OFFICIAL ORGAN 08@BBA2BA " » ' v *v . 1 K rmkvrm tot -GLASILO K. 8.K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Str*«t. JOLIET. ILL. Tb« krvMt SloT«n>an W*«kly ia th* U«iS StaUaof Wednesday Sakscriptioa rat«: Permwkw* 7**rty...$t.20 Fm bm mmmkmn.......$2.00 F«»*ii» Covatri««..... $3 00 Telephone 1048 V--> Za il4M,uUt* NASLOV 1004 N. Chicago Street, oliet, 111. Telefoa; 1048 OF THE GRAND CARNIQLIA^ SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered a» Second-Claw MatUr December 9, 1920, at tl^e Port Office at Joliet. IllinoU, Under the Act of August 24, 1912 ACCEPTANCE TOR MAILING AT PTECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3;i917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 41. — No. 41. — MOBILIZACIJA V JUGOSLAVIJI. KRALJ ALEKSANDER ODKLANJA KRONO. ♦ Pariz, 9. oktobra.—(Poroča C. F. Bertelli, dopisnik chikaš-kega lista "Herald and Examiner). Vprašanje vojne med Italijo in Jugoslavijo je postalo v tukajšnjih krogih danes resno- Ker je Italija podala svojo izjavo/ da bo Albanijo obdržala pod svojim protekto-ratom (zaščito), je jugoslovanski ministrski predsednik Pa-šič odredil takojšnjo mobilizacijo nabor, letnikov 1918, 1919 in 1920 v svrho obrambe jugoslovanske meje pred vpadi Albancev. Višji diplomatični krogi so vsled nastopa Srbije zelo vznemirjeni, ker 8 tem smatrajo krizo na Balkanu bolj napeti kot pred 7 leti, ki je povzročila svetovno vojno. , Jugoslovanski poslanik se vrnil v Washington. Iz Washingtona, D.C se nam poroča, da je dne 3.t. m. Dr. Slavko Grujič, jugoslovanski poslanik po trimesečni odsotnosti v stari domovini zopet prevzel svoje uradne posle. Naslov označenega Poslaništva je: 1339 Connecticut Ave, Washington, D.C. JOLIET ILL. 12. OKTOBRA, (OCTOBER) 1921. i Leto VIL Vohune Vit 2) Zadnji teden se je vršilo ItaJUt ima že veliko štflvjjplposebno posvetovanje j>*i j^ed- vojaštva pripravljenega, ka tero misli poslati čez jadransko morje proti Albaniji. Po zatrdilu Srbov poveljujejo tudi albanskim četam italijanski častniki. Srbska vlada je danes poslala protestno noto Angliji in Franciji, ker Albanci nepresta-no~vdirajo v Srbijo. V tej noti grozi s proti vpadom če ne bodo sosedni Albanci odnehali. Ministrski predsednik Pašič se mudi sedaj v Parizu; semkaj je dospel včeraj v svrho posvetovanja s kraljem Aleksandrom, da se naj takoj poda v Belgrad in zasede prestol njegovega o-četa kralja Petra I., toda Aleksander je to ponudbo odločno odklonil, ker hoče raje mirno v Parizu živeti. Aleksander ni res bolan, ampak strastno .zaljubljen v neko Parižanko; dalje se boji, da bi ga nasprotniki v Begradu ne umorili. Poleg tega tudi misli, da se bo Jugoslavija v republiko pretvorila. Srbija je odločno naperjena proti Italiji, ker je pred 14 dnevi svet poslanikov poveril pro-tekcijo nad Albanijo. Na pritožbe Srbov se Albanci izgovarjajo, da so ta spor v prvi vrsti Srbi povzročili, ker so brez Povoda prekoračili do-^ ločeno jim mejo na treh krajih in požgali več albanskih' vasi. ' ; ' / / *< : V Paiizu kroži vest o bodočem sestanku vrhovnega sveta Zveze narodov, ki bo skušal ponovni balkanski spor brez vojno uravnati. ' ' Rim, 9. oktobra. — Iz Drača v Albaniji se semkaj poroča o velikih predpripravah Albancev za protinapad Jugoslovanov v bližini Skadra. Ob ondot-ni meji so zbrane tri jugoslovanske divizije; Vse važne. Postojanke na hribih straži njih mcčna artilerija in oddeleki strojnic. Za obrambo in v svrr.|:: no proti vpada je bilo pod o-ffzje poklicano vsi regularno 111 neregularno albansko vojašti Konferenca o brezposelnosti. Washington, D. C. 9. okt — Narodna konferenca o brezposelnosti bo na skupni seji jutri predložila svoj program za odpravo brezposelnosti sirom držav; V to svrho bodo razni pod-odseki predložili svoja poročila celokupnemu odboru v presoje vanje; konferenčne seje bodo trajale najmanj še 7 dni. Tajniški odsek te konference nazrtanja, da se je dosedaj v zadevi glede odprave brezposelnosti sledeče ukrenilo ter doseglo: 1) V 31 večjih mestih so župani ustanovili nujne odbore brezposelnim v pomoč. sedniku Hardingu, kojega se je vdeležil tajnik Hoover, člani konference in več zastopnikov velikih industrijskih podjetij. 3) Velike organizacije delodajalcev in trgovcev so obljubile iti županskim odborom na roke; obljubile so povečati o-bratovanje po tovarnah, da bo na ta način dobilo delo več nezaposlenih. 4) V nekaterih mestih se bo v doglednem času pričelo z gra-dbo in popravo cest, tako tudi z zidavo javnih poslopij, kjer bo zaslužka za števino delavcev. 5) V Washingtonu se je n? stanovilo glavni brezposelni u-rad, pod vodstvom polkovnika Woodsa, ki bo deloval sporazumno z drugimi državnimi posredovalnicami za službe. Odsek dalje priporoča znižanje plače in cen blaga; svetuje podaljšanje delavnega časa, uvedbo odprtih delavnic, raz-veljavo Adamsonovega zakona za osemurni delavnik in odpravo vladnega železniškega delavskega odbora. Pogon na Ku Klux Klanovce. Washington, D- C. 10. okt. — V kongresni zbornici je bila danes stavljena resolucija, da naj posebni odbor natanko prei&če kateri kongresniki in senatorji spadajo k tajni organizaciji K. K. Klanovcev? Ko so te dni kongresnika U-pshava iz Georgije javno v zbornici vprašali, če je on res član te organizacije, jim ni hotel dati nato pojasnila. Kongresni k Upshav bo sedaj pozvan pred posebno izpraševalno komisijo; ako tudi tam ne bo povedal re-snice, in če je res član Klariov-cev, bo za vedno izgnan iz ka-pitola; tako se bo zgodilo tudi z drugimi kongresniki in senatorji, ki so morda pripadniki Klanovcev. Zaeno se v zbornici na to deluje, da bi se postavnim potom prepovedalo nadal-jno poslovanje K. K. Klanovcev širom držav in preklicalo tozadevni charter izdan K. K. K. v državi Georgia. Dokazano je že iz številnih slučajev, da so K. K. K- skrajno nevarni ljudje za ameriško javnost in navadni sleparji. Glavni predsednik "nevidnega cesarstva" ali reda tft. Ku Klux Klan, polkovnik Wm. J. Simmons je bil za jutri semkaj v Washington pozvan, kjer se bo moral zagovarjati zaradi več nasilnih nastopov njegove organizacije. Ameriški pamiki prosti carine čez panamski prekop. Washington, D. C. 10. okt'.^~ Danes je bil v senatski zbornici sprejet zakonski načrt senator Borali-a, da naj 1)i bili vsi a-meriški obrežni parniki prosti carine, če plujejo čez panamski prekop- Za ta predlog je bilo oddanih 47 glasov, proti pa 37. Ta nova postava stopi v moč kakor hitro jo bo še kongresna zbornica odobrila. Sen. Bora-hov predlog bo velike važnosti ter koristi za ameriško trgovino na morju, ker ne bo domačim parnikom -več treba plačevati prevoznega davka čez panamski prekop. vo. K 2.12 za 1 cent. ' V ljubljanskem tedniku "Domoljub" čitamo, koliko so začetkom septembra t. 1. v tamo-šnjih bankah plačevali za en a-meriski dolar. Dne 5. sept. K 18000; dne 10. sept. K 203.00; dne 12, pept. pa celo K212.00 (dvesto - dvanajst jug. kron!) Tako visoke cene ni naš dolar v »Jugoslaviji še nikdar dosegel. Za 1 cent se je torej dobilo K 2.12; za 10 centov K 21.10; za $1 K 212.00; za $10 K 2120.00; za $100 K 21,210.00; za $1000 K212„000; za $4716 pa en milijon! kron. Kdor izmed naših ameriških Slovencev ima, vraivši se v staro domovino, dosti dolarjev.pod palcem,ta lahko nekaj časa udobno živi. Pri prihodu v Ljubljano lahko izpije v-kajci gostilni 8 in pol litrov vina za $1.00 na zdravje Amerike, kajti liter vina velja samo K 24.00, ali 11 naših centov. V Arkansasu našli dragoceni demant. Little Rock, Ark. 9. okt. — V bližini tukajšnjega mesta so v nekem rovu minuli teden našli surov demant izvanredne velikosti, ki tehta 20.25 kara-tov; Označeni dr§gi kamen se ceni na $10,000. — vrednosti. Sv. Stolica ne priznava ženitve odpadlih čeških duhovnikov. Rim, 9. oktobra. — Ko je sv. oče danes v avdijenci. sprejel 700 romarjev iz Cehoslovaške, so mu isti izročili spomenico glede ženitve od naše vere odpadlih duhovnikov, ozir. duhovščine nove češke narodne Cerkve. Sv. oče jim je na to odločno odgovoril, da sv. Stolica tega ne bo nikdar dovolila in priznala. K sklepu je ^>a- pež še omenil, da uPa, da se bodo ti oclpadniki zopet v naročje sv. Cerkve povrnili. Jugoslovanske krone zginejo s površja. Že v starokrajskih listih smo nedavno čitali naredbo belgraj-ske vlade, da se bo letos s 15. oktobrom kronsko valuto v prometu širom Jugoslavije u-stavilo, in d apridejo names-' to Krone v promet srbski Di-nari. Ta odredba se pred vsem ozira Pri denarnih poštnih nakaznicah. O tej premembi Jugoslovanske valute so bile te dni obveščene tudi vse amer. banke, ki pošiljajo denar v Jugoslavijo. Od 15. okt. dalje se ne sme v Jugoslavijo več Kron pošiljati, ampak samo Dinare; (en Dinar tv v kateri Jlh °P° no izpuščen na svobodo pod poroštvom $500.00 Oblasti so namreč dognale, da je Arbuckle na dan umora gdč. RaPpe vtihotapil v svoje stanovanje cel zaboj viške, katero so njegovi povabljeni gostje izpili. Obravnava zaradi umora se bo pričela pred tukajšnjim sodnikom Louderbackom dne 13. oktobra in bo trajala več dni. Število analfabetov v Južni Virginiji. Washington, D.C. — Leta 19-20 je živelo v .WefitVirginiji 69,413 analfabetov, to je oseb, ki ne znajo ne pisati, ne citati; to tvori 6.4 odstotkov izmed celokupnega števila prebivalstva označene države; leta 1910 je znašalo to število 8.3 odst. Prvi sneg v Minnesoti. St. Paul, Minn., 7. okt. —Letošnjo sezono se je danes tukaj pojavil prvi sneg, ki je naleta-val neprestano nad 2 uri. Venec iz Južne Afrike. Cape Town, 7. okt. Letos, dne 13. novebra, na dan tretje obletnice premirja bo tudi Juž_ na Afrika Počastila spomin neznanega vojaka, ki bo označeni dan slovesno pokopan na Arlington pokopališču v bližini mesta Washington. V ta men bo Južna Afrika po svojem zastopniku položila krasen, velikanski venec,sestavljen iz divjih rož raznih krajev Južne Afrike. Na ta zanimivi venec bodo ves čas med vožnjo Pazili,da se ne pokvari in da ne usahne. minja, da morajo ob nedeljah hoditi v cerkev, pa naj si bodo že tega, ali onega ve I'oizpovo- danja. Sleierni d jak jo r via' v posebni izjavi s pod p som potrdi, ti, da ••• l*«* ravn.i« po tozadevnem predpisu; dalje je pri tem tudi navedel ime duhovnika, cerkve ali sinagoge, kamor bo hodil k nedeljskim službam božjim. Vsled tega so visokošolci med sabo ustanovili razne verske družbe in klube, n. pr. Društvo Sv. Frančiška, Zvezo ka-tol. visokošolcev, Zvezo babtis- tovskihi dijakov; dalje zvezo kongrecionalistov, luterancev, metodistov, prezbiterijancev,u- nitarcey, in Židov. — Ta lepa navada je pač posnemanja v-redna! Vlada zasegla pivovarne.. Chicago. 11. okt." — VAled u-kaza glavnega prohibicijskega komisarja v Wasbingtonu so danes zvezni agentje zesegli veliko \1 Mutual*' pivovarno na 3324 žapadni 22. cesti kjer se je varilo in prodajalo opojno ; minulo soboto je pa slič-na usoda zadela Ruehlovo pivovarno. Nemški poslanik za Amerik®. Berlin, 10. oktobra. — V najkrajšem času bo nemška vlada izbrala in določila svojega poslanika za Washington. Za to važno mesto sta sedaj dolžena dva kandidata: dosedanji poslanik Solf v Tokio na Japonskem in pa sedanji Pol jedel-ski minister Dr. Andwer Hermes. Prvega priporoča nemški zunanji minister Rosen,Dr. Hermesa pa nemški kancler Wirth. V tukajšnjih višjih kro. gih se sodi, da bo skoro gotovo zavzel poslaniško mesto Dr. Hermes, ker je izboren in izkušen državnik ter diplomat. Dr. Hermes je okrog 50 let star in oženjen. Govori perfek-tno angleščino, francoščino in italijanščino. Pred leti je dalje časa živel v Južni Ameriki, pred vojno je bil Pa načelnik nemškega oddelka pri mednarodnem poljedelskem zavodu v Rimu; glede politike spada k stranki centristov. Umrljivost mesta Chicago. M Meseca septembra t. 1. je u-mrlo v Ohjicagu 2229 oseb, ali 743 poprečno na dan; meseca avgusta jih je unjrlo pa 2280. Odškodninska pogajanja Anglijo in Nemčijo. T? Berlin, io. okt. — Nemčija je pripravljena skleniti z Anglijo separatno Pogodbo glede plačevanja vojne odškodnine, kakor je to nedavno storila z Francijo po načinu, da ji bo izročila namesto gotovega denar blago, živino in surove izdelke. S Francijo se je Nemčija pogodila izročiti ji dol. maja 1922 za 7 bilijonov zlatih mark vrednosti svojih izdelkov in živine kar bo Francija rade volje na račun vojne odškodnine sprejela. Lloyd George pride morda na washingtonsko konferenco? London, 8. oktobra. — Angleški ministrski predsednik Lloyd George je vlado Združenih držav obvestil, da se ne bo mogel dnde 13. nov. udeležiti razoroževalne konference v Washington; to zatrdilo pa vendar še ni zadnje in mero-dajno. Ako mu bodo nujni vladni posli doma koncem tekočega meseca dopuščali, se bo me*, da te konference vseeno udeležil. Angleški konferenčni delegate bodo od tukaj Proti Washingtonu odpotovali že dne 19. t. nu 14 letni morilec. Madison, N. J. 8. okt. — Policija je včeraj aretirala štirinajstletnega dečka Frank Klu-xen-a, ker je v gozdu blizo farme svojega očeta zadavil in zaklal 12 letno sosedovo hčerko Janet Laurens. Neka sošolka umorjene deklice pripoveduje,da je videla,ko jo je oni deček s silo v gozd od-vedel in da je bil navedenec vedno skrajno hudoben napram svojim sošolcem. Uzoren prohib. agent. Trenton, N. J., 10. okt — Posebna zvezna porota je danes spoznala krivim prohibici-skega agenta Geo S. Ridnerja iz Montclair, ker je hotel od nekega gostilničarja izsiliti $4000.00 pod pretvezo, da ga ne bo naznanil vsled kršitve prohibicijske postave. urada dr. sv. Janeza Ev 65, Wilwaukee, Wis: — Dništvo sy. Janezri Evang. je imelo redno mesečno sejo d" ne 2 oktobra. Seja je bi Ta dobro obiskana. Razmotrivalo se je člen it; >čka 18: sedanjih Jedifotiiiih navil, kt se glasi: Vožrie i st roške1 d elegato V (inj) - iti drtev-« nice Se-plača* iž Jedliotine bla-gajhe, zakar naj šfe r&zpfnšie posebni nsfesment'!10c mesečno na vsakega člana in -članico za-I čensi s prvim januarjem leta 1922. DruštVo sv. Janeza Ev. šteje sedaj 156 članov(ic), torej vsaki član(ica) plača v 2 letih $2.40, kar znese v dveh letih %za vse člane(ice) $374.40. Na podlagi sedanjih Jednotinih pravil 81119 opravičeni samo enega delegata poslati na konvencijo. Torej, ako bi samo društvo'vplačalo delegata, kakor prejr bi nas stal delegat okoli $90i00. Vidimo torej razliko za $284.»40, kar IJode moralo društvo wč plačati po sedanjih Jednotinih pravilih. Društvo sv. Janeza Ev., je zaključilo 11a gori omenjeni seji, da čelo društvo protestira proti gori omenjeni točki Jednotinih pravil. Nova točka naj se črta, nadomesti naj se jo zopet s stafrV točko; katero društvo popolnoma odobrava. Poziv na vsa društva, katerega ,je priobčil sobrat Josip Pa-niatr, tajnik dr. št. 3. K. S. K. Jednpte' v Glasilu, dne 24. avgusta naše. društvo sv- Janeza Evangelista v celoti odobrava. ' George Ritonia, predsed. Louis yelkov^h, Tajnik, Joe " Wiiitjishman,1 za stop. * (Društveni pfe^K.)^" Iz urada dr. Sv. Družine št. 5 La Salle, lil. se naznanja vsem članom in članicam, da se je dosedanji večletni tajnik sobr. John Prazen Preselil iz La Salle in da sem bil na seji dne .2.ckfc jaz soglasno izvoljen z:i bodočega tajnika; zapomnit?, si torej moj, doli oanačeni jmulov. rijudno torej prosim vse člane (u •■} da bolj rcmo plačujeta 1110*03«:» asesmo*t: kei drušf^ o ima vedno d»»r»i bjl-n i ko v. Kakor raz/i'l-10 iz ki:\-Ujt p »tuj' našč drus-vo za ne ka te v i i^rne, član 111-mest» b.-Inikoai, ker morajo vsled tega sledu jj čakati na svojo podpora; to, ni nikakor X>mvilno..TTorej prosim vse. člane in, članice: imejte usmiljenje do KblnU^v;. sag je vsak zato pri, društvu,, zavarovan, da, bi d( ImJ v slu(-a,ju bolezni,, ali* nesreče Podporo. .Jaz se ne bom torej cgiral na nobenega, n&jsi, bo ze Peter, ali Pavel; ampak ravnal so bodem' natanko po d ruš t v. in Jednotinih pravilih. Vem da so slabi časi,'in cla je težktf fHačevat«; vendar k^r ne iiTiore rudno 'ase srn. plačati, naj se zglasi' ria sejiv ali pa pri merft' Torej eenj. člani,'vpošte-va.jte tb; da "se pravočasno o-pravičite. SfciVd^a, če jo pa kdo zboli,"se p^ nr)iče ttf dd^^'z-glasiti ^jfri Mjfljm vze £rvi dan! ' _ B ra isk i ppzd r a v v&epri. Član-stvu K.S.K! ^Jedncag^, * . ,, • ' Frank SfiAbax, , 'nr ' 229 Union 's^' ' ; J - t^&ille^ll NAZNANII&. Iz u rada d jr. jv* Barbare št. 74 Springfield, JU., se naznanja. da ]»•' v nedeljo, dne 16. oktobra ob '81 uri jpeAa av^ masa za pok^ejra .na^ga sqbFftta Louis Lanv^-a;uz /t mulj u dno vabljeni, jla p&.yfeiezi-te Pok. sobrat IJoiji% Tiamit je umrl dne 27. septembra ob 5. uriipopoldne. Pogreb s* je vršil 29, 3ePt. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti V slovensko cerkev sv, Barbare. bom omenjal' go-Vojra g. župnika Rov, JtP. Mazir-ja v eerkvj; amp^k govor prČ odprtem g -jbi našega- blago-pokojnega sobrata v slovenskem in angleškem jeziku. Kako so besede vsakemu v srce (segle: "Usmilite se otrok brez očeta in matei-e! itd." R^vno isti dan, dne 27. sept. 'je tudi umrl sin rojaka Antona Gorenc in pogreb se je vršil s peto sv. mašo zadušnico; ker so njegovi sorodniki določili Pogreb na popoldne, zato se je morata društvo pogreba udeležiti kakor po sorodnikih določeno; za to je bila črna sv. maša za našim pok. sobr. Lami-tom v soboto. Pokojni sobrat AL Lamit je bil član K.S.K. J. že odi. 1904 ali od ustanovitve našega društva sv. Barbare. Rojen je bil 1.' 1871; semkaj v Ameriko je prišel pred 18 leti. Bolehal je skoro dve leti; odkar je imel nesrečno bolezen influenco, so ni več dobroV< počutil. Ker jo bil pri svoji trgovini (groceri-ji) vedno zaposlen, si ni vzel časa za zdravljenje. Kot skrben oče je namreč vedno mislil, kako bi svojim malim o-trokom zamogel ugotoviti kruh in bodočnost; žena mu je namreč umrla še leta 1917 meseca julija, zapustivši mu 5 nedo- rastlih. otrok; 3 sinove in 2 hčere. Dne 6. okt '920 mu jo UinH ljubljeni sinko Josip, in od istega časa je bil vedno siabši. Pri društvu se je naznanil bolnega 8. nov. 1920, čez 4 dni zatem je pa šel v St. Johns Sanitarium, kjer je ostal do 15. junija tega leta. Vleklo ga je domov k svojim otrokom zaradi tega, ker se tndi v bolnišnici ni nič boljše počutil. Nekaj časa zatem, dokler je bilo lepo vreme 1 je pokojnik trdil, da mu gre na boljše in da bo morda popolnoma okreval; ko je pa nastopilo 'deževno in megleno vreme, mu ni dalo več dihati. I>ne 27. -sept. je kot običajno varoval doma svoje otroke, m€*l tem ko je šla starejša hči na delo. Ko sta on in .eden iz-raed sinov ravno večerjo pripravljala, mu je naenkrat postalo slabo, da se je zgrudil na tla in izdihnil svojo blago dušo. Svetila mu večna luč. Naj v miru počiva! Ker pišem že samo žalostne novice, naj še omenim, da je dne 5. oktobra zjutraj v Bloc-ton, Ala umrl tudi moj brat Josip Kulavic, katerega priporočam vsem sorodnikom in znancem v molitev in blag spomin. John KUlavic, tajnik. Drust. sv. Ane št 123 Bridgeport, 0. Ker sem vzadnjič v "Glasilu" poročala, da priredi naše društvo sv. Ane dve zanimivi igri "Tri sestre" y slovenskem jeziku in v'angleškem "A cook 'wanted", s tem omenjam, da se je res v soboto, dne 24. septembra igralo V veliko zadovolj-nost vse&a občinstva. 1 Zatorejse v imenu naloga društva najavo zahvaljujem cenj. Dramatičnemu društvu, ker nam je dalo najboljšo in najspretnejše igralce, ter so nam Pripomogli k tako lepem uspehu, za kar jim tudi čestitam. Dalje izrekam lepo zahvalo všem ,igralkam in vsem članicam društva sv. Ane, ki so se jjotru dile, o a so V olj k r mw" goge dosti ii'Wov j-A-voJalo in nam po.m^le pv, vr.scljpi. — Jaz ne bom tu delala, ocene minulih iger; to Prepustim dru- K sklepu se na tem mostu še zah^ralin^_vsem obiskovalcem, ki so to našo prireditev poseti-li, ter pomagali društvu do tako lopega uspeha. • S pozdravom Za društveni odbor: Ana Smr^kar, tajnica. f URADNO NAZNANILO društva "Marije Magdalene" št 162, Olevelad, O. Uradno se sestram naznanja, da smo na redni seji meseca septembra sklenile, da se za 'prihodnje tri mesece pristopnino zniža in sicer na en dolar. Torej cenjene sestre, tukaj se' vam nudi lepa prilika da 'lahko vsaka pridobi kako novo članico; pri tem Pa dobi še vsa_ ka članica za' svoj trud $1. — nagrade iz glavnega Jednoti-nega urada za vsako, na novo predlagano kandidatni jo, (čla nico,) katero pridobi za naše društvo. Drage mi sosestre! Stopite torej 11a noge) Ker je v Oleve-landu še dosti naših rojakinj, ki še niso nikjer zavarovane, pridobite jih za naše napredujoče društvo in za našp dično K. S. K. Jednoto! Tako lepe prilike še niste dolgo imeli za agitacijo. Sleherna izmed nas, naj pridobi po eno novo članico do novega leta, pa nas bo'te. daj nad 600 (šest^to!) pod zastavo društva Marije Magdale ne. Za pojasnila glede sprejema in pristopa se obrnite na podpisano tajnico, ako Vam ista niso znana. — Torej na delo! Katera bo v tem času Pridobila največ novih članic, in največjo nagrado t S soeestrskim pozdravom Josephine Menart, tajnica. Pittsburgh, Pa. V tem letu je neizprosna smrt pobrala že več izmed naših najboljših članov slavne K. S. K. Jednote. Dne 28. septembra nas je pretresla žalostna novica, ko smo zvedeli, da je za vedno zatisnil oči gosp. George Fiajnik, član porotnega odbora K. S- K. J. in predsednik društva sv. Roka št. 15. K. S. K. J. po tako kratki, a mučni bolezni- Pokojni je delal zadnji čas v tovarni, tam si je nabral plina na pljuča. Zečetkom sept. je ostal doma v zdravniški oskrbi, z upanjem, da se mu zdravje zopet povme. Dne 25. sept. ,se je vlegel v posteljo. V torek dne 27. sept. se je počutil bolj slabo, poslal jo po društvenega tajnika in nekaj prijateljev, z željo, da premeni svojo oporoko Ko smo bili zvečer pri njemu, je bil še pri polni zavesi i, ter je z nami vsemi govorli. Tožil je le, da ga nekaj tišči,v grlu; prosil je^ da naj pride drugi dan k njemu gospod župnik. V fctedo dne 28. jjepr mu je prišlo slabo in je izdihnil svojo blago dušo ob 4. uri popoldne.' . Tukaj zapušča žalujočo šopi ogo in šestero otrok, od katerih jč najmlajši star 8 »et, ter več sorodnikov in prijateljev- George Flajaik je bil rojen 1, 1870 v Vinici na Kranjskem, prišel je v Ameriko kot IS letni mladenič leta 1888. Ves ta cfi« je bival ui v Pittsburghu, P-\ Komur je znano, kakšne so bile takrat razmere za Slovence tukaj v Ameriki mora priznati da so bili za voditelje dobri in neustrašeni možje. Enega izmed najboljših moramo tudi prištevati pokojnega Georga Flajnika. Ko so se začela usta-navjjati slovenska katoliška društva po naselbinah, je bil pokojni G. Fiajnik med prvimi, ki je liodil od hiše do hiše, in prigovarjal možem, da naj si u-stayovijo podporno društvo. S tem je dosegel, da se je v Pittsburghu ustanovilo društvo sv. Roka leta 1894. ter se pozneje" priklopilo h K. S- K. pod imenom društvo a št. 15. K. S. K. J. miru počiva! Takoj od začetka, ko so se čele konvencije, je bil od društva poslan kot delegat ter je bil član glavnega Jcdnotinega pohotnega odbora zadnjih 10 let. Tudi društveni člani so znali ceniti njegove zasluge za društvo, zato so ga izbrali predsednikom, ter je predsedoval zadnjih 19 let. Kakor za društva, tako se je pokojni tudi zanimal za katoliško vero. Ko je bilo potrebno ustanoviti slovensko katoliško občino in postaviti cerkev v Pittsburghu, Pa., je bil pokojni izmed onih, ki so pripomogli do tega, da je prišlo do zidave slovenske cerkve in šole- Bil je cerkven odbornik ves čas do zadnjega leta ter član društva 4 4 Najsvetejšega Imena' \ Spadal je tudi k samostojnemu društvu Marije Vnebovzete tu t Pbgh in k angleškemu dr. "Moose" št. 46. Da je bil poznan in priljubljen pri drugih narodnnostih kaže dejstvo, da je bilo o njegovi smrti poročano v angleških listih in v njih priobčena tudi njegova glika/ Kako je bil spoštovan od nas vseh, je pokazal njegov pogreb dne 1. oktobra; takšnega se ne vidi pri nas pogostoma. Nad 20 avtomobilov je spremljajo njegovo krsto. — K. S. K. J. je zastopal glavni podpredsednik gosp. John Mravintz z velikim, krasnim vencem, katerega so poslali glavni uradniki K. S- K. J. iz Jolieta, 111. Društvo sv Roka št. 15 je zastopal podpredsednik gosp Johin Pavlešič< z krasnim vencem, katerega je darovalo društvo svojemu pred sedniku. Eden voz je bil napolnjen s samimi cvetlicami. Pogrebni govor je imel v ce rkvi domači gosp. župnik Rev. Mfftel, kateri je v jedrnatih besedah povedal, kaj je vsp dobrega pokojnik storil. £a nosilce njegove krste je bil izbran cerkveni odbor, Cate-ri je položil njegovo truplo zadnjemu počitku. Dragi nam nepozabljeni, prestal si to kratko zemeljsko trpljenje; počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška gruda! Vinko Besal. tajnik. njeno bolezni. Pokojnica naj v vesli - Sv, birma v naši naselbini Minulo nedeljo je bilo v cerkvi oznanjeno, da se bo vršila sv. birma v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa prvo nedeljo v novembru (dne 6. novembra) ob 4. uri popoldne. Za sv. birmo je prijavljenih že mnogo deč Kotiček za javne razprave. Dasiravno smo pred nedavnim časom naprosili cenj. čita-telje in dopisnike po raznih naselbinah, da naj se bolj pridno oglašajo z dopisi, žal, do sedaj še nismo zaželjenega uspeha dosegli. Morda bomo dospeli do večjega zanimanja z današnjim pozivom t Zdaj, ko nastopajo dolgi je- kov in deklic, ki se na ta zakra- aenski" m zimski večeri, bo več ment marljivo pripravljajo pod Pnbketfa čitanje in tudi za do vodstvom g. župnika. — To bo zopet dan veselja za našo mladino, starše, botre in botrice! Smrtna kosa. Danes teden dnte 5. t. m. popoldne je umrla na svojem domu 11a 605 N- Broadwly, 26-le-tna Mary Račič, hči pok. Martina Kočevar, 202 Jackson St. Rodom je bila ameriška Slovenka. Omožena je bila samo štiri leta. Poleg žalujočega soproga zapušča še dvoje majhnih o-trok, mater in več bratov in sester. Pogreb je bil iz cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče. Vsem prizadetim naše sožal je! — Minuli ponedeljek, dne 10. t. m. zvečer je v bolnišnici sv. Jožefa umrl rojak Jernej Ilijaš, star 45 let, ki je živel s svojo družino na 1143 N.Broadway; bolehal je samo par dni. Pokojnik, rodom iz topliške fare pri Novem mestu zapušča tukaj ženo in-11 letnega sina; bil je član dr. sv. Cirila in Met. št. 8 K. S K. J., ter dr. sv. Družine. Naj v miru počiva. LISTNICA UREDNIŠTVA. 0. 0. M. B., Pueblo, Colo- — DOpisov ,brez podpisa ne pri-občujemo. • Forest City, Pa. Čeravno je že nekoliko pozno, vseeno hočem slovenski javnosti sporočiti, kako veselo smo se zabavali dne 2. oktobra nasi naselbini- Obhajala sta namreč 25-letnico, ali takozva-no srebrno poroko v naši naselbini dobro Jnana Matija G-rum in njegova soproga Terezija Grum, rojena Petrič. G. Grum in njegova soproga sta imela 10 otrok, od katerih sta 2 umrla, 8 jih pa še živi; 3 hčere in pet sinov. Hčerti so že vse poročene, sinovi pa vsi doma pri svojih starišili. Da pa boste vedeli, da smo se dobro zabavali, Vam moram naznaniti, da smo imeli vsega v izobilju: mesa, potic in lepih "flancetov" so nam preskrbele nevesta in njene hčere, pija čo pa ženin, g. Grum, tako, da je bilo vse veselo in zadovoljno, za kar se prav lepo zahvalim gospodu in gospej Grum in jima želim, da bi zdrava dočakala šef 50-letnico, ali zlato po roko. Še enkrat: Hvala za vse S pozdravom Ena izmed navzočih. Smrtna kosa. Dno 3. oktobra zjutraj je v Clevelandu, O.,umrla rojakinja Helena Veljak, stžpa 44 let, ro-cfom iz Bleda na Gorenjskem. V Ameriki jo bivala 8 let. Pokojnica je bia članica dr. Marije Magdalene št..162 K. S. K J. Pri pogrebu, ki se je vršil dne (). t. m. je umrlo članico spremljala tudi društvena zastava, katero je ročno izdelala njena hčer Frančiška Veljak, ki je vojo mater vzdrževala ves čas ZA VEČJO VARNOST V RUDNIKIH. Šesti letni sestanek in mednarodna tekma za prvo pomoč in reševanje v rudnikih se je vršila 1. 2. in 3. septembra St. Louis, Mo. Sodelovalo je sto najbolj sposobnih rešilnih sku pin, ki predstavljajo skoraj vsa Rudniška okrožja v Združenih državah in nekatera tudi iz Kanade in Meksike. Taka tekma se vrši vsako leto pod vodstvom federalnega rudniškega urada (United States Bureau of Mines) s sodelovanjem Ameriškega Rudečega križa 111 rudarsko organizacijo United Mine Workers, kakor tudi organizacije premogovniških delodajalcev. Rastoče zanimanje za akcijo, stremečo za večjo varnost v te, nevarni industriji, se zrcali stalno naraščujočem številu teh tekmujočih rešilnih skupin. Vlade Velike Britanije in Belgije so izrazile željo, da bi poslale svoje zastopnike 11a te sestanke, kar jim daje medna roden značaj. Zastopniki tujih oni del programa, ki stremi za tem, da se vsi prvaki ameriško industrije zjedinijo glede standardi zaeje in zb^jšanja metod rabljenih pri reševanju v rudniških nezgodah. pi80vanje. Poleg tega marsikdo izmed cenj- naročnikov ne dela stalno in ima torej lepo priliko vdeležiti se nastopnih javnih razprav, ozir. odgovorov na tu stavljena vprašanja. V kotičku za javne razprave bomo od časa do- časa priobče-vali zanimiva vprašanja te, ali one vsebine; pri tem pa tudi prosimo cenj. čitatelje, da se tega kotička poslužujejo in nam pošiljajo svoja mnenja, ozir. odgovore, katere bomo na tem mestu z imeni dopisnikov pri-občevali. Odgovore delajte na kratko in jedrnato in« jih pošiljajte 11a uredništvo "Glasila". Za najbojši odgovor bomo dopisnika nagradili z lepo Trunkovo knjigo "Amerika in Amerikanci." Za danes stavimo v razpravo sledeča tri vprašanja: I. Kdo izn\ed danes živečih ameriških Slovencev je najbolj zaslužen in ugleden ter veljaven? . H. Kaj bi ti storil če bi imel milijon dolarjev? III. Kaj bi ti storil, če bi bil samo en dan predsednik Združenih držav? Opomba:Odgovorite lahko na samo eno vprašanje ali pa na vse tri.- Člani in članice, Li morda niso vešči slovenskega jezika v pisavi, nam lahko odgovore v angleščini pošiljajo, katere bomo z veseljem prestavili. Obsodba socijalista potrjena. St. Paul, Minn., 7. okt. —Ker je tekom minule vojne bivši guvemerski predsedniški kandidat Minnesote, socialist Ja kob O. Bentall ruval proti državi, je bil obsojen na 2 leti ječe v državni kaznilnici v Leavenworth, Kans. Njegov priziv je včeraj apelacijsko zvezno sodišče v St. Louis, Mo-, zavrglo in zaeno njegovo obsodbo potrdilo. Ameriški milijonar Poročil grško princezinjo. London, 10. okt. — William Leeds, sin pok. ameriškega tovarnarja Leedsa, večkratni mi. lijonar, je danes-semkaj prispel s svojo nevesto Ksenijo, bivšo grško princezinjo; na Angleškem ostaneta nekaj tdenov, nakar se bosta podala v Ameriko. Posledica- ljubosumnosti. V Akron, Ohio je pred nekaj dnevi 48 letna Mrs Minnie Derr z žvepleno kislino po obrazu polila svojega moža ko je spal; nesrečnik je čez dva dni v groznih bolečinah umrl. Morilko, ki je mati peterih otrok so zaprli. Pred sodnijo se ljubosumna Mrs Derr izgovarja, da je hotela svojem možu samo o-braz popačiti, da ne bi hodil za drugim ženskam. Čudno, da postane toliko praktičnih stvari nepraktičnih, ko iste preskušate. V SPOMIN obletnice smrti naše iskre-noljubljene, nepozabne in drage matere g. Ane Liberšar, ki je umrla dne 15. oktobra L 1920 v Jolietu, v starosti 64 let. Pokojnica je bila rojena v vasi Zagorc^ pri Mirni na Dolenjskem. Po njej še vedno žalujejo in se je spominjajo njene podpisane hčere in sinovi: Mrs Joe Liberšar. Mrs Rose Glavan. Mrs Mary Videtich. Anton, John in Martin Liberšar. Iskreno se je tudi spominja njen žalujoči soprog Marti1* Liberia*. * šmi ^ Pokojnico priporočamo vsem bližnjim sorodnikom, znancem in prijateljem v molitev in blag spomin! ^ Blagor mu, ki se spočije, V črni prsti, v Bogu spi. LePše njemu solnce sije, Lepše zarja rumeni-V Joliet, 111. dne 12. oktobra 1921. Rožni venec. Rožni venec! ..... Sladka čustva se razlivajo po človeku ob spominu na venec, veselja poln solza in žalosti. Ob tem spominu hiti duše v tuje kraje, temne in puščobne, kjer kraljujeta molk in divjost, in zroč ondi čaj o Z£ od solnca pobeljene človeške kosti in lobanje, raztresene med grbovi. —r t—' Dalje proti jugu se vije meja mimo vasi Jošec, Žitkovci, Had možanci do Dol. Lendave, k-i je Morda bi človek našel kje1 kakor druga mesta in trgi ze- kako slično mesto smrti tudi na Francoskem,kjer so se vršili hudi boji - pa na Francoskem je ljudstvo iz vasi trgov in mest lahko Se pravočasno zbežalo. Ljudstvo mesta Aidin je bilo brezmejno gorje in obzorje, ob- pa nepričakovano napadeno rnSSSm senčeno komaj od kakega' zgodovinskega dogodka, premi-ljuje. Skrivnosti se vrstijo in prizor se oživlja; duša se o na smehu Device zdaj veseli, zdaj plaka ž njo. In zroč v daljavi Tabor, hrepeni po domovju večne sreče. . Priprosta in vzvišena molitev, ki kakor balzam vre iz trudnega srca spev božji •....... Kdo more popisati tvojo lepoto? Najlepši dar si zapuščenemu ubožcu, da ga pokloni nebeški Kraljici. Učenjak najde v tebi nebeško harmonijo. V tebi je rešitev družin, rešitev domovine in družbe......r Kolika velikost v rožnem vencu! Tvoje zgodovine ne bodo izbrisale peruti stoletij. Moreto, Lepant in Dunaj so zapisani z zlatimi črkami v tvoji zgodovini. Sv. Dominik, sv- Pij V., I-nocencij XI., Simon Monfart, Janez Avstrijski in Sobieski so si ovenčali čelo z nesmrtnim sijajem. Loret, Lurd in Valdocco so katoliškim srcem svetloba in sladko upanje v oktobru, mesecu rožnega venca. PESMI S KOROTANA. Pogreb. V jezeru med gorami se solneni žarki kopajo; po cesti, prašni cesti pogrebci mračni stopajo. Od cerkvice na griču zvon milo joka, kot otrok; • pod njim lopata čaka, &rob zdaj temen in globok- — Neznanec kdor si koli, ki pot poslednjo romaš z-daj, če tu imel ga nisi vsaj tain ti Bog podeli raj! in umorjeno po Turkih, ko je grško vojaštvo zapustilo mesto, Mnogo žrtev so krvoločni Turki sežgali pri živem telesu. V mali katoliški cerkvici sredi mestia, je šq danes najti telesne ostanke nesrečnih duhovnikov, katere so Turki poklali in sežgali pred oltafjem. Ves oltar in stene cerkve še danes kažejo krvave madeže tega klanja. Prav malo število ostalih prebivalcev mesta Aidin se je zopet v mesto vrnilo; ti nesrečniki stanujejo med samimi grobišči v zemeljskih votlinah in razvalinah hiš, samo da niso na prostem. Slehenii izmed preo stalih pa žaluje za tem ali o nim sorodnikom, padlim v minulem klanju. Ženske in deklice nosijo vsled tega samo črno (žalno) obleko; na njih obrazih jim je še danes čitati izraz pre-stanega strahu, žalosti in gro zote. Mnogim izmed preostalih je vsled tega strahu opešal tudi um. Ko se je v Aidinu nedavno mudil neki Anglež je stanoval pri neki udovi (kristjani) ki je izgubila vse tri svoje hčere v oni masakri. Tedaj je oni tu jec (Anglež)naletel na biulot-nega turškega "hodžo", (duhovnika) ki mu je rekfcl na pozdrav sledeče: i 4 Mi moramo skušati da preteklo pozabimo. Ostanimo prijatelji z vsemi. Naj bo že naša vera različne vrste, vendar naj ostanejo saj naša srca enaka. Podajino si Jorej roke in glejmo samo na bo dočnost!" — lo mešano, četudi ima na zunaj popolnoma.ogrsko lice. Lendav ski hribi od Duge vesi do Cen tibe so danes že zelo mešani, pred nekaj deseteletji pa smo slišali tam izključno slovensko govorico. Dalje do Mure lahko vzamemo za mejo potok Leda-va, vendar moramo omeniti, da se nahajajo na desnem bregu potoka og^ke vasi Gyertyanos, Lendvalatos in Harmosma-lom. V tem* obsegu torej še živijo Slovenci na Ogrskem. Meja, ki so jo začrtali za Jugoslavijo našemu Prekmurju Prekmurju na mirovnem posvetu v Parizu, se ujema iia vzhodu in zahodu z narodnostno mejo. Krivična je pa na severu, kjer se ne ozira na narodnost, ampak na razvodje-Izgubili bj naj tam 11 do 12 tisoč Slovencev in seveda tudi Monošter. Prepričani smo pa, da bodo še enkrat revidirali mejo v Prekmurju tako, da pridejo vsi Prekmurci pod eno streho. Dobili bomo na drugi strani nekaj, ogrskih občin. To so že zgoraj navedene vasi sledu, ker so bili Slovenci naj-brže preredko naseljeni. Madžar izi ran je je samo Pod pritiskom mogoče in* je mnogo težji kot pa ponemčevanje. Ti tež-koei imamo zahvaliti, da je v Prekmurju še nad 100.000 Slo-' vencev. Pravo narodno življenje med Prekmurci je zbudil šele župnik Klekl. L. 1903. so dobili Prekmurci "Kalendar Srca Je-zusovegar* \ Eno leto pozneje je žarel Klekl izdajati "Marijin List" in 11912. tednik "Novi-ne' \ pisan v gajici. 44Novine[* so največ pripomogle k narod-hemu prebujenju. Tudi več bro-foiric verske vsebine je izšlo izpod njegovega Peresa. Kuhar Stefan (1915) je zbral nekaj na rodnih pesmi, ki so tudi tiskane. Pravi narodnjak je bil tudi dr. Ivanocv, dekan v Tišini. Ljudstvo je globokoverno, moralno nepokvarjeno in zdra-Skopa tretjina Prekmur- Humberg. Pod gradom, pod črnim gradom križ starodaven se dviga;' na križu Zveličar pne roki, ljubezni razgrnjena knjiga. Gospodje na starem gradu že zdavnaj pepel so in prah: po nekdaj šumnih dvoranah prebivata dolgčas in strah. ■ Po cvetnem dolu pa gleda Zveličar na križu razpet: "Vse mine jaz večno ostanem, z ljubeznijo zmagal sem svet!" Vide. MESTO SMRTI. Ko so krvoločni Turki leta 1919 po raznih krajih v Mali Aziji vprizarjali svoje klanje Grkov in Armencev, je v tej masakri padlo na tisoče in tisoče nedolžnih kristjanov. Eno izmed * najbolj prizadetih mest je Aidin, ležeče kakih 60 milj južnoistočno od Smirne.To mest0 je dandanes samo velika grobnica in veliko pokopališče. Tu počiva v skromnih grobih Prekmurje. Q Ime Prekmurje in Prekmurci je bilo prej le malo znano. Šele od prevrata sem je večkrat slišati, toda še danes je mnogo Slovencev, ki ne ločijo Prekmu-rja od Medjimurja ali pa oboje identificirajo. Ime samo pove, da to ne more biti eno in isto. Medjimurje je polotok med Muro in Dravo do prejšnje o-grsko-hrvaške meje, Medjimurje od Božiča 1918 od naših čet zasedeno, Prekmurje pa so zasedle jugoslovanske čete šel pred kratkim. Štajerski Slovenci na desnem bregu Mure imenujejo svoje bra te na levem bregu Prekmurce in to ime se je posplošilo tako, da prekmurski Radgončani i-menujejo ogrske Slovence tudi Prekmurce. Pod imenom Prek- > murje mislimo na one kraje prejšnje Ogrske kjer žive Slovenci kompaktno, s Slovenci na Štajerskem. Meja slovenskega Prekmurja je toraj na jugu Mure, na vzhodu potok Kučniea do sv. Ane na Avstrijskem. Tu se narod nostna meja odcepi od prejšnje državne in.se obrne proti seve rovzhodu v ravni črti gor do Dol. Sinika ob Rabi, ki je slo venski župnik (Dr. .Lenaršič Mirko). Do 34 poldnevnika je Raba severna meja; seveda je Monošter (St. Gothard) in Ra-bakethely močno mešan- Na vzhodu razdeli . narodnost od Rabe do Krke precej pravilno 34- poldnevnik; Farkašovci so nekoliko mešani dočim so Do- Gyertyanos, Lendvalakos, Har-mosmalom, dalje Kamahaza, Goeterhaza in Hidveg, na jugu Voelgyfalu in Lendvanjfalu. Največji kraj v Prekmurju je Monošter, središče Prekmurja pa Murska Sobota. Večji in pomembnejši kraji so tudi D. Le-ndva, Belatinci; Turn išče je znano, kot "svobodno" mesto in prebivalce Turnišča še danes imenujejo "varašance" t. j. meščane, ki so za časa turško vlade v V. Kaniži res imeli nekaj pravic. Rodovitnost zemlje se da primerjati z Banatom, namreč ravnina med Muro in goriškem delom Prekmurja. S pametno agrarno reformo bo postalo lahko Mursko polje žitnioa m manj rodovitne, dele Slovenije. Sedaj je še velika večina zemlje v grofakity rokah in le površno odelana. Goriški, severni del Prekmurja je gozdnat in prebivalstvo revnejše od onega v južnem delu. Prekmurci nas spominjajo stanišč je bilo prepovedano pošiljati ladje v ameriške kolonije, če se niso te ladje ustavile prej v kakem angleškem pristanišču. Ameriški kolonisti niti jiiso smeli sami izdelovati obleke iz domače vobie, ampak so morali vso volnO pošiljati na Angleško,kjer se je isto pre- podlagi charter ja ali ustave izvolila svoje lastne zastopnike v zakonodajo, ki je edino imela pravico nalagati davke. Vsled tega tiranstva se , je kolonija Virginia prva s protestom dvignila, ko je Patrick Henry nekoč v zakonodaji direktno napadel angleškega kralja Juri- tkalo v sukno in poslalo nazaj! ja III. rekoč: Cezar je imel svo v Ameriko. Dalje je bila pre-jjega izdajalca Bruta; Karol I. povedana kovinarska obrt ta- je imel Cromwell-a in Jurij III. vo. cev je luteranske veroizpovedi. Prekmurci nimajo niti.ene slovenske šole, dočim ogrskih lju dskih šol ni primanjkovalo. Boljše v Vem, ki prevladuje Povsod na Ogrskem, je našel v Prekmurju zase zelo nerodovitna tla. Prekmurci niso dovzetni za kaj takega. Boljševiki ni. so mogli pri njih niti ene svoje naredbe izpeljati; vsaki taki se ljudstvo najodločnejše upira. Boljševizem je storil, da ie narodna zavest pri vseh Prekmur- cih dosegla največjo stopinjo. Če rečem, da so Prekmurci jo-kaje prosili osvoboditve, to ni samo mogoče času primerna fraza, ampak je s tem še premalo resnično dejstvo izraženo. Dp, bo Prekmurje jugoslovansko, o tem so bili vsi Prekmurci Prepričani, vendar se jih je polastila včasi neka maloduš-ncst, dvom, da morda Jugoslavija ne mahi zanje. Danes so združeni z Jugoslavijo za vedno. J. O. Samomor matere in sina. St. Louis, Mo. 10. okt. — Danes so našfi že postarano vdovo Kristino Mauch in njenega 30 letnega sina Henrika mrtva; končala sta si sama življenje, na veliko Kocljevo in Pribino- Iz njunega poslovilnega pisma vo drzavd s stolico ob Blatnem jezeru. Sloventeki živel j okoli jezera je že davno zamrl brez je razvidno, da je mater gnala v smrt neozdravljiva bolezen, sina pa ljubezen do matere. Zgodovinski podatki Združenih držav. (Nadaljevanje.) V Virginiji se je vsled obsežnih plantaž tako malo naselbin ustanavljalo, da je zakonod i'a postavnim potom gradbo istih zahtevala, toda brez kakega posebnega uspeha. V vseh kolonijah je bila predpisana iri pripoznana edi- nole angleška protestantovska cerkev; kdor,te cerkve ni hotel podpirati je bil kaznovan, ali z globo, ali z zaporom. Dokaj različna so bila na-ziranja raznih guvernerjev v južnih kolonijah glede šolske naobrazbe. V obče se vlada, ni hotela dosti zanimati za ustanovitev šol, ker se je hotelo u-bcgo suženjsko ljudstvo v nevednosti obdržati; tako je bil IX. POGLAVJE. Doba revolucije. Navigacijske postave.—Ker so stroški vsled dolgotrajnih vojn med Francijo in Anglijo v Ameriki zelo narastli, 6o pričeli angleški državniki premišljevati da naj bi del teh vojnih izdatkov plačala administracija kolonijalnih držav. Pri tem so Angleži navajali glavne v-zroke, čemu se'je z vojno pričelo. Angleži so hoteli namreč hoteli pregnati usiljive Francoze ift doline ob reki Ohio v lastno korist angleških kolonistov; zaradi tega naj bi bila tudi domovinska dolžnost teh kolonistov, da pripomorejo k pokritju vojnih stroškov. Zae no je Anglija nekako za vidno na- [ 17. toletju tudi prepovedan Ti* ^vedno bolj m bolj tisk (izdaia listov in kniur) 0' fasc.u«,oce b°gaatvo svojih ko-r v izda ja J^tov m knjig; o lony y državna bla- tom se je 1. 1670 guverner Ber- . v- . , ' keley sledeče izjavil " Hvala1 gajna bl 81 lahko °po- na stotine žena, otrok, starčkov in duhovnikov, kot priča ----------------------------ww\ zadnjih turških grozodejstev 1. hnci cisto slovenski in Hodoš- - ^ da w igtih ge mjmaTlj ' t«a „ .... , -, ^u« je zopet mešan Hodoš bo zadn-|100 , t ne imeii.Otroke . ..... v, . - ^^^^ veleposestnikov so na- ^ ^iTOtori^^S^^iJS^ je vsebovala razne stroge predpise n. pr.: Vsa kolonijalna tr- keley sledeče izjavil — . Boku, da v Virginiji m ljuds- "^lu zatem je Anglija se- kih sol m tudi ne tiskarn; jaz ,. v -i. • a'i y r^ „ • stavna in izdelala nove naviga- __ _ v*. , .želim, da bi istih se najmanj , - , , 1919. V Aidinu je nad 1000 hiš je zopet mešan. Hodoš bo zadn-| 1(X) ^ ne ^ Qtroke P^tave pod pretvezo,da podrtih; tudi te pričajo o mu-eeništvu krščanskih prebivalcev tega mesta. ske državne železnice iz glav nega kraja v Prekmurju — v Kermedin. vadi-o izobraževali privatni u-čitelii na njih domih; edino u-čilišče na jugu je bilo Vilje- Dasiravno je že dve leti od|Murske Sabote ■ I _ .. . tega klanja poteklo, ne najdeš Središče južno od Hodoša je slo- m • ustanovljeno dne 1693. 8e vršiti na način, nad temi številnimi grobovi no-| vensko. Nekoliko južno od toe , 8o sino d,ma dovršili |fa ffi^^ ^gf Wga kamna, križa ali venca. ^ ^^^^ ^ SS T '^^ov^ bS^ \ se zapuščeno m osamljeno!lie j ! * „i____ • « bicajno na Angleško posujan ."Indiffo" h«rvil„ "^inpobnati^senuditalzBanesta^^^^^ ^fc in nniverzo. Kakor |žati 8"amo ^— idaVnost evropskih pri- potniku, ki obišče to mesto s-mrti. O smrti ti tudi živo pri- ni na ko, da so kolonisti smeli produ-cirati samo surovo železo. Tudi na žito iz Amerike v Anglijo so Lili naloženi veliki izvozni davki. Ker so bile te določbe sprva samo bolj na papirju, jih kolonisti niso hoteli spolnjevati. Leta 1761 je bi pa izdan strog vladni ukaz v svrho spolneva-nja navigacijske postave v ameriških kolonijah. V to svrho so angleški carinski uradniki naprosili višje sodišče kolonije da jim izda oblastveno dovoljenje preiskovati hiše, kjer so i-meli vtihotapljeno blago. Tak uradnik je lahko nepričakovano prišel v vsako hišo (tudi s silo) kjer je imel pravico pregledati vse kote, ne da bi pri tem povedal, česa išče- Ker je bila navedena postava prestroga, je pričelo ljudstvo zelo go--dmjati nad tiranstvom Anglije. Tedanji generalni pravdnik James Otis je dobil od vlade v Londpnu posebno naročilo, da naj skuša novo carinsko postavo na vsak način med kolonisti uvesti; Otis je pa rajši re-signiral ter vodil celih pet let oster boj proti nalaganju novih -davkov in krivični hišni preiskavi ošabnih angleških finančnih stražnikov. Na noben način se niso mogli kolonisti otresti tega novega davčnega bremena, ker je An glija navedeno postavo na podlagi ji zajamčene pravice kon-' čno vendar le uvedla. Podaniki v kolonijah so jo morali radi, a-li neradi spolnjevati; med tem časom je pa baš radi tega zave prvi revolucijonarni duh mec angleškimi kolonisti, osobito še tedaj, ko je angleško ministrstvo kolonijam naložilo di rektne davke. \ Postava kolekovanja 1. 1765. Gori označeno direktno dav čno postavo so Angleži naziva li "Postavo kolekovanja*' (S tamp act). Ista je določevala da se mora pritisniti kolek na vsako postavno listino (ličen c°)> pogodbe pobotnice, oporo ke in celo za oglaševanje v li stih je bil predpisan takozvani davek. Angleška vlada je na ta način nameravala spraviti vsa ko leto okrog pol milijona dolarjev v svojo blagajno'. Kol kovna postava je dalje določa la, da se kršilce iste lahko za sliši v vsakem kraju kolonije in ne na licu mesta kjer se je postavo prekršilo; podadmiral na sodišča so pa kršilce na poljuden način kaznovala brez kake porote; s tem je bil koloni stom zadan najhujši udarec ker se ni oziralo na zajamčene jim pravice do sodnijskih ob ravnav s posredovanjem porote. Pri sličnih obravnavah je nastopil običajno samo en sodnik; vsako na|oženo denarno globo je lahko obdržal sam zase kar se je smatralo za njegovo letno plačo. Postava kolekovanja je bila v angleškem parlamentu prvotno sprejeta brez kake posebne opozicije; kasneje pa, ko se je čulo občno nevoljo kolonistov vsled iste, jo je pričelo več znanih angleških državnikov grajati, kakor: Pitt, Barre, Edm. Burke in drugi. Pitt se je nekoč v parlamentu sledeče izrazil: "Govornik nam je pov0 novih članov; meseca oktobra naj jih pa pri drugih 32 zopet toliko mladih pristopi i.t.d. Sleherni mesec najmanj 6Q, pa jih bomo imeli do prihodnje konvencije okrog 14 tisoč v odraslem oddelku. Do tedaj moramo pa tudi število članstva v Mladinskem oddelku za polovico pamnožiti, da jih bo 10 tisoč. Vedno mislimo in del ujmo na to, da bomo imeli močno oporo v Mladinskem oddelku, ki nam že sedaj prinaša lepe sadove. Živel torej Mladinski oddelek K. S. K Jednote! Iv. Z. ' " ■ " .1. I I ---.- novi državljani še pogoščeni z okusnim obedom in smodkami; njih žene in otroke se pa obdari še s slaščicami, tako da se sleherni izmed teh vesel in zadovoljen vrne domov. Naš ugledni rojak in zasluž ni škof "Slovenija rika pa naša nevesta!" Krasne besede! Ko inozemec pred sodnikom in zvezdnato zastavo priseže zvestobo svoji novi do- Pomembni dan naturalizacije« V. tem ali onem slovenskem listu včasih čitamo sledečo vest: "Pred zveznim sodnikom N. N. je danes dobil rojak N. N. drugi državljanski papir. Naše Čestitke novemu ameriškemu slovenskemu državljanu." — Do- tičnik si to notico izreže in s- . . . . |H hrani v trajen spomin na naj- movim, Ameriki, je to podo- važnejši dan njegovega bivanja bn° ***)* Poseže v novi domovini, ko je postal vedno zvestobo svoji izvoljen* ameriški državljan. 1P™3 oltarjem Da, vsa- Dasiravno dela vlada Zdru- ? Jahko;P°nosen, kdbr si je ženili držav, osobito zadnji čas izbral Amenko za svojo nevesto velikansko reklamo in agitaci-,^1 ta nevesta prekaša vse jo za državljanstvo (amerika-'^0* Bas povodom poroke s nizacijo), nima pri tem pošto- u/le 8(xiij0 ie V8ietični County in Skozi New York, Pot v stari in .is starega kraja drži skozi Hew York. New York tvori takorekoč prehod med Ameriko in Evropo. Potnik, idač v domovino, ne ve pri čem je, dokler nima za seboj New Yorka m tudi novi prišeljenik ne, dokler njegove usode ne odloči Mew York. Za oba je torej velevažno, da imata točno in zanesljivo pomoč in postrežbo v Hew Yorku. Hala tvrdka jo v času dosedanjega obstoja dokazala, da je voljna iji zmožna nndifi oajboijšo službo v Hew Yorku. Poslušite se je torej pri potovanju v stari kraj aH is starega kraja, pošiljanju de-nafja v Jugoslavijo, Italijo ili kamorkoli in prt drugih poslih v zvezi s starim krajem. Zitojiekfcttširl; Slovenska banka 70-Wi Ve. flew York Jednota ^^^ J 1% 58* I Inkorporiran« « lofefe dr4ayi UL januarja, 189t, ™ ? OtAVWURAD: JOtlET, JUL v u,. Telefon lMt, od ustanovitve do 1 septembra 1921 skupna izplačana podpora $1,979,440.00. • • ^ GLAVNI URAbNIKl: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IU K podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pceblo, Colo. It podpredsednik John Mravintz. 1C22 East Ohio St, N. S Pittel Slavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL Zapisnikar: John Lekan/406 Marble St Joliet IU. Glavni blagajnik: Jolia Grahei, 1012 N. Broadway, Joliet IU. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 425^-ipth St, Wankegan, IlL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. PkUburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St, North Chicago, III Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Aston Netaanich st 1000 N. Chicago St Joliet III POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St JoUet IlL John WdkaWnich, 5031 W. 23. Place Cicero, Itt PRAVNI ADBOR: Joseph Rues, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So, Chicago, III John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE T^^g^nJ^O^N^Chicago St, Johe^JttrTelefon Chicago M ■r Amalija, R. 18, en Je- 500.00 $1 000 R. 19 597.58 300.00J 100.00 SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH ZA MESEC SEPT. '21 Pristopili: K dr. sv. Jožefa at. 7, v Pueblo, Colo., 23807 Pucel Anton, roj 1905, R. 16, $500 ; 23808 Kochevar Anton, roj. 1905, R. 16, $1000 23809 Mehle Filip, roj 1905, R. 16, $1000. Spr. 18. septembra 1921 — Društvo šteje 479 članov (ic). K dr. sv. Janeza Krstnika št. 11 v Aurora, 111., 9722 Zagorc Ma rija, roj. 1905, R. 16, $500. — Spr. 16. septembra 1921. Dr. šteje 64 članov(ic). K dr. sv. Janeza Krstnika št. 14. v Butte, Mont., 23780 Papesh Josip, roj. 1905, R. 16, $1000. — Spr. 21. sept. 1921. Dr. šteje 181 čla« I^H K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 23788 Hrastar Ivan, roj 1S05, R. 16, $500. — Spr. 3. sept. 1921. Dr. šteje 454 clanov(ic). K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, IU., 23789 Škubie Franc roj. 1902, R. 19, $1000; 23790 Ceglar Franc, roj. 1876, R. 45, $1000 — Spr. 4. sept. 1921. Dr. šteje 366 članov (ic). K dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., 23791 Prebili« Josip, roj. 1905, R. 16, $500. — Spr. 4. sept. 1921. Dr. šteje 89 članov (ie). K dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 23792 Dermes Anton roj. 1904, R. 17, $1000 ; 23793 Dominko Jožef, roj. 1884, R. 37, $1000. — Spr. 12. septembra 1921. Dr. šteje 144 članov(ic). K dr. sv. Cirila in Metoda, št. 45 v E. Helena, Mont., 23794 Majerle Josip A., roj. 1905, R. 16, $1000. — Spr. 24. sept. 192i: Dr. šteje 43 članov (ic). MHMAMMMIM f ,.,K.dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 23795 Capuder Valentin, roj. 1904, R. 18, $1000. —-Spr. 10. sept. 19fel. Dtf.-taje 60 članov (ic). K dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa., 9723 Berko-pec Barbara, roj. 1905, R. 16, $1000. — Spr. 19. sept. 1921. Dr. šteje 277 članov (ic). K d?, sv. Alojizija št. 52 v Indianapolis, Ind., 23796 Debevec An ton, roj. 1881, R. 40, $1000; 9724 Jerišek Marija, roj. 1905, R. 16, $500. — Spr. 19. avg. 1921. Dr. šteje 116 članov (ic). K dr. s vs. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn. 23797 Petek Alojzija, roj. 1904, R. 16, $1000. — Spr. 11. septembra 1921. Dr. šteje K dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. 23798 Zaletel Josip, roj. 1905, R. 16, $1000 ; 9725 Resnik Ivana, roj. 1898, R. 23, $500; 9726 Zalar Rozalija roj. 1895, R. 26, $1000. — Spr. 10. sept. 1921. Dr. šteje 217 članov (ic). K dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa., 23799 Saganič Andrej, roj. 1885, R. 36, $500; 9727 Saganič Ivana, roj. 1897, R. 24. $500. — Spr. 16. sept. 1921. Dr. šteje 97 članov (ic). - «• , K dr. sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn., 9728 Luni Franca, ,jroj. 1879, R. 42, $1000. — Spr. 9. sept. 1921. Dr. šteje 98 članov (ic). K dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., 9729 Gomila* Maria, roj. 1899, R. 22, $500 ; 9730 Volk Jožefa, roj. 1896, R. 26, $1000. — S*>r. 18. sept. 1921. Dr. šteje 195 člahov(ic). K dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, IU., 9731 Murt Ana, roj. 1902, R. 19, $1000 ; 9732 Cukulin ^Barbara, roj. 18dl, B. 30, $1000. — Spr. 18. sept. 1921. Dr. šteje 166 članov (ic).HB| K dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburg, Pa., 9733 Sanič Ana, roj. 1905, R. 16, $1000 ; 9734 Benec Barbara, .roj. 1905, 76, $1000; 9735 Konig Marija, roj. 1904, R. 17, $1000; 9736 Kajfež Marija, roj. 1900, R. 21, $1000 ; 9737 Obranovič Marija, roj. 1900, R. 21, $1000 9738 Majetic Neža, roj. 1896, R. 25, $1000. — Spr. 25. sept. 1921. Dr. šteje 164 članov(ic)). K dr. sv. Potra inPavla št. 89 v Pittsburg, Pa., 23800 Erdeljac Ivan, roj. 1883, R. 38, $1000. — Spr. 4. sept. 1921. Dr. šteje 113 članov K dr. Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 23801 žužek Ludvig, roj. 1905, R. 16, $1000 ; 23802 Sterle Franc, roj. 1905, R. 16, $1000. jšpr.-ll. sept. 1921. Dr. šteje 128 članov(ic). K dr. sv. Genovefe, št. 108, v Joliet, 111., 9739 Gliha Terezija, roj. 1902, R. 19, $500 ; 9740 Pikuš Frances, roj. 1897, R. 24, $1000. — gpr. 10. sept. 1921. Dr. šteje 130 članov (ic). K dr. sv. Srce Marije št. Ill v Barberton, Ohio, 9741 Počivaušek Angela, roj. 1900, R. 21, $500. — Spr. 11. sept. 1921. Dr. šteje 72 čla-nov(ic). K dr. sv. Roka št. 113 V Denver, Colo., 9742 Baudek Margareta, roj. 1905, R. 16, $1000 ; 9743 Turk Franees, roj. 1905, R. 16, $1000. — Spr. 19. sept. 1921. Dr. šteje 56 članov(ic). K dr. Marija Milosti Polna št. 114 v Steelton, Pa., 9744 Posinak Ana, roj 1881, R. 40, $1000. — Spr. 23. avgusta 1921. Dr. šteje 37 čla-nov(ic). K dr. sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kan., 9745 Stimetz Marija, roj. 1894, R. 27, $1000. — Spr. 11. sept. 1921. Dr. šteje 109 članov(ic). i K dr. sv. Ane st. 120 v Forest City, Pa., 9746 Kozievčar Marjeta, roj. 1902, R. 19, $1000 ; 9747 Markovič Ana, 1895, R.26, $1000. — Spr. 18. sept. 1921. Dr. šteje 162, članov (ic). K dr. sv. Ane it. 123 v Bridgeport, Ohio. 9748 Kovačie Jožefa, roj, 1905 R. 16, $500; 9749 Sterk Johana, roj 1905, R. 16, $500; 9750 Kikel Pavlina, roj. 1896, R. 25, $1000. — Spr. 18. sept. 1921. Dr. šteje 64 llanov(ic). K dr. Marija sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 9751 Rebrovič Marija, roj. 1905, R. 16, $1000. — Spr. 1. sept. 1921. Dr. šteje 127 članov (ic). . K dr. sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., 23803 Petkovšek Ivan, roj. 1901, R. 20, $1000 ; 23804 Jordan Ivan, roj. 1894, R. 27, $1000. — Spr. 10. sept. 1921. Dr. steie 69 članov (ic). K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., 9752 Stiglitz Marija, roj 1906, R. 16, $500.—Spr. 6. sept. 1921. Dr. st: 121 Članov (ic) K dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio, 23805 Arko Lovrenc, roj 1905, R. 16, $500; 23806- Papež Jernej, roj 1884, R. 37, $1000. — Spr. 17. sept. 1921. Dr. šteje 95 članov (ic). K dr. Marije Magdalene $1000 %755 M05' k' F' $1Ti nnie, rcjjf 22,^5(Ž?9757 Sraj Marija, roj. 1898, R. 23, $500; 9758 Markovič Alojzija, roj. 1895, R. 26, $1000 ; 9759 Jagnje Marija, roj. 1886, R. 36, $500 ; 9761 Spelko Margareta, roj. 1881, R. 40, $1000. Zaje Agata, roj 1891 R; 31. $1000. Spr. 5 sept. 1921. Dr. šteje 311 članov (ic). ^^Bpff SUs Suspendovani zopet sprejeti: K dr. sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn., 10369 Skof Ivan, R. 32, $1000 ; 7153 Erjavec Josip, R. 42, $1000. — Zopet spr. 12. sept. 1921. Dr. šteje 111 članov (ic). ' K dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 18498 Križan Nikolaj, R. 22, $1000. — Zopet sprejet 11. sept. 1921. Dr. šteje 182 članov(ic). K dr. Marija Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, BI, 9176 Bal-lok Ana, R. 21, $1000. — Zoppet spr. 18. sept. 1921. Dr. šteje 166 e^anov(ic). K dr. sv. Srca Marije št. 86 v Rock Springs, Wyo., 5534 Novak Alojzija, R. 31, $1000. — Zopet spr. 11. sept. 1921. Dr. šteje 57 članov (ic). K dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 22690 Tuškan Ivan, R. 45, $500. — Zopet spr. 4. sept. 1921. Dr. šteje 113 članov(ic). K dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin,, Pa., 17479 Dobrinec Ju-SEjR. 38, $1000. — Zopet spr. 18. sept. 1921. Dr. šteje 100 članov(ic). K dr. sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, 8742 Aubrey Pavlina, R~17, $500. — Zopet spr. 18. sept. 1921. Dr. šteje 64 članov(ic). K dr. Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, 111., 21675 Vlaj-nič Ivan, R. 30, $1000. — Zopet spr. 20. jun. 1921. Dr. šteje 127 članov (ic). Prestopili: Od dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., k dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., 16993 Štefane Jožef, R, 22, $1000. Prest. 10. sept. 1921.1. društvo šteje 89 članov (ic), II. dr. šteje 95 članov(ic) Od dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing/Minn., k dr. sv. Ane št. 155 v Chisholm, Minn., 1289 Panjan Marija, R. 48, $500. — 6. sept. 1921. I. dr. šteje 101 članov(ic), II. dr. šteje 88 članov(ic). • Od dr. sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn., k dr. Marije 72. ____• _ T»_l_:»____»i. ni __ O.Al.i ITT n i m -r .' T-. An 7 A 29. 30. 32. 33. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 49. 50. 51. 52. 53. '54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 67. 69. 70. 71. Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo., 23660 Robnik Ivan, R. 29. $1000. —Prest 11. sept. 1921. I. dr. šteje 58 članov, II. dr. šteje 38 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio, k dr. sv.' Štefana št. 1 v Chicago, IU., 21922 Kranjec Jakob R. 33, $1000. — Prest. 12. sept. 1921. I. dr. šteje 51 članov(ic), II. dr. šteje 215 članov(ic). Od dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., k dr. Marije Milosti Polne št. 114 v Steelton, Pa., 4989 Papič Marija, R. 36 $1000. 5051 Drmeš Doroteja, R. 39, $1000. — Prest. 18. sept. 1921. I. dr. šteje 144 članov (ic), II. dr. šteje 37 članov(ic). Od dr. sv. Nikolaja št. 67 v Steelton, Pa., k dr. Marija Milosti Polna št. 114 v Steelton, Pa., 8474 Košir Katarina, R. 24 $1000 ; 9123 Si-monič Katarina, R, 34, $1000. — Prest. 18. sept. 192J. I. dr. šteje 52 članov (ic). II. dr. šteje 37 članov (ic). Suspendovani: 1 Od dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, III, 23136 Korevce Alajzij, R. 17 $1000. — Susp. 24. sept. 1921. Dr. šteje 411 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., 4280 Miklavčič Ana R. 31, $500; 8524 Miklavčič Alojzij, R. 34, $1000. — Susp. 19. sept 1921. Dr. šteje 241 članov(ic). Od dr. sv. Janeza Krstnika št. .14 v Butte, Mont., 23445 Meglica Jurij, R. 40 $1000. — Susp. 22. sept. 1921. Dr. šteje 181 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa št. 16. v Virginia, Minn., 20174 Borovac Anton R. 38, $1000. — Susp. 18. sept. 1921. Dr. šteje 111 članov(ic). Od dr. sv. Alojzija :t. 42 v Steelton, Pa., 21957 Malešič Ivan, R 22, $1000 ; 22246 Bradica Franc, R. 24, $1000. — Susp. 11. sept. 1921 Dr. šteje 144 članov (ic). Od dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, IU., 16717 Kelečič Ignatz, R 33, $1000. — Susp. 10. sept. l&flj. Dr. šteje 95 članov(ic). Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 50, v Pittsburg, Pa., 21898~Hudak Matija, R, 30, $1000. — Susp. 11. sept. 1921. Dr. šteje 277 članov(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 18302 Frol Ivan, R. 36, $1000. — Susp. 11. sept. 1921. Dr. šteje 182 članov(ic). Od dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youugstown, Ohio, 22130 Penežič Ilija, R. 28, $1000. — Susp. 18. sept, 1921. Dr. šteje 100 članov(ic). Od dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 12384 Skufca Ka-rol, R, 32 $1000. — Susp. 17. sept. 1921. Dr. šteje 217 članov(ic). Od dr. sv. Anton Pad. št. 72 v Ely, Minn., 22807 Boroslavski Josip R. 39, $1000. — Susp. 3. sept. 1921. Dr. šteje 98 članov(ic). Od dr. Marija Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., Knific Marija, R. 25, $1000. — Susp. 22. sept. 19&,. pr. šteje 195 članov(ic). Od dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, IU., 9130 Barbier Julija, R. 16, $1000 ; 9136 Oberman Karolina, R. 29, $1000; 9139 Halla Katarina, R. 31 $1000; 9140 Barbier Katarina, R. 35 $1000 Susp. 26. sept. 1921. Dr. šteje 166 članov(ic). Od dr. sv. Antbna Pad. št. 87 v Joliet, III., 22142 Zora Gregor, R. 19> $1000. — Susp. 22. sept. 1921. Dr. šteje 104 članov(ic). Od dr. sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Minn., 8718 Vranešič Nikolaj R. 34, $1000. — Susp. 21. sept. 1921. Dr. šteje 29 člnaov(ic). Od dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 21146 Slivar Milan, R. 37, $500. — Susp. 4. sept. 1921. Dr. šteje 113 članov(ic). Od dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 19739 Slobodnjak Vid, R. 37, $1000. — Susp. 18, sept. 1921. Dr. šteje 100 članov(ic) Od dr. Friderik Baraga št. 93, v Chisholm, Minn., 23220 Lekan Franc, R, 32, $1000. — Susp. 11. sept. 1921. Dr. šteje 128 člauov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio., 17116 Krekman Simon, R. 32, $1000. — Susp. 18. setp. 1921. Dr. šteje 51 članov(ic). Od dr. Marija sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 22610 Ravnikar Valentin, R. 39 $1000. — $usp. 26. sept. 1921. Dr. šteje 127 članov(ic). Od dr. Marije Pomagaj it. 147 v Rankin. Pa., 5649 Bučar Jela, R 3.6, $1000. — Susp. 18. sept. 1921. Dr. šteje 43 članov (ic). # Od dr. sv. Mihaela št. 152 v So. Deering, HI., 22167 Ivežie Peter, \ 20. $1000. — Susp. 22. sept. 1921. Dr. šteje 64 članov(ic). Od dr. Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wise., 9156 Florijan Ana R. 17, $500; 9158 Florijan Ana, R. 42, $1000. — Susp. 14. sent. 1921. Dr. šteje 65 članov(ic). arija Čistega Spočetja št. 169 v Kansas City, Kan., 8610 »oje Apolonija R. 22, $1000. Susp. 4. sept. 1921. Dr. št. 29 članov(ic). Od dr. Marije Pomoč Kristjanov št. 165, West AUis, Wis., 8481 Može Jožefa, R. 24, $10p0. Susp. 24. sept. 1921. Dr. št. 32 članov(ic). Josip Zalar,gl.tajnik. (Konec prihodnjič.) :inančno poročilo K. S. K. i. za mssoc sept. 1921 ASESMENT 9—21. $ 326.83 2................. m 741.74 3................. 250.11 4................. 179.78 5................. 288.56 7................. 8................. 188.75 IQ...........;..... 35.53 li................. 153.30 12. ................ 427.40 13v ................ 94.04 14. ................ 411.77 15...............:. 205.96 16................. . 205.96 17................. 57.S[1 20................. 113.71 20................. 122.36 21................. 122.13 112.69 Plačali na ases. 9-21 Smrtnina Poškodn. Centr. bol. pod. $250-.00 100.00 $ 46.00 31.00 166.00 74. 75. , 77. . 78. . 79. . 80. . 81. . 81. . 83. . 84. . 85. . 86. . 87. . 88. . 89. . 90. . 91. . 92. . 93. . 94/. 95. -r 97. . 98. . 100. . 101. . 103. . 104. . 105. . 108. . 109. . 110. . 111. . 112. . 112. . 113. . 114. . 115. . 118. . 119. . 120. . 121. . 123. . 126. . 127. . 127. . 128. . 129. . 130. . 131. .. 132. . 133. . 133. . 134. . 135. ., 136. 139 140, 143. J44. 145. 146. 147. 148. 148. 150. 152. 153. 154. 156 157. 158. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 209.04) 158.301 v1®1.38 182.30 148.01 239.78 188.80] ' 346.68 110.52 . 65.87 145.37 100.71 421.31 81.08 224.26 305.32 127.18 206.33 259.40 169.51 160.96 422.41 87.96 155.03 40.43 316.06 136.31 222.55 98.95 55.71 149.41 10.59 217.07 119.52 108.35 237.10 268.191 110.09; 276.07 275.24 285.97 56.69 27.26 82.70 124.50 152.83 65.55 160.96 34.97 151.13 116.75 207.96 77.54 141.64 46.62 95.49 5.33 89.25 152.79 96.83 80.58 167.02 60.95 69.25 80.26 155.48 154.98 89.46 61.48 163.08 37.25 58.73 208.99 54.24. 92.05 60.06 152.18 14&.21 73.81 21.61 7.43 278.53 131.96 52.30 48.47 49.61 136.56 106.34 47.54 39.95 35.73 159.23 46.38 134.14 65.70 66.03 65.30 102.76 96.07 72.86 25.10 116.53 58.61 30.26 63.59 34.35 410.43 253.72 95.48 39.30! 50.74 9.81 49.66 53.03 Skupaj ....-.,...$ 20,54*9. 1100.00 900.00 50.00 1000.00 50.00 31.00 21.00 S 22.00 50.00 20.00 81.00 73.00 32.00 17.00 78.00 50.00 101.50 1000.00 15.00 59.50 50.00 250.00 83.00 15.00 4,400.00|$ 1,350.00)$ 1,2211)0 reestanek 1, yep t: 1921 ..............................$819,210.51 Prejemki tokom mesec* sept. 1921. rejeli od društev" .........................$20,549.89 Obresti .................................... 796.06 Bonus pri nakupu obveznic 50.00 $21,395.95 , f\ n k ■ \ $840,606.46 Izplačali : Posmrtnine .................................$ 4,400.00. * ^oškodnine ................................ 1,350.00 Centr. bolniške podpore...................... 1,221-00 Upravni stroški ............................ 2,186.21 $ 9,157.21 Preostanek 30. sept. 1921 ............................$831,449 95 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. " Smrtna koal. V Ljubljani je rl trgovec g. Josip Maček, ar 44 let. Blag mu spomin! Vojaška straža ustrelila mla-c fa barona Karola Codellija. 0(1 Zaloške ceste vodi žez novi most pri vojaškem »skladišču na grad bn < 1 fv dellija javna eesta. Di ,ePt. ponoči je *el 19 leti A v'diai sin barona Cq lellija Kare] proti domu. 01 "ogaln CodC'llijevega vrta j( !>' . straža ustavila nekoli ko pred 11. uro ponoči Janeza Srebrnjaka in Antona Dittin-gerja, ki sta vozila gnojnico, in ju ii pustil.-, ne nnprej ne nazaj Pc bi: nmjak in Diltinger sta nato pri] ovedovala, da je prišei nekoliko po 11. uri od Zaloške coste mladi Saron Karel Codel-li. Mladega barona j** -straža u-st&vila Približno htm, kjer se odcepi eesta, vow " j v Štepan-jo vas. Hladi ba« n Karel je kf^al vojakom gt* 1, vojaki so vega sina. Videl je skozi ►kilo, kal.o se je sin zgrudil mr o v na ti. Žalosten dogodek jf r <^lo ra i ii l jubljan3L*>val 19. sept. pokrajin •ski mail*. ! :k za Slovenijo I-van Hribar. Ivan Hribar se je rodil 19. septembra 1851. Na politično areno j*4 stopil skupaj z dr. Tavčerjem in je bil z njim izvoljen 1889 v deželni zbor kranjski, kjer je zastopal no-* o narodnonapredno strujo. Že prej je kot zastopnik banke S avije, zlasti p*» kot izdajatel "Slovana'" 1 ->4—1887) širil zlasti m- s van'ske vzajemnosti; najbclj pa se je naučil na nacionalnem polju od Če-f ov. V občinskem svetu ljubljanskem jp bil že 1. 1882, žu-*an pa od leta 1896—1910. Mes. to je po poti"mi pod njegovim županovanj- m dobilo docela Bov » 1 i • L. J914 je bil Ivan Hri'wi interniran, potem pa ži-veljiot izgnanec izven ožje domovine, dol ier ni z o^vobojen-jom spet stopil v politično a jeno, toda ne več kot borilec, amPak kot poslanik na^e države v P/u^t. e*1 1921 p t. pokrajinski :>am«;r f julijam. Ivan Hribar je ko. oseba vzor vstrajnosti, vrtnega izpolnjevanja naloženega dela in omenja pomagati si naprej skozi e ovire; doČim je koncepcija dr. Tavčarja bila izvirna in globoka, fs Hribar bil mož ne umorae^ sakdanjega dela. — UnLi je lT.sept. gospa Marija dr. freo-va iz znane kra žke rodbine Mohorčičeve, sop- rr.ira g. dr. Dragotina Treo, bi/šega odvetnika v Gorici, S la j v Ljubljani, in tašča od-a ctnžkft g. dr. Frana Novaka, rokbjxia gotypa je bia vsled vojc%a plemenitega značaja v vs. h i fifih splošno prijjub-ana. Prizadetim rodbinam -orenc nji" o_i.j Tii niiift am proti itidicvicu. Belgrad, 17. se^t. — V današ-Eepubliki" napada Jaša Prodanovič Nikola Pašiča ra-ii koncesij, ki so se dovolile francoski družbi " Omnium Serbe". Za tem piše v istem lis Hi članek dr. Dragomir Ukonič, vi opisuje politiko Svetozarja °ribičevica in pravi, da se je l.ekom zadnjih treh let napravila našemu narodu ogromna Ikoda, ker je kri neurejenosti - državi, na drugi strani pa srbsko—hrvatskega razdora. , .. m . r» ' i • a • lentina Tepma, omozena z mz. Kazen tega je knv, da je Bel- Rejicem ^jna je bila uči_ grad postal za Hrvate druga ... . . . , Budimpešta in da 8o Srbi ^a' V ^ V* niformirani o Hrvatih. Nadal-itol,*ka ^,teljica' ZaPust,la 61 let- ____Jurkovica t št. 12 in ga je težko poškodoval na glavi. Vzrok: O-če ni hotel sinu izročiti posestva. S strelom ranil je neznanec Martina Krežeta v Hrastniku. Krogla je Krežeta težko ranila na levem kolenu. Smrtno nevaren napad. 11. f3ept. je v Krtini napadefl nema. nec 421etnega delavca Franca Miša in ga na vrtu smrtnone-vamo ranil. 1 — Rado vi j ca. Dne 14. sept-je umrla v Predtrgu pri Radovljici pri svojih starših ga. Va- jo ugotavlja, da je Pribičevič dobil red francoske častne legije radi konsecij, ki jih je preskrbe] francoski družbi "Omnium Serbe". Ta obdolžitev je izzvala v političnih krogih veliko senzacijo. Kdaj odstopi Pašič? Kadar bo sklenjeno novo posojilo v i--iostranstvu v znesku 500 milijonov zlatih frankov. Pašič ve, kaj so napoleoni- Vpipšanje slovenskih šol. Na interpelacijo posl. Podgornika glede 150 zaprtih slovenskih in hrvats. šol v Istri in na Goriškem je vlathi odgovorila slede-e: " Dejstvoma se ni otvorilo : ekoliko manj lfego 100 slovenskih in hrvatskih ljudskih šol vpričo 400 šol, ki so se zopet o-vorile, se ima pripisati de-:aa izpremenjeni narodnostni razvrstitvi prebivalstvu v Julijski Benečiji vsled ndejstitve > rem i rn i h pogodb in poznejše izvršitve rapalske pogodbe; de * ma se mora Pripisati tudi po-iianjkanju primernih prosto-v, posebno v conah, kjer so o vršile vojne operacije, in pomanjkanje učnih-sil. Kr. vlada astavlja vse sile, da bi premagala omenjene ovire. Kakor je olala doslej, tako bo skrbela udi tekdm prihodnjega šolske »a leta, da da otvoriti one slo-. enske in hrvatske šole, ki se )odo zdele v skladu s potrebami prebivalstva. V ta namen so bila izdana navodiHa za Pop ravo šolskih poslopij in pripravo učnih sil. Število poslujočih šol v zadnjem šolskem letu je znatno višje nego ono iz 1.1912 —20 in posebno višje nego leta 1918—19." — Na interpelacijo Stega poslanca glede učiteljišča in gimnazije v Gorici, ki se nista otvorili, je odgovorila v- lada: "Zapotreno slovenskega Prebivalstva na Goriškem in v krajih, ki spadajo na Goriško, se je poskrbelo doslej z realko Idriji, z učiteljiščem v Tol minu in z nekaterimi gimnazijskimi tečaji, ki so se najprej u-stanovili v Idriji in se niso mo-°li pozneje preložiti v bolj primeren sedež zaradi tehničnih vzrokov, ki niso odvisni od vol. i* kr. vlade. Otvoritev slovenskih srednjih šool v Gorici bi nadela na ovire vsled tamošnjih ttavbnih razmer in bi oddaljila e šole snričo sedanje razvrstitve prebivalstva od kraja, od- oder bi najbrže dobivali največ gojencev. Na vsak način si kr. vlada pridržuje da bo zo-pet vzeVv v pretres vprašanje slovenskih srednjih .šol v nji-iovo ureditvijo." — Iz tega se iasno vidi namera vlade vprašanje za vleči in slovenski šol sinčka-siroto Marijana. Zgledni katol. učiteljici bodi posvečen blag spomin! Umrl je 31. avgusta Janez Fabjan iz Dol. Gradišča, fara Št. Jernelj. Neizprosna jetika ga je izruvala iz mnogoštevi1 ne družine. Naj v miru počiva Umrl je v Gorici po kratkem trpljenju vsem Goričanom dob ro znani iir priljubljeni g Franc Bratuž, uslužbenec Na rodne tiskarne v Gorici, star šele 56 let. Zapušča štiri odras le sinove ter hčer Anico, ki je učiteljica v Šolskem domu Gorici. Blagi pokojnik je bi vzor skrbnega in dobrega dru žinsikega očeta in moža. Dosti krat v težkih razmerah je svoje otroke lepo in dobro vzgoji S celo družino je bil več let Italiji interniran. Tu se je zrah ljalo njegovo zdravje. Ko ga je pred mesecem dni doletela pri delu nezgoda, ki ga je vrg la v posteljo, se ni več oporno gel. Dne 8. septembra je izdih nil sredi vseh svojih otrok in v rokah svoje žene Marije. Njegovi družini naše iskreno eo žalje. Blagi pokojnik pa uživa; večni mir pri Gospodu u svojo zvestobo, pridnost in poste nots! Sodba uglednega francoske ga lista o naši ustavi. Dr. Mit koviteh objavlja v " Journa des Debats" 17. avgusta t. 1 daljši članek o ustavi kraljevi ne S.H.S. Clankar je očivid nč prijatelj radikalno-demo kratske koalicije, smatra usta vo za zadosti dobro, da zasigu ra obstoj in nadaJjnih razvo; države in meni, da smemo z njo vsa.i za enkrat biti zadovoljni Kljub temu pa ne prikriva njenih slabih strank, o katerih pravi doslovno: "V celoti je ta ustava menj demokratična nego sta bili prejšnji ustavi srbskega kraljestva iz leta 1889. in 1903. Prerogative krone so preširoke, centralizem je izražen, svoboda tiska omejena, kontrola parlamenta nad vlado nezadostna, odgovornost ministrov iluzorična." Člankar tudi izrečno naglasa^, da s to ustavo Hrvati in Slovenci nikakor niso zadovoljni in da se je pri ustvarjanju te ustave jasno videlo, da manjka naši državi državnikov s širokim pogledom. Med vlado in ljudstvom ne vlada nobeno medsebojno zauoanje, ker so vladni možje sami navadil ljudstvo, da ne čuti spoštovanja do postave. Dr. MitkovitcU ki ne pozablja omeniti, da se je ustava skleni-a samo s 13 glasovi večine, ka-erih bi vlada ne bila dobila, da ni plačala muslimanom 300 mi- stvo kolikor le mogoče ovira- 4- O- • j • , I dO, naj ostavi režim nepotizma <,. se vid, tndi 1Z faktov v in OTotekoionizma) k; ^ ^ ri Srbiji prineslo toliko škode. ijonov dinarjev, opominja vla- stri. — Kipar Meštrovič v Zagrebu. "Riječ" doznava, da pride *e dni v Za/arreb kipar Ivan Meštrovič, ki je imenovan za rektorja akademije umetnosti in umetne obrti v Zaf^-ejra. Vlada uamerava imenovati kot profesorje na akademiji več naSih znanih; umetnikov iz vse kralje- vine. Sodba članka rja je temveč v-redna, ker sicer ni nasproten sedan ii večini in sa tolaži z bližnjo bodočnostjo, ki prinese po njegovem mneiu pametno evolucijo v smislu ljudskih želj in notreb. — Kakor se vidi. ^ inozemstvu ustava radikal-demokratske stranke presoja veliko bolj trezno in kritično ttego bi to naivnim di, natvezli demokratski TOU ROTE Umor na ljubljanskem polju. Pred ljubljansko poroto se je zagovarjal invalid Alojzij To-mažin, roj. 12. februarja 1896 v Žlebeh pri Novem mestu izu-čen pek, ker je 24 junija 1921 na Ljubljanskem polju zaklal iz ljubosumnosti svojo ženo Antonijo Tomaži n. Porotnemu senatu je predsedoval o\orni svetni* Regally, votanta sta bila višja sodna svetnika 2užek in Pernuš, obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik Dominico, obtoženca je zagovarjal dr. Tekavčič, razpravi | sta prisostovala tudi zdravnika dr. Doljšak in dr. Mayer. Tomažin je govoril v obliki govora svoj zagovor od pol 10. doli. ure dopoldne. Na vpra sanje dvornega svetnika Re-galljrja če se čuti kriv je odgovoril — V toliko sem kriv, ker sem to, kar sem storil, storil v obupu. Izučen pek sem po ppk-licu — K vojakom je moral le ta 1914. Bil je v Galiciji; na i-talijanskem bojišču je bil meseca junija 1916 v desno nogo ranjen. Odrezali so mu jo pod kolenom. Dne 24. oktobra — 1920 je poročil Antonijo Toma žinovo, ki je bila prej natakarica pri Kolencu. Dne 21. januarja je Tomaži n ova povila dečka, o katerem je sumil Tomažin, da ni bil njegov. Dne 24. junija je videl, da se ji je Kolenc posmejal, to ga je silno razburilo. Šel je v mes to, kjer je kupil v Kolodvorski f^lasno zanikali in soglasno po ulici od nekega Dalmatinca za trdl,i vprašanje glede na uboj. 60 kron kuhinjski nož. Nož je [ Pred8ednit senata dvorni dal v suknjič. — Zakaj ste ku- Lsvetnik R^lly je nato razgla-pili nož? — je vprašal dvorni H 8odbo' 8 kate™ je bil Tama-svetnik Regally Tomazina. — Ižiu Osojen na sedem let težke Zato, da bi jo zastrašil, da bi Meče' katera se je popolnila z bila povedala, s kom je prepri- zaPrtj<»n v samotno temnico, jina, — je odgovoril Toma- P0"*0111 in tr(iim ležiščem 24 4žin. Ko je kupil nož, je šel po in 24' dec^nfcra V8ako ženo, s katero sta šla v kantino ,eto- Preiskovalm zaP»r se mu artilerijske vojašnice, kjer 8ta I ^ vračunal v kazen, spila pol litra vina. V gostilni — °Pri zeleni trati" sta »Pila 1 liter vina in snedla tri jajca. Nato sta šla z ženo roko v roki proti kamniški železnici. Tam sta £e vsedla. On je na ves glas 4jokal, ker se je Kolencu tisti dan smej^Jfl, ona pa mu je od govorila: —Kaj boši tole neumnost vedno naprej gnal! Pol ure jo je nagovarjal, naj mu pove resnico, ne da bi ji pokazal nož. Nato ji je pokazal nož rekoč: — Odtrgaj me od tega obupa. Če ne poveš, bo najina smrt, če pa Poveš, bova šla vesela domov. — Zapičil je nož v zemljo in ji prebral pis mo, v katerem ji je zapovedoval njeno in svojo smrt. Nato je večkrat zamahnil z^ nožem proti njenim prsim. — Nato sera sunil, raniti sem jo nameraval, pa je bila mrtva. Nato sera se vlegel poleg nje in sem so sunil z nožem. Nezavesten sem ležal. — Stanko Bitežnik ni o umrli Tomažiuovi nikdar nič slabega slišal. Pridno in Pošteno de de je bilo. Gostilničar Lovrenc Kolenc e povedal, da se ni čisto nič zanimal za Tomažinovo- Kot na-1 ) je ot ne bom miren, dokler žene zaklal. Ko je bil Tomažin v bolaici, ga je šla obiskat. Ko se je vrnila je bila vsa objokana. Povedala je. — Ko sem prišla potri k njemu, me je kar spodil; dal mi je pismo, katero sem morala nesti na pošto. Pismo je bilo naslovljeno na neko žensko. — Nekoč je ona rekla: — Naj naredi z mano kar hoče, rada ga imam. — Priče Anton Šink, Franc Bizjak in Stanko Bitežnik so sll-24. junija okoli 9. ure od kamniške železnice sem ženski glas, ki je kričal: — Ljudje na Pomoč! — Ko so prišli tja, jim (e prišel neki moški nasproti, ki je povedal, da je ženo zaklal in da je mrtva. Priče so poklicale policijo. Po zaslišanju prič je stavil senat porotnikom dve glavni v-prašanji, in-sicer prvo glede na umor in drugo glede na uboj, na katero je odgovoril le, če bi ' je Prvo vprašanje zanikalo. Prvi drž. pravdnik, Domini-cio je v svojem govoru poudarjal, da je razprava dokazala, da je imel Tomažin namen iznebi-fii se svoje žene s smrtjo, da bi ooročil morebiti tisto Američanko z dolarji, s Zagovornik dr. Tekavčič je 'porotnike prosil, naj dobro premislijo vprašanji, pred no jo potrdijo. Po njegovem nazorju ^e v ljubosumni blaznosti zaklal svojo ženo. Porotniki so nato prvo glavno vprašanje glede na umor '' ^ > - M: Nervozne, žene, ki tip« na bol«čin»h ▼ kriiu, v bo-; kih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka "k tlom in dela ▼ spodnjem telesu teio, na glavobolu in neredu pri naravnih funkcyah, dobe od pomoč, ko vzamejo ' Severa's v Regulator (Severjer Regulator). Priporočan j« za zdravljenje fcstih pooebmh lastnosti neredov In hiranja, ki so jim podvržene lenske. Dobite ga pri svojem lekarju ie danes. ^ Cena $1.26. VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Začimbe, zelišča in najrasno* vrstnejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, iwin.ni vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station HEW YORK CITY. ALI STE 2E POSKUSILI ROYAL MALT EXTRACT? Ako istega ne dobite pri Vašem trgovcu, pošljite nam svoje ime in naslov, ter priložite naročilu $ 3.00, nakar Vam bomo poslali tri konve (canB) poštnine prosto. Posamezne konve veljajo $1.25 V zalogi imamo dve vrsti ek-strakta za varenje domačega piva: Royal Malt Extract in Royal Malt Hopa (slednjega ni treba piva: Royal Malt Extract in Royal Malt Hopa (slednjega ni treba vreti). Pišite na: BUTTLER & STEWART Western Branch. 1326 Clybotirne Ave Chicago, BI. V DR. J. E. URSICH SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG, 18SS W. 22nd Street, in na vogalu Lincoln St., Chicago, III. Phone Canal 4918. Ordinirta vsak dan v svojem zdravniškem uradu. Od 9. do 10. ure dopoldne, od 2. do 4. ure p poldne, od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljal\ od 10. do 12. dopoldne. Columbia Grafooola je najboljši govoreči stroj za V&š dom. Na prodaj proti takojšnjemu plačilu, ali na lahke obroke. KUPITE GRAMOFONSKE PLOŠČE (RECORDS) . V TRGOVINI International Music Shop 1043 Collins St. Joliet, 111. Največja trgovina s takimi ploščami v .Toltetu. ♦V zalogi imamo veliko izbero Slovenskih in hrvatskih plošč z lepimi in znanimi komadi, pridite jih za poskušnjo k nam poslušat! Odprto dnevno do 9 ure zvečer. Odprto tudi ob nedeljah. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tndi naia vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vilogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. akarica je bila pridna, pošte na, postrežljiva. Vse, kar je trdil Tomažin o občevanju' med umrlo in njim, je Kolenc najdo-očnejše in ogorčeno zanikal. Franja Kolenc je izpovedala, da je bila umrla z vsemi v go-stibii prijazna. Popoldne so je razprava na-aljevala. Priča Iv Zakrajšek: Tomažin je tepel svojo ženo, d je velikokrat klicala, slišal sem tudi Padati udarce. Več-iTr v__.. , _ , , • • ri t -1.1 • /i Vas prijatelj Philip Denmark* Vam Krat io ie spodil, videl je, ko on/lai-nl •„ F . ^^ .u e LkraŽspodil, da Je 1,0, d,, SKI VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJEV. o v rokah. , Priča Leopold Šolar, ki je bil zaslišan na Tomažinovo zahtevo, je pričal: — Zastopnosti med Tomažinovima ni bilo. Gr- ni vsled tega, ker bor odprl novo trgovino. Ne pozabite naslova: 5213 Butler St., Pittsburgh, Pa. p*vo (predsednikovo) točko davno pristopili novi clan re-dicvnega reda ( dokler ni bila 'telin se je urezal v kurja peesa- stitvi vina, >v. Škrjanec pra- j končali, in da naj se s klavirjem »iknik ni končan, še počaka; pisalno mizo se bo lovo • V4 rt »i ifHumoreska. (Konec.) 2. seja meseca februarja. Key so bili VBi izvršujoči člani novega Pevskega društva ▼ Polževi vasi po tajniku Bobnu pismenim p otom povabljeni, da se naj aauesljivo vdeleže seje prvo nedeljo naslednjega meseca (februarja), so-se iste vsi, od prvega do zadnjega vde-ležili. Tajnik, ozir. zapisnikar prečita zapknik zadnje seje,'ki je bil soglasno sprejet brez kakega popravka. Nato se vname ostra debata glede priptopu^ia, fa m^ftie članarine^. I Tovariš* svetoval, da naj bo pristopnina $1.00; redni mesečni prispevek pa naj znaša, 25c; ten]Lu je odločno nasprotoval tov. Meh, češ, da je pristopnina previsoka, 50c bi zadostovala, meseč-nina pa 20e. Tov. Medvedov Luka je stavil predlog za prosto pristipnino in 15c mesečnih prispevkov za člana. Tovariš Sraka svetuje 75c pristopnine in prosto mesečnino; tov., Jaz-bez je za 25c pristopnine in 10c mesečne pristojbine; tov. Škr-janc svetuje prosto pristopnino in prosto mesečnino; basist Štefan podpira Škrjancev predlog. Debatiranje o tej točki je tra jalo od 3. ure popoldne do 6. ure zvečer in se je zaključilo brez povoljnega uspeha. Ker je sodček piva že zelo pojemal in ker se je že bližala ura večerje, je tov. Sraka predlagal, da naj se današnjo sejo zaključi in nerešeno točko preloži do prihodnje seje. Predlog vsestransko podpiran in sprejet. 3. seja meseca marca- Tudi redne seje meseca marca v društveni dvorani pri Nacetu so se vsi člani "korpora-tivno" udeležili. Tovariš Jaz —bec je celo ^ sal>o privedel ^nega člana, 11. basista, ki je bil z velikim aplavzom sprejet Pevsko društvo (brez imena). Naravno, da tudi pri čitanju zapisnika«* zadnje seje ni bilo nič opozicije, vsed česar sta ga predsednik in tajnik vpričo vseh podpisaa. Tov. Jazbec je ponudil eno galono vina "nagrade za vsakega novega člana Tajnik Boben vpraša navzoče, če se bo v to društvo tudi ženske sprejemalo kot izvršujoče članice, pa naj si bodo že oženjene, samske, ali vdove t Pri tem*je bodoči g. pevovod ja sledeče naglašal: "Že stara slovenska pesem nam veli da bi bil brez žensk prazen svet tako je pa tudi z društvom. Kdo izmed nas bo pel sopran in alt, če bomo imeli kako pesem v mešanem zboru t" Preds. Nace omenja, da bi bila to res imenitna ideja, osobito ker imamo dosti ženskih pevskih moči v Polževi vasi. Tajnikov predlog pobija tov. Meb, češ, da se bo z ženskami zaneslo spbr v društvo; drugi svetuje, da naj ženske ostanejo doma pri svoji metli in loncih itd Ko je bil ta predlog po predsedniku dan na glasovanje, je za točko s predsednikom vred glasovalo 5 članov, proti pa tudi 5. Ker torej pri pr- po obtKajn^____ med tem ko je Nacetovka še 3 galone domačega' na mizo; saj je bfl ta dan' io njen rojstni dan. m a že I skupaj navzočih piši in beri: predsednik Nace svetuje '"Sest. Tovariš Jazbec se nara-navzoČim tovaršem, da naj se'vno ni mogel udeležiti te seje, prej malo okrepčajo, ker je rav- j ker je ravno istočasno lovil ri-no tako velik praznik in da se'k® J tov. Medved se je šei ko-b d z drfevnim redom kasneje'pftt; bilo je namreč isto popol-nadaljevalo. Tako so navzoči'neznansko vroče; tov. Sra-elani skorO 4 ure izvrševali je bolel zadnji kočnik in ne- »ledno* ondi, kol! ________ ______g. tajnik j vsaka točka dnevnega za celo uro zamudil, ker je na seji izjalovi. Da tako vai-dq1 doma zapisnik zadnje no društvo,, ustanovljeno na Do 5. ure je bilo vseh krstni dan njegovih dveh si- nov ne bo propadlo, je z dovo ljenjem svoje žene sklenil darovati $50.00 za nakup društvene zastave; na ta način bo njegovo ime oštalo na veke zapisano v zgodovini Polževe vasi! Ko je tov. predsednik na seji meseca septembra naznanil svoj načrt o nameravani darovani zastavi, ni bilo med nav- _________ ,„MM , ..... ,____ ____________zočimi ne konca ne kraja nav- Šele proti 6. uri zvečer je že ne- Op- stavca.) dušenja. Na predlog tov. tajn- kdliko omamljen g. zapisnikar! Sp pred dtvoritvijo seje vpra- ika je bil tov- Nace soglasno iz-cital zapisnik zadnje seje, ^ predsednik vse navzoče, če voljen dosmrtnim častnim čla-ie tii soglasno potrjon. Pri lahko zborujejo, ker niso vsi nom društva, nju Se mu je po nesreči pre- prisotni? "Lahko!" je bilo "Tovarši"! je nadaljeval zavrnil poln kozarec črnega vina vsestransko predlagano, podpi- pisnikar, "v znak zahvale in ravno na knjigo, vsled česar je rano ^ sklenjeno. visokega spoštovanja do naše- potihoma zaklel nad svojo ne-1 Nadnevnemul redu je bila ga društvenega predsednika in rodnostjo s pripombo, da bo točka gleda nabave društvenih mecena, vstaiiimo vsi raz sede- 1».______ ____• »VI . .. I ~__1___*__JI____» . 11- ________•______v v *"U"VOVJU ° pil|Jt»IllUU, Utt DO,- UHUy,YC UlUOI<»tIUU kupil novo zapisniško knjigo, znakov kar je predlagal g. bla-Na 4. redni mesečni seji tega gajnik Meh.' ?vskega društva se ni nadalje "Dragi mi tovariši!" je go-društvenih zadevah nič ukre- vor^ toV. Mev.. "ker^iaše vrlo palo, ker ni bilo za to časa. Se- društvo vedno boj m bolj v ja je bila zaključena točno ob članstvu napreduje? bi bilo to-6:15 uri zvečer v največjo za-,rej leP° in umestno, da naroČi- J___ 1 « 1 I «... ___ _________J. T • 1 !• dovoljnost vseh navzočih. 5. seja meseca maja. Na tej seji je med točkami: "Zadeva v korist društva'' tov. Boben (tajnik) predlagal, da naj se kaj ukrene glede piknika tekom poletja; svetova je v to svrho piknik na pr. nik 4. julija v Kobilarjevem gozdu pod košatimi hrasti. Odbor naj najame iz bližnje naselbine znano godbo na pihala in dva igralca na harmoniko. Vstopnina naj znaša $1 za osebo, pijača prosta. Pevski zbor naj bi ta dan zapel svojo himno?? in pa "jadransko morje. Važna opomba: Predlog tov. tajnika je bil vsestransko podpiran in Sprejet. Ker se pa do onega časa (piknika) še nI vršila nobena pevska, vaja^ fci ker je dne 4. julija deževalo kakor iz škafa, se naravno nameravani' in določeni piknik nikdar ni vršil. ✓ 6- seja meseca junija. Bedna seja tega meseca je bila otvorjena z malo zamudo, ker predsednik ni mogel svojega kladiva najti. K zapisniku se je pridejalo opombo, da se piknik ne vrši v slučaju slabega vremena. Zapismk zadnje seje potrjen. Tovariš zapisnikar je zatem mo naravnost iz Ljubljane eft ducat pozlačenih znakov z liro. V to svrho naj vsak član prispeva $1 v blagajno; jaz plačam v ta namen $2- Člani pevskega društva, ki nimajo še svojih znakov, so podobni šerifu brez zvezde. Kdo nas bo spoznal javno na cesti, da smo pevci ? Nekdo izmed navzočih je pro- za in mu zapojmo našo začasno društveno himno ("Stoji, stoji Ljubljenca!") Zatem se je k besedi oglasil še tovariš Jazbec, ^predlagajoč g. predsednika za botra novi zastavi, njegovo boljšo polovico pa botrici. Predlog soglasno sprejet. Pred zakljukom seje je bil izvoljen odbor treh članov, ki naj poskrbi nakup nove društvene zastave,ter o tem poroča na prihodnji seji. Pri točki " raznoterosti" je Nace nastavil novi sodček pive katerega je naročil tov. tajnik samega veselja in ga tudi plačal. Vsled i i i zastopriosti in ifloge ebne točke predlaga., je -tovariš pevovod^ začel poiskusati in izbirati pev-, ce. Prvega tenorista ni bilo nobenega, tako tudi ne drugega-Pri poiskusu vsakega pevca se jo pokazalo, ,da sploh nima nobenega posluha, niti ?a tenor niti za bas.'Kaj mu je torej storiti? Deset izvršujoČih članov pevskega društva, pa ni nihče izmed njih zmožen petja!? Čemu ni pevce preiskusil že na u-sianovni seji lani na Silvestrov večer? Bo daljši in burni debati je bity končno sklenjeno,, da naj Pevsko društvo v Polževi vasi še naprej , obstoja, čeravno ne bo do onega Časa pelo, dokler se članom grla* za petje ne raz-mehčajo. Če se, in kako dandanes obstoja označeno pevsko društvo, mi žal ni znano. 1921. Jaz sem uporabljal Tri- ners Liniment in Triners Anti-putrin osebno in se moram pohvalno izraziti za mogoče u-spelje in za izvrstno izdelane, kar jih postavlja v prvi razred. — Avgusta 27. 1921- Jaz sem zelo zadovoljen z uspehom dobljenim po Triner's Angelica Bitter Toniki katero vživa mo-' ja soproga kot navadno sistema tično toniko in po več tedenski bolezni z precejšnijm zadovoljivimi uspehom." Triner's Liniment daje hitro pomoč proti revmatizmu, nevralgiji in za lumbago; Triner's antiputriu je ekselentno zdravilo za grgranje in izpiranje ust, ter Triner's Angelica Bitter Tonic se prodajajo v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravili. (Adv.) ti temu, protestira, da tako va- tega je neoficijelni del septem-žne točke ne moremo rešiti ker brske seje trajal do 12. ure po manjkajo 4 člani.—Nekdo dru-.noči, nakar so se vsi člani progi je bil za nabavo navadnih I cej "ginjeni" podali na svoja trakov z liro, kar bi veljalo sa-^ domovanja. mo 30c. Zopet nekdo drugi je omenjal, da naj se z znaki in traki še počaka dokler si ne' bo društvo izbralo svojega pri.-. To je blagajnika tov. Meha tako razkačilo, da je ona $2.0® zopet v žep stisnil in resigniral; Novo pevsko društvo v Polževi vasi je bilo torej: brez imena, brez pevskih vaj, naravno brez* 10. seja meseca oktobra. Prva točka oktobrske seje je bilo poročilo odbora za nakup nove zastave. Isto je lahko mernega imena, saj jih je več, dobiti proti povzetju v 1 tednu na razpolago! Ta predlog je bil|iz Chicaga- Obris ali načrt za-soglasno sprejet. jfave je vsem nay^cim članom jako ugajal; glavna stvar je pa vendarle še primanjkovala: ime pevskega društva. Predsednik Nace odločno obstoja pri svojem že predlaganem imenu "Višnja gora", ki denarja in sedaj tudi brez bla- Pa ostalim članom ni po volji, g&jnifea in še brez več sličnihjTov. Izicior Jazbec je povdar-stvari. Ko je tov. Meh price Wal> <*a živimo v Ameriki, ne pa navzoče obkladati is "cepci.X.4 Višnji Gori; zaradi tega on 11 'I II //VI ... -. - 1____. 1 i • — "rogovile", "slape" in nazad njaki, je tov. predsednik hitro zaključil sejo točno ob pol 6. uri zvečer ter omenil, da se vr /iujjioiaaai ju infill j • . 7---- na dolgo in široko priporočali81 Pn,10& izvzemši tov- tajnika, ki je j^n in predlagam, da se točko, društvu napovedal pogin, ker o ustanovnem koncertu za ne- se ni njegovega predloga vpo-določen čas preloži.'' Podpira- števalo. no i rt sprejeto. Seja zaključe na točno ob 6. uri zvečer. 7. seja meseca julija. ne bo nikdar pel pod zastavo s tem imenom; društvo naj se imenuje, kakor je že predlagal "Lira". Jazbečev protest je tovariša predsednika tako razkačil, da' je rekel, da svojo dano besedo, glede darila zastave prekliče,pa naj zastavo za svojo "Liro" Jazbec kupi. Seja je postala nato tako burna in živahna, da jo je tov. predsednik že ob 5 uri zaključil. ' :• 11. seja meseca novembra. Ker je štelo pevsko društvo brez imena in brez zastave v Polževi vasi že 10 rednih članov ali izvršujočih članov, je bilo treba vendar enkrat izvoliti odbor. Kako se je bas ta zanimiva seja vršila, ne bom na široko pisal. Naj zadostuje samo izid: Glavni predsednik: Nace Močerad; L podpredsednik: Peter Meh; II. podpredsednik Tone Sraka; III. podpredsednik: Peter Kobilar; tajnik, zapisnikiir in pevovodja Jurij Boben; blagajnik: Izidor Jazbec; nadzorniki: Primož Škrjanc, Janez Ker je bilo v društveni dvo- f.etelil1 in Luka Medved. Ar • • i . . nivni« —i Ai__• hivar Primož Škrjanc in zastavonoša Štefan; na ta način je bil društveni odbor razdeljen med vse člane, da ni mogel nihče godrnjati. Bond za blagajnika je bil določen na $300. — Ker se je sleherni izmed u-radnikov po izvolitvi zahvalil za čast itd. je še le po daljšem presledku pevovodja naznanil, da se vrši prva poiskusna vaja na prihodnji seji meseca decem-bra katere se morajo vsi udeležiti, inače zapadejo kazni $1.- V. rvin 1_1 * v ... 9. seja lqeseca septembra. M Dogodki zadnjih sej slaVne-sejo. iuvaoua juujb. ,ga Pevskega društva v Polževi ^ / — a.a*m Dasiravno je bil za julijsko vasi so g. predsednika Načeta i zakUučena točno ob (i. uri sejo vsak član po tajniku oseb- Močerada v srce ganili. Skle- zVeceT-no in pismeno povabljen da se nil je in prisegel, da stvar ne seje zanesljivo udeleži točno ob^more več tako dalje iti, Društ- 12. seja meseca decembra. Na tej seji ni bilo zaradi lju: DOVOLJ DOBER DOKAZ Nad 1,352,000 steklenic T*i-nerjevega grenkega vina se je odposlalo iz naše zaloge prošlo leto. To število je dovolj dokaz da tisoči ljudi je prepričanih o njegovi kakovosti in zanesji-vosti za slučaj slabe slasti do jedil, zaprtnice, glavobola in drugih želodčnih nerodnosti. Sicer pa enake zasluge vživajo tudi vsa druga Trinerjeva zdra vila, celo profesionalni ljudje so tega mnenja. Dr. E>. Barlow, zdravnik in ranočehiik iz Zulch Tex. nam je pisal: "Marc 31. iT DONT IT Ip FC rrij FORGCT ^America's Making I ERICAS Ixpo s N ' POSITION &LVLKTMKST RfiGMCNT M»Sr*ttT a AVENUE, HIW tO«K CITY October ZWlovember 12* Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter flwie K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Ave. Chicago, 111. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti ▼ečje množine denarja med Ijo&trom delaju ipekulantje retike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nai denarni ta rod je zanesljtr in poznan med narodom po Irajl ulj ud ni in bitri postrežbi po 3 odst. ki jih pripiiemo k ako j ili m dvignete. Maša banka je pod rom vlade ZdrateA držav hi članica federalnega mail ga aistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdnL Brezvestni meietarji nastavi-ljajo sedaj kronam visoke ce* ne, ker st hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas xa nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOL1ET NATIONAL BANK jolnrr, Illinois Kapital $150,000.00 Frsbitek $360,000.00 Established 1857, Ako potujete t staro domovino ^ boste našli v svojo l^tno korist, da nosite svoj denar v obliki Potniških čekov Traveler's Checks. i m na katerih je označena svota, kojo želite vzeti v AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čeki—kadar vnov-čeni v Evropi—bodo zavarovali in tvorili njih celo Oolno vrednost v evropejskem denarju. Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI iq vat varjejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke ne ttoore aihČe drugi zamenjati, kot VI SAMI! KtfHTS TOREJ VASE POTNIŠKE ČEKE V TEJ BANKI vanje.) > zmagoval armadi prebrana ce-O ko '» j;el>ila smrti nio sarska zahvala. In kakor je tako bi se s oy 'o v vetVoitj kukorjkrat vsakemu vojaku, tako je jBe st W v t -nino kL\. i.kmor no tudi sedaj zakopitljalo srce sta sine na.j»v- njši žarek i*, o*.... kb oi bilos tt ;. korakor * s* k --fe* t, kalit-L ko bi pre: topilo A tako... Človek mora vstraja-ti in prenašati, kar mu je od-kazala Previdnost. Vstrajati do konca .... Ko me je zadela smrtonosna krogla, je bilo moje življenje na niti, a ni bila božja volja, da bi bil umrl.... Njego^ va volja je toraj, da prenašam sedaj zasmehovanje, ponižanje. O, Bog že ve, da sem bil mlad da sem bil neumen, nor, grešnik. tt In stari invalid si je osušil mokra lica, zmencal oči, in vračala se je mirnost, hladnokrvnost, kakor bi šel nasproti novim neizogibnim bojem, katerim je vedel, da se ne more izogniti, v katerih ga čakajo zmage ali pa porazi.... Zbudila se je kjubovalnost. "Nalašč jih bom nosil — svo je vojne svetinje!... O saj vem .... Zavist vam narekuje za-sramovalne besede in pači obraz v za sme h . * . A jaz, sam jaz sem tak v vasi da sta me odlikovala cesar in papež . . . Samo jaz sem tak, Anton Barbič! ..." In stari invalid je bil zopet &ari Barbič, ki se ni bal nikogar, ki se ni hotel poniževati pred nikomur, Barbič — sam svoj gospod! Ta zavest ga je okrepila. Izpod postelje je privlekel zaboj-ček in vzel zavitek, iz katerega je usul poleg nekaterih spominskih tujih ftoypev in svetinjic tudi <}ve vojni svetinji . ... Že dolgo ni imel pripetih na junaških prsih teh vojnih svetinjic ker se mu je zdelo, da bi jih o-nečaščal, ako bi jih nosil pre-pogostokrat. Nosil jih je le o slovesnih prilikah: kadar je bil v kraju vojaški nabor in so prišli častniki, kadar so imeli vojaki vaje .... Takrat se je pokazal Barbič s svetinjami in po žilah se mu je pretakala kri bur-neje, saj se mu je zdelo, da ima vse vojaštvo uprte oči na njegove prsi, in da vsi hrepene doseči toliko odlikovanje kot krasi njega. A sedaj ste že dolgo ležali v zabojčku svetinji in počivali. Zato se mu je zazdelo da je za-temnel njiju blesk, da so trakovi izgnbili svežo barvo ... A on je bil vojak in je znal zlikati gumbe, da se je lahko ogledal v njih službojoči častnik, in solneni žarki so kar od-skakovali na gladko zlikani sa-bljici. Nikdar ni bil kaznovan zaradi zanemarjene puške, za-nikarnih črevljev ali gumbov. O, vojak Barbič se je znal postaviti, on se je znal ubrisati, remu invalidu ob spominu na cesarjeve besede: "Moji sino vi!"____s katerimi se je zače njalo pismo. Čutil je zopet vse, kakor te daj ,.. Solpe veselja so mu pri igrale v oči,in ponos ga je prev zel in povzdignil nad druge va-ščane, kateri še nikdar niso bili deležni cesarskih besed: "Moji sinovi!" In čim bolj so se svetile svetinje, tem bolj je ginevala žalost in togo ta, ki je razjedala njegovo srce vsled zapuščeno-sti,ponižanja in zasmehovanja. ... Odpustil je Bohnetu in vsem saj je bil vzvišen nad njimi.Ka,! vedo ti ljudje, kaj je vojaška ča^t! . . . Zlikane svetinje si je položil na prsi, pobesil glavo, da jih je mogel videti, in se za dovoljno nasmehnil . . . Odbe žal je zadnji sled srda. Potem si je osnažil trakove z mehko ščetjo, in zdelo se mu je, da postajajo barve bolj žive tako kakor bi bile ravnokar sveže. "Torej od hiše do hiše! Tako so ukrenili naši modri možje. To je modrost! ... Po tej poti jih hodi že toliko, ,in to pot bi lahko tudi jaz našel brez njih. . . Pa, ali je treba biti ljudem v nadlego! ... O, saj sem se lahko Preživel sam. Za vasjo sem tolkel kamenje, klepal dan na dan, in pod menoj je rastel kup razdrobljenega kamenja, da jo bilo veselje. Jeseni pa je prišel cestar, pozabavljal, da je kameni drobiž predebel, in je kupil ves kup, in potlej so merili in merili, a jaz sem hodil štet napeljane kupe ob cesti in se smejal, ker je bilo več metrov, kakor sem mislil.'In potlej sem bil denarja vesel vselej in sem se preži vil z njim pošteno ... A ti ljudje so mi zavidali denar, privoščili mi niso nikdar požirkfi pijače, in naposled mi niso privoščili kamenja, iz katerega sem tolkel denar in pijačo. Začeli so mi zavidati, godrnjali so, da kamen ni moj, in naposled zagnali hrup, da mi je moral župan prepovedati lomiti kamenje in ga tolči. "Kaj bom pa jedel!" sem vprašal. A modri^oče mi je odgovorih —"Kar se ti ljubi! .. Saj menda ni kamen najboljši! .. . ." Ali mu nisem takrat povedal,da drugače živeti ne morem TVse sem razložil, a on je samo zmajeval z ramami in godrnjal: — Kaj meni mar! In ko je bilo tudi meni dovolj in ga nisem mogel prepričati da je najbolje tako, ako tolčem kamenje, sem si mislil: meni tudi nič ni mar; me boste že živili, saj poznam postavo . . . Sedaj pa imajo ti- t skrbno brke in popravi lobuk na plešasti glavi, potem pa hajd! s palioo na vas. Toda tu se je spomnil, tla je pozabil prašati moža, pri kom naj začne svoje obiskovanje. A on je bil vajen na red. Zato je mahnil po vasi do moža, da dobi povelje. | Solnce mu je sijalo na prsi in se igralo na svetlih svetinjah ko je šel po vasi, pokonci seveda, kolikor so mu dopuščala leta in mu je pomagala palica. In njegove oči so plavale na desno in levo, da bi videele, kaki vtis so napravile njegove svetinje. In ko so tako z njegovih svetlih svetinj odskakovali zajčki v hiše, so se ljudje ozirali za njim in se potem čudili: "O-hoTKaj pa je to? Lejte, ga, lej-| te, kako se še postavi." In Barbiču so bile povžeči take besede, da se je čutil srečnega in lahkega. (Tudi otroci na vasi so strmeli. Hej, kdo se je sicer bal, starega BarbiČa! Valjali so se pred njim, zaletavali pod kolena, hodili pred njim po rokah, kozolčkali se da se je moral vedno boriti z njimi z jezikom in s palico. — A danes! — Hehej! (Dalje sledi.) uttanovljeiia leta 1898. Pošilja denar v vse kraje Jugoslavija potom poste grama. sTTr kablo- I z plačuje v gotovih dolarjih v Jugoslaviji. Sprejema denar v hranilne vloge »n plača po 4% obresti. Prodaja šifkarte. k Urejuje vse bančne posle. PIŠITE PO CENIK. EMIL KISS, bankir, 133 2nd Ave., New York, N. Y. KRIZA. JO WASHINGTON je glavni secfež Združenih držav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-eebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI. Ipie A. M. Wilson je zn*atvo že 30 let. A. M. WILSON, Inc. Registered iPatent Attorneys Pišite danes po našo slovensko brezplačno knjigo v izumih in patentih. 312 Victor Building. WASHINGTON, D. C. Zaradi obstoječe krize v ameriški industriji bo to jesen odpotovalo v stari kraj veliko takih rojakov, ki za enkrat niso mislili na odhod. Oni rojaki, ki gredo sedaj v stari kraj in se v teku šest mesecev vrnejo v Ameriko, niso smatrani za nove priseljence in jim zato ameriške oblasti ne delajo nikakih ovir pri povratkn. Oni, ki potujejo v stari kraj, najbolje, store, ako slede onim številnim rojakom, ki so do sedaj potovali skozi našo tvrdko in so bili skozinskoz zadovoljni z našo postrežbo, o čemer pričajo mnoge zahvale in zahvalna pisma. Pišite po naš vozni red parni-kov in druge potrebne informacije o potnih listih itd. Ravno tako se obrnite na našo tvrdko, kadar pošiljate denar v stari kraj. Naše cene so fned najnižjimi ako ne najnižje. Tudi se obrnite na nas, ako imate kak drug posel s starim krajem in gotovo bodete zadovoljni z našo postrežbo. ZAKRAJ6EK & ČEŠARK Slovenska banka. 0—9th Ave.(med 15. in 16. St.) * < New York City. Ljudje s kilo. da ga ni bilo pred nikomur sram! Zato sta se morali svetiti tudi ti svetinji, na katerih se je lesketala čast in junaštvo njegovo . .«. . 0, le naj jih bodejo v oči te njegove rojake!... S tem se bo najhuje maščeval za zlobno posmehovanje in zaničevanje ... Se4el je, poiskal platneno zaplato in mehkega pepela in jih začel drgniti. In kolikor bolj so se svetile svetinje, tem zado-voljnejši in veSelejši je postajal, .njegov, qtyraz. Zdelo se mu je, da se vrača mladost, in nje- sto kamenje in — mene. Bodo že videli. Ali, kako sem bil u-sopil tega župana, ki mi je hotel očitati norosti. Kaj komu mar moje preteklo življenje! Se celo moj general mi ni ničesar očital, pa bo mi tak kaj o-ponašal, kakor je naš župan!" Ko si je stari vojak pripravil svetinje si je osnažil obleko, se umil in si navihal brke, da so mu stale pod nosom kakor dva rožička. V tem se mu je pričel oglašati želodec. O, ko bi bilo treba ukrotiti nadležnega spremljevalca, stisnil bi bil pas čvr-steje, pa bi bilo dobro — koli- duh se je dvignil iz tesnega[kokrat je tako naredil v vojski, prostora in je zrl v preteklost.'ni bil° časa kuhati menaže Zibal se je nekaj časa ob naj-j111 vozovi ostali zadaj — a prijetnejših trenotkih vojaške- ,sedaj ni bil° treba, saj ga je mo-ga življenja, ob slovesnih hipih J3*1 žlv*ti kmet dva dni in kočar pred začeto-bitko, o hrupnem en dan- veselju po dobljeni zmagi, da-| "Pa naj me imajo, ker me sr je Tmelitrbgio v rami, in ob hočejo!'9 tisti slovesni priliki, ko je bila Pripne si svetinje, odpre o- Na tisoče ljudi z utrganjem (kilo) si lajšuje trpljenje s tem, da nosijo in rabijo STUARTOVE umetne PRI-LEPLJIVE PLAPAO PODLOGB (blazinice). Vrzite torej proč voj stari kilni pas. Ne nosite več jeklenih al gumijastih trakov, ki vas tišijo »n tudi lahko vbodejo. Naj Vam mi dopošljemo za poskušnjo eno. VRZITE PROČ SVOJ KILNI PAS. Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokažemo številno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za druge že dobrega storile. Pišite po našo knjigo o utrgovanju (kili), tam boate mmogo zvedeli o tej neprijetni boleč* nt Mi imamo zaprisežena spričevala in zahvalna pisma iz vseh delov države, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so že mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. Pošljite nam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St Louis. Mo. Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem. Zadnji mesec smo izplačali $17,000,00. Ali ste vi prejeli vložnikom. Ali ste vi prejeli svoj delež f Ce ne, otvorite pri rt&s hranilni račun in svoj delež boste dobili pri prihodnjem plačevanju obresti. Kar se tiče slabih časov je znano, da je obzorje najbolj temno baš pred solnčnim izho dom; tako je tud s trgovino neposredno pred izboljšanjem iste Mi bi radi izvrševali tudi vaše ba:očne posle; pri tem vas zagotavljamo, da bomo vse nam poverjene stvari skrbno in vestno izvršili. Vaš domačin, g J. Osbolt je pri nas zaposljen da vam lahko postreže; obračajte se torej nanj. First National Bank CHISHOLM, MINN. Odprto dnevno od 9. do 3. Ob sredah tudi zvečer od 7. do 8. Ob sobotah so uradne ure samo do 1. popoldne. = LORAIN, O. Telefon: 7116 Mihael Malovrh SLOVENSKI ODVETNIK. naznanja otvoritev svojega odvetniškega urada. poslopju City Bank Bldg (Vogal Pearl in 28. St.) LORAIN, OHIO. in se priporoča rojakom Slovencem ter br. Hrvatom za izvrševanje vseh odvetniških poslov. Osobito se priporočam cenj. članstvu K. S. K. Jednote, koje sem tudi jaz član. Uradne ure: 9 A. M. 4 P. M. in zvečer od 7. ure do 8. ure, ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah. Na domu, 1394 East 44th St, Cleveland, Ohio, vsak Pondeljek in torek vsak čas. CLEVELAND, OHIO Bell Tel. l'rospeot 2229-R VANJE V AMERIKO UTEGNE BITI PREPOVEDANO. Kdor hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti prošenj povrnem