244
Kmetijstvo.
Grozdni sukač.
Mrčes, kateremu gre pač največja pozornost, ki je že čestokrat prouzročil veliko škodo, je grozdni sukač, o katerem piše priznan strokovnjak mej drugim to le:
Ker je spomladi deževno vreme jako ugodno za razvoj raznih boleznij, kakor tudi za pojav raznoličnih škodljivcev, vidimo, da se prikaže tudi ta mrčes o neugodnem vremenu v veliko večji množini. Letos se je ta silna nadloga poprijela  najboljših, najplemenitejših trtnih vrst.
Ta mrčes pa ne škoduje le s tem, da zmanjša množino trtnega proizvoda, ampak za kar ga moramo prištevati največjim škodljivcem vinoreje — on more uničiti ves letni pridelek, ako se od tega mrčesa pokvarjeno grozdje zmeša z dobrim.
12 prezimujočih bub drugega rodu grozdnega sukača se razvijejo metuljčki, katere opazimo včasih proti koncu meseca aprila, navadno pa začetkom majnika. Ta, kacih 7 do 8 mm. dolgi metuljček je na sprednjem delu kril rujavkasto bel ali pa rumenkasto rujav, medtem ko ima po sredi svinčenosiv pas. Zadnja krila so svetlo rujave barve in so pri samcih svetlejši kot pri samicah; kratke, nitkaste, kljunčkasto naprej štrleče tipalnice kakor tudi truplo je slamnato rumene barve.
245
Ko nastane mrak, začno letati okrog ter roje tako celo noč, zjutraj pa sedejo na trtne liste, kjer bivajo skriti celi dan. Samica leže na nežno trtne mladike 30 do 40 belih, malih, svetlih jajčec ter izbere najraje bujno rastoče in rano poganjajoče trtne vrste, kjer najde gosenica pozneje največ hrane. To rojenje metuljčkov traja še celi mesec maj. Pričetkom junija — tu in tam tudi že koncem maja — namreč 15 ali 16 dnij potem, ko je samica legija jajčica, izleže že prvi rod gosenic. Te so — ako so popolnomu razvite — okoli 12 mm. dolge, Spočetka so. bele barve, ki pa pozneje prehaja v svetlorudečkasto Glava je črna, na hrbtu imajo rudečo piogo, na strani kakor tudi na zadnjem delu telesa, pa čop dlakic. Gosenice, katerim so cveti ugodna hrana, zapredejo nekaj, drug pri drugem stoječih cvetov, s čimer uničijo navadno tudi take cvetove, ki niso bili razjedeni od lakomnih požrešnih gosenic. Gosenice se razvijejo tem hitreje, Čim lepše je vrame. O deževju pa zastane nekoliko njih razvoj, in posledica je, da je njih škodljivo delo veliko večje. Koncem cvetenja so gosenice, ki so se medtem nekolikokrat prelevile, navadno že popolnoma razvite. Ako so se pa zbog slabega vremena prepočasi razvijale, to je, da niso še popolnoma razvite koncem cvetenja trt, ne prizanesejo niti mladim razvijajočim se jagodam ter se hranijo s temi. Večji del gosenic je pa popolnoma razvit pred koncem cvetenja ter se zabubi v cvetje, zapredši zdrave in pa že uničene cvetne dele, medtem ko se ostali del pozneje šele razvitih gosenic zabubi na trtnih listih blizu grozdov.
Deset do štirinajst dnij je minolo od zabubanja in že vidimo letati metuljčke drugega rodu, katerih število je seveda veliko večje od onega prvega rodu. To se vrši navadno zadnje dnij meseca junija ali pričetkom meseca julija — izjemoma so jih opazili tudi že okoli 20. junija. Samice ležejo sedaj svoja, s trdo žlegasto tvarino zatrta jajčeca na grozdiče same in izberejo posebno one, kjer so jagode prav gosto nasajene. Po nekoliko tednih, koncem julija ali pričetkom avgusta, izležejo gosenice drugega rodu, ki se zarijejo v jagode in se ž njimi živijo. Ker so te gosenice izredno lakomne, uniči lahko ena sama več grozdnih jagod. Naravno je, da začno take, od gosenic razjedene jagode gniti in to tem brže, čim neugodnejše je vreme. V mnogih slučajih zadošča, da so le nekatere jagode razjedene in uničen je celi grozd.
Razni zvedenci trde, da se gozdni sukač razven trt poprijema tudi drugih rastlin, bršljana, rumenega drena, kozje pogačice itd., ter se hrani sprva z njihovimi cveti, pozneje pa z jagodami, a to vprašanje ni še do cela do-gnano.
Kar se dostaje uničevanja tega škodljivega mrčesa, naj bo samo to-le omenjeno :
Kakor vedno, so tudi v tem slučaju psskusili z raznimi sredstvi. Izmed mnogih je omeniti posebno tiste, kateri obetajo največji uspeh.
Sredstvo, katero so poskusili že v raznih krajih, je, dn love metuljčke. To se vrši tako, da se nosi poleg trt
z lepivom zastrte, luknjičaste, pihalom podobne lesene pločice, ki so pritrjene na drevesu in prišedši k trsju, se vsakokrat udari s palico, vsled česar se s plašijo tam mirno sedeči mutuljčki ter se vlove na lepljivih lesenih pločicah. Ker se metulji vsled dremotnosti rano zjutraj in deloma tudi zvečer zelo leni, jih je na ta način prav lahko ugonobiti, če ne vse, vsaj deloma, ponavljaje to početje nekoliko časa vsak dan prav rano v jutro. A omenjam posebno, da se mora vršiti ta način uničevanja takoj o prvem pojavu metuljčkov, zakaj čim bolj so taisti razviti, tim večji in krepkejši je njihov polet, ki meri včasih kacih 30 m., ne da bi se pri tem odpočili.
Za pokončevanje gosenic prvega rodu priporočajo med drugimi zlasti to~le sredstvo: Napravi se 5% raz-stopino navadnega zelenega mila v vodi, kateri se potem doda iya% mrčesnega praška. Vse se dobro pomeša in s tem škropi goseničina gnezda. Dober uspeh je pričakovati le tedaj, ako je mrčesni prašek pristen in če se je škropilo pravilno. Ta način je sicer prav dober, a tvarine za to so predrage, da bi se mogel povsod upo-trebiti.
Izvrstna in splošno uvedena metoda je, da se preišče vse trte oziroma cvete ter da se stisne gosenice v njihovih gnezdih z dvema prstoma. Zelo preporočilen način je tudi ta, da se ugonobi drugi gosenični rod. Z uničevanjem gosenic na že razvitih jagodah je začeti prve dni meseca avgusta. Vrši se s tem, da odrežemo razjedene jagode s škarjami in je uničimo. To delo se sicer lahko opravi o trgatvi, a tedaj je itak že premalo rok na razpolaganje.
Vinogradnikom je toplo priporočati, da se lotijo dela. Uničevanje grozdnega sukača jim prineso obilo koristi.