do 30. aprila t. 1. Izpit so položili: mirit, Josipina, Belo-glavec Maks, Belovič Vilma, Bitem- Vla-I.j, Brelih Oton, Brenčič Mira, Cvetko l\an, Crnko Viktorija, Dolenc Milka (z odlik), Domnik Drago (z odliko), Duma Ludvik, E>WOrsky Olga, Grobin Pavla, Horvat Ivan, Jenko Alojzij, Karničnik Jožica, Kavčič Marica, Kodrič Vladimir, Korosak Drago, Kos Berta, Kos Marica, Kotnik Drago, Krajne Draga (z odliko), Lang llilda, Lorpr <^Iga, Mikolič Martina, Moder Janko, Petrač Franc. Povh Maksa, Ribarič Elza, Roškar Draua. Se-dovnik Marija, Stajnko Viktor, Stetamio? i Andrej, Stergar Anica (z odliko), Sinigoj Asta, štokelj Karol, Theuerschuh Ivan, To-mažič Božidar, Tomažič Josip (z odliko), Trepečnik Milka, Viher Miroslav, Vuk Karla. Reprobirani so bili 3, na izpit ni pri-ei 1.
— Redukcije pri Narodnem gledaliMu. Z ozirom na znatno znižanje državne in občinske subvencije je zašlo mariborsko gl« -dalibče v tako krizo, da se bodo morale vršiti za prihodnjo sezono znatno redukcije. Kakor se doznava, se bo ("pera i>opolnotna opustila in je bilo že te dni 8 igrali > m odnosno igralkam odpovedau augažnia. Za-siguran je le še nadaljni obstoj drame, d »-čim je intendant ostalemu doslej fie neodp.'-vedanemu osobju priporočil, naj si zasipura drugod primerno mesto. A tudi onim močem, ki ostanejo še nadalje pri mariborske■ gledališču, se bodo morale plače znatno reducirati.
—m Avtopromet v mestu. Dne 1. iiiaia bi se bil moral v smislu pogodbe med mes». no občino in tvrdko Linninger otvoriti v mestnem področju avtopromet. Za enkrat >!a projektirani dve liniji in sicer Melje — glavni kolodvor — pokopališče na Po-brežju in glavni kolodvor — kadetnica. Iz neznanih vzrokov pa se je otvoritev zavlekla. Avtopromet v mestu bo oskrboval a v lastni režiji tvrdka Linninger, mestna občina pa dobi 5 odstotkov brutoinkasa.
«ITO» zobna pasta najboljša.
Darnimo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
To in ono
Umor ali samomor "
Pariška policija se peča te dni z za* fconetno smrtjo 201etne Alme Ebove, čije truplo so potegnili iz vode pred mostom pri Bobignv v kanalu Ourcq. Dva mehanika sta opazila v vodi za* voj in ko sta ga potegnila na suho, sta prestrašena opazila telo mladenke, ki je imela zadrgnjen vrat. Na truplo je bilo privezano kamenje. LY torek je policija ugotovila identiteto neznane žrtve. Priglasila se je uradnica Ha* nouet, ki Je spoznala v mladenki svojo prijateljico, stanujočo pri stricu, zapo* slenem v isti tovarni. Stric in teta ne* srečne mladenke sta pripovedovala, da je bila Aime zelo solidna, da ni nikoli hodila sama in da je redno zahajala v cerkev k službi božji in pridigi. Usod* nega dne jc bila zelo potrta. Na no* beno vprašanje ni hotela odgovoriti. Pred odhodom z doma je vzela 800 frankov. Sorodniki domnevajo, da jc Aimc izvršila samomor.
Policija je prepričana, da gre za umor. Komisar je ugotovil, da mladen* ka ni znala plavati. Tudi če bi se ho« tela utopiti, bi ji ne bilo treba zadrg* niti si vratu in privezati kamenja na telo. Nesrcčnica je bila zadavljena z vrvico, na kateri je imela privezano denarnico. Zanimivo je tudi da 800 frankov, o katerih govori njen stric, niso našli pri nji. Vse kaže, da je vzela denar s seboj po nasvetu neznanega morilca, ki jo jc zadavil in vrgel truplo y kanal.
Muslimanski pogreb v Varšavi
4V. Varšavi je umrla tragične smrti pustolovka Leili Hanum rodom iz Gru* zije, kjer imajo njeni roditelji krasno veleposestvo. \S petek se jc vršil v [Varšavi pogreb po muslimanskih obrc* dih. Po varšavskih ulicah se je pomi= kal nenavaden mrtvaški sprevod, ki je privabil mnogo radovednega občinstva. Pogreb se je vršil v dopoldanskih urah, ko je bila večina prebivalcev za* poslena, vendar je pa imela nesrečna kavkaska kneginja v poljski prestolici res knežji pogreb.
Pred krsto jc stopal novi muslimanski mulla Asfandija v dolgem sivem plašču s fesom in belim ovojem na dlavi kot znakom muslimanskega du* hovnika. V roki je držal nekak pasto* ral, na katerem je bila zemeljska obla s polmesecem na vrhu. Zemske ostan? ke gruzinske kneginje so vozili na ori* 'ginalncm muslimanskem vozu. Turški obred določa, da mora biti vsak mu* sliman pokopan samo v platnu. Zato so truplo na pokopališču vzeli iz krste in položili pred grob. Ko je opravil mulla pogrebne obrede, so zavili tru* plo v pet platnenih košulj. Pokopališče je bilo polno muslimanskih vernikov, med katerimi so prevladovale ženske. Zanimivo je, da mlajših žensk pri po* £rebu sploh ni bilo. Po muslimanskih obredih se namreč pogrebov ženske iz« pod 40. leta se smejo udeležiti.
Po končanih obredih so spustili tru* plo v grob in jc pokrili z desko. Nato so grob zasuli in postavili nanj pol* mesce z deščico, na kateri je poljski napis: «Lejla Hanum, kneginja Tar* ko\vska.» Nata so vsi verniki poklek= nili in molili za pokojnico. S tem je
bila izkazana zadnja čast potomkinji kavkaske plemiške rodbine.
Mednarodna organizacija banditov
Pariška policija je bila te dni obveščena, da se nahaja nekje v bližini Pa*» riza tajno skladišče orožja. Policija je začela takoj iskati orožje in naletela pri tem na sledove mednarodne orga* nizacije banditov, obstoječe večinoma iz Italijanov in Spancev. Banditi so snovali atentate na razne evropske dr* žavnike in diplomate. Dokazano je, da so že od 1. 1925. izpopolnjevali svoj fond z denarjem, ki so ga nakradli v Parizu in okolici. Člani organizacije so izvršili v enem letu 160 drznih vlomov v banke in veletrgovine.
Pariška policija je zaplenila več anarhističnih publikacij, ki so jih ure* j cvali Italijani in Španci. Z nakradenim denarjem so kupovali tudi orožje. Pa* riška policija je naprosila italijansko in špansko vlado, naj oblasti obeh dr* žav zasledujejo one bandite, ki so pra* vočasno odnesli pete iz Francije. IV organizaciji je bilo okrog 600 Spancev in 1000 Italijanov. 500 najzanesljivej* ših članov je tvorilo posebno organiza* cijo pod vodstvom spretnega pogla* var ja, ki je pripravljal politične aten* tate. Organizacija je imela baje stike s komunisti. Pariška policija drži vse podrobnosti o tem anarhističnem po* kretu v strogi tajnost!.
Škandal v londonski verski
občim
V torek zvečer je prišlo v Qucens* Ilallu v Londonu do velikega škandala, naperjenega proti primasu anglikanske eerkve, canterburskemu knezoškofu ra* di novega molitvenika. Knezoškof je hotel proslaviti 128. letnico prvega zbo* rovanja te verske občine. Po končani molitvi je hotel nagovoriti zbrane ver* nike. Naenkrat se je pa začul z galerije glas nekega moškega, ki je zaklical: Gospod, prodno začnete govoriti, mi dovolite predlagati vernikom resoluci* jo, ki poziva kraljevo vlado, da odklo* ni papežev molitvenik.
Knezoškof je opozoril dotičnega vernika, da v cerkvi medklici niso do* voljeni, toda mož se ni dal ugnati. Na* to je knezoškof pozval vernike, naj vržejo razgrajača iz dvorane. Takoj se je oglasil z galerije drugi vernik, ki je na ves glas zaklical, da je za tako re* solucijo. Tretji vernik je zakričal, da pomeni novi molitvenik sramoto za protestantovsko cerkev in vso refor* macijo. Moškim so se pridružile žen* ske in v dvorani je nastala splošna zmešnjava. Knezoškof je moral umolk* niti in poklicati na pomoč policijo. Ko so ogorčenega vernika aretirali in vlekli iz dvorane, se je obrnil in za* kričal knezoškofu: • Poberite svoj de* nar in odpotujte v Rim!» Ženske so vprizorilc na zborovanju ogorčene dc* monstracije proti knczoškoiu. tako da je morala policija ponovno interveni* rati.
Ta škandal na zborovanju aiv^li* Vanske cerkve priča, da katoliška smer, ki se skuša v zadnjem času uveljaviti,
se dolgo ne bo mogla računati z uspe* hom.
Ker ni veroval v satana...
Pred nekim sodiščem na Poljskem se je vršil te dni originalen proces. Zagovarjaj se je neki svečenik, ki je baje razširjal nauk, s katerim je popolnoma negiral eksistenco satana.
No, poljska sodišča ne poznajo šale. Svečenik je bil obsojen na 20 dni zapora odnosno na 1200 zlo tov globe. V razlogih obsodbe je sodišče navedlo: »Zanikal je obstoj satana in s tem vodil ljudstvo v zmoto...«
Neki poljski dnevnik je k temu hudomušno pripomnil: ->Tb je vsekakor kažnjivo. Zagovorniki Radića se lahko vesele. Več pa ne smemo povedati, kajti razsodbe se na Poljskem ne smejo komentirati.«
Tako torej poljski list. Iz tega sledi, da reakcija na Poljskem triumfira in da se Poljaki kljub vsem frazam o demokraciji še niso otresli duševnih spon.
Sovjetski poslaniki v Rimu
Dosedanji trije sovjetski veleposlaniki v Rimu, v edini prestolici antante. kjer je že od 1. 1923. sovjetsko poslaništvo, so zanrmivi tipi. Njihov nastop, njihov socijalni in politični položaj zanima vso italijansko javnost. Rimsko prebivalstvo je z napetostjo pričakovalo prvega sovjetskega poslanika Jordanskega, bivšega revolucionarnega novinarja. Rimski diplomati in rimski novinarji so ga imenovali trgovski veleposlanik. Stanoval je na Corso d' Italia v novem, elegantnem rimskem okraju v razkošni vili, ki je kmalu postala sedež nekake rimsko - italijanske trgovske zbornice. Vzbujala je pozornost mimoidočih, ker so jo neprestano stražili številni civilni redarji.
Jordanski je samo enkrat sprejemal v svoji vili predstavnike italijanske javnosti in sicer na zelo originalen način. Povabil je umetnike in trgovce, zlasti pa novinarje, ki so prišli v najrazličnejših oblekah. Človek bi mislil, da je v Rusiji v kaki pravoslavni cerkvi. Razkošni pozlačeni fotelji so bili pokriti s platnenimi prtiči, v predsobi, na hodnikih in v salonu so viseli namesto slik trgovski plakati, razne objave o socijalnih in zdravstvenih razmerah v sovjetski Rusiji in druge slične propagandistične publikacije. Posebno pozornost je vzbujala cela vrsta slik. ki so predstavljale kmetsko dekle pred odločitvijo, ali naj se poroči z demokratom ali z boljševikom. Mnogi plakati so napravili vtis, kakor da hočejo sovjeti uvesti v Rimu novo vrsto zbirk — modernih reklamnih plakatov. Gostje so stali ali sedeli v manjših krožkih in govorili tiho. Seveda so šli mnogi na recepcijo, da bi se informirali o razmerah v sovjetski Rusiji. Toda to se jim ni posrečilo. Pač pa jim je Jordanski mnogo pripovedoval o moderni ruski literaturi in bogatem knjižnem trgu, na katerem se dobe po njegovem mnenju najboljša dela novejšega Časa.
Naslednik Jordanskega, bivši novinar in gledališki kritik Kergencev, je dobil ime »ruski kulturni veleposlanik«. S politiko se baje ni rad pečal, vsaj na številnih recepcijah ni govoril o nji. Njemu se je posrečilo izposlovati od italijanske vlade dovoljenje, da se je sovjetsko poslaništvo preselilo v krasno palačo bivšega carskega veleposlanika
na Via Gaeta, kjer je stanoval po ruski revoluciji bivši carski konzul Zabelov, ki je nudil zavetišče mnogim ruskim emigrantom. V razkošnih dvoranah te palače so pa ostali potem, ko jo je zasedel sovjetski poslanik, nedotaknjeni samo krasno poslikani stropi, stare perzijske preproge in divna veranda, na kateri je prirejalo rusko plemstvo svoj čas plese. Pohištvo in druge okraske so preuredili po sovjetskem okusu. Pri vhodu v palačo pozdravi gosta 3 metre visok kip sovjetskega trgovskega komisarja Vorovskega. ki je bil ubit v Ženevi. V veliki dvorani visi sredi stene ogromen Leninov portret. Lenin je naslikan z rokami v žepih, polnih novin. in s čepico, ki je potisnjena nizko na očL Na porcelanastih krožnikih so naslikani mužiki in delavci v ruskih krojih, tovarne in stroji, med njimi pa razni revolucionarni napisi.
Uslužbenci poslaništva morajo vsakemu gosta dvakrat zapisati. H Kergcn-cevu so prihajali diplomati, poslaniki, literati, pa tudi gostje s socialističnimi kravatami, v kolikor so jih smeli nositi. Kergencev jih je sprejemal v fraku in jim pripovedoval mnogo o svojem revolucionarnem delovanju. V rusko gledališko umetnost je uvedel stare klasike, toda tragične konce je prikrojil po svoje. Hamlet se oženi pri njem z Ofe-lijo in vsi tragični junaki se v zadnjem dejanju pobotajo. 11 Kergencevu sta zahajala med drugimi tudi kritik in eseist bizantinskega sloga Večeslav Ivanov in znani režiser Mayerhold. Kergencev je pripovedoval gostom, kako napreduje v Rusiji socialno življenje in šolstvo, kako narašča število knjižnic, novih univerz itd.
Tretji sovjetski poslanik Kamenjev je dobil priimek »politični poslanik«. Recepcij še ne daje in sploh se ne ve. da-li jih bo dajal.
Če bi bila blondinka...
Kakor vse druge ženske, ima tudi Pola Negri svoje muhe. Poglejmo, kakšne so njene kaprice glede barvo las. Pola Negri pravi:
»Nikomur na svetu se ne dela toliko krivice, kakor blondinkam. Smatrajo jih za brezbrižne, ne posebno duhovite. To ni res. Res je, da so enostavne in skromne in baš zato zaslužijo, da jih moški ljubijo. Kadar moški zagleda blondinko, si misli »bledica« in se obrne, ne da bi jo natančneje opazoval. Ce bi bila jaz blondinka, bi storila vse, da izbijem moškim te grde predsodke o blondinkah iz glave. Prepričana sem. da imajo blondinke mnogo prednosti pred drugimi, pa tudi velike nepristnosti. Z večjo skrbjo morajo negovati laje Plavio, da blondinke kmalu odeveto. Ce bi bila blondinka, bi storila %se. da ohranim do starosti mladostno svežost. ker je to največji ženin zaklad.
Pravijo tudi, da blondinke rade postanejo okrogle. Tudi to je neumesten predsodek o ženski lepoti. Ne vem. zakaj blondinke ne pobarvajo trepalnic in obrvi s temno barvo. To bi dalo obrazu učinkovitejši izraz.
Blondinke so rojene za mrzle, severne kraje. Južno podnebje škodi njihovemu tenu in lasem. Ce bi bila blondinka, bi si ne ostrigla las. ker bubifrizura blondinkam ne pristoja. Današnja moda v splošnem blondinkam ni naklonjena. Tudi v oblačenju bi morale po mojem izbrati le rdeče in pomarančaste barve.
Ljubim blondinke Ce so sploh na svetu nerazumljive ženske, so to blondinke. Ni res. da so bledice. Imajo vse zanimive lastnosti brinetk. Će bi I jaz blondinka, bi bila tudi po zna. drugačna. To sem spoznala, ko sem s nekem fihnu nadela lasuljo. Popolnoma sem se spremenila. Danes so \ se ženske zvezde pri iilmu brinetke. Blondinka bi imela že zato uspeh v iilmu. kei tam, kakor povsod velja, da se naspro'-ja privlačujejo.
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio*tinktuio. morejo se citati tudi ponoči. — En primer.
lNOGAVICE KLJUČ
Izpred sodišča
JEZDEC 1-KANCEL.T.
V Grosupljem se jo Francelj niarca uit-ca zabaval v krčmi.   Možakar, ki jo lioei prav priden kmetic,      ga jo ta dan m.V uasrkal.
Vrnil ee je domov, pa se mu je taadel na enkrat doma dolgčas, še fo v hlev po svojega konjička, ga ca jahal in pofrnal p
Frauceli  jl' jahal Miki Al   1«> va^i, 7. na jH^lje in se v velikan loku \rnil.
Ta je Loncem vaM  pogledal -lur.i kviJku;  njegov konjiček    Je    obetal ravno pred trgovino Uasijt X.
_ Hej, Mniirka, — ie zaklical kot — pridi Micika, trgovala bo\n, 4* bo;. \. la;  pol Stacune ti odkupim!
Micka jV ravno tehtala ina^. Obri ti je roko in Mopila na pnft
— Ha, ka, ha, ali s«i \cu<lai prišla? Ah res meniš, da bom kaj kupil? No, 110, .10 bo5 pa ti ekupila, pekočo boš skupil.-. Na, na! Ali je prijetno, kot ž<račkanje I K privo, kaj ne? Tako je vpil Francelj, cM J dal Maricko ■ raznimi nelepimi priimki in jo z vrvjo, Li jo je imel v loki, tol\el pr brbtu, da so se ji ]>oznale inaropaste 1 i >«v
Franceljna jo MariČka naznanili. Km tič k sodniji ni prijahal na svojem konjičku temvoč je prišel lepo pc? in jc rtm Eaprafc stopil pred sodnika.
Zagovarjal se je ,da      ga ie mahi 1 1 več nabral, da je bil lako težak, da p še konjiček komaj ne>t 1.
Sodnik mu jo naložil 200 Din globe.
KDOR SKRBI ZA SVOJE ČEVLJ
cisti ^ Jndiarv
A  iz"™"^ Pasto
MED PSE JE Z A VOZIL, soler Nande ima smolo. Februarja peljal     svojo izvoljeuko na izlet. A\t> bil jo zadovoljno brnel hl fonl jc Bep*4 .! d kletu o svoji ljubezni, la ča>, ko jm i: dnii plavala po ljubezenskih sferah, j. »v-tuuiobil za vozil med p*e, ki so Uaoll h
t*entpetroin svojo pevsko vajo iu M po šali v lajanju. Nande jo zavozil med v te in kužek kai>ctana K. jo obležal v krvi.
Nande je hitel dalje, a kaj pomaci, ga je izdala Številka avtomobili. Plačal 50 Din iilobe.
Dr. Rihard Pintar
je otvoril svojo pisarno v Celju, v poslopju Jadransko-Podunav-
ske banke.
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
petelin ca kolesa in
znamke GRITZNER, Adler in PhSnijc. -  Najlepše opreme, <^> posamezni deli, pneumatika, igle
57 L
> 1
ji;,...
za vse sisteme — samo v
-Ljubljani
blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. —
Nainiije cene. — Tudi na mesečna odplačila.
Danes v ponedeljek!
Danes v ponedeljek!
BISCOT-GINETA
II. del in konec.
yeliki komično pustolovni film, posnet v Alžiru, Tunisu, Nizi, Marselju, Parizu itd. — Drugi del s svojimi izvrstnimi scenami daleč prekaša ko* losalno uspeli prvi del tega velezanimivega filma. — Slavni BISCOT v
svoji najboljši vlogi.
J£slcd ogromne 'dolžine filma se vrše dnevne predstave ob: 4., K 8., H 10.
Elitni Kino Matica. Tel. 2124.
Jutri!
BERAČEVA SKRIVNOST!
Jutri!
Štiricevni radio-aparat
elegantno izdelan — ugodno naprodaj. Naslov pove uprava crSlov. Naroda». 1074
Enodružinsko hišico
(2 sobi, kuhinja), dvorišče, ve* lik vrt, blizu železniške posta« je na Štajerskem — radi selit« ve takoj prodam. — Ponudbe pod «Stajersko/1079» na upra* vo «Slov. Naroda».
Konjskega gnoja
dva voza, dobrega, naprodaj.
— Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 1078
Oglejte si svilene klobuke in slamnike
od Din 100.— naprej v mod* nem salonu Stuchlv * Maschke Ljubljana,  Židovska  ulica 3.
1075
Kompletno opravo
dobro v'- Jono, za -pecerij* sko trgovino — kupim takoj.
— Ponudbe z navedbo cene pod <fcšpecerija/1081» na upra* vo «Slov. Naroda*.
Strojni ključavničar
močan in vcsfen, dober dela« vec, zmožen tudi nemškega jez a — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod <cTakoj/1080» na upravo olov. Na roda »
Malo sobico
prazno .1: opremljeno, 15 mi* nut od glavne poste — takoj oddani — Ponudbe tod «So» bica/1032» na upravo cSlovtn* ekega NaToda«*.
Ekonom
z večletno prakso, starejša moč, vajen vsakršnega dela, zmožen slovenskega in nemškega jezi* ka — išče službo pri večjem posestvu ali graščini. — Po* nudbe pod «Ekonom/103S» na upravo «Slov. Naroda*.
Trgovski pomočnik
izurjen v mešani trgovini, želi premeni t i sedanje mesto. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo cSlov. Naroda« pod cJuni/102S*.
Kolesa poniklja
in emajlira ter popravlja naj« ceneje — Nardin in drug. Po* Ijanska cesta 31. — Oglejte si zalogo koles in Šivalnih stro* jev. 1055
Razglednice
litografirane po fotografskim snimkama platina, smedje ili krom boje Din 420—1000 pa naviše, Bakrenaste bojo (veće količine) Din 360—1000. — Ate* lie KRIŠER. Stara Kanjiža, Bačka. 824
Sveže ribje olje
najboljše  znamke  se  dobi v
lekarni dr. G. Piccoli,
Ljubljana, Dunajska cesta Št. 6. Naročila se točno izvršujejo.
Najstarejša slovenska pleskar* ska in iičarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne <*Evropa*).
Se priporoča. — Izvršitev toč* na, cene zmerne.    78/T
Iščem družabnika
za staro, na najboljšem glasu nahajajočo se, sodno protoko* Hrano trgovino v Ljubljani. — Sodelovanje v trgovini pogoj.
Ista se nahaja na najpromet* nejšem kraju središča Ljublja* ne. Lep, svetel, zelo cenen lo* kal z več izložbami.
Vsled bolezni se ista tudi pod zelo ugodnimi pogoji pro* da. — Ponudbe pod «M. G. 1023» na upravo «S1. Naroda*.
Hakuloturnl papir
kg a Din 5>— prodala uprava „Slov Naroda1'
Prostovoljna javna dražbo.
dobro ohranjene sobne oprave, kuhinjske oprave in posode, več starinskih stvari ter ženske obleke
se bo vršila
dne 3. in 4. maja 1.1. ob 9. url dopoldne na Sv. Petra ceatl st. 38, pritličje demo.
Kupci se vabilo)
t
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom in prijateljem pretežno vest. Ja lie neizprosna smrt ugrabila iz naše srede našega ljubega sina, dobrc^i brata in strica
Josipa Ramšaka
elek tro revizorja
ki je nocoj ob 23.30 uri, spre videu a tolažili sv. vere mirno v Gospoda za večno zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vr$ v torek ob pol 6 uri popoldne iz biie žalosti. Dunajska cesta 41*4, na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. maja. 1927.
Josip in Marija, stariši. — Marica, Anči Bizjak, Albert in Špelca, brat in sestre —   Dušan, Jožek in Ladi, nečaki — Mimi Ambroz, zaročenka.
Urejajo: Josip Zupančič, m Za cNuodno tiskamo*: Fran Jezeršek. — Za insermtni dei Usta: Oton Christoi — Vsi v Ljubljani
3W