PuoluUMd ^ dwnbuttd und" permit ffo. » l .athorized by d» Act of Octob« «th .9.7> on the file ,t ( jkmf^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Attfcrfratt foitw" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V A MEHU ».w i..... i. < ' • i '"i ——.i ' ■ Li i —___._.. " ■ • __ N0- 141 CLEVELAND. OHIO, MONDAY DECEMBER 5th 1921 " ' l.FTO XY1V _ vni wrv ■-- I Jnfln teal I AMERIŠKA If DOMOVINA i I, I Dunaj besni. MShjr, ......... » Učna množica je napadla hotele in restamnte. Dunaj, 2. dec. Na Dunaju imajo zopet svojo revolucijo. Pred parlamentnim poslop-* jem se je zbrala ogromna ' I množica, ki jo razvila rdeče Jt zastave in vršili so se hujska-joči govori. Pozneje se je množica vrgla nad trgovine, kjer je razbijala Sipe ter plenila rhzne predmete. Sinočni nemiri so bili najhujši, odkar je propadla monarhija. Re-volta se je razširila v notranje mesto, kjer je bilo razbito vsako okno vsake trgovine, razven ako je imelo železne zapiralnicc. Druhal je oplenila vse znane restavran-te in hotele, katere obiskujejo ptujci. Policija je mirno gledala na početje množice, ne da bi kaj ukrenila. Nemiri so bili povzročeni iz gospodarskih vzrokov. Cene raznim predmetom se nepresta- : no višajo. Nemiri so se pričeli v predmestju Florisdorf, odkodetfso delavci korakali proti pmmentu. Spotoma : so se jiW pridružile druge množice. Množica je zahteva- ] la od mlnisterskega predsed- < Hika odpravo borz, zaplembo i vseh tujljpemskih vrednosti i ter urejfuio kontrolo živil, i jt Ker množica ni dobila prave- ] P\ ga odgovora se je razdelila po i mestu in začela pleniti. V ho- < telih in restavrantih so napa- j dli vsakogar, ki je bil nekoli- < ko boljše oblečen. Razbili so i borzo ter vse hotele. Na Du- ] naju zgleda danes kot v mr- 1 tvaškem mestu. Vsi restav- j ranti so zaprt', hoteli ne po- j slujejo, tujci, ki so kaj denarja prinesli na Dunaj, so pobegnili, ceste so v temi. Na- ] padenih je bilo tudi mnogo < Amerikancev, menda v plači- i lo, ker je ameriški narod re- i dil DunajČane zastonj skoro i dve leti in rešil tisoče otrok j smrti. Druhal je bila tako \ divja, da je gostom v hotelih \ trgala uhane iz ušes ter jim i pobrala sploh vse, kar so ime- j li s seboj. V druhal so bili po- 2 mešani razni rokovnjači, roparji io morilci. 1 -o--s — Dve veliki hiši ima Danj- j , el Slowberden, star 54 let in p stanujoč na 2601 Wade ave. \ toda to ga ni oviralo, da ne bi r kradel. Policija ga je aretira- i la, ko je v neki pekariji ukra- t del 'hlebec kruha. Policiji je j povedal, da ima dve hiši, toda d stanovalci v hiši mu ne pla- k čujejo renta, zato je moral n krasti, da se je preživel. Sod- v r .nik Selzer ga je obsodil na $5 kazni. n — Ali je v Clevelandu kak J organist, ki bi znal igrati na n ogromne orgije, katere so z postavili v novi javni dvorani, j< in ki veljajo $100.000? Te or- 1, glje imajo 10.527 glasov in ti številno drugih registrov ter intonacij. Kdor se upa lotiti r; tega dela, naj se oglasi pri n Fred W. Thomas, direktorju ž javne lastnine v City Hall. r; — Pri današnji seji mestne 4 • zbornice bo najbrž sprejet predlog, da se odtrga policij- \ * sko varstvo mlekarski kom- g partiji. Poseben odbor mest- n ne zbornice je trikrat napro- $ sil in povabil kompanfjske d uradnike, da pridejo v City » Hall in se štrajk razvažalcev V mleka poravna, toda kompa- U nisti so vsako povabilo do- t< »ledno odklonili. Raditega vi namerava mestna zbornica si ukrotiti kompanijo s tem, da ■ 1 ji odtegnejo policijsko varst- n vo. Potem bodo raje govorili. p< / • Slovenec ubit a Petletni Kastelic je bil ubit od avtomobila. u Petletni Henry Kastelic je d. bil ubit od avtomobila v pe-)- tek dopoldne pred Brett Me-a morial šolo, ko je fantič šel iz e šole domov. Voznik avtomo-1- bila je bil William J. Burnett, e 15016 Saranac Rd. Ko so o-i, troci prihajali i i šole, ni bil i- na križišču sredi ceste noben li policist, da bi pazil na otroke r m na promet. Brett Memori-al šola je ena največjih v Cle-1- velandu. V njej se nahaja i- 1662 otrok. Ako bi bil policist I- na straži pred šolo, se nebi pripetil obžalovanja vredni e dogodek. Načelnica šole se je 1- izjavila, da je absolutno po-y trebno, da mesto preskrbi po- 0 licista, kadar otroci odhajajo !, iz šole, sicer se bo še več ena- 1 kih nesreč pripetilo v krat- - kem. Mesto ima dovolj polici- - stov, da jih pošilja pomagat - skebom z vsakim mlekarskim - vozom, nima pa policistov, da '> bi varovali mladino, ko odha- ja iz šole. Smrt 5 letnega Ka- 1 & stelica je vzbudjja veliko ne-e voljo po celem mestu. 215 po- - licistov čuva mlekarske vozo- i - ve, katere prevažajo skebi po > mestu, dočim ima mesto ko- i maj 16 policistov, da pazijo 1 • na otroke pri nekaterih šo- 1 - lah. Stariši Kastelic stanujejo i > na 720 E. 159th St. Mali Ka- 1 - stelic je letos že 43. otrok, ki - je bil ubit od avtomobila v i ■ Clevelandu letos. Brett Me- < > morial šola, kamor je zahajal I - Kastelic, je imenovana po j - William Brett, glavnem knji- I - žničarju mesta Cleveland, ki I - je bil tudi od avtomobila ubit. 1 --o--J - — Novo izvoljeni Župan 1 • Fred Kohler je poslal na se- 3 > dajno mestno vlado prošnjo, < - naj bo tako dobra in plača f • vse dolgove in račune, pred- 1 » no on nastopi županovanje. 1 • Ako ne gre drugače, naj si | > vlada sposodi denar in plača, 1 kar je dolžna. Starih računov 1 t novi župan he bo priznal in 2 ■ jih ne bo plačeval. On hoče ( začeti s čisto blagajno. 3 — Josip Oklešen, ki je v hipni zmedenosti 18. nov. streljal na svojo ženo in hčerko, nakar si je sam sebi pognal dve kroglji v telo, je v petek zvečer umrl vsled ran v St. Luke's bolnišnici, kjer se je skoro štirinajst dni 1 boril med življenjem in smrt- \ jo. Mala hčerka, ki je bila tu- j di nevarno zadeta od strelov, ( katere je sprožil oče proti 3 njej, bo okrevala. Nahaja se c v St. Clair bolnišnici. * — Ko je bil v soboto na sod- } niji sodnika Culi spoznan 1 John Horay krivim uboja, je njegova žena povzročila tako zmedo in vrišč na sodniji, da t je eni ženski porotnici posta- r lo slabo in se je zgrudila na r tla. / — Leta 1920 se je registri- k ralo V Clevelandu 126.696 v moških za volitve in 73.311 žensk. Letos pa se je registri- o ralo 120.117 moških in samo k 47.768 žensk. ✓ . — The City Co. postavi na p Warren Rd. v Lakewoodu o- g gromno poslopje za izdelova- n nje ledu. Poslopje bo veljalo 5 $350.000. Led, ki se bo tu iz- s deloval, bo razvažan po Lakewoodu, West Parku in Berea. ]< Vsak dan bodejo v poslopju n lahko narediti 125.000 fun- b tov leda. IO.QOO ton leda bo v vedno pripravljenih za nujne n slučaje. l —■ Plačajte račune za plin v n našem uradu. Prihranite si 0 pot in zamudo časa v mestu. n Morilec v Italiji. Laška vlada ne izroči morilca Ameriki 5 Konečno jc clevelandska - policija našla tudi zadnjo ■ osebo, ki je imela kaj opra-: viti z .umorom Dan Kaberja, ■ katerega je, kakor je čitate-, Ijem znano, ukazala njegova ■ žena umoriti, potem ko se ji I je poskus z^strupljenja po-1 nesrečil. Mrs. Kaber, ki je bi-* la pozneje obsojena na dosmrtno ječo, je najela dva morilca, ki naj njenega so- 1 proga zakoljeta. To sta v res-: niči storila. Policija je pozne-i je enega ujela, in sicer Salva-i tore Cala, ki je Dan Kaberja i držal, dočim jc neki drygi Italijan s pilo zabadal Kaberja. Ta drugi Italijan je tedaj po-1 begnil neznano kam, dočim so Calo vjeli. Sedaj se pa naznanja iz Italije, da sta tam dva .clevelandska detektiva ujela pravega morilca, ki je Kaberja umoril. Morilec se imenuje Vittorio Pisselli, in sta ga clevelandska detektiva dobila v Ripalimosani, Italija. V petek je dobil policijski načelnik Smith iz Italije od svojih detektivov brzojavko, naj ukrene v Washingtonu nemudoma potrebne korake, da italijanska vlada dovoli, da se morika prepelje v Ameriko. Detektiva, ki sta šla za morilcem v Italijo sta Philip Mooney in Charles Cavola. Morilec Pisselli je zginil iz Clevefanda šele potem, ko je bil njegov partner Cala prijet in je priznal svoje dejanje. Detektivi so kmalu zvedeli kam je morilec pobegnil. 19. novembra sta se Cavola in Mooney odpeljala v Italijo. V Neapolju sta s pomočjo ameriškega konzula kmalu dospela v Ripalimosani, kjer sta morilca prijela, vendar morata dobiti dovoljenje italijanske vlade, predno ga pripeljeta v Ameriko. Pozneje pa se poroča iz Washingtona, da je vse prizadevanje ameriških oblasti, da dobe Pissdlija v Ameriko zaman. Italijanska vlada ne bo izročila morilca. -o — Glasom uradne Statistike je v Clevelandu 35.024 Poljakov, 29.724 Madžarov, 26.476 Nemcev, 23.907 Čehov, 21. 502 ruskih Židov, 18.288 Italijanov, 15.898 Jugoslovanov, 15.288 Avstrijcev (?), 11.902 Angležev, 9.478 Ircev, 8.500 Canadcev, 4.337 Rumuncev, 3.418 Škotov, 2.776 Litvin-cev, 2.296 Švedov, 1.605 Gr- : kov, l.p81 Švicarjev, 1.196 Francozov, 1.161 Walesov, ] 1.122 Fincev, 787 Sircev in vseh drugih narodnosti 4.475. Kot pri vsakem štetju je tudi ! tu pomota glede Jugoslova- 1 nov. Znano je, da Avstrijcev • ni v Clevelandu, in so kot ' Avstrijci šteti Jugoslovani, ] katerih je najmanj 12.000 več kot pa poročilo trdi. — County auditor Zangerle opominja vse ljudi, da pazijo ' koliko premoga dobijo. Zan- 1 gerle je dal pretekli teden preiskati deset vozov premo- j ga, in v štirih slučajih je pro- 1 našel, da so stranke dobile po 50 funtov premoga manj kot < so ga naročile. t — Dne 24. okt. je izginil 79 c letni Louis Weyaid, in sorod I niki so ga zaman iskali. V so- 1 boto pa je Šel sin Weyanda c v podstrešje in tam je dobi! ' mrtvo truplo svojega očeta, t Truplo je moralo tam ležati c najmanj pet tednov. Žile na k obeh rokah je imel prereza- c ne. š V soboto je vložil George King, zastopnik unije razvažalcev, na Common Pleas sodniji tožbo proti policijskemu načelniku mesta Cleve-landa za odškodnino $50.000. Zastopnik King trdi v svoji obtožnici, da se ni mogel nikamor premakniti, niti iz hiše, niti na cesti gdvoriti s prijatelji ali člani tjnije, ne da bi ga detektivi neprestano zasledovali. Od 9. novembra, trdi King, je bil "kot pravi in resnični v.jetnjk" v svojem lastnem domu, ker je bil neprestano pod nadzorstvom šestih detektivov .Sodbo je vložil J. P. Mooney, odvetnik za štrajkarje. Ob istem času so štrajkarji vlojtlli na ti sodniji pet drugih tožb, vsako za $5000 proti policijskemu poročniku Peter J. Mock, katerega dolže neppstavne aretacije ter poniževanja in rabe . hudega jezika ob priliki spo- j padov s štrajkarj). Nadaljni dogodki v štrajku razvažalcev mleka so: Walter E. Cook, councilman in predsednik odbora, ki-hoče poravnati štrajk od strani mesta, je naslovil na W. E. Telling-a pismo, da naj pride v torek na obravnave glede štrajka. W. E. Telling je predsednik mlekarske kompanije, kjer se vrši štrajk« Tilling je bil že dvakrat pozvan, toda ga ni bilo blizu. Ako ne pride v' torek, ga bodo postavnim; potom prisilili. Nadalje je; policija v soboto aretirala 6, privatnih detektivov in poli-! cija v Lakewoodu pa sedem1 štrajkarjev, ker je prišlo med j 1 njimi do streljanja. Pozneje :i so bili vsi izpuščeni. Nova tožba proti policiji je1 bila dvignjena od strani Mrs. ; — V Detroitu se vrši kon- ' ferenca nezaposljenih. Mnogo ClevelandČanov je navzočih. Predlagalo se je, da naj 1 bi vlada plačevala tedensko v < resnici potrebnim nezaposle- < nim delavcem male svote, da i ne bi stradali. S svoto, kate- 1 ro plača vlada za tri vojne 1 ladje, se da potolažiti par me- j secev glad par miljonov oseb j v Ameriki. j — V soboto je bilo 14 oseb , v Clevelandu ranjenih od av- ^ tomobilov. t} — Pismo ima pri nas Fr. šepec. ' ;J — Odvetnik Frank J. Lau-;! sche je odpotoval v Colum-! bus, Ohio, kjer bo nastopil ! pri vrhovni sodniji države Ohio. Vrne se šele v četrtek. J — Umrl je Ignac Baznik, ! star 37 let, ko je bolehal sko-ro eno leto. Doma je bil iz Št.1 ( Jerneja na Dolenjskem. V | Ameriki je bival 19 let. Po1. greb se vrši v torek zjutraj iz . hiše žalosti na stop 9, Bed-j. ford, pod vodstvom Mr. Za-krajška. Bil jc član peterih , podpornih društev. Naj poči-11 va v miru I ^ -o- ARBUCKLE BO '! ZOPET SOJEN. San Francisco, 4. dec. Ros- s coe Fatty Arbuckle je prost, C toda preti mu nova sodnja c obravnava. Porotniki se po t 15 urah posvetovanja niso c mogli zjediniti. 10 jih je glas- C ovalo za "nekriv" in dva za n "kriv". Ker se porotniki niso ii mogli zjediniti, jih je sodnik l odpustil in določil dan 9. jan. b kot za novo obravnavo. Toda s sporni se, da bi bil Arbuckle k WHai «ni*n 1 r i Maude Steimle, ki toži poli- ■ cista Douglasa na $5000 od-i škodnine, ker je slednji 22. ■ nov. jo dejansko napadel in ■ zapodil svojega konja proti , njej, ko je policist stražil i skebe. Poleg tega je policijs-• ki načelnik Smith tudi tožen, da je dovolil, da je clevelandska policija opravljala službo v Shaker Heights, to- 1 rej izven mesta. William Harris toži policijskega poročnika Mock na $5000 odškodnine, ker je slednji baje strgal srajco, ga odpeljal na policijsko postajo, kjer ga je zadržal tri ure. William Ro-we toži policijskega poročnika Mock na $5000, ker je Mock povzročil, da je bil Ro-we odpeljan s policijskim vozom na postajo in zadržan tam tri ure. Na isti način tožijo policijo še mnoge druge I osebe. Pri današnji seji mestne zbornice pride na vrsto predlog, da se policija ne sme več vmešavati v štrajk, to je, da : policijski načelfiik ne sme več dajati policijskega varst- I Va mlekarski družbi. Mlekarska družba je povzročila : veliko jezo med councilman! 1 ker ni prišel noben zastopnik 1 kompanije na konferenco,da 1 se štrajk poravna. Ako se -mlekarski družbi odvzame policijsko varstvo, kompani- i ja ne bo mogla razvažati | I mleka. Dosedaj je mlekarska < | družba odbila vse predloge in j povabila, da bi se izlepa po- ' j ravnala s svojimi delavci, ki 1 so pripravljeni iti nazaj na 1 j delo pod starimi pogoji, a so ( ;objednem pripravljeni poga- I j jati se s kompanijo glede zni- ; žanja plač in drugih izpre-memb. 1 _____1 LLOYD GEORGE PRIDE V AMERIKO. 1 London, 3. dec. Angleški j ministerski predsednik, Lloyd 1 George, namerava zapustiti j definitivno Anglijo 12. dec. ' in obiskati Zjedinjfcne drža- j ve, oziroma se udeležiti razo- 1 rgževalne konfcrence. NEMČIJA MORA PLAČATI. # i Pariz, 3. dec. Reparacijska 1 komisija je poslala nemški < I vladi ostro nolo, v kateri zah- j teva, da mora Nemčija do 15. , jan. plačati 500.000.000 mark i i v zlatu in nadaljnih 275.000. i 000 mark do 17. febr. Repa- 3 racijska komisija je prepri- i čana, da Nemčija ni slaba v ] gospodarskem oziru, pač pa I ima le finančne poteškoče, ki Nemčiji nikakor ne ovirajo, j ; da ne bi mogla plačati dolga, š . -0- 2 Moskva, 1. dec. Od 1. jan. 1 1922 naprej bo 1.200.000 rus- s kih otrok dnevno dobivalo s hrano od ameriške pomožne misije, se je izjavil Walter s i Brown, direktor. Položaj je I boljši, kot so Amerikanci pričakovali. Krade se jako /na- j lo. Do danes je dobivalo dne- 3 vno 500.000 otrok hrano, od o januarija naprej pa bo lahko k se prehranilo vsak dan 1.200. t 000 otrok. Stroški za enega otroka za en mesec so 80 cen- a tov. Do prihodnje žetve bo- r dejo otroci potrebovali $12. 5 000.000, poleg tega pa še b mnogo milijonov za zdravila in obleko. Ameriški vladni n Hooverjev odbor, je dobil od lj boljševiške vlade laskavo pi- z smo, polno priznanja Ameri- n kancem, ki skrbe za ruske sirote. ' 1 Odprta delavnica. V državi Ohio ima svoj glavni stan. Država Ohio je postala glavno torišče kompanij, ki se borijo proti organiziranim delavcem. V skoro vseh industrijah so kompanije naznanile bojkot unijskim delavcem, in ali drže tovarne in delavnice zaprte, ali pa sprejemajo na delo samo take delavce, ki niso organizirani v uniji. 50.000 delavcev v državi Ohio je letos že trpelo v boju, ki se je začel iz sovraštva napram unijam. V sledečih industrijah se vrši boj proti organiziranim delavcem: tiskarska, mlekarska, patern-makerji, delavci pri električnih podjetjih, uslužbenci cestne železnice. Boj je nastal, ker je vse premalo delavcev še v unijah. Tisoče je delavcev, ki pravijo: Kaj mene briga unija? Unija meni ničesar ne da, pač pa jo moram celo plačevati. Toda motijo se. Vsakdo dobro ve, da delodajalci v odprtih delavnicah ne plačujejo dobro in zahtevajo dolge ure. Ako so pa delavci slabo plačani, tedaj ne občutijo samo oni tega, pač pa vsa javnost: trgovci, ki ne morejo prodati toliko blaga kot sicer, ako ima delavec denar. Društva, organizacije, javna dobrodelnost, vsakdo čuti poguben upljiv malih plač. Prosperiteta zgine, in življenje se komaj splača živeti. Vsakdo trpi od malih plač,* zdravniki, odvetniki, trgovci, največ pa delavec. In kadar ni denarja, ni trgovine, ni prosperitete. V Clevelandu je glavni stan organizacije, ki se imenuje American Plan Association. Ta družba podpira vse one kompanije, ki hočejo spraviti organizirane delavce iz to-varen in jih nadomestiti z neunijskimi delavci. Ves industrijski položaj v Ameriki bi bil znatno boljši in sijaj-nejši, ako ne bi bilo tega boja kompanij napram organiziranemu delu. Delavcu v enakih razmerah ne preostaja druzega kot trdo se držati svojih unij. -o- — $700.000 na leto bo dobila plinova družba v ekstra dobičku, ko bo računala $1.50 na mesec od metra. — 18 katoliških šolskih sester je prišlo v poboto na sod-nijo in so prosile za prve državljanske papirje. Med njimi je bila sestra Elisabeth Kleinmeens, ki je stara že 70 let. — Cene obedom, katere dajejo šolske oblasti otrokom v šolah, so se skoro za polovico znižale. Krožnik mesa in pri-kuhe velja le 10c. Redno kosilo, ki je veljalo dosedaj 25c. se je znižalo na 16 centov. — V pondeljek, 5. dec. 1921 se vrši seja direktorija S. N. Doma. Pričetek ob 8. zv. — Tekom pretečenega tedna je bilo na policijski sodniji 312 oseb pred sodnikom, vsi obtoženi pijanosti. To je več kot ob časih dovoljene pijače tekom dveh mesecev. — 24 oseb je bilo ubitih od avtomobilov meseca novembra v Clevelandu. Med njimi 5 šolskih otrok. 319 oseb je bilo poškodovanih. ji — Predsednik družbe cestne železnice Stanley, je obljubil, da vpelje v kratkem topet 5 centno vonjo na cest- ; li železnici. — Pismo ima pri nas Fr. i frnhfl » Sleparka. Je goljufala vlado s tem, da se je 16krat poročila. Chicago, 3. dec. Detektivi so prijeli tu 22 letno in čedno dekle z imenom Mrs. Helen Ferguson - Drexler, ki je priznala na sodniji, da se je tekom treh let šestnajstkrat poročila. Za može je jemala samo vojake ali mornarje, tako da je bila lahko deležna nagrade in premije, katero dovoljuje vlada soprogam vojakov. Detektivi, ki so jo aretirali, so imeli dokaze, da je bila Mrs. Drexler desetkrat poročena, toda navihanka se jim je smejala in rekla: "Kaj, deset! šestnajstkrat sem šla pred altar J zadnjih treh let, in v par dneh bi poročila sedemnajstega moža, da me niste aretirali." Mrs. Drexle je pripovedovala, da je doma iz Brooklyna, N. Y. Ko je bila stara 18 let, ji je mati umrla, oče je pa kmalu potem zginil neznano kam. Njen edini brat je bil leta 1918 ubit v Franciji. Šla je v Boston, kjer je dobila delo kot prodajalka. Seznanila se je s prvim možem, William Taylor, s katerim se je poročila, toda v enem mesecu je bil že klican k vojakom. Poslan je bil v Francijo, kjer je bil ubit. Vlada je izplačevala udovi redno mesečno podporo $50 na mesec za umrlim možem. Ker pa ni mogla sama ostati, se je poročila z drugim, s katerim je živela par mesecev, nakar je odšel k vojni mornarici. Žena je medtem dobivala podporo od vlade, ker je bil mož v službi. Nekega dne se je seznanila z neko žensko, ki je nasvetovala naj se poroči kolikorkrat mogoče, ker bo dobivala za vsakim soprogom po $50 na mesec. In res se je takoj drugi teden poročila z nekim mornarjem, ki je podpisal nagrado za svojo ženo, in dočim je tretji soprog moral ostati pri mornarjih je pa žena iskala nove soproge. Od-tedaj pa so možje kar vrstili se pri ženski. Za vsakim je dobivala od vlade podporo, kt je znašala že nad $500 na mesec. V dveh letih je poročila deset mož. Danes se ne more nič spominjati, kako je bilo ime tem možem. Z vsakim je živela par dni, da je prepisal podporo na njo, potem pa ga je zapustila in šla isKat druzega. Pred enim letom je pri-Šfe v Chicago kjer je poročila zaporedoma šest vojakov in mornarjev, in ta teden bi morala poročiti sedemnajstega moža, da ji niso prišli vladni detektivi na sled. ——o- — Narod hinavcev bo vzgojila Amerika, se je izjavil sloviti ameriški igralec Raymond Hitchcock, ki se mudi sedaj v Clevelandu. Hinav-ščina je posledica prohibici-je. Svoje dni, ako je prijatelj prijatelja srečal na ulici, ga je povabil v gostilno na kozarec pijače, danes pa ga povabi v klet, kjer se obadva skrivata ter pijeta marsikdaj pijačo, ki je polna struga. Prohibicijonistične postave so narejene v prvi vrsti proti delavcem. Delavec ve, da bogatin lahko dobi za denar ka-koršnjo pijačo hoče, dočim ogromne cene preprečijo delavcu privoščiti s^pijačo. Pro- bogatin se za njo Mil r zmeni. Policija tožena za $50.000, ker je preganjala delavce. I "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) n 11 o c n i k at U Ameriko - - . - |4.00 Za Cleveland po poitl - I5.QC Za Evropo - .... 15.50 Poeamewia Itevllka • . - fc Vm piam«, dopili in denar naj m poftllja u "AaMfUka Domovtma" ■11» 8L Clair Ave. N. B. Cleveland, Ohla Tel. Cay. PrfawKw 1M James debevec, publish* louis / pirc, &di& "■ *' I88UIB MONDAY, WKDNBMDAT AMD FRIDAY Red bj 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. MvertWng rates on request. American in spirit Foreign in langua|e only Entered m Mcoad-claM matter January 5th IftOfr, at the »oai »Hit* ai aweiand, Ohio under «■ A«t of March IN, !I7I. No. 141. Mon. Dec. 5th 1921 mwxm i Umori na debelo. Tekom pet dni so bili trije Clevelandčani ubiti od roparjev in morilcev, poleg tega pa so avtomobili zadnji teden ubili pet oseb v našem mestu. Strašen rekord za en teden. In v čem se razlikuje ropar in morilec, ki v hladni krvi dvigne strelno orožje ter ubije svojega bližnjega od onega roparja v avtomobilu, ki s prepovedano naglico drvi po mestu, ne zmeneč se za varnostne odredbe in za varnost svojih someščanov? Nobene razlike ni med tema dvema morilcema. Človek je ravno tako mrtev, pa naj ho ubit od avtomobila ali pa od revolverja. In vendar se ni še nikdar zgodilo, da bi avtomobilist, ki je slučajno prijet radi umora, bil obsojen, vsaj občutno ne. Največ uide postavi z lahkim opominom, včasih ga zapro za 30 dni, včasih ga pa tožijo sorodniki ubitega, ako ima kaj denarja, in plača $5000 ali $10.000. Potem pa je pozabljen mrtvec in zločin. Ako kaznujemo morilce 4 revolverji t dosmrtno ječo, zakaj ne bi kaznovali morilce z avtomobili enako? Ako nismo vsi enaki pred postavo? Policija v Clevelandu je tekom treh dni aretirala 1000 sumljivih oseb. In tekom teh treh dni se je zvršilo v Clevelandu 127 srednjih ropov, 96 večjih ropov, osem so jih ubili, 273 so jih avtomobili poškodovali, itd. itd. Zdi se, kot da je policija aretirala same poštene državljane, a roparje, morilce in druge zločince pušča na svobodi. me« Ena stvar, ki se je v resnici izpolnila po svetovni vojni, Je razoroženje Nemčije, Kaj pomeni to razoroženje se malokdo v Ameriki zaveda. V Nemčiji se nahaja posebna komisija zaveznikov, ki gleda na to, da Nemci ali uničijo svoje orožje ali pa ga izroče kot predpisano posameznim zaveznikom. Glasom poročil francoskega generala Nollet so Nemci dosedaj izročili zaveznikom 4000 teških topov, 32.800 lahkih topov, 11.000 mortarjev za strelne jarke, 84.000 strojnih pušk, 4.200.000 pušk, 32.000.000 nabojev, 50.000 municijsklh vozov, 55.000 vojaških vozov vse vrste, 11.000 poljskih kuhinj, poleg neizmernega števila urugih vredno sti. Nemške trdnjave so razbite, nemška vojna mornarica je zginila z morskega površja. To je pravo razoroženje. In če bi ostali svet enako naredil, tedaj bi imeli mir med narodi. , ' ;) e * * Nova mestna dvorana v Clevelandu je veljala $6.300. 000. Ta dvorana bi prinesla precej dobička mestu, če bi vodstvo dvorane kazalo ljudem za malo vstopnino tisto luknjo, v katero so zazidali šest milijonov dolarjev. * * • Svinjsko meso se prodaja po 7 centov v klavnicah, toda kadar kupite kos Šunke, tedaj prav nič ne veste, če je to svinjsko meso. • * * Iz New Yorka se poroča, da je 600 bivših gostilničarjev kupilo lekarne v mestu in delajo dobro trgovino. You bet, saj so imeli že skušnje v saloonih. e • • Nekega sodnika v Logansport, Ihd. so zaprli radi pro- hibicije in ga obsodili na dve leti ječe! Času primerno! * • • Ali je bila zadnja svetovna vojna v resnici zadnja ni toliko odvisno od tega, kaj bodejo diplomatje v Washingtonu ukrenili, pač pa tudi od tega, kaj bodejo naše otroke učili, pravi govemer Lake iz države Connecticut. Ako se otroci v šolah nauče, da orožje in moritev ni pravi argument za pravico, tedaj zna prihodnja generacija biti bol) pametna kot f smo bili mi. \ • . • • V starokrajskem čatHjpisu "Kres" beremo sledeče: Na veselici nekega delavskega društva so delavci izdali 40.000 kron za alkohol. Na isti veselici so nabrali 10 naročnikov za "Kres"____Od iste veselice je imelo društvo čistega dobička 3800 kron. Prijatelji, če bi bili ti delavci trezni in požrtvovalni, ali ne bi darovali kulturni organizaciji 20.000 kron____in 20.000 kron pa bi še lahko porabili v boljše namene?......To je večna resnica, ki je povsod enaka. Ako ne bi bilo pijače, tedaj ne bi potrošili 40.000 kron, da naredijo 3800 kron dobička. • • • Znan suhač je imel predavanje. Da natančno pojasni škodljivost pijače, je postavil na mizo kozarec čiste vode in kozarec žganja. Za tem je položil v vodo glisto, in glista je veselo plavala. Ko jo je pa v žganje djal, je takoj crknila. "Gospod", se oglasi pijanec v zadnji klopi, "kakšno pa je tisto žganje? Dajte ga meni! Jaz imam namreč tudi gli-' ste!" . IDEAL MODERNEGA I DEKLETA. nk?.. "i f Kaj si želi danes ameriško dekle glede svojega bodočega moža ? Resnica Je, da se de kle rado poroči, toda vprašanje je, kakšen mora biti mož,1 ki služi dekletu kot ideal, in ki bil zvest spremljevalec nje- ( nega življenja. Uredništvo je vpraševalo pri več naših dekletih, dobilo je mnogo Odra govorov, in menda najbolj značilen je sledeči, katerega smo dobili v pogovoru z neko Slovenko. Kot vsako dekle, tako tudi to dekle v prvi vrsti gleda na zunanjost. Oči, lasje, splošna Dostava to pride v poštev. Vendar je precej zmerna v svojih zahtevah. Ni Ji mar, 1 ali so oči te ali one barve, le zelene ne smejo biti, najraje «B|T ^ij 1 j . . .1.. ........ ^--L pa bi imela rjave. PH laseh je pa Že bolj natančna. Najraje bi seveda videla, da so lasje v kodrih, da so bolj temne barve. Kar se tiče splošne postave, pravi, da ne sme biti niti preveč suh, niti predebel. Teža 165 funtov bi odgovarjala njenemu okusu. Ena prvih zahtev glede splošnega obnašanja in običajev pa je, da hodi vsako nedeljo k maši. V tem je skoro neizprosna. Oblačiti se mora tudi vedno čedno, paziti, da obleka ni prašna, da ima vedno snažen ovratnik in skrbno poli rane Čevlje. Hoditi mora pokonci, ravno. Dovoljeno mu je kaditi, toda ne preveč, da ne bi postal nervozen, bodisi pri delu ali doma. Tudi uživanje pijače mu dovoli, tupasem, lahko tudi vsak dan, pa le do gotove mere. Pijan ne bi smel nikdar priti v hišo kajti čakala bi ga metla ali še kaj bolj debelega. Govoriti ne sme preveč, oglasiti se mora, kadar je prav in primerno. Posebno pa mora obvladati Ivoj temperament. Zjeziti se ne sme v naglici, vedno nastopiti dostojno. V hišnih zadevah nima besede, pač pa je dobrodošel prijazen nasvet, a ko-nečno odločitev se prfepusti gospodinji. Kar se tiče denarja, dekle ni izbirčno. Njej je vseeno, ali kaj dobi v zakon ali ne, samo da je fant delaven in zmeren. Dovoljeno mu je tudi včasih igrati karte, da, sme celo enkrat na mesec obiskati svoje prijatelje ter se z njimi pri kartah zabava- : ti, toda ob 12. mora biti doma, in enkrat v 6. mesecih pa 1 sme biti zunaj do zgodnjega jutra. Ako pa to prelomi, in habitualno izostaja od doma, 1 tedaj nekega dne ne bo dobil žene več doma. Privošči pa mu žena dobro i hrano, in sama tudi obljubi, 1 da se bo potrudila, da mu po-streže pri mizi. Pojesti mora dosti in z apetitom. Kadar odideta na sprehod po cesti ali v park, je ne sme držati za roko, in v slučaju, da peljeta babya na sprehod, mora mož voziti voziček z otrokom, dočim ona samo nadzira njegovo vožnjo. Enkrat na leto se mora očistiti svojih grehov in zločinov ter iti k spovedi. Ako tega ne stori, ne more več svoji ženi pogledati v oči. Poleg tega je pa še nekaj kapric, katere zahteva dekle od fanta. Mora biti utrjene narave. Kadar gre dež, ne sme rabiti dežnika, pač pa kot vojak prenašati mo£o. Tudi v imčnu je izberčtia. Sledeča krstna imena so ji priljubljena: Raymond, Lawrence, Anton. Mora znati tudi nekaj prepevati, pa ne imeti preveč posluha. Na piano mu ni treba igrati, to zabavo si pridrži za sebe, on mora samo poslušati. Avtomobil mora seveda tudi imeti, toda voziti mora sam, ona pa bo lepo komodno sedela na mehkem sedežu. Voziti jo mora na »prehod vsako nedeljo, razven če je avtomobil polomljen. Ljubosumna ni. Lahko go- . vori z drugimi dekleti, koli- i kor hoče. Seveda, mora biti ■ državljan ter sicer vsem ozi- 1 ru zmožen, da spolnuje svo- j je dolžnosti. ----o--t GOSTILNIČAR ANTON 1 JALEN ZAKLAL HIŠNE- ] GA GOSPODARJA KAČ. NADSVETNIKA WGV , ŠTINA ZAJCA. , Umor, kakršnih pozna ma- 1 lo ljubljanska kriminalna sta- j tistika, se je zgodil 5. nov. 1 popoldne v Ljubljani. Na- < iemnik gostilne "Pri Jurju", 1 37 letni Anton Jalen, je šest- 1 krat zabodel z velikim ku- ! hinjskim nožem hišnega gos- 1 podarja g. Avguština Zajca, ki je obležal na mestu mrtev. Gostilna "Pri Juriju'* t se nahaja na Poljanski cesti « 11 na levo v pritličju, c ^astnik enonadstropne hiše r te bil g. Avguštin Zaje, ra- ^ lunski nadsvetnik pokrajin- 1 >ke uprave, star okoli 40 let. t / prvem nadstropju stanuje r i. darja še prof. I. Puntar s so-a progo, v pritličju na desno j vdova, gospa Marija Vider s - svojo rodbino, dočim so na t levi gostilniški prostori An- - tona Jalena, obstoječi iz dveh - sob. Staro sovraštvo. 2 Gostilničar Anton Jalen je - imel po lastni izpovedbi že - staro sovraštvo na Avguština ) Zajca, ki je izviralo deloma 1 tudi iz političnega nasprot-\ stva. Kot pristaša dveh na- - sprotnih si strank sta se 00- - novno sporekla. Njegov srd i na hišnega gospodarja pa se - je Še povečal, ko ga je g. Zaje ; ponovno razdražil z odpove- - djo gostilniških in stanovanj-. ski h prostorov, oziroma s po- - višanjem najemnine. Jalena i je vsako tako pismo tako raz- - togotilo, da je je vedno raz-' kačeno raztrgal. Zadnje pi-i smo, katero je prejel pa ga je , spravilo popolnoma iz sebe. , Jeza, ki se je zbirala v njem, : je prikipela do vrhunca in » mu diktirala strašno misel, ■ katero je tudi udejstvil. Usodepolno pismo. V soboto je hišni gospodar Zaje poslal v kuverti Vzajemnega podpornega društva gostilničarju Jalenu priporočeno pismo, v katerem mu je naznanil, da se'nima Vzroka pritoževati nad povišanjem najemnine, ker mu jo lahko še bolj poviša. Zajčeva soproga, gospa Milica, ki je dobro poznala, kako vroče krvi jc Jalen, je Še možu v šali pripomnila: "Pazi se, da ne dobiš kake steklenice v glavo 1 zaradi pisma!" G. Zaje pa ji je ravnotako smehljaje se od- 1 govoril: "Jalena se pa že ne , bojim!" O pismu samem je ] izpovedal Jalen pri zaslišanju i sledeče: "Ko sem prišel okoli ; 10. ure domov, me je čakalo ; zopet eno pismo glede povi- 1 šanja najemnine. Če se ne 1 motim, je prišlo pismo od ne- i ke ljubljanske banke ali hranilnice. Tako to, kakor tudi vsa ostala Zajčeva pisma imam shranjena. Zadnje pismo me je ^pravilo do vrhunca potrtosti' in sem se odločil, da Zajca zabodem z nožem ko pride iz urada domov. Napad in umor v veži. Jalen je svoj nesrečni sklep tudi izvršil. Pripravil si je kuhinjski nož, ki ga je zavil v papir in čakal na nesrečno žrtev. Bil je v oni gostilniški sobi, ki ima okno na cesto. Ko je zapazil iz urada priha-jočega Zajca, je stopil v vežo, vzel nož v roko in se pripra-! vil. Navalil je takoj na nič hudega slutečega svojega hišnega gospodarja in ga, ne da bi kaj izpregovoril, zabodel v prsa. Kako sc je pravzaprav izvršil umor, ni jasno, ker sta bila takrat morilec in umorjen ec sama v veži. Jalen pravi, da je bil tako razburjen, da se ne spominja, kolikokrat ga je zabodel v veži in pozneje, ko je zbežal. Iznenadeni Zaje je bil očividno takoj tako težko ranjen, da se ni mogel braniti. Skušal pa se je vseeno rešiti v stanovanje vdove Vider. Kaj pripoveduje gospa Vider. Težko, ali mogoče tudi že smrtno ranjeni Zaje se je ta- 1 koj, ko je odprl vrata stano- 1 vanja gospe Vider, zgrudil 1 nezavesten na tla. Iz prsi mu < je močno curljala kri. Gospa 1 Vider, ki je zaslišala nena- ] vadni ropot, je pohitela v pr- i vo sobo, da vidi, kaj se godi. < Nudil se ji je strašen prizor. ] V mlaki krvi je ležal v smrt- I nih vzdihljajih g. Zaje, poleg i njega pa je stal z nožem v ro- j ki morilec. Skušala je umor- 1 jenca dvigniti in v tem tre- i notku je Jalen svojo žrtev še i enkrat zabodel z nožem. Med 1 tem je pribežala gospa Zajče- < va, ki se je1* glasno ihteč, vr- I gla s svojimi otročički pred 1 truplo svojega moža. Aretacija morilca. < Vest o umoru se je seveda -bliskoma raznesla po Poljanski cesti. Ko je vstopil nadre- ] dar Martin Erjavec v vežo, je j našel tamkaj morilca in ga 1 vprašal: "Kaj ste naredili?" a Jalen mu je kratko odgovo- i ril: "Zaklal sem ga, sedaj pa I naredite z menoj, kar hoče- c tel" Jalen je bil takoj odveden v policijske zapore in zaslišan. Anton Jalen je rojen dne L januarja 1864. v Klepcih in pristojen v Ljubljano. Po poklicu je krojač. Vendar pa ga ta obrt ni veselila in je pozneje prevzel imenovano gostilno. Pred tremi leti se je poročil že v tretjič. Njegova druga Žena je bila teta umorjen-ca, tako da sta si bila celo sorodnika. Sicer je srednje, krepke postave in rprecejšen Cqdak. Razburila ga je vsak^i stvar do skrajnosti, stanovanjsko vprašanje pa mu je šlo tako na Živce, da je že par-kratpoprej rekel, da se mora nekaj zgoditi. Zdravniška in policijska komisija. Gospodična Pavla, hčerka Vidrove gospe, je pohitela hitro po dr. Kraigherja, ki ordi-nira v isti ulici, a je ta mogel le konstatirati, da je g. Zaje mrtev. Med tem je prišel s policijsko komisijo tudi že policijski zdravnik dr. Avra-movič, ki je ugotovil, da je dobil umorjeneft šest močnih sunkov z nožem na desno stran prs. Dve rani ste bili tik pod ključnico, štiri pa nekoliko nižje. Umorjenčevo truplo so prepeljali takoj v mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija. Nož, s katerim je bil Zaje usmrčen, je našla policija potem v Jalenovi kuhinji/ Bil je zaboden v pepel in še ves krvav. Morilec zatrjuje, da svoje žrtve ni hotel usmrtiti, ampak samo oklati. Smrtna nesreča. Pavla O-gorevc, 12 letna dijakinja na Ambrožovem trgu, je vtaknila v usta natikalo za svinčnik. Med tem je nenadoma zakašljala in ji je natikalo zdrčalo v dušnik. Kljub takojšnji zdravniški pomoči revice ni bilo mogoče rešiti in je umrla vsled zadušenja. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl nadučitelj pok. Anton Kazafura, Žalni narodni kolek, spomin jajoč nas na 12. november 1920 je izšel ter stane komad 25 par. Naroča se v pisarni "Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl višji nadzornik državnih železnic, Josip Hočevar. Umorjeni Avguštin Zaje je bil računski nadsvetnik pokrajinske uprave, tihega in blagega značaja. S svojimi hišnimi strankami je živel v dobrih odnošajih in je tudi razburjenega Jalena večkrat miril. Sedanje gostilniške prostore in stanoyanje )e odpovedal Jalenu že leta 1917. Jalen si je nato kupil hišo v Spodnji Šiški, Planinska cesta št. 197. Vendar pa se ni mogel vseliti v svojo hišo, ker ni mogel spraviti iz nje prejšnjih strank. Leta 1920. je moral hišo zopet prodati, ker ni mogel plačati dolga. Zaje zapušča vdovo, gospo Milico in tri nedoletne otroke: Majdico, Jožico in sinka Marijana. -o- Samomor. Kavarniška bla-gajničarka Leopoldina Vidmar, zaposlena v Ljubljani in doma iz Kamnika, je šla v Četrtek nakupovat in se ni več vrnila na delo. Ker je že poprej večkrat govorila o samomorilnih namenih, so bile odrejene takoj proizvedbe. V petek dopoldne je našel delavec Janez Filipič v .bližini mestno klavnice ob Gruberjevem prekopu zavitek, v katerem so bili poleg komadov ženske obleke tudi razni drugi predmeti in 136 kron de- 1 narja. Policija je ugotovila, , ia so predmeti last pogrešane j blagajničarke Vidmar. Dom- j neva se, da je skočila v Gru- | »erjev prekop. Truplo dose- | laj še niso našli. Stara je bila j JO let. Jajca na ljubljanskem trgu I M> 7 K. Na ljubljanskem trgu j e bilo med gospodinjami ve-iko razburjenje, ker so žen-;ke dvignile cene jajcem kar ia 7 kron. Nekateri naivni .Jubljančanje so pričakovali, j ta Kn nn nastanil "sACifllcev" ! v mestni hiSi na trgu boljše, sedaj pa na žalost vidijo, da je vsak dan še slabejše. Hlod ga je ubil V Oslešici pri Žušmu je pri premikanju hlodov smrtno ponesrečil 16 letni Jane? Grobin. Neki hlod ga je podrl in mu polomil prsa. Obležal je na mestu mrtev. Grof Coronini • Cronberg aretovan. Kakor nam poročajo iz Gradca, je tamkajšnja policija aretovala grofa Rudolfa Coronini - Cronberg, ker je baje poneveril na 128. 000 kron se glaseč ček, denar pa za-se porabil. Našli so pri njem le še majhno svoto denarja. V NAJEM SE DA šest sob, elektrika in kopalilče. Poizve se v upravi tega lista. (142) K v I* * lil d S | v Um letnem iuu vlada kaielj in H 111 (prehlad pri odrastlih in pri otrocih, U J11 Ce •« zanemari, m razvijaj c iz nje- M iS ga komplikacij«, lnJce lahko nevar- n V na. Izegnite se zlim posledicam fi > I prehlada z vzstjam Severe'« Cold I and Qrtp Tableta (Severjevih Ta- 1 'i' bletov zoper prehlad in gripo). Gaji; na 30 centov.— Hitro odpomo£ proti | 1; > kalij j dobita, če vzamete < i gevera's Cough Balaam X (Severjev Balzam zoper kaielj). ' J Pomirjuje razdražsnost. omehča r V izločevanja, ustavi kašelj, povzroča , ■ I laglja dihanje m pomaga pri rodi $ <|j 1 povrniti normalne stanje. Večja J V steklenico 60 centov, manje 15c. 1 j ; Pri lekarjih. [ j Slovenska Dobrodelna Zveza:-: ( W The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. \ A UST. 1«. NOV. fepppB« INK. IS. MAKCA . / l J v DRŽAVI OHIorajgjggMf V DTUAVI OHIO I A Sedež Cleveland, O. Tel. Pr. 2587 1064 E. flg. St. 1 UPRAVNI ODBOR: \J Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. V £> I. podpreds. ANTON GRDINA, 1053 East 62nd St. J $ II. podpreds. JOHN IVANCIC, 3051 Blyrla Ave. > I Lorain, Ohio 7 Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1073 Addison R / Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd Street ' NADZORNI ODBOR: \ 1) LOUIS J. PIRC, 6119 St. Clair Avenue. 2) IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Avenue, < 3) LEOPOLD KUSLAN, 19511 Nottingham Rd. 1 POROTNI ODBOR: I 1) ANTON OSTIRi 1158 East 61st Street, 2) HELENA PERDAN, 933 East 185th St. \ 3) FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue, i FINANČNI ODBOR: V 1) FRANK M. JAKSIČ, 6111 St. Clair Ave. < 2) PRIMOŽ KOGOJ, 0518 Edna Ave. < 3) FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Avenue. / VRHOVNI ZDRAVNIK: I Dr. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue. I GLASILO ZVEZE: \ AMERIŠKA DOMOVINA, 6119 St. Clair Avenue. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upra- 7 nega odbora, naj se poiilja na vrh. tajnika. ( Vse pritožbene zadeve, ki jih je reiil drultveni porotni odbor, se poiiliajo na predsednika porotne- I , ga odbora Anton Oltir, 1223 E. 60th St. V gX)<=Z>00()0<^>(K)0()ovejil modi in po nizkih cenah. Z« ff vrednostnih aHk (en ducat), naredimo 3 ___ eno veliko sliko ▼ naravni velikosti ZASTOlty. B » VSE DELO JE GARANTIRANO. J±r - " 1 ' , i; avceSKGA Zadnji pohotf bivSega ce-I. sarja Karla, *c| je iz Švice v aeroplanu polritel na Mad-# žarsko, da zadovolji svojim bolestnim ambicijam, je zapečatil usodo Habsburžanov. Zadnjemu vladarju iz habsburške hiše je odkazan daljni otok Madeira za dosmrtno bivališče. Pogosto se je v zadnjih dneh 'Karlova usoda primerjala s prognanstvom Napoleonovim, a Madeira je pravi raj v primeri z golim skalovi-tlm otokom Sv. Helena. Vsaj lepa je ječa, v kateri naj zadnji habsburški vladar preživi dneve svojega Življenja. Na krovu angleške vojne ladje "Cardiff" je Kari nastopil svojo pot v eksil ter se začasno ustavil v Gibraltarju, dokler se ne izvršijo potrebni ukrepi za trajno in-] ternacijo na Madeiri. ^ Madeira je majhen otok v ~ Atlantskem oceanu, oddaljen približno 600 kilometrov od afriške obale. Otok obsega 215 kvadratnih kilome-» trov, je gorat ter obiluje z vulkanskim skalovjem. Delovanje vulkanov je že davno ugasnilo, vendar obstoji na otoku Še cela vrsta dobro ohranjenih vulkanskih žrel in sveži toki lave dokazujejo, da je iz žrel bruhala lava še v I nedavnih stoletjih. Otok so odkrili Portugalci leta 1419. Podnebje na Madeiri je iz- j redno milo in ok roža joče morje ublažuje razliko med zimo in poletjem, med dne- ( vom in nočjo. Nedaleč od glavnega mesta Funchal ob-stoja že dolge vrsto let met- , corologična opazovalnica. ; Največja vročina je meseta j avgusta, ko se dvigne živo j srebro na 22'3st. C., naj hlad- j nejši je mesec februar, ko j kaže termometer 15st. Celzi- i ja. Le redko se prigodi, da i pade temperatura na 9st. C, | £ ali da se dvigne nad 29 sto- ; r* pinj. Na Madeiri je najmilej- j zima, kakršne nima nobe- < no evropsko zimsko zdravi-liSČe, zato obiskujejo otok < pozimi tuberkulozni ljudje iz | raznih delov sveta. Tudi po- ; noči se temperatura1 razme- i roma neznatno zniža, kar je j poleti pač nekoliko neprijet- i no. l Neprijetno za prebivalstvo j na Madeiri pa je dejstvo, da j je deževno vreme tamkaj ze- j lo redko. Padavina znaša na t leto komaj 200 milimetrov. 7 Zlasti poletje je skoraj brez ( dežja, ker leži otok v podro- t čju pasatov. .Izdatnejše de- \ Ževje je omejeno na zimske | mesece od oktobra do mar- s ca, sicer pa je nebo jasno ko [ ribje oko. Sneg zapade le v s višini nad 1300 metrov. Ob 1 obrežju je dež vedno le krat- \ kotrajen, le v goratih krajih > dežuje včasih po cel dan. ( Dež prijetno osveži žejno f zemljo, ki se pa vsled navpi- j čno vpadajočih.solnčnih žar- r kov kmalu zopet osuši. Ob s obrežji je podnebje nekoliko r v mlahavo, vendar pa je na vi- j šinah okoli Funchala ozračje j precej prijetno. Ko so leta 2 ' N1419. Portugalci prišli na t otok, so bili gozdovi gosto s > zaraščeni. Teh pragozdov da- c nes ni več. Uničila jih je se- c kira in v veliki meri tudi po- r gosti gozdni požari. Poleg c južnoevropskih uspevajo sko j raj vse tropične kulturne \ rastline — sladkorna trstika, r rajska smokva itd. Palm ni, t pač pa tvori vedno zelena lo- r vorika obsežne gozdove. i Najbolj je obljudeno južno r obrežje Madeire; v notranjo- d sti je mnogo ozemlja nepbde- r lanega. Prebivalci so večino- 1 ma portugiškega pokoljenja, r nižji sloji pa so mešanci: S Mavritanci, Črnci, Italijani p 4 in Židi. Zemlja je nerodovit* r na, vsled česar se prebival- s stvo izseljuje. Otok ima se- p daj približno 150.000 prebi- t | valcev in pride torej na kva- s dratni kilometer do 175 ljudi, p kar je z oziroin na neplodovi- ji tost razmeroma mnogo. Za A poljedelstvo je otok le malo jI U^prikladen. Obstoja le tako u ^imenovana kultura na obron- p . ■ - kih in umetno napajanje zemlje je neobhodno potrebno. Prideluje se sladkorna trstika in v prvi vrsti izborno vino, ki daje danes prebivalstvu na: Madeiri glavni vir dohodkov. Prideluje se tudi Žito, ki pa ne zadostuje za domače potrebe in se mora Še uvažati. V političnem oziru pripada Madeira Portugalski in sicer ne kot kolonija, marveč kot sestavni del države. Trgovina in plovba pa je skoraj izključno v angleških rokah. V Funchalu je veliko skladišče premoga, katerega dova-žajo iz Anglije. Angleški kabel veže otok z Lisbono in z otočjem Cap Verde.' Po vesteh, ki prihajajo iz angleških virov, bo bivši cesar Kari interniran v okolici glavnega mesta Funchal, kjer bo podrejen v prvi vrsti angleškemu nadzorstvu. s-o- MORILEC DESETIH ŽEN. Dne 8. novembra je pred porotnim sodiščem v Ver-saillesu pričela glavna razprava v velikem procesu proti nekemu Landru-u. Landru sedi v preiskovalnem zaporu že od aprila 1919. Obdolžen je, da je pomoril v zadnjih letih deset žena in sina ene izmed njih. Ko je bil aretiran, so vsi francoski listi brez izjeme, vladni "Temps", zmerno konzervativni "Journal des Debats", klerikalni, napredni, socialistični, agrarni, komunistični, poulični in drugi cele tedne prinašali dolge kolone pripovedovanja 0 umorjenih ženah, slike morilca in njegovih staršev, njegovega stanovanja, njegovih rok, njegovega klobuka, njegove pisave, njegovega vrta, njegovega učitelja, duhovnika, njegovega korporala, ko je služil pri vojakih, izkrat-ka: prinašali so opise in slike raznih reči in oseb, s katerimi je bil Landru kdaj in v kakršnikoli zvezi. Potem so ?adnji dve leti prinašali poročila o poteku preiskave, registrirali vsako njegovo izjavo, vsako mnenje preiskovalnega sodnika gospoda Bonina, ki mu afera služi v velikansko reklamo, ravnotako pa tudi celo vrsto izjav državnega pravnika in raznih zdravnikov, ki so se tudi poslužili te prilike, da se oglasijo v javnosti. Za odvetnika pa si je Landru vzel najslavnejšega francoskega zagovornika, tistega, ki je tik pred vojno z uspehom zagovarjal gospo Caillaux, ki je ustrelila glav-nega urednika nekega lista, ki je napadal njenega moža, bivšega ministrskega predsednika. Francozi sploh ljubijo slične senzacije. Že Caesar je očital Galcem, da so 'rerum novarum cupidi", da [ilepe, po novicah. Ta zgodovinska lastnost je Francozom ostala do današnjega dne. Majrajše imajo seveda velike politične afere, kakor na prt-ner Dreyfusov proces, ki so ;e ga z uspehom udeleževali la primer sloveči pisatelj Zo-a s svojo poslanico "Obtožujem" ter iz svetovne vojne mani general Gallifet. Potem je prišel slavni panamski škandal, potem obstruk-;ija socialistov proti Brian-lu, hišne preiskave pri "Hunan ite", po ločitvi cerkve od iržave velika afera trimili-onske poneverbe podržav- ; jenega cerkvenega premože-lja, proces madame Stein-leii, ki je v družbi svoje hče- i e s sekird ubila svojega mo- : 'a, pa je bila potem oprošče- 1 ia in je na povratku iz sodne i Ivorane morala bežati pred j nnožico, ki jo "je hotela ne inčati, marveč jej izpreči ko-lie in jo peljati v triumfu. 1 Sledil je že zgoraj citirani ] >roces Tereze Humbert, za- \ adi velikanskih pustolov- 1 ikih poneverb, med vojno pa )roces proti izdajalcu sena- i orju Humbertu, ki je bil ob- i ojen in ustreljen, proces i »roti japonski plesalki, ki ji < e bilo menda ime Hiroshito rtara in ki je bila vkljub svo- i 1 izredni lepoti obsojena in istreljena, dalje proti J ose- 1 rhu Caillauxu, bivšemu fi- ; i nančnemu ministru in mini- - sirskemu predsedniku, oseb-i nemu sovražniku Clemen-) ceaua. Tudi Caillaux je sedel - več ko dve leti in je bil na-r zadnje oproščen, ker se ni I posrečil dokaz, da je bil med - vojno v zvezi z Nemci. Med 5 vojno se je vršila tudi preiskava proti nekemu 'žurnali- i stu s španskim imenom, na r katero se sedaj ne spomi-t njam. Preiskava je dognala, - da je bil podkupljen od Nem- - cev, Turkov in komunistov. . Do danes pa še ni razjasnjs- - no, kako je pravzaprav pri- - šlo, da je mož v ječi umrl na - nek skrivnostni način, ki ze-i lo spominja na strahote iz nekdaj tako proslulih sedem-i krajcarskih romanov. Po voj- - ni so imeli Francozi nekaj i mescev mir. Najbrže se jim , ni ljubilo, ker je bila njihova i želja za novotarijami nekaj časa pogašena. Tudi so imeli mirovno konferenco in vso . zmedo svetovnih dogodkov , od Urala do Triglava in še mnogo bolj na široko. Vrhu tega so nekaj Časa imeli do-" volj opravka z urejevanjem ( svojih rodbinskih zadev. Osemdeset odstotkov vseh ( civilnih tožb, kar so jih francoska sodišča reševala v pr-| vih dveh letih po vojni, so namreč bile tožbe za ločitev | zakona. Kljub temu so pa vz-" budile največje zanimanje j tri pravde, ena proti izdajalcem iz Lillea, — več obtožencev je bilo obsojenih in | ustreljenih, nekateri sede v ječi in dva sta bila oproščena. L — Ko je nemSki kronprinc . zapovedoval armadi, ki je ob-. legala Verdun, je imel za pri-l ležnico Francozinjo Juliette . Rossignol. Louis Dumur je napisal senzacijonalen ro-' man se imenuje "Krvolok od , Verduna", njegovi glavni . osebi sta nemški kronprinc • in gospodična Rossignol. Ta . pa ni bila zadovoljna, je pisa-. telja tožila in pravdo izgubi-, Ia, ker je pisatelj izvedel do-. kaz resnice. Tudi ta proces . je dal francoski javnosti in francoskim časopisom »bilo ' gradiva. Poročila o Landru-u so pa kljub vsemu temu celi dve leti zavzemala stalne rubrike francoskih listov, ne da bi se zanimanj^ javnosti zmanjšalo. Sedaj, ko je pričel proces, se zdi, da je zanimanje zanj še mnogo večje, kot poprej za madame Steinheil ali pa morda celo za Boksarja Carpentierja. Landrujeve fotografije najdeš menda v torbicah vseh Francozinj od dam prvovrstne družbe pa do zadnje midinette. Najbrže se bo kmalu kdo izmislil in uvedel kakšno novo modo a la Landru, na primer frizuro Landru, kravpte Landru, prstane Landru, mouche Landru, čeveljčke Landru ali bog ve kaj druzepa. Landru pa tudi vse sto rt, da se radovedni Francozi zanj zanimajo. Preiskava je namreč dognala, da je bil možakar zaporedoma oženjen z desetimi že- . nami in da živi le še enajsta, | prvih deset in sin ene med ! njimi so pa izginili. Obtože- j nec jih je po vrsti spravil na ; svoje letovišče v Vernouille j tu, odkoder se niso nikdar : več vrnile. V njegovi vili v i Gambaisu so tudi našli 996 i gramov ožganih kosti in stro- | kovnjaki so se skoraj stepli, j kot trde nekateri, da je to j pepel človeških kosti, drugi i pa telečjih in svinjskih. Psi- | hiatri trde, da je Landru nor- j malen, torej je odgovoren j za svoj čin. Nikdo pa ne ve, j kakšen je ta čin in kako se i mu je posrečilo, da je spravil ; svojih deset žena "s sveta". Tudi se ne ve, kje so te žene. Izginile so na skrivnosten način. Landru sam se obdaja s plaščem skrivnosti in miste-rija in nikomur ne pove nič konkretnega ter samo taji. Preiskovalni sodnik se pritožuje, <*a takšnega slučaja še ni imel. Res obstoji ves material le iz dovolj tehtnih indi-cov, pravega in sklepčnega iokaza pa nikjer ni. Dejstvo ie, da so ženske izginile. Tu-ii je dejstvo, da je v dveh le- | tih svojega preiskovalnega zapora Landru odgovarjal l vedno mirno in tako spretno, da je na vsako vprašanje imel dober in tehten odgovor. Le 0 tem ni hotel nikdar govoriti, kje so sedaj ženske, ki so izginile. Jedino "pojasnilo" je bilo, da imajo ženske neko veliko skupno skrivnost, ki je pa on, Landru, nikdar izdal ne bo: ,"Spustite me iz ječe, pa vam poiščem in privedem vseh deset "umorjenih" babnic žive in zdrave na sodišče..." Kot znano je bil Landru 30. nov. obsojen na smrt. — caux. -o—- Japonke in družinsko življenje. G. Welters, pisec knjige "Moderna Japonska", pripoveduje zanimive podrobnosti o družinskem življenju Japonk, ki so prave sužnje napram možu kot poglavarju družine. Nekega dne je bil v velikem evropskem restav-rantu v Tokiju, kamor je prišel tudi neki evropsko oblečen Japonec s svojo ženo in hčerjo. Japonec si je naročil meso in pivo ter pričel jesti in piti z velikim tekom. Dame so ga' piaho gledale in molčale. Na mizi je stal vrč vode, toda Japonke si niso upale postreči vkljub očivi-dni žeji. Končno je pristopila hči k očetu iri ga prosila, če sme piti vodo. Oče je milostno dovolil in kmalu ni bilo v vrču niti kapljice vode! Ja-ponka mora vedno paziti, da ustreže skoraj vsaki želji svojega moža. Ko pada dež, mora držati nad možem dežnik, če tudi je sama premočena. Japonka skoraj ne sme spati, ker mora biti vedno pripravljena, da jo pokliče mož. Vkljub vsemu temu, pa more mož, kadar hoče, poslati svojo, ženo k njenim roditeljem. Konfucij je dal možu 7 razlogov, iz katerih more na mestu odpustiti svojo ženo. Tretjina vseh zakonov se konča z razporoko, ki jo zakrivi mož, ker žena nikdar ne upa provzročiti razporo-ke, ker zgubi v tem slučaju pravico na otroke. In če jo je mož Še tako onečačštil, žena se poslovi od njega z besedami: Ostani zdrav! Zapiazmkel Stara navada ameriftkih roja- 1 kov je, da se spomnijo svojih sorodnikov * in prijateljev v domovini s primernim darom za božične praznike. Ker je sedaj cena denarja izredno nizka, že samo par dolarjev pomeni jako veliko v starem kraju. . Denarne po&iljatve skozi našo | banko so navadno nakazane v 14 dneh. Denar dobi prejemnik na svoji domači pošti brez vsakega odbitka. Nafie cene so vedno med najnižjimi. Zakrajšek & česarfc, SLOVENSKA BANKA 70—9th Ate. New York, N. Y. D o s t a v e k: Onim, ki iele po- i tovati domov za praznike, pripo- ! ročamo svojo potniško pisarno. | . . __, , , i | || Dr. H. 0. Stern j sobozdravnik - ;j 1355 L 55th St. vog. St. Clair j j ;: Vstopu 55.cesti nad lekano i Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. 1 Govori m slovensko. > ! i ( J! < ; POPRAVITE SVOJE ' ZOBE SEDAJ! j Moje cene so sedaj iste kot pred vojno. Enajstletno delovanje v tem uradu s tisoči zado- I voljnih oseb, ki so dale popra- i viti zobe pri meni, vam garanti- J ra polteno in dobro postrežbo, j i Preiskava zaston|. 1 Dr.I.S.Rubin ji Zobozdravnik. j1 Delo brez bolečin. T 5506 ST. CLAIR AVE. 1 i ' 0«. M.) jjjjjj ^ Priporočam se Slovencem za izvršitev vseh j plumberskih del. Garantirano,. trpežno delo po vedno nižjih cenah kot • drugje. Nick Davidovich SLOVENSKI PLUMBER 7013 ST. CLAIR AVE. Randolph 1828 Princeton 1852-W Naznanilo preselitve. Dr. 2upnik se je preselil z zobo-zdravniškim uradom od 0127 St Clair Ave. na 6131 SL Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti Glejte na napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. 2upnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira le sedem let v tej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12. Nujni slučaji vsak čas. Pokličite Crest 709 L. ■■■■■■nikaiiHaam^a JOS. DEMSHAR, slovenski stavbenik in kontraktor. 643 EAST 108th ST. Tel. Eddy 9140-W. _ Najaasdctnelii pspwM MTid s ▼ Glev«laa4a Frank ZAKRAJŠEK, I »fTsbnlk in mbalmr z 105 NORWOOD RD. Princeton 173S W Roaedale 4983 Avtsmobiii za krsta, pereke, pograbi in drug« prilike. »iiinniHniHiiiiitMMUMi.niHiiuMu OBLEKE IN SUKNJE Zimsko in jesensko blago. Vsaka obleka ali suknja izde lana po meri je garantirana p $39.50 Bfttaj Si Mosiaik 6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. >-T-—Y* > Wf y IfVAJitP -.i JVrti jT~lkW( 1 '.I * Za zanesljivo delo In točno 1 poetreibo sa plumberska in enaka dela pek Učite BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE. Rosed ale 3289 Res. Nottingham 238 M Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do ft; zvečer. (f.m) <_ POZOR ROJAKI! Naznanjam vsem cenjenim rojakom, da sem preselil svojo krojačnico iz 6724 St. Clair ave. v nove prostore na 6620 ST. CLAIR AVE. Izdelujem obleke po meri in po zmernih cenah. Likamo in čistimo vsakovrstne obleke ter se priporočamo rojakom v obilen poset ter za dobro in točno postrežbo. JOS. PERME, 6620 ST. CLAIR AVE. (143) 1 MATERE! Ali zapravlja vaia hčerka dragoceni čas? Zakaj je ne izučite v poklicu, s katerim lahko vedno zasluti denar in objednem si lahko sama obleko naredi? Poklic iiviije je vedno zaposlen. Mi imamo pouk zs mlada dekleta in lenske vsak dan, in vsak pondeljck zvečer in četrtek zvečer. DARVAS PROFESSIONAL SCHOOL ftivnnje, vzorci ter adilinerj. » 1 6520 Henck ave. ___^_(143) ] PRILETNA ŽENSKA se itte, da bi pazila na otroke. Podrobnosti se izvedo pri M. - Jalovec, 888 London Rd. ColHnwood. (142) FRANK SAISER STATE BARI 82 Cortlandt St., New York generalno zastopstvo jadranske banke in vseh njenih podružnic JUGOSLAVIJA Beograd, Celje Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor' Metkovič, Sarajevo Split, šibenik, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trst, Opatija Zadar. Dunaj IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji in Nemiki Avstriji. IZDAJAMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na vpotled nri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in ielezniftke rozh« liste na vse krsie in za vse črte. 1 IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadran-ski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali anglefikih Sterlingih, ako ni na razpolago amerii-kih dolarjev v zlatu. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mn«-gih rojakov Sirom Amerike, ki se poslužujejo nafte banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pofilje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico. » Denar nam je poslati najbolje po Domegtic Money Order ali pa po New York Bank Draft. P KADAK STE NA' POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naSe banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri naa ali ste ga mogoče že kupili drugje. Zajamčeni ho nam pri Jadranski bsnki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi zs vse one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine in Črnegore. Frank Sakser State Bank DOCTOR BAILEY, "specialist" Že 21 let zdravi akutne in kronične bolezni, moške in ženske, uporablja najnovejše metode. Ako trpite na zastrupljanju krvi, oteklinah, kotnih boleznih, revmatizmu, na srcu, pljučah, želodcu, jetrah, imate bolezen v nosu grlu, pridite k njemu in ozdravite. On uporablja veliko krvno zdravilo 606 in 014. Tudi najnovejia električna in X-žarki zdravljenja. V«a zdravila daje dr. Bailey oaebno in zaupno. Delo najbolje, cene najniije. Mi govorimo • slovensko. Uradne ure: od 0:30 zjutraj do 8. zvečer, ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop 5511 Euclid ave. blizu 55. eeate, Room 222, drugo nadstropje. Cleveland, O. Preiskava s X-žarki $1.00. —i ..ii. ill ■■ i i i i i hi i ■ iii —n^—— \r---y * V Jeh je m - t kribi it wč. : : Savi« Twby - Is Baring Tnniow. j : -- ► Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. 4 ► Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V { ► vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem de- i J narja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi i , plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa do dne- < L va, ko denar dvignete. i L Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne i f vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema < ► za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh. ^ ► Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in < * naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v J ► Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugosla- < J vije stavimo drage volje na vaše popolno razpolože- < nje. • J ► Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našem < ► najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošilja- 4 ► nju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, \ Eali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo 4 staro, zanesljivo in dobro poznano i * i ► ' aV V. ! " The ; i Lak * Shore Banking & ; Trust Company I HK, CLAIR AVE. CLEVELAND, O. ! ► < ► J i 1 m ' ....... "■" ■" " ...... ——■———> Telefoni v meatu Main 2063 Telefon v podružnici: Central 1000 O. S. Princeton 355 R JOHN L. MIHELICH PRVI 8L0VEN8KI ODVETN** Glavni urad: M2 Engineers Bldg. Podnaimkv . «127 St. Clair Ave. Uradne ure v podružnici: Zjutraj od S—9. Cet dan $e obrnite Zvečer od na (lavni urad. Btuovanja: 1200 Add bon Road. ■ I I Homestead Sheet Metal & Roofing Co. A. J. SMIECHEWICZ. poslovodja. | Poetivijamo nove furneae. Točno popravilo j * novih fumesev. Pokrivamo strehe, popravljamo Mehove ter srren«. Točno dele po najnižjih cenah. Union 330"W. 7M8 BROADWAY. j MALO ŽIVLJENJE Povest -......Spisal Dr. Pr. Detela. "Zakaj ne?" vpraša Juri. "Žandarji so prišli. Ali so sami izvohali, da pri nas prebivaš, ali pa jim je kdo povedal:' "Da bi se bil Rožanec tako hitro znosil?" pravi Juri za-j mišljen. "Glejte, glejte!" "Trije so bili," nadaljuje Miha. "Vrata so hoteli podreti, tako razbijanje je bilo. Ofie gre odpirat, jaz sem se pa skril. Peč je pri nas tako narejena, da brez truda izmakneš kako pečnico in zopet nazaj vstaviš. To je časih dobro, in jaz sem bil kar hitro v peči. Da mi ni bilo posebno vroče, to si lahko misliš. V izbi pa je kričal žan-dar nad očetom: Kje je uha-jač? kam ste ga skrili? Po : vseh kotih je šel: pod streho, v hlev in celo na kozelc; druga dva sta pa stražila okrog, i Oče se je menda tresel v izbi, i jaz pa v peči od samega stra- i hu; pa ne zavoljo sebe, am- < pak zavoljo tebe. Kaj bi bilo, če bi bil ti ob tem času v taki | temi prišel domov! Sam angel varuh te je pridržal! Saj ne vidiš človeka, dokler se ne i zadeneš obenj. Povedal nisi j nič, kam greš; zdelo se mi je j pa, da si šel domov v vas. Kako rad bi te bil posvaril, da se : varuj, a ti zlodeji so bili pov- ] sod. Vendar sem se srečno j izmuznil v temi, fn prav mi j je prišla piščal, ki sem jo imel < v Žepu, ker ponoči dalje neso ušesa ko oči. Če ti je name- % njeno ,sem dejal, me boš sli- 1 šal in razumel; če ne, je pa tako vse zastonj." J "Kaj praviš, kam bi šla i zdaj? vpraša Juri. t "K nam nikakor ne; v Do- i lino pa tudi ne, tam je še nevarnejše. Zunaj je pa mraz, j hu!" 1 "Veš kaj?" izpregovori i Juri. "Pojdi ti domov, jaz j bom pa 2e tod kje prenočil. \ jutri mi prideš povedat, ka- i ico in kaj." I "Toda kam?" f "Bodi brez skrbi! Kar pi- 1 ščal vzemi, zapišči, pa se bo- ( va dobila." c "Ne, jaz te ne zapustim,"; \ pravi Miha, "in oče bi bil gotovo hud, če bi to zvedel." "Zmrznil boš," ga svari Juri. "Že vem, kaj storiva," od- > govori Miha. "jaz stopim doli k Francetu, da dobim kako plahto, da si bova mraz preganjala, in nemara tudi kaj za zobe; ti pa pojdi tu doli do Močile v tisto jamo, ki sem ti jo. bil jeseni pokazal. Tam je najmanj mraz, in noben človek te ne najde." S temi besedami se ločita. Juri zavije v gozd, Miha pa proti vasi. Oprezno stopa oni proti omenjenemu kraju; večkrat se ustavi, zadrži sapo in vleče na uho, če se ne sliši kaka hoja; vsak šum ga preplaši, da skoči v goščavo. Potem gre zopet dalje in se sme-^. je sam sebi, ker je tako strašljiv. Tako pride do globokega jarka, ki deli strmo breži-mo v dva dela. V tej s smrekami in borovci gosto zarasli grapi izvira majhna Močila. Nekdaj je držala do studenca po gozdu steza, in trhla brv nad jarkom je priča, da so ljudje Časih tod hodili; a opuščena pot se je hitro izgubila, in hosta je zakrila nerodno brv. Juriju pa je bil kraj znan. Urno se splazi po jarku doli do brvi, tam se prime za smreko, ki je rastla ob kraju, in se spusti pod brv. Globoko je šlo še do studenca doli, in gosto drevje je zakrivalo poleti prepad; zdaj pa se usuje težek sneg Juriju po ramah, in upognjeno vejevje se strne spet nad njim. Na dnu šumlja studenec, ki ne zamrzne nikdar in o kate-rem Premec trdi, da je poleti hladen, pozimi pa gorak. Kaka dva črevlja nad vodo mo- li velika korenina iz zemlje. Na to stopi Juri, razgrne grmovje in izgine v prostorni jami nad korenino. Več sež-njev daleč je zemlja razpo-kla, in trda skala varuje od- j j zgoraj, da se ne osiplje prst.! Vhod je zametan s snegom, j otlina pa je suha, in ker je ne doseže nobena sapica, tudi primerno topla, in bivalo bi se za silo notri, da ni nekoliko prenizka. Premec je bil našel to jamo, ko je hodil po vodo iz hoste, in tako mu je ugajala, da se je večkrat hladil v njej, kadar je solnce hudo pripekalo; zdaj pa je Juriju prav prišla. Dolgčas mu je i pač samemu na samem, in neprijetne misli ga oblegajo. Spominja se razkačenega , Rožanca in reči si mora, da - je vseh neprijetnosti sam . kriv. Dolgo, dolgo ni Mihe, , naposled se vendar pokažejo - njegove noge in za njimi ■ ostalo telo. , "Dolgo me ni bilo, kaj?" 1 pravi Miha. "Dolgo," odgovori Juri. j "Oh, kakšna zmešnjava je i doli!" pripoveduje zasopen i godec. "Žandarji so prišli in j po vsej sili te hočejo dobiti. ■ Tvoje ljudi sem malo potola-j žil, ker so bili v velikem stra- • hu zavoljo tebe. Vraga! da > jim je baš pozimi to padlo v l glavo! Gotovo te je kdo ova-I dll." ► "Le meni verjemi," pravi • Juri, "da nihče drugi kakor ■ Rožanec." i "Nemara da res," potrdi Miha. "In pravzaprav je bilo i res neumno, da smo ga tako speljali. Pa kdo misli na • vse!" Zavijeta se v odejo, ki jo , je bil Miha prinesel s sabo, in kmalu ju objame trden spa-i nec. Ko se je začelo daniti, : ju zdrami mraz. Po kratkem preudarku skleneta, da ostane Juri v svojem zavetišču, Miha pa ide gledat, kaj se godi. A komaj je bil odšel Miha, se že zopet vrne in pokliče tovariša. Ko prideta na odprt prostor, ga ustavi in , pokaže s prstom proti Gorici. "Ali jih vidiš? pravi. | "Vidim," odgovori Juri, zagledavši žandarje, ki so šli j proti Gorici. ■! "Nič ne bo hudega," meni Miha. "Zdaj gredo spet k nam, čeravno niso dali miru vso noč. Ti pojdi kar hitro domov, da se malo okrepčaš in ogreješ; jaz grem pa za njimi, da bom videl, kam pojdejo. če bo treba, te pokliče moja piščal." I Zelo je razveselil Juri vse domaČe, ko je prišel k njim, in Miha je tudi kmalu prinesel poročilo, da so žandarji odšli. Odsihmal pa Juri ni bil več tako brezskrben kakor < prej, ostal mu je strah, da | bi ga enkrat vendar utegnili ; . dobiti, in ni se upal več pre- < nočiti ne doma, ne pri Prem- i cu. črez dan se mu pač ni bi- i lo bati, naj je bil tu ali tam; i tak čuvaj mu je bil Miha, ki I je zvesto pazil na vsako ne- ž varnost; a kadar se je zmra- \ čilo, je zapustil Juri druščino ! in poiskal kakšno samotno t ležišče. Zdaj je spal na kakem skednju, zdaj na kakem kozelcu, a tako varen kakor v gozdni jami ni bil nikjer, in dosti strahu je prebil, kadar so hodili žandarji po patroli. Kakor bi jih btl nase vlekel, so ga iskali vselej v tistem kraju, kjer se je skrival, in prepričan je bil, da ga nekdo zalezuje in ovaja in da ta ne more biti drug kakor Rožanec. A prestreči ga ni mogel nikoli. Nekaj časa je hodil na Rožančev koze! leč, češ, tu ga ne bodo iskali, če je opravičen njegov sum; in res je imel dolpo časa mir. A ko je nekega dne lezel iz svojega kota, ga zapazi Rožanec. Re- j kel mu ni nič, a nasmehnil so je tako grdo, da ai Juri ni več iskal ondi prenočišča. Jn ko je enkrat ležal na domačem kozelcu, ga je rešilo samo 'to, da ni mogel žandar gori; Zakaj tramovje je bilo polzko od moče, in kolikokrat se je pognal mož, da bi prekoračil prečnik, vselej mu je izpod-drsnilo, iz česar je sklepal, da ne pride nihče gori brez lestve, da torej ubežnik tu ne more biti. Mrzel pot je oblival Jurija, ko je čul, da nekdo ugovarja žandarju in trdi, da vajen človek l ih ko gori zleze. Ko pa je odšel tej nevar-Inosti, je hitro zapustil svoje i zavetje ter poiskal spet svo-1 je podzemeljsko bivališče. Tako se je bilo shujšalo življenje Juriju, in ni ga več zapustila neprijetna zavest, da ga preganja sovražnik, kateremu ne more do živega. Miha ga je tolažil, da se bodo sčasoma vendar naveličali, a vse predolgo je trajala gonja, in da ga ni zadržavala zima, pobegnil bi bil v goro. Kakor t divja žival se je potikal po gozdu in še o^nja si ni upal | narediti iz strahu, da bi se ne j l izdal. Da bi bil brez Mihove l pomoči že ujet, to je dobro vedel, in sram ga je bilo več-1 | krat. videti, kako trpi Miha j zavoljo njega lakoto, prebiva mraz in popušča pičli svoj " zaslužek. Prosil ga je, naj skrbi bolj zase, a pregovoril ga ni, dasi so bili žandarji e hudo zagrozili Mihu in oče-n tu, naj se varujeta uhajača. i Premca je seveda hudo užalilo, da kdo misli, da bi on ka-l korsibodi podpiral take ljudi, katere zakon preganja in go-a spoda love. 7 > "Jaz tega ne trpim, kratko in malo ne," je dejal, "da se tako govori o meni. Povejte i mi obrekovalca, ki je raztro-r sil te laži, gospod Križan, jaz ga tožim na krvav pečat. In i če bi bil jaz tak gospod, ka-j kor ste Vi, jaz bi lažnjivih j govoric ne poslušal." l Tako je branil Premec svojo čast, in da ni preveril , žandarja, ni bila njegova j krivda. "Premec!" mu pravi Križan, "čim manj boste govori-| li, tem bolje bode za Vas." "Za pravico se jaz zmeraj potegnem," <*e jezi dedec, 1 "naj stoji pred mano, kdor ; hoče." "Pustiva pravico; pri Vas , nima dosti opravka," ga za-, vrne žandar. "Ampak nekaj Vam bom povedal, kar ni treba nikomur praviti. Premec, meni se časi sanja, da ste Vi enkrat pri nekem znamenju nekemu uhajaču pomagali uteči. Kaj pravite Vi?" "Ha, ha, ha!" se smeje | Premec, kar nič v zadregi. ( "Primojdunaj, to .so pa res i smešne sanje; takih pa še J ne! Na te pa ne boste nič zadeli, stavite, kamor hočete!" i "E, Premec!" pravi Križan odhajaje. Stavil ne bom na-, nje, ampak če mi jih razloži !e en sam človek, se bova še ' videla!" XI. Zopet je poteklo nekoliko časa, da niso iskali Jurija, in prosteje je dihal v nadi, da je zazdaj konec, pozneje se bo- v de pa že kako napravilo. Obiskoval je zopet redno svojo 1 rodovino in pomagal pri do- ; mačem delu tako, da se ni 1 ljudem preveč kazal, ali pa je : živel v svojem starem stano- 1 vanju pri Premcu, kjer sta z I Mihom ukrepala, da odrineta takoj spomladi na Hrvaško ( ali na Ogrsko. Potni list bi se že dobil na kako ime, dela se ( pa nahaja doli dosti in denar- ' ja dosti. "Vi še ne veste, kaj se pra- J vi živeti," reče nekega popol- 1 dne Miha oblastno očetu in * Juriju. "Če se najeste soka 1 in zabeljene kaše, pa Že misli- J da se vam dobro godi; kaj f ne? Doli pa na Hrvaškem, i najslabše, kar smo jedli, so bili žganci. In kakšni žgancil s Kar plavali so v masti. A tam f jih malo drucače delajo ka- r kor pri nas. Tukaj jih kuhate r kakor krompir, in na skledo s za osem mlatilev prideta dva l ocvirka; tam pa kar kotel na i ogenj, noter pa masla cel lonec, v maslo pa žgancev! Ka- o dar so ocvrti, hajdi na mizo! V skledi pa gledajo tako lepe iz maščobe kakor žabe ii mlake." "Kakor žabe, praviš?" sc čudi Premec. "Naj me vzame, kdor hoče," zatrjuje Miha, "če jih nismo ravno tako iz sklede lovili kakor Žabe. Pa to je Isamo jed; kaj pa denar! Koliko smo tega imeli! Da se ne bom nič legal, do krajcarja ne vem povedati, razumeš, Juri, ampak v okroglem številu: kakor rezanice ga je bilo." j "Koliko si pa prinesel domov?" vpraša oče. | "Kako ste čudni!" pravi Miha. "Kaj bom nosil!" "Nič se ne boj, Miha " pravi Premec, "pa povej, koliko je bilo, da bo Juri tudi slišal." J "E, kaj bi to govorili," se • brani Miha. "Doli sem imel denarja, oče, cioli!" 1 "Veš, Juri, ko je prišel domov, sem stresel vse iz njega, in koliko je bilo, ugani!" "Kaj bi ugibal!" ugovarja Miha. i "Juri, u^ani!" zapove Premec, ne meneč se "za sinov ugovor. | "Ne vem, koliko bi rekel," pravi Juri. "Recimo, deset goldinarjev." "Ha, ha!" se smeje starec. "Ali si znorel? Naš Miha pa deset goldinarjev! Kako moreš kaj takega vkup spraviti!" "Morebiti dva goldinarja," ugiblje Juri. "Ne uganeš," pravi Premec, "že vidim. Jaz ne bom nič okroglega števila povedal, kar naravnost pa natanko. Petnajst krajcarjev je bilo vsega skupaj, nič več in nič manj. Ali ni res, Miha?" "Naj bo, kolikor hoče," se izgovarja Miha, ki se mu je to preiskovanji sitno zdelo, "doli smo pa le rožljali ob nedeljah. Samega srebra sem imel, da so se mi trgali žepi." "To je pa res," opomni oče. "Ves raztrgan je prišel domov.*! "Za bbžji čas!" vzklikne naenkrat Miha in skoči po-koncu. "Juri, beži!" Komaj je bil izgovoril Miha te besede, je že nekdo trdo trkal na vrata, katera je previdni Premec zaklepal, kadar je imel Jurija pod streho. Žandarji so bili prišli. "Kaj pa je?' povprašuje starec. "Zopet so tu," odvrne Miha, ki jih je bil zagledal skoz okno. Zunaj pa je razbijal Križan po zaklenjenih vratih in kričal, naj se mu odpre. "Takoj, takoj, možje pravice!" vpije Premec in leže počasi izza mize. A vrata, sneta iz stežajev, padejo, preden j, in Križan prilomasti v hišo. Po bliskovo mu šinejo oči po vseh kotih, toda Jurija ni. I Ravno je bil Miha nazaj zavalil pečnico, ki je bila odprla pot prijatelju. "He, tukaj je!" zakriči žandar, ki je stražil zunaj hiše, in kliče Križana. Juri je bil izlezel iz peči in izkušal uiti v gozd; a ko zagleda izhod po straži zastavljen, pla-jie nazaj In izgine pod streho, kamor je peljala prislo-njena lestva. Ko pritečeta žandarja, je lestva ležala že na tleh, in težka skrinja je zapirala vsaj za nekaj časa vhod pod streho. Žandarja se posvetujeta, kaj je storiti. "Počakajva, da pride sam doli," meni eden. "Lahko dolgo čakava," godrnja drugi in ogleduje, kod bi se najlažje prišlo ubežniku do živega. Da je podstrešje na drugem koncu obzidano, je vedel Križan, a še enkrat gre pregled a t vse zidanje, ki ga prepriča, da more Juri iz hiše le skoz streho ali pa po isti poti nazaj, koder je bil ušel. "Da se mi nihče ne gane iz sobe!" zapreti Premcu in Mihu; potem odkaže tovarišu mesto, kjer ima straži ti, vzame lestvo in jo prisloni na ipodnji strani hiše k strehi. Urno zleze žandar na streho n jo začne odkrivati, da bi 'izkopal jazbeca". Opeka za )oeko leti na tla. in nič nc >! pomaga kletev Premčeva, ki o Je bil pritekel iz sobe jezit se, iz da mu bodo raztrgali vso streho. te Juri pa je pod streho premišljeval, kako bi se rešil. >- Od začetka je mislil, da ga h hočeta žandarja z gladom pri-le siliti, da se vda, in sklenil je ie mirno čakati do noči, a Kri-)- žanova namera izpremeni hi-e tro njegov sklep, a Da je Premčeva hiša malo š, razmršena in razpraskana, i- Jemu se še nihče ni čudil, in i- tudi Križanu se je to tako naravno zdelo, da ni zapazil, )- da se nekako prepravilno pod vrhom dve vzporedni poki z n drugima dvema križata. Po teh črtah je bil razpočen zid i- skozinskoz, in kadar bi bilo 0 Premcu prišlo na misel vetri-ti svoje podstrešje, bi si bil e lahko odprl • lino. Ta hišna ;1 slabofft pa je bila Juriju znana, in ko je začul, da se pri-i- stavlja lestva, se zavlhti na i, strešni tram, priveže zanj staro vrv in odvali kamen iz a zida. Toliko je bil pomolil Križan glavo pod streho, da i- je videl, kako leze oni skoz v odprtino iz svoje ječe. Urno skočič z lestve doli in zakriči " tovarišu; a v naglici se člo-t vek zadene ob vsako reč, in Premec je povsod na poti, ta-ko da se je bil Juri že skril a med drevjem, ko je počila pu-i- ška. Kaj pomaga zdaj Križa- - nova jeza! ' . . "Zakaj puščate tega sum-" nega človeka iz sobe!" vpije nad tovarišem, ki se izgovar- - ja, da mu je Premec zastavil n pot. "Ha, stari grešnik!" ^se - obrne na Prcmca. "Prazen - ne pojdem danes od Vaše hi- 1 še. Pripravita se na pot, z nama!" e "Zakaj pa, primojdunaj!" g se huduje starec; "to bi rad i, vedel. Onega pojdita lovit, - kf je ušel, onega!" i "Kaj pa naša kravica?" ' opomni mirno Miha, vesel, i da se je rešil Juri. | (Nadaljevanje-) k MODROBRADEC LAN ; DRU OBSOJEN. Pariz, 1. dec. Henri Lan-; dnu, ki je bil pred sodnjo { obravnavo več kot tri tedne, obtožen, da je umoril deset [ svojih žen in enega sina, je . bil včeraj spoznan krivim umora prve vrste. Obsojen je k' bil, da umre pod giljotino. ', Ko je obsojenec slišal obsod- j I bo, je protestiral in se izjavil, j " | da je nedolžen, j: KARL IN ŽITA. Funchal, Madeira, 1. dec. Bivši avstrijski cesar Kari se je v tem svojem pregnanstvu že udomačil. Stanuje v vili Victoria pod nadzorstvom 1 enega policista v civilni oble-' ki. Governer otoka, župan in drugi uradniki prijazno ob-1 j čujejo z njim. Po maši prete-i čeno nedeljo je več žensk skušalo bivši cesarici poljubiti roko. V luki je zasidrana neprestano portugalska kri-žarka, ki ima povelje preprečiti morebitni beg. i jpD|CH0R"; i Največji, najhitrejši parniki ave- J ta. Izvratna postrežba potnikom. . V vašem mestu je agent. i V Jugoslavijo, Bolgarijo, Ru-1 munjjo in Ogrsko, preko Dubrovnika, Trsta in Rek«: 4 i Via Dubrovnik, Tri est & Fiume ITALI ....... ...... 5. Jan. J Tiketl $103.00, taksa «5.00 Via Cherbourg fit Southampton. * AQUITANIA........ IS. dec. J GERMAN1A ....... 31. dec. 4 _ « DELO DOBI PERICA, ki bi perilo jemala na dom. 6300 Edna ave. (142) POZOR! POZOR! POZOR? Uljudno naznanjam rojakom, da imam naprodaj najboljše, dobro pita-ne preiiče, katere prodajam po nizki ceni in vam pripeljem na dom. Priporočam se za obila naročila, ker sem prepričan, da boste zadovoljni s postrežbo, blagom in cenami. JOS. FISCHER, Tel. Chagrin Falla 284-G. Vzemite Miles ave. karo, blizu Randalla, „ (febr. 5) hUUtfT 1 ■ .III I II M^J • i 4>j £ , » > 1 ■ 1 + ■ ipi/i Naznanjam slovenskim In hrvatskim ženam, da seiq se preselila h 6010 St. Clalf ave. na 0205 St. Clalr ave. pri Modicu. MARY 1EROVNIK, Sloveaaka babica. (141) KJE JE JOS. MARINčIč, bivil tla-tar v Clevelandu. Kot se Cuje, se nahaja nekje v državi Ohio. Pro-Sen je, da se zglasi pri Mrs. Apolo-nija Lah, 4738 W. 130th St. West Park, Ohio. (xl40) NAPRODAJ je. dobro opremljen re stavrant in prostor z mehkimi pijačami. Se proda za nizko ceno. JOHN KOVAČIČ, _1060 E. 61 st St. (142) NAPRODAJ ste dve hiii na Lutlfer ave., lot 50X165. Se prodajo jako poceni radi odhoda na farme. Poiz-ve se na 14602 Lake Shore Blvd. t <141) iiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim JOHN CENTA GROCERIJA 6105 St Clair Ave, iiiimiiniiiiiiimiiiiiiiiminiiiiniiiiiiiiiii POZOR ROJAKI! Priporočam se Slovencem in Slo venkam za dovaianje mleka na dom Vedno točna in čista postrežba. Ima i mo vselej v zalogi najboljie, zdrav mleko, pa tudi smetano ter drug mlekarske izdelke. Se priporoča i Slovencem za dobro postrežbo. JOS. KLAUZAR, 1172 Norwood Rd. (x ^^^ I W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljia zdravila, točna po strežba. St. Clair Ave. & Addison Rci JOHN K0M1N, lekarnar (x *JMOIO —- V in NATIONAL DRUG STORE f SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave. in 6ist cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.