■ (v»— „.-,	»'J'"' ... .'
■EM
Edini alorenaki dnenrfk t Zedin jenih državah
Velja za tm leto • . $3.00 Za pol leta......$1.50
List slovenskih dtlavcev v Ameriki.
TKLET01T PIBA&NB: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-OlMi Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Art of Congress of March 3, 1879.
NO. 113. — ŠTEV. 113.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 13, 1916. — SOBOTA, 13. MAJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Punti v italjanski armadi. Kam bodo spravili Srbe?
Boji na zahodu.
Nemci zavseli 500 j&rdov angle-ških zakopov. — Na verdunsk* fronti. — Francozi so zavzeli viši no štv. 304.
V NAPOLJU SO SE VRŠILE VELIKE DEMONSTRACIJE PROTI KRALJU IN PROTI VOJNI. — LJUDSTVU SO SE ZAČELE SLEDNJIČ ODPIRATI OČL ITALJANKE SE ZAVZEMAJO ZA MIR. — VSTA JA V GLAVNEM MESTU PORTUGALSKE. — POŽAR V LADJEDELNICAH. — GRŠKA BO ZAVEZNIKOM VSE DOVOLILA, ČE BI SE NE BALA NEMČIJE — NEMŠKO TURŠKA ZVEZA.
Berlin, Nemčija. 12. maju. — Tukajšuje časopisje je »'obilo iz zanesljivega vira poročilo, da je začelo med ita-l)rm.skini vojaštvom nekaj vreti ter da so se v nekaterih mestih vojaki uprli.
V	trdnjavi Piačenei se je baje spuntal nek italjanski polk.
N>» <o>ki fronti se j^- uprla brigada, katere vojaki so i", province Sassari.
V	Napol ju j*' vršila velika demonstracija proti Kralju Viktorju Einanuelu. Ko so dospeli demonstrant je
glavni trg, so javno zežgali Cieottijevo sliko. Kot znano, j.- bil Cicotti največ ji agitator za vojno.
V	volilnem okraju socialističnega poslanca Ferri-ja je demonstriralo j>o mestili šest tisoč žensk, ki so neprestano kričale:
Mi odločno zahtevamo, da naj se vojna takoj konča. Xa:i možje in sinovi so prelili že dovolj krvi!
Ženske so se šele tedaj razkropile, ko je stopilo vojaštvo v akcijo.
Slroraj po vseh italjanskili mestih su se vršili veliki nemiri.
Lizbona, Portugalsko, 12. maja. — V mestu se že več dit pojavljajo veliki nemiri. Po nekaterih vojašnicah se je vojaštvu uprlo.
Vladna ladjedelnica je začela na več mestih goreti.
Berlin, Nemčija. 12. maja. — Zavezniki si na vse liiopoče načine prizadevajo, da bi jim dala grška vlada na razpolago železnice, s katerimi bi prepeljali one srbske čete, ki se nahajajo na otoku Krfu, v Solun.
Petrograd, Rusija, 12. maja. — Neka tukajšnja brzojavna agent ura je dobila sledeče poročilo:
— Dasiravno so zavezniki Grški marsikaj obljubili, s • g?<ka vlada odločno brani, da bi pustila srbske čete skozi svoje ozemlje.
Atene, Grško, 12. maja. — V Solunu vlada popolen mir. Parkrat so se pojavili nad zavezniškim taborom nem--ki in avstrijski zrakoplovei, ki so se pa morali takoj umakniti. ker so stopile zavezniške baterije v akcijo.
Grška zahteva, da ji morajo zavezniki povrniti vso kodo, ki je nastala pri prejšnjih napadih nemških in avstrijskih zrakoplovov. Zavezniki nočejo o tem ničesar slikati.	- -
Grška vlada se izgovarja, da bi srbske čete kaj lahko zanesle med grški narod kako nalezljivo bolezen. Poleg vsega tega bi pa transport čet iz Patrasa do Larise predolgo trajal.
Glavni vzrok, da ne mara dati Grška zaveznikom - vojih žleeznic na razpolago, je najbrže ta. ker se Grška boji Nemčije.
Zavezniki so sklenili, da bodo s silo nastopili proti g»>ki vladi, če ne bo zlepa dovolila.
Poslaniki zavezniških držav so dobili povelje, da morajo postopati v istem smislu kot postopajo poveljniki francoske iu angleške armade v Solunu.
Atene, Grško, 12. maja. — Avstrijska vlada je naročila avstrijskim in ogrskim članom mednarodne finančne Komisije, da naj podpirajo predlog glede posojila, katero namerava najeti Grška.
Grška vlada se nahaja v zelo veliki)] finančnih stiskah. Zavezniki so ji ]>osodili pred enim letom $8,000.000. Pozneje so hoteli najeti Grki pri zaveznikih še nekaj posojila, pa ga niso dobili.
London, Anglija, 13. maja. — Neka tukajšnja brzojavna agent ura je dobila iz Amsterdama poročilo, da se bo bolgarski prestolonaslednik Boris v najkrajšem času zaročil z neko avstrijsko prineezinjo.
Kdo je ta prineezinja. se dozdaj še ni moglo dognati,
Berlin, Nemčija, 12. maja. — Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, dr. Alfred Ziminermann, je te dni odgovoril na vprašanje nekega socialističnega poslanca, kakšno razmerje vlada med Turčijo in Nemčijo.
Zimmermann je rekel, da sta Turčija in Nemčija takoj začetkom vojne sklenili zvezo. Ta zveza je bila sprva cisto vojaškega pomena, pozneje sta pa obe vladi sklenili, da si bo$ta sli tudi v gospodarskem oziru na roko.
Besedilo tozadevne pogodbe bo v kratkem času pred-~ državnemu zboru.
London, Aujrlija. 1L\ maju. — Nemške čete so včeraj zavzele 500 jardov angleških zakupov v črti blizu Ilulluehu. juziio od La Bas-see.—
Berlin poroča, da so Nemci ujeli 127 neraujenih vojakov ter zaplenili več strojnih pušk in muuieije
Boji pri A erdunu se nadaljujejo, Xcmei so vprizorili vroče napade na Avocoart iu Le Morte Hoiimie. toda Francozi so jih vedno poklali-nazaj z velikimi izgubami.
O lasom uekeya poznejšega francoskega poročila, »o Francozi zapodili Nemce iz višine štv. 304 proti Haueourtu.
Francosko tozadevno poročilo se tflasi:
V vročeni artilerijskem boju smo prepodili Nemce iz višine štv. 304. Na desnem bregu Muese se bombardiranju nadaljujejo: iu je dozdaj še neodločiluo.
Berlin, Nemčija. 12. maja. _
Poročilo nemškega generalnega štaba se glasi:
Jugovzhodno od Hohcnzollenia. Redoubtha. blizu Hullucha smo v hudem, boju zavzeli 500 jardov angleških za kopo v. U>li ^o 127 vojakov in več strojnih pušk zaplenili.
Na verdunski fronti je bilo več bojev, toda položaj je skoro neiz-premenjen.
Berlin, Nemčija. 12. maju. — Mnenje nemških vojaških kritikov je, da so nemški napadi na Verdun prekrižali Francozom in njihovim zaveznikom prvotne načrte.
Mehiška kriza je najbrže odstranjena.
Ameriška ekspedicij i se pomika nazaj proti mestu CoJonia Dublan. Večje število vojaštva.
Iz delavskega sveta.
KABINETNA SEJA
Rusi pode Turke.
Ruska armada napreduje proti Bagdada. — Turki so dobili oja-denja. — Priprave na splošno o-fenrivo.
Petrograd, Rusija. 12. maja. — Ruske čete v Perziji zmagoslavno napredujejo in pode pred seboj Turke. Včeraj so jim zavzele trdnjavo Kanikin. ki stoji takorekoč pri vhodu v Mezopotamijo, prepričani smo. da bo ruska ekspedi-^'ija, ki ima namen prodreti do Bagdada, imela največje uspehe.
Turki so zadnji čas dobili precejšnja ojačenja. Prišle so namreč one čete. ki so pred kratkim napadale in zavzele Kut-el-Amaro.
Ruski kritiki so mnenja, da zdaj ko je trdnjava Kanikin ruska, naše čete ne bodo imele teikoč pri
prodiranju.
Rusi se pripravljajo za bojiščem na splošno ofenzivo na armenski fronti.
Kusko uradno poročilo se glasi:
V Kavkazu, blizu Aškale, naše čete uspešno napredujejo proti zahodu. Na fronti, ki je v smeri z Bagdadom, so vprizorili Turki mo-<'an napad, ki smo ga pa odbili. — ^ okraju Ksar-i-širum smo ujeli več sovražnih vojakov, neko havbico avstrijskega kova. večjo množino m uniči je in drugih potrebščin.
Požar.
Webstar, N. Y.f 12. maja. — Včeraj je izbruhnil požar v napravah Monroe Manufacturing Co. in se je razširil tudi na druga poslopja in napravil škode za več kot $65,000. Tovarna je pogorela do tal- Ogujegasci so komaj preprečili, da ni plamen uničil celo mestece.
Višji davki v Franciji.
Paril, Francija, 11. maja. — Davki v Franeiji so se od 1. aprila lanskega leta do 1. aprila letošnjega leta povišali za 10 odstotkov.
doba nt nafli naročniki v Pamutji vaniji knjižico "Bm pooacradaaa delavce t
> It ImSOk*
Scott se bo vrnil v Washington. — Nov napad mehiških banditov. -Obregon je poslal na mejo 10,000 vijakov.
Washington, D. C.. 12. maja. — Vojni department je lanes naznanil. «la sh Pershingove čete pomikajo iz Namiquipe nazaj proti mestu (olonia Dublan. lii je oddaljeno nekako 100 milj od meje.
To je znamenje, da se bo storilo vse. samo da ne bo urišlo do sovražnosti med Združenimi državami in Carranzo.
Vojni department je izdelal načrte za splošno mobilizacijo za državno milico in tudi drugo vojaštvo. Čete bodo poklali na 1800 milj dolgo obmejno črto. da bodo stražile ameriško ozemlje pred napadi mehiških banditov.
Predsednik Wilson in njegov kabinet so pretresali poročilo generala Scotto o neuspehu posvetovanja z generalom Obregonoiu. Kabinetni člani so s»- izrazili ,da je položaj neizpremenjen.
General Scott se bo \ kratkem vrnil v Washington.
Mehiški poslanik Arredondo ni dobil od svoje vlade še nikakega poročila oziroma navodila.
Tusco, Ariz., 12. maja. —- iseai se poroča, da so mehiški banditi včeraj napadli mestece Polaris, neko rudarsko naselbino, sedem milj vstran od Lochiela, in so prepodili vse Amerikanee. ki so na avtomobilih ušli v Nogales. Kolonel Sage. ki poveljuje posadki v Noga-lcu, je poslal na mejo takoj dve večji četi infanterije.
El Paso, Tex.. 12. maja. — Mehiški vojni minister Obregon se nahaja zdaj v Chihuahua City-ju. Na mejo je odposlal 10.000 vojakov pod poveljstvom generala Tre-vina. Te čete bodo stražile od Tor-reona, San Pedra iu drugih točk južno od Coahuile.
Ker se rreneral Obregon boji, «* bi prebivalstvo Parrala napadlo ameriške vojake, je odposlal v mesto večjo posadko, da vzdržuje red iu mir.
Corpus Christi, Tex., 12. maja. V Kleberg County-ju so agentje državnega justičnega departmen-ta aretirali veliko Mehikancev, ki so bili v zvezi z zaroto, da bi Ždru-žene države zapletli v vojno z Carranzo. Danes zvečer se jih je nahajalo v ječi nad dvajset, Kolone-la Marina, biv !ega Vil love ga poveljnika. ki je bil nekak voditelj teb zarotnikov, bodo v pondeljek pripeljali v Ban Antonio pred zvezno sodišče.
Parnik potopljen.
Iz Berlina poročajo, da 'je francoski snbmarin potopil avstrijski parnik "Dubrovnik". — Poročilo ni potrjeno.
Berlin, Nemčija. 12. maja. — ''Brezžično v Sayville. N. Y.V — Avstrijski potniški parnik "Dubrovnik" je bil torpediran v Jadranskem morju, ne da bi bil preje posvarjen. — Parnik ni bil oborožen.
To poročilo še ni potrjeno.
Včeraj je došlo iz Rima neko u-radno poročilo, da je bil v Jadranskem morju potopljen nek transportni parnik: mogoče je to isti.
Washington, D. C.. 12. maja. — Ko je prišlo poročilo o torpedira-nju pamika "Dubrovnik" v državni department, so se uradniki departmenta izrazili, da vlada ne bo ukrenila nikakega koraka, ako niso bili na krovu Amerikanci. Ta potop parnika se bo smatralo slič-nim potopom "Yasaka Maru", "Cymprica" in drugih takih slučajev, za katere se ni vlada Zdru-ženih držav nič Jbrigala, dasi so |bi|i nepostavno potopljeni; kajti (na teh pamikih ni bilo ameriških državljanov
Delavske novice iz New Yorka, — Mizarji, — Ford bo npeljal šest-urno delo in plačal $1 na uro.
Nekateri parniški strojniki v newyorškem pristanišču so se včeraj vrnili na delo, ko so jim družbe deloma ugodile.
Mizarji še vedno stavkajo. — Predsednik unije W. L. Hutchinson jim je naročil, da naj se vrnejo na delo. toda so ga zavrnili, vsled česar jim je zagrozil, da jih bo suspendiral iz unije. Danes borb) imeli zopet sejo. pri kateri se bodo odločili.
Stavkujočim delavcem v železnih tovarnah se je pridružilo še več delavcev. Zdaj je vseh štraj-karjev okoli 4500.
Chicago, II!.. 12. maja. — Sidney Hillman. predsednik krojaške unije je danes prišel v Chicago, da se bo pogajal z delodajalci glede delavskih zahtev. Zdaj je na stavki preko 6000 krojačev in šivilj. Domneva se. da bo v prihodnjih dneh okoli 20r000 ljudi brez dela. ker gospodarji bodo zdaj še druge odslovili.
•
John R. Shillady. tajnik mestnega odbora za nezaposljene. je včeraj v nekem govoru omenil, da namerava Henry Ford, znani tovarnar avtomobilov v Detroitu. Mich., upeljati samo šesturno delo: tako so izjavili ravnatelji Fordovih tovarn. Plače bodo imeli $1 na uro.
Avstrijski konzul dr. Ludwig.
Cleveland, O.. 12. maja. — Poročilo. da je bil avstrijski konzul dr. Ernest Ludwig v zvezi z nekim nemškim zarotnikom, ne odgovarja resnici. Res je. da je dr. Ludwig naznanil dotičnega zarotnika policijskim oblastim, ker je zahteval od njega $25,000, da bi pognal v zrak tovarne v Youngs-townu. ki izdelujejo muuicijo za zaveznike.
Zaplenjena pošta.
Iz pamika "United States" so Angleži zaplenili zopet blizu tisoč vreč pošte. Parnik je bil na potu iz Združenih držav.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali far«, ailnlcam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO. HRVATSKO, in draga kraja v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m 1-lijonovkron. Vse ta počilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda xanesljivo. Od tukaj se rojakom na mora denarja pošiljati, ker jih vedne prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pofljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome-rtic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-alob osebe, kateri ae ima isplačatl Cave:
K.	t	i K.		1
6____	.80	120...	„	17.40
10____	1.60 !	130...		18-86
15____	2.35	140...		20-V)
20....	8.05 !	150...		21.75
25....	3.80 !	160...		23.20
30....	4.50	170...		24.88
85____	5-25	180...		28.10
40....	5.95 1	190...		37.55
45____	8.70	200...		29.00
50----	7.40 1	250...		M 28
55____	8.15 !	800...		48.50
CO....	8.85	850...		80.75
«5____	0.60	400...	r	58 00
TO_____	10.30	450...		65Z-5
75----	11.05	500...		72.50
80..,.	11.75 i	800."..		87.00
85....	13.50	700...		101.50
00____	13.20	800...		116.00
100____	14.50	900...	m	130.50
UO----	15.95	1000...		142.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo. smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo sgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa todi kaj manj. List dospe na sapad ponavadi par dni kasneje tn mad tan, ko dobi naslovnik liat v roka, ae pri nas cene morda U ve&xat spre-
Posledice irske revolucije. Zopet dve smrtni obsodbi.
""V
VČERAJ STA BILA ZOPET DVA VODITELJA IR SKE VSTAJE OBSOJANA NA SMRT. — SMRTNO OBSODBO SE JE TAKOJ ZATEM IZVRŠILO. — PO ROČILO IZ GLAVNEGA STANA. — ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ASQUITH JE DOSPEL NA IRSKO. — OBRAVNAVA PROTI ČASTNIKOM, KI SO DALI USMRTITI ČASNIKARJA. — POLO ŽAJ NA IRSKEM JE ZELO RESEN.
Dublin, Irsko. 12. maja. — Danes so bila usmrtena James Connolly in Jolin MeDermott, ker se je jima do-Ležalo, da sta se udeležila irske vstaje.
( James Connolly je bil vrhovni poveljnik revolucionarne armade in je tudi podpisal proklamacijo irske republike. V boju z vladnimi četami je bil ranjen na nogi, vsled česar so «;a imeli toliko časa v bolnišnici, da ni popolnoma ozdravel. — Connolly je bil dalj časa tudi v New Yorku. kjer je deloval kot pisatelj in se je v svojih spisih posebno zavzemal za delavce. Iz Amerike se je vrnil pred petimi leti na Irsko.)
V	včerajšnji seji poslanske zbornice so zahtevali irski poslanci, da naj vlada že enkrat preneha s smrtnimi obsodbami.
Ministrski predsednik Asquith je odvrnil, da se ne more umešavati v zadeve generalnega majorja Maxwel-la ter da mu tudi ne more predpisovati, koga naj usmrti in koga naj izpusti na prosto.
Me Dermott je bil eden najslavnejših irskih govornikov. Connolly je bil star že 59 let, dočim je bil Dermott se primeroma mlad.
London, Anglija. 12. maja. — Vse prebivalstvo je zelo razburjeno vsled usmrtitve Connollf-ja in MeDermot-ta. Še celo časopisje, ki je vladi najbolj zvesto, pravi, da sta bila po krivici ustreljena.
4 * Nationpiše:
—	Smrtno kazen bi se jima moralo izpremniti v dosmrtno ječo. To bi ne bil samo akt usmiljenja, pač pa tudi akt dobre politike.
Dublin, Irsko. 12. maja. — Iz glavnega stana angleške armade na Irskem je bilo sporočeno:
—	Včeraj sta bila obsojena na smrt dva glavna voditelja irske vstaje, James Connolly in McDermott. Smrtna obsodba je bila danes zjutraj ob devetih izvršena.
Dublin, Irsko. 12. maja. — Ministrski predsednik Asauith je dospel danes sem in se je podal z avtomobilom v stanovanja podkralja. Popoldne se je vršila dolira konferenca med njimi in šefi raznih departmentov. Pri konferenci je bil navzoč tudi vojaški poveljnik za Irsko, general Maxwell.
Trsko prebivalstvo se še vedno ni pomirilo. Posebno po južnih mestih se vrše neprestano demonstracije.
London, Anglija. 12. maja. — Iz Dublina poročajo, da so je začela pred vojnim sodiščem obravnava proti o-nim častnikom, ki so dali brez dovoljenja ustreliti irske-£ra časnikarja Skeffingtona.
Dublin, Irsko. 12. maja. — Danes je bilo uradno raz jrlašeno, da je vlada šestim Ircem, ki so bili obsojeni na smrt, izpremenila kazen v dosmrtno ječo.
4. maja se je vršila obravnava proti morilcem poročnika Rowe-ja. Dva sta bila oproščena, eden je bil pa obsojen na smrt.
Dublin, Irsko, 13. maja. — Dopisnik "Časnikarske Zveze" pravi, da bo prišla angleška vlada v velike nepri-Hke. če ne bo takoj prenehala obsojati na smrt ljudi, ki so bili v zvezi z irsko revolucijo.
f>e celo oni, ki so odločni pristaši vlade, so proti smrtnim obsodbam.
Dozdaj so deportirali iz Irske že na tisoče in tisoče oseb. Med njimi je bilo precej takih, ki niso imeli ničesar sl.upnega z irskim revolucionarnim gibanjem.
Dublin. Irsko. 12. maja. — V tukajšnjem mestu vlada popolen mir in ravno ta mir se zdi angleškim oblastim nekoliko sumljiv. Ljudstvo je zelo razburjeno, ker je skoraj vsak dan razglašenih po par smrtnih obsodb. Nikomur ni niti v glavo padlo, da bo zadela revolucionarje tako grozna kazen.
London, Anglija, 12. maja. — Uradna poročila so zelo netočna. Prvi dan izjavi vlada, da je bilo toliko in toliko irskih patriotov obsojenih na smrt,, naslednji dan pa pravi, da je bilo večina njih oproščenih. Nikdo ne ve zagotovo, koliko revolucionarjev je moralo plačati svojo krivdo z življenjem.
London, Anglija, 12. maja. — Ko se je danes peljal angleški ministrski predsednik Asquith po dublinskih ulicah, era je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
V	Dublinu bo najbrže ostal pet ali šest dni Proti večeru je sprejel v avdienci več deputacij.
Vse dublinske ulice so če vedno močno zastražene.
m - Tiri ' 11 MIHIH iiiiii "i <"
GLAS XABODA, 33. MA.1A 1916
■JLAS NARODA"
{Slovenk Dally.) Owned ud Published by tm ■LOVKNIO PUBLISHIHO OO.
CM torpotatta.) FKAJOC BAKSEB, PrMldflaft.
LOITI8 BBNEPIK, Treasnrsr.
Pines at Business of tbe corporation
and addresses at above officer«: 0 Oortlandt Street, Boroocb of Manhattan. New York City. N. T.
mm mmko lota valja list aa Ameriko In
Oaaada	93.00
a pol	--------1.50
m Mlo leto aa meeto New York..	4.00
■ pol leta aa mesto New York..	2.00
m »rropa aa vaa leto ..—	4.60
• mm nollcta ......	2.56
« , ietrt leu................1.70
"•tjLAti NAitUDA" ix&aja vsak daa tivwrniH nedelj In pramlkov
"ti L AB NAHODA"
(-Vol* of tbe People") lastSA every day except Bnndayt and
Holidays. Pfiherrlptloo yearly $3 00.
IdvertUeme«* —
Lteplal brea podplaa la
prlobtajaja. Paaaf aa] ae blagovoli pofliijatl pC »
Money Order, hi ep rame m hI kraja narofinlkov pro dmo, da aa nan tndl prejinje ht MtraUMe neienl, da hitreje naj-_de«ao naslovnika._
Usplsom la poiUJatvam aaredlte ta aatlov! "QLAB NABODA"
** Oortfandt St..	Htm Tork <1ty
_rute fun 4d87 CortlandL
i
Slovenci in Itaijani.
V včerajšnjem članku smo razpravljali o razmerju, ki je vladalo med Avstrijo in Italijo malo pred izbruhom vojne.
Poglejmo, kako je bilo s Slovenci na Primorskem pred vojno.
Italija, Avstrija in Nemčija so l»ilt* v sveži. Italija je znala to
Italijani so prodirali z juga. Trst je bil njihov in deloma tudi Gorica.
Primorski Slovenci so prišli med dva močna puhač-a. Prvi je pritiskal s severa, drugi z juga. Če je bilo ravno treba, je pritisnila avstrijska vlada od strani.
Nobena pritožba ni obveljala nobena prošnja ni bila izpolnjena. Pritisk je postajal vedno večji. Streti jih pa vseeno ni mogel.
Primorski Slovenci so začeli Še pravočasno uvidevati, da si morajo pomagati satmi, če nočejo, da jih bo poplavil val potujčenja
Takrat se ni bila vojna s topovi in bajoneti, takrat je zmagov oni, ki je bil bolj premišljen in ki je prej opazil, kaj namerava nasprotnik.
Začeli so ustanavljati čitalnice, pevska in dramatična društva. Pazljivo so zasledovali politiko in
Zadnji gospod Kamenski.
Zgodovinska povest.
Spisal Peter Bohinjec.
(Nadaljevanje.)
m.
Kaj, če trenutek sem vesel, In zadovoljen, srečen, Ko ko j za srečo pride strah. In strah.— ta strah je večen.
Anton Hribar. •
Lep dan se je napovedal. Nebo al j0 J35110 kai^01" ribje oko in
Ti jutranja danica je svetlo zarila nad kamniškimi planinami. Ni čuda, da je zgodaj vstal velesalski oskrbnik Janez Šoren. Oprtal si je puško in hitel proti gozdu, ki se je razprostiral ob Stefan j i go-j ri. Namenjen je bil ta dan v grad i in hotel razveseliti grajščaka Jakoba s kako divjačino. Ko je stopal zamišljen ob griču, je zapazil
da se
v glavah se jim je začelo svitati, kaj nameravata močna nasprotnika.
Iz ljubezni do svojega naroda,	. ,	. .
j , , . - , , za potokom Plevnjekoan. do slovenskega jezika m do slo- , . .... . . „
,	* -t nekaj giblje v lelševiu. Zgane se
venske zemlje so se jima postavili , ..°. d	. ?
trdno in odločno v bran.
Naša pesem.
Dunlo, Pa.
Pevski odsek slovenskega izobraževalnega društva "Vihar"
v Dunlo je glasoval, da pristopi' , *	aa,tt7
, _ , . . f. tebe Drugače zapodim kroglo na-v pevsko 'zvezo. Glasoval je tudi,____^	,,	°
da naj se vrši koncert v mestu
obstoji in, ozrši se, hoče hitro dalje.
"Oho, Janez, ali si ti? Počakaj, počakaj, da se malo pomeniva! Davno te že nisem videl in rad bi ti kaj prijetnega povedal.*'
Te besede je govoril človek, ki je sključeno sedel db potoku in le glava mu je molela iz jelševja. Pusti me pri miru, kakor jaz
mesto zajcu.
Ob teli besedah se skloni neznani človek pokoncu, da je bil ves viden.
Johnstown, Pa., v mesecu avgustu t. 1. ter si osvojil predlog g. T. Hudeta, da naj se odibor zveze voli na sestanku po koncertu. —' "Menda vendar ne: grajski Ja-
Apeliramo tudi na druga pevska nete! Ah menda	da Sonl ^
društva, da se hitro odločijo, ker zajec?" izpregovori neznani člo-
je čas kratek.
S pevskim pozdravom!
Frank Naglič.
Dopisi.
vek s pikrim poudarkom iu veliko gorjaeo stegne proti oskrbniku. Pod visokim čelom se mu je svetilo dvoje majhnih, živili oči, in kljukast nos je mogočno sedel na sredi okroglega obraza. Širok, črn, privihan klobuk je pokrival njegovo glavo, sive hlače iz debelega sukna so se oprijemale nje-jrovili nog in liodnična srajca mu
South Chicago, 111. — Dne 4. t.
m. je obhajal naš rojak Josip je zakrivala život. Okrog pasu se . , Gradišar s svojo soprogo Terezijo ga jo oklepala vlšnjega ruta in Jc srebrno poroko v prisotnosti treh rdeč usnjat pas, iz katerega je sinov in hčerke, katere sta v res- gledal nožev rog. Nad vse zani-: niči vzgojila kot pravi oče in ma- mi v a pa je bila njegova gorjača ti. Na nji ju prijazno vabilo k tej iz debelega, grČastega trna. Tak slavnosti se je odzval tudi precej- trn so naši predniki nabodli po-šnji del tukajšnjih rojakov, za mladi, ko je še rastel, in v luknji-kar naj jima bo srčna hvala za do-ee nabili trdega peska. Drugo le-bro postrežbo. Jubilant je prišel to potem šele so ga odrezali, po-v Ameriko leta 1890., takoj pri- sušili, obelili, namazali s salom in hodnje leto se je oženil, in sicer na ognju ožgali ali posmodili. Ta-v Miehiganu; jioročil ju je pok.Jka palica torej je čepela v roki Umevno je, «la Slovenci s tem župI1Lk Čebula. Leta 1893. je pri- našega nočnega popotnika. Ni ču-mso bili zadovoljni. Rav-notako so (šel v South Chicago kot eden pr- da, da je oskrbnik imel več strahu "! i i-vali davke kakor Italijani in vili slovenskih naseljencev in tu! pred tem človekom, kakor ga je zato so hoteli imeti tudi enake j«, ostal do danes. Skoro ves ta{kazal.
i,ravice-	j čas je bil uslužben v tukajšnji to-| "Kaj bi rad?" vpraša torej o-
VVf-krat so s«- šli pritožit, pa pilnici in večji del kot delovodja^ skrbnik osorno, dasi pohle\-neje. ponavadi niso dobili odgovora. Če Napravil si je tudi svoj dom tik
avezo prav dobro izrabiti in pod njeno zavčito napravila marsikaj, kar bi ji drugače nikakor ne bilo dovoljeno. V Trstu so imeli Itaijani največjo besedo, ravnotako tudi v drugih primorskih ulitih. Podobno je bilo tudi v (J urici. Itaijani so lahko napravili vse, Slovenci ničesar. Italjau je imel prvo besedo, Slovenec nobene.
JO bila gospoda prisiljeDa odgovo-1 slovenske cerkve. Jubilanta sta
riti, jim je ponavadi odgovorila: splošno spoštovana. Doma sta oba Trst je italjanski, Gorica je iz Zagrada v škocjanski fari na
italjanska in druga primorska Dolenjskem. Vsa tukajšnja slo- _____
mesta so italjanska. Tukaj odloča( venska naselbina jima želi: Bog^ kTp^iiili Bi-kast možBje'bil, število glasov. Za svoj denar do- vaju okrani še na mnoga leta, da'	—
4'Nič se ne boj, Janez! Sama sva, ker moji škorpijončki še ne znajo govoriti. Ti ne veš morda, jaz pa vem, kdo je mojega očeta I pustil doli v malinu, da so ga Tur-
Soda krakerji so redil-nejši kakor vsaktera druga hrana iz moke. Uneeda Biscuit so popolni soda krakerji.
Pomi3li} cena je le pet centov, Uneeda Biscuit so predobri, preredilni, prekrhki, da se jih kupi za štedenje.
Kupi jih, ker so sveži — ker so krhki, ker so dobri — ker so redilni.
Vselej pet centov. Vselej sveži, krhki in čisti.
NATIONAL BISCUIT COMPANY
bite ravno ono, kot dobi ltaljan za bi srečno in zdiava dočakala še
t| grdo je gledal — tak 'kakor si ti!
»vojega.
To je bila tolažba
zlate poroke! — Hot Springs,
Udeleženec. Ark. — V tem
Pripetilo se je včasih, d« »o Slo- kraju so velike topiice ali zdravi-venci nastopili malo odločneje, lušča za ljudi, .ki so bolni na revmi, Tedaj je pa avstrijska vlada še nervoznosti oziroma ako imajo bolj odločno nastopila in navedla slabo kri. Za kakih dvajsetkrat se <1< kaz, ki se ji je zdel nepobiten: kopati stane od $10 do $15. En del — Italija je naša zaveznica. Med toplic pripada pa vladi, v kate-našo in italjansko vlado vladajo rem so ljudje, ki niso dovolj pre-prijateljski odnošaji. Mi nočemo,' možu i; tu ni treba nič plačati. Prida bi zaradi peščice Slovencev( čeli so tudi z gradnjo nove bolni-prišlo med Avstrijo iu Italijo do e<N ho stala nad dva miljona.
apora.
Umevno je, da se je moralo takemu dokazu vse ukloniti.
Tukaj ni tovarn ali premogoro-vov; zato tudi ni dela za naše rojake. Pozdrav! — Joe Čertalič,
Italijanskim listom v Trstu je 428^ Central Ave., Roocns 11-12. l>ilo dovoljeno zabavljati čez du-
Artilerijski boji na Krasu. Rim, Italija, 10, maja. — Uradno porčilo italijanskega glavnega
najsko vlado in Čez Slovence.
Ako je kak slovenski list kaj črhnil čez vlado v Rima, so ga avstrijske oblasti konfiseirale.
Ako je kak slovenski list hotel stana se glasi: odkriti zahrbtno delovanje trža-j Na kraški fronti je prišlo do ških regnicolov, mu je poslala av- hudih artilerijskih bojev. Razstre-strijska vlada ultimatum.	lili-smo tudi več min. Škode smo
I "soda j.1 hotela, da žive primor-j povzročili precej, — Drugače je ski Slovenci na ozemlju, kjer se položaj neizpremenjen. križajo interesi dveh držav: Nem
' ije oziroma Avstrije in Italije. ) Angleški parnik potopljen.
Nemčija si je nadela nalogo, da London, Anglija, 10. maja. — m mora sezidati most od Baltiške- Angleški parnik "Dolcoath" je ga do Jadranskega morja. Do Pre- bil, glasom nekega Lloydovega podila je šlo lahko, pri Predihi se pa ročila, potopljen. Zadel je na mino; začno Slovenci in prebivajo ob moštvo se je deloma rešilo. Soči do Jadranskega morja. Po-j
udariti moramo, da so ti ljudje Italijani baje zapodili Avstrijce, ■ajbolj zaveden del našega, na-j Rim, Italija, 12. maja. — Vse av-
'strijske napade na goriški fronti Po dolgotrajnem prizadevanju smo docela odbili, pravi italijan-»e je poarečilo Nemčiji postaviti Bko uradno poročilo, ra ta del mostu dm velika stebra:' Italijanski zrakoplove i so glasom prvi je »tal v Gorici, drugi pa v tega poročila, metali bombe na Go-V obah teh dv«h mestih je rico in Št. Peter in se nato nepo-ije število Nemcev, Id akodovani vrnili domov, dasi so
% Avstrijci močno obstreljevali Avstrijci niso tidaCtoi
Ha, ha,ha!"
Oskrbnik prebledi, ne odgovori nič, pač pa zamranra nehote: ''Tudi ta pošast to ve!"
"Vem, vem, preljubeznivi grajski oproda. Mislil si, da tako pokriješ gosposike grehe, a motil si se. Bosg je za vse, za gospodo in za kmeta,, a tudi zato je, Janez, ki nisi ne gospod, ne krnet. Oče moj mi je povedal vse, in če si spravil pod zemljo njega, ki je bil že star, gluh in slep, je bila lahka stvar. Mene pa ne boš tako hitro. Turki tudi vsak dan ne hodijo senika j."
"Cucelj, poslušaj me! Da veš to, kar jaz vem, vedi le! Toda tega pa mi le ne govori, da sem jaz tvojega očeta spravil na oni svet. Ako se ni mogel rešiti radi svoje visoke starosti in bolehavosti, kaj morem ja-z zato? Ali naj bi jaz zastavil zanj svoje življenje?"
"Ne delaj se lepega! Ako je bilo prostora na vozu za krevlja-sto babo, bilo bi tudi za onemoglega starca. Bolje je zate, da si tiho in da mi ne pripoveduješ takih praznih čenč. Le povej Jakobu, da ve,- pri čem je in da me ne zapodi, kadar polhe lovim v njegovih bukovmah ali škorpijone v njegovih vodah, ali če se oglasim včasih gori v gradu. Ti, Taber, pa. me bos potreboval še kmalu!"
Ko je Cucelj govoril zadnje besede, hitel je oskrbnik že dalje ob potoku in mrklo čelo je razodevalo bolest in togoto v njegovem srcu. Kaj neki, da je bil tako ma-losreen ?! Sramoval se je svoje bojazljivosti in sklenil je drugič] drugače posvetiti gorjačastemu napadnlku.	|0V •
"Saj vendar meni nič ne mo-
je,* pri
hotal dalje časa doli ob potoku: "Ha, ha! 0, jaz ga že naučim kozjih molitvic in pokažem mu, kaj je čarovnik!"
Nihče ga ni klical drugače kakor za Orel j a. Oče nje'gwv je imel svojo kočo ob Kokri nad malinom in se je pečal največ s tem, da je polhe in škorpijone lovil in prodajal. hč. polšjih kož so naprav-ljali kape-polhovke, škorpijonovo olje pa so radi kupovali lekarnarji za razna zdravila. Nosil je stari Cucelj svojo robo daleč po svetu v Holandijo, na Francosko in celo na Angleško. Ni čuda, da je bil mož znana in občudovana oseba po svojean poslu in po svojih potih. Vrhu tega je poznal izvršimo razna zelišča in daleč naokrog so hodili po njegova zdravila. V njegovi koči si našel cele zavoje velikega-korena. sladkega korena, en-cijaua, angelike, kozje potice, dresna itd.
: Njegov sin Martin se jc držal pregovora: Kar mačka rodi, miši lovi. Tudi on je lovil in prodajal polhe in škorpijone, nabiral zelišča, toda v zdravilstvu ni bil toliko umen kakor njegov oče. Tudi ni bil tako spoštovan kakor njegov oče in ljoidi se je izogibal. Pravili so tudi, da sedme božje zapovedi ni posebno Čislal in da je največ rib v samostanskem rib-njaku on spravil pod svojo streho. Toda ne sodimo ga preostro in poglejmo tudi za oskrbnikom.
Martin Cucelj je torej lovil tisto noč škorpijone v potoku Plev-njeku. Nabral jih je precej v ple-tenico, in iko je solnce priplavalo izza gora, se je že sukal doma pri ognjišču in pripravljal kosilo — vrteš na ražnju tri mastme polhe.
Oskrbnik je kmalu imel priliko ustreliti. Brzonoga srnica mu je
je napol oblečen slonel na njem ter zrl proti Štefanji gori. Zagledal je od daleč oskrbnika Šorna, ki je stopal s svojim bremenom proti gradu. Razveselil se ga je, in ko je oskrbnik položil v kuhinji srno na tla, vstopila je hi£na in mu velela, da gospod želi ta ko j videti prišleca.
"Bog vas sprirni. Soren! Kaj ste prinesli tako težko v grad,'".
"Sluga pokorni, blagorodni go-j spod Jakob! Mlada srnica vam hoče danes delati družbo pri obe-du."	!
"Vi ste vedno skrbni zame, J a-j nez! Toda še ljubše bi mi bilo, ko bi mi bili prinesli ne .srnice, ampak srnjaka, in sicer živega — svoj ega Mat i jca."	|
"Nič boljšega bi mi ne mogli storiti, vaše blagorodje! Prav hvaležen sem vam za to, iu ko Ma-tijec pripelje prihodnje dni enkrat izbranega psa, obdržite ga tukaj."	i
"Hvala vam i epa. prijatelj! Ali kaj poreko matere v samostanu.'"
"Nič ne morejo reči. Jaz sem njihov služabnik, a moj sin ne.''
"In Antonija'"
"Kaj hoče ubožica? Njene urice so seštete."
"Skoda zanjo. In Kot i j ie a '
"Rotijico bo pa že treba doli v samostanu pustiti. Saj ve vaše blagorodje, da častni gospod Kan-cijan in moja Antonija ne moreta priti do druge misli."
"Škoda! Pri nas bi bila Rotija dobro shranjena in.. . No, pa saj je še čas! Mlada je in v samostanu se bo še mnogo lepega naučila."
j "Jaz mislim tudi tako." ' "No, pa sediva, prijatelj! Kaj da ste danes tako otožni? Ljuba Antonija vam dela skrbi, kaj ne?"
Grajščak prime oskrbnika za'1 roko iu pogleda mu v oči.
"Vi nekaj zakrivate, Šoreui Povejte, kaj vam tare sree?"
"Blagorodni gospod Jakob! Kolikorkrat vidim tega škorpijo-narčka, ne morem biti vesel. In danes sem ga videl, ko je lovil tisto golazen tam doli ob potoku." j "Ali ve mladi Cucelj kaj?" vpraša skrbno grajščak in pogleda v tla.
"Ve,ve, vse ve. Le o svojem starem ne ve nič gotovega. Ugiba in izkuša". odgovarjal je po tihem oskrbnik.
Grajščak položi desnico na čelo iu se zamisli. Cez nekaj časa pregovori;
*'Jaz sem nedolžen. Vi ste pa izpolnili ukaz svojega gospoda. Toda Friderik? Bog se usmili njegove duše!"
"O vojnem času je marsikaj dovoljeno, vaše blagorodje", tolaži ga oskrbnik.
"Toda krivica ni dovoljena nikoli, Janez Šoren!"
"Krivice ni delal gospod Friderik, ampak Turčin."
Grajščak se zopet zamisli.
"Pojasnil bi nam najbolj to sitno stvar gospod Kancijan", zine zopet gospod Jakob.
"Tega ne, vašo blagorodje! Izgubljeni smo, če se to zgodi."
*' Vi moTda že, a jaz ?'' nasmehne se pikro grajščak.
"In koga-sem služil jaz, ali Ja neza Šorna ali gospoda Kamen-skega?" odgovori vprašaje oskrbnik.
"Ne bojte se. dragi hišni prijatelj ! Prepričan sem, da ste zvest tovariš in da ste bili zvest hlapec svojega gospada — celo zvest v nedovoljenih stvareh", hotel je še pristaviti grajščak, vendar ni hotel dalje zba-dati svojega prijatelja. Zasvitalo se mu je nekaj v teh pogovorih, in tista sumnjica-vost, iki ga je večkrat obletavala, izginila je na mah. Spomnil se je pa Jakob svojega 'brata in njegovega pisma in spet je običajna o-tožnost splavala na njegovo ob-ličje-	_ j
"Torej fanta vam pošljem?"
"Pošljite ga zaigotovo in pozdravite uibogo Antonijo", odgovori grajščak in misel na ljubega mu dečka ga zopet oveseli.
"Sluga pokorni, blagorodni gospod Jakob!" In oskrbnik zapre duri za seboj.
□□□oaaa BS
Neprebava,
zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne- Zakaj bi ne rabili
as
BB BB BB
S
EVERAS
Balsam of Life
BB BB BB
(Severov Življenski Balzam) ob pravem Času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika. ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori velike vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni. Cena 75 centov steklenica.
Bol V Želodcu. Mr M- SoWiowiak. Cobur«. West villa,
friil.. num jopisait "Moja žena je lmoLi boi v želodcu t nt La bolečine so prenehale potem ko je rabila Severov Ži-vljonski Ilalznm."
Kailar kupujete zdravila, zahtevajte vedno Severova in clejte. da jih dobite. Lekarnarji v~cp«.v-<Mii prodajajo Severote Pripravke. Ako slučajno lekarnar nima zdraviLi katereea. zahtevate, naročite ga na>.
BB
|1	W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
BB BB BB BB
BB BE? BB BB
4

AAA

A A A A
A A A A A A ^
►
PHONB 24C
Zastopnik
"'GLAS NARODA"
Cortlandt Street, New York. N. Y.
Frank Petkovsek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WALK EG AN, ILL
PRODAJA fina vina, izvrstne amotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne ilstke v«eh prekomor-ikih črt.
POŠILJA denar v itari kraj raneiljivo In pošteno.
UPRAVUA v»e v notarski poael »padajoča dela.
6102-04 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND,

m M W W W W
* w w
►
'KRACKERJEV BRINJEVEl
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Oni u "IUUNJEVEC Je: 8 itek!enlc $ fl.ftO
12 nteklcDlo l'J.00 V ZALOGI IMAMO trni! 4omn?I TROPINJEVEC in SLIVOV-K A kuhana v naši lastni distileriJL
Naše cene so sledeče: TrojilnJevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $1.00
Slivovitz per pal.................$2.75—$3.00
Tropi nje vec zaboj .................... $ 0.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey C let star, xaboj .... $11.00
Rndeča Ohio vlna per gal. .... 55c., COc., Me.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00. ca 25 gal. $2.00, za večja naročila Je sod zastonj Naročila naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. 0
prestrigla pot in Obležala hipoma' .Jfr	, . n
v gostem grmovju. Zadel jo je na Grajsea& pa	^° Protl
. Ni semu mudilo. Nič kaj do- fj?	d?kler ga h^na ni pi-i^la
3 volje ni bil in ni se zmenil za klicat ^ntrlni.
ramo in počasi koraikal proti gradu bre
to, aJko mu je zajec prišel na pot ali ako mu je raz vejo padla na lice blesteča se rosna kaplja.
zahodu in slonel dolgo zamišljen
"Oikarji".
V gradu je bilo že vse živo. Po-' ^^ družbe, ki izdelujejo , ^ nmnim i-q i i vcat ™ takozvani "chewing gum,J poročajo, da so preteklo leto Ameri-kanci pozvecili 6,500,000 funtov tega izdelka, ki je stal $33,000,000.
sli so se pripravljali vsak na svoje delo, perutnina se je glasila na dvorišču, čuvaj je odpiral škripajoča grajska vrata, pastir je pot ganjal svojo eredo iz hletvov in psi so lajali v»ak iz svojega kota.
IČČB SE
gozdarje za delati drva v Mellen, V srednjem stolpu, kjer je bi- Wis. $1.20 za klaftro. Lep les. val« goepoda* bilo je le vse mir-! Cb&rcoal Iron Cotaapeny Le iiteo.ptoti sevanje bSo	of'

Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCE~
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Hi iadelnjemo tm društvene, trgovske in privatne tiskovine. Nate tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrneta kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PEVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. O.
GLAS NARODA, 13. MAJA 1916
Kratka zgodovina naše nove domovine.
ROMARJI (PILGRIMS).
Ko so Angleži vprvo naselili v Severni Ameriki j«* biU» x» "je največjega (H>ineua verska svoboda V tistem času n>«> vladale na Angleškem uczivusJi« razmere \ verskem <»ziru. Namreč narod je moral biti iste vere kot kralj. Oni. ki v j vat rajali pri svoji stari vi-ri t n ni«.«« hot"ii pristopiti k kraljevi.
bili kratkouutlo v ji-e«. vrženi, o/iroma i/giiaui.
Vfliko -o jili izgnali v Nizozemsko. foda ti niso uio^li tam ostati, ker vprvi<"* nivi hoteli zavreči svo-iejra jezika in navad. drugi«" pa Dali tu bil«> dovolj prostora za nje. sii^aJi so o Novem svetu iu neki ."sir Kdvria Sandvp je preskrbel in nabral toliko denarja, da so hi kupili ladjo iu odrinili v Ameriko, kjer bodo lahko molili I*oga po "voje, brez tla bi jim to kdo pre-IMjvedal »n po1 t bod" v- v«-d-uo lahko ostali Angleži.
N*a lailji. imenovani "Mayflower" .|e biio okoli sto ljudi. — M »d potjo .v* «-deu umrl. eden se |>a rodil. Po dolgi in nevarni vožnji so Iti. deeembra pristali na obali dežele, ki so jo pozneje imenovali Novo Anglijo.
Ko >«• prišli tja. niso našli dru-kot skale in snesr, pa vendar s.) *'padli na kolena iu zahvalili Ifetga, da jih je pripeljal preko velikanskega morja".
Prvt- <iui so bili možje zjtposl**ui / gradnjo ko«. Ker je bila zima. 111 fiičouir rast I o. Vsled pomanjkanja hrane jih p- umrlo štirideset pred no je prišla pomlad.
Indijancev na tisti obali ni bilo. k*'i s<. jih že Evropejci pred njimi prepodili bolj v notranjost dežele. Naseljenci so našli v okolici več grobov. ki jim pričali, da so bili iu enkrat Indijanci. Nekega dne jih j» pit presenetil n*.*ki Indijanec. ko je prišel k njim in jih v pravilni angleščini pozdravilDobrodošli. Angleži!* Temu Indijancu je bilo ime Samoset iu se je naučil par angleških besed od ribi-čev. ki -.t» ribarili ob obali v Maine. Samoset jih je po pozdravu zapusti! iu čez par dni pripeljal s se-1 K>j nekega tovariša, po imenu SiMianto. ki je pozneje zelo veliko dobre?* storil za te naseljenec. Squan t a so Š pane i nekoč prej pripeljali v Španijo, kjer je moral ve->ik<> i>rcirpcti. NVki Anglež p-a je i/, spanskcira suženjstva rešil in od takrat je bil zelo velik prijatelj \nirlež"v. Sfjuanto. ki je zelo dobiti govoril angleščino, je nase-Ijciu*t*ni ra/.lozil. da je Samoset iu-»lijaiiski glavar in da želi z belim rodom skleniti prijateljske zveze. Prijateljstvo so skleuili in pa vži-vali nad petdeset let.
Novo naselbino so imenovali Plymouth, po angleškem mestu Ply minut, iz katerega so se odpeljali. Vlado -o imeli čisto demokratično. na podlagi svobode. Pri sejah so izvolili uradnike, vojaške poveljnike, narejali j*»ta\e. Teh S»'J s»* je udeleževalo prebivalstvo
•	•♦■lega mesta Tako j«* šlo osemnajst let K«, je pa kolonija vedno bolj ras tla. kajti prihajati so pri-
•	elc tudi druge »kspodicije svoboda željnih Angležev in drugih narodov. ni bilo več mogoče se vsem udeleževati sej. Zato so izvolili svo-
zastopnike, ki so potem odločevali v \s4-b slučajih.
Leta 1 <>-■"» jc zasedel angleški pi 'stol Karl I. Pod njegovo vlado so ^>jle verske razmere v Angliji šc ne/uosnejše. in ljudje so se pri-«'*»li t rumom a voziti v Ameriko. — šh e» Io taki. k) so bili angleške vere.
Od kraja so v ustavljali le v Plvmouthu. pozneje so pa ustano-vili veliko naselbino Salem, še pozneje so šli na Rhode Island in « onneetieut. Vsaka naselbina je imela svojega governerja. Angle-ska vlada je imela naseljence v Nove« svetu popolnoma v svojih rokah, vsaj kolikor se tiče trgovine.
Leta lblij je bilo v ne velikih razdaljah pet velikih naselbin: Plymouth ali "stara kolonija" Massachusetts I lav, Rhode Island. ' utirieetieut in New Haven. Te kolonije m* pričele počasi uvidevati. tla jim lahko preti nevarnost, ka tere se ne bodo mogli ubraniti, ako
ttt* združijo. In gori omenjeuepa leta «u ne te naselbine združile in sklenile druga drugi pomagati v ueaju kakega sovražnega napa ilu To	so imenovali "Zdru-
žene kolonije \ Novi Angliji".
Naslednjih dvaj«et let M? ni*o meje oziroma razmere v teh Zdru-žeuih kolonijah popolnoma nič spremenile. Med tem čaaom »o se v ršile v Angliji državne vojne in v Ameriko zelo
mostojnost in jo mislil proglasiti za od Anglije odvisno kolonijo; toda so ga preje pahnili s prestola iu ostalo je pri starem.
DRUGE NASELBINE.
Knmcuzi in Angleži so že pričet-kom 16. stoletja pod vodstom Jea-ifii liibaidta iu Raleglia. imeli namen pričeti z naseljevanjem na obrežje s-dauje države Caroline, toda sc jim ni obneslo iu dežela je ostala prazna do leta 1653, ko je prišla neka večja družba iz Virgi-nije in se tam naselila. V kratkem so ji sledile druge in nastala so lepa mesta; leta 1(570 je bil ustanovljen Charleston. Nekaj časa sta imeli južna in severna Carolina vsaka svojega guvernerja. Leta 1729 so lastniki prodali deželo angleškemu kralju, ki jo je potem razdelil v dva dela in ju imenoval North iu South Carolina ter ju razglasil za svoji provinci.
Veliko večje važnosti, kot Carolina. je bila Nova Nizozemska, ki se jc leta 1055 raztezala od reke Connecticut do reke Delaware in od Mohavvka do Delaware zaliva. Geografično je to ozemlje ležalo ravno med angleškimi koloni jami iu oviralo promet severnih kolonij z južnimi iu narobe. Tedanji kralj Kari 11. je to videl iu je od Nizozemcev zahteval, da Angležem to ozemlje takoj odstopijo, češ, da so
bili Angleži prvi v tistih krajih. Ker mu niso hoteli drugače privo
liti. je poslal proti Nizozemski mornarico in armado, nakar so mu ta-<koj odstopili svojo posest v Ame
Iriki.
To se je zgodilo leta 1004 iu takrat sc j«- končalo nizozemsko gospodarstvo v Ameriki.
Kralj je ix>delil to deželo svojemu bratu vojvodi Yorku, po katerem sij potem tudi premenili ime največje nizozemske naselbine, ki se je do tedaj imenovala Nieivvv Amsterdam, v New York.
Vojvoda York je potem, ko je oi> dobil "Novo Nizozemsko", podelil svojima prijateljema lordu lierkeleyu in Gorge Carteretu vse o/emlje, ki leži med morjem in De-lawarem. ter jra imenoval New Jersey, na čast Carteretu. ki je bi; prej governor na otoku Jerseyu v Angleškem kanalu: dobila sta nekako vsak polovico. Do leta 1702 sta bile dve koloniji; takrat sl-i pa
governerja odstopila in New Jersey je postala enotna angleška provinca.
Nek gotov William Penn je leta 1070 kupil skoro eelo vzhodno Jersey in pričel zemljo pripravljati. On je imel namen napraviti kolonijo, v kateri bi imeli zavetje vsi zločinci celega sveta in vse vere. Penu je bil sin nekega angleškega admirala, kateremu je kralj Karl II. dolgoval 10,000 funtov. — Po smrti svojega očeta je Penu za stonj čakal, da mu bo kralj plačal; zato mu je dal leta 1660 ponudbo. da, ako mu da večji del zemlje v Ameriki, je oni dolg poplačan. Kralj je i veselejm privolil in mu lal velik del sveta zahodno od Delaware-a. Proti Pennovi volji je kralj imenoval tisti svet Pennsyl-vanijo.
Leta 1683 je napravil Pen z Indijanci važne prijateljske zveze in ustanovil mesto Philadelphio.
Pennsylvania je bila edina angleška kolonija, ki ni imela morske obali. Vsled tega se je Penn bal, da ne bi naseljuiki v Delaware in New Jerseyu ovirali njegovih kolonistov^ ko bodo prihajali iz delavvarskega zaliva. Da je to preprečil. je od vojvode Yorka kupil vso zemljo, ki je zdaj Delaware.
Kmalu potem, ko je leta 1729 Carolina postala angleška kolonija so Augleži ustanovili drugo naselbino. Za jetnike v Angliji, ki so bili zaprti največ vsled neplačanih dolgov, se je potegnil neki James Oglethon>e. angleški vojak in član državnega zbora, plačal vse njih dolgove in jih poslal v Ameriko ter jim dal priliko, da so mogli pričeti novo življenje. Od kralja Jurija II. je izposloval pri-rvoznanje in dovoljenje za to naselbino. katero so potem imenovali Georgio. Ozemlje je ležalo med Savanah in Altan^aha rekama in se je raztezalo od izvirov teh dveh rek prav do Pacifika. Naseljenci
so bili zelo re\ni. kar je samoob sebi umevno, a vendar so že leta 1733 ustanovili mesto Savannah, ki je potem jako hitro napredovalo. S ča&om so pričeli prihajati v Georgio tudi Indijanci iz Pied-monta. Moravei in lnteranci iz Nemčije. Skoti in Nizozemci.
Tako je nastalo leta 1606 do 1733 trinajst velikih angleških ko-obali
meje. 2. Massachussetts. kateri je obenem pripadala tudi Maine. 3. Rhode Islad. z istimi mejami kot danes. 4. Connecticut, ki se je raztezala do Pacifika. .">. New York, brez določenih mej. 0, New Jersey. 7. Pennsylvania in 8. Delaware, ki sta bili last Penna. L>. Maryland, last Lorda Baltimora. 10. Virginia. 11. North Carolina. 12. South Carolina in 13. Georgia, ki so vse segale v Paeifik.
Dalje prihodnjič*.
Gospodarski pregled.
Dunajski mestni urad za oddajo moke je koncem marca obhajal svojo obletnico. Letni zaključek izkazuje, da porabi Dunaj po v prečno na teden 120 vagonov moke. 1 VIo leto se jc je por;izdelito 10.:i0l vagonov oziroma 100 milijonov 310.000 kg. in siecr 1597 vagonov koruzne. 9034 pšenic ne iu drge žlahtne moke. To količino moke bi izdalo 13.290 vagonov žita pri *0 odstotkov zmlet vi v 1.275.720 odstotkov vrečah. Moko so porazdelili sledeče.-
.">007 vagonov malim pekom lSs53 pekom z veleobrtjo. prodajalnam. obrtnim zadrugam, koiisum-niiu društvom itd. 2850 vagonov in 315 vagonov raznim zavodom. Ce bi vsa ta množina naenkrat došla na Dunaj, potreboval bi se vlak. ki bi bil doljr £0 km.
Denarni promet je pa znašal 00 milijonov kron.
Mleka je na Dunaju zadnji čas vedno manj. K.ot vzrok temu na vajajo tudi to. da se je dvijrnila
cena mleku v Pra?i in Budimpešti in vsled tega rajši producenti te mesti mleko odpošiljajo. Na Dunaju je več mlekarn, ki vzdržujejo molzne krave in imajo po raz nih mestnih okrajih svoje proda jalne filijalke. Engrosisti pa dobi vajo mleko iz mlekarn po deželi osobito iz alpskih in ogrskih kra jev. Ti so oddajali mleko doslej ali direktno konsumnetom ali pa na drobnim prodajalnam. Sedaj so ga poslednjim ustavili in veliko šte vilo takih prodajalen mleka je o pustilo svoj obrat. Dunajčani zelo hrepene, da bi se kot v Berlinu Budimpešti in drugih večjih mestih.pričelo mleko ob gotovih urah in ulicah v hladilnih vozovih vozi ti in konsumentom direktno odda jati in bi opustili oddajo mleka v steklenicah, ki se prodaja po 40 do 46 vin.
V	mlekarnah stane 40 vin., v nadrobnih prodajalnah 44—52 vin., šele pomolzeno (toplo) mleko pa 4S—52 vin., mleko za otroke pa po 72—SO vin. Na debelo prevzamejo engrosisti mleko po 37 do 39 vin., prodajajo ga pa po 40—14 vin.
V	Budimpešti je vlada dovolila magistratu zvišanje cene mleku začenši z IG. marcem za 8—10 vin. pri litru. Minimalna prevzemna cena pa je določena 3S vin. Na drobno se prodaja posneto mleko po 28 vin. liter, v vrčih po 48 vin., v steklenicah po 54 vin., zdravilno pa IX) 48 vin., v steklenicah po 54 vin., zdravilno pa po 70 vin. Kisli smetani so določili ceno 2,50 K. ako ima 15 odstotkov tolšče. če pa le 10 odstotkov, pa 2 K. Kislo mleko stane 24 vin. porcija. jogurta 30 vin. in skuta kg 2 K.
Na Dunaju se je določila od *4Miles" prevzemna cena zunanje uiti maslu 839 K za kvintal, do mačega masla pa je vedno manj in se je prodapalo po 0.80—7.30 da celo 8 K kg.
Na Predarlskem bo oskrboval prodajo, razdeljevanje in ceno doma pridelanemu siru deželni kul turni urad. Začasno je določena za sir tamkaj oddajna eugrosistov-ska cena 405 K za kvintal. zunanji sir pa stane postavljen na Dunaj 500 K meterski stot.
Tudi v £>viei primanjkuje za poljedelska dela delavskih moči. ker so zaposlene v obrambi (straži^ meje. Poleg tega ima velike tež-koče glede uvoza umetnih gnojil in krmil, ki jih morajo zelo drago plačevati. Vendar se z letino še precej pohvalijo.
Na Francoskem so skoro ves o-ves relrvirirali za armado. V Parizu ga radi tega niso več imeli in žitna borza je morala prositi trgovinsko ministrstvo, da da 20 tisoč meterskih stotov ovsa fijakerjem in imejiteljem konj. kar bo pa komaj za 10—14 dni zadostovalo. — Vlada je sklenila, da v to svrho čim več nakupi krmne koruze v zunanjih državah.
Na Ialadu že daljšo dbbo rabijo takozvano moko iz islandskega mahu (Centralna islandica). ki je sicer zelo grenka, pa se ta grenkoba lahko odpravi s tem. da se jo posti ležati dalje časa v mrzli vodi, ki ji primešajo ogljenokialeni
okusen kruh speče. Sicer pa jo u-porabljajo tudi kot mlečni močnik in pri izdelovanju čokolade.
Rumunijn jc dovolila izvoz semen. določila pa izvo/no carino 9 levov za kvintal. ki se mora plačati zlatu.
Na Ogrskem /e vlada ceno svinjskemu mesu zvišala toda s tem iudirektno tudi dvignila ceno živim prešičem. In mesarji se pritožujejo. da se jim s tem ni nič po magalo. Vsi. tudi producenti obrnejo pač svoj plašč po vetru — naj «ja vlada nameri kamorkoli. Zadovoljile ue bodo nikogar niti maksimalne niti minimalne cene iu uspeh bodo imele šele tedaj, če bi dotični predmeti prešli v popolni državui monopol.
Kako je s M'tvijo v Avstriji. — Na Moravskem kaže d obro. kar se tiče rži, pšenice in ječmena. O-zimina je dobro prestala. Detelja se najlepše razvija iu kmalu bodo že lahko pričeli z zelo krmo. Dasi se je cena sladkorni pesi zelo zvišala, vendar to ni /manjšalo porabo njiv "za posejan je z žitom. — V Banatu je v nekaterih krajih obdelanega 55—00 odstotkov, a* večini ^»a ^O—odstotkov. V mnogih krajih pa se ozimina še sedaj nahaja pod vodo. ker je bilo preveč padavine koncem marca, sicer sc je pa zelo dobro ohranila. Iz Galicije pa že 10 let ni bilo tako u-irodnega poročila v tem oziru. kot je letos. Posebno pšenica tam dobro kaže.
V Nemčiji trava dobro poganja. Sadili so večinoma zgodnji kruui pir in zascjuli druga zjroduja se
mena. da čim preje dobe živila. —-Ceno semenu sladkorne pese jc
vlada določila 250 K za meterski styt in razveljavila vse prejšnje tozadevno kupčije. Izkazalo se je. da so nekateri plačali to seme celo po 500 K za kvintal. Žitna rezerva bo znašala krog 400.000 ton.
Tudi Rum unija je izdala maksimalne eeue za žito. moko. meso. sir. mast, testenine, fižol, špirit itd. Popisala bo tudi zaloge vseh teh navedenih predmetov.
Francosko ženstvo ob plugu.
Francosko kmečko ženstvo je v sedanji vojni pokazalo, da prav nič ne zaostaja za avstrijskim in nemškim ženstvom, kar se tiče previdnosti iu vstrajnosti v vodstvu kmečkega gospodarstva. O tem se je prepričala komisija 14 Angležinj, ki so v študijske namene potovale po Franciji. Voditeljica komisije. Miss Gladiš Pott. je opisala svoje doživljaje na Francoskem nasproti sotrudniku ilTimes" ta-ko-le:
Naš obisk je med drugim veljal tudi posestvom in kmetijam na bojišču ob Marni. Gromenje topov, xi se je neprestano slišalo, je spominjalo na resnost časa in dajalo našemu potovanju resnoben pomen. V prvi vrsti nas je zanimalo gospodarstvo na malih posestvih. Kar je pred vsem sililo v oči, je bila žilava energija, s katero francoske žene opravljajo svoje delo. Takoj, ko so bili moški mobilizirani, so zavzele njihovo mesto ženske. da jih nadomeste v gospodarstvu, in od tedaj opravljajo vneto in neugnano na polju in doma. Žene in hčere, da celo matere vojakov so to, ki skrbe za to, da noben kosec zemlje ne ostane neobdelan. Videle smo mnogo priletno ženo. ki je opravljala celo najtežja in uajnapornejša dela. Ta volja za delo in pa spretnost, s katero se je francosko ženstvo lotilo deloma nevajenega dela, se je opazila pri vseh ženskah. Mnogo njih je bilo že prej vajeno kmečkemu delu. eter so že v miru morale pomagati svojim možem: vsekakor so pa o-pravljala prej le lažja dela. do-čini morajo sedaj nositi vso težo dela. Mnogim je bilo kmetovanje sploh nekaj čisto novega. Tako neka žena ni imela nobenega pojma o poljedelstvu, ko sta morala oditi k vojakom njen mož in brat, ki sta dotlej oskrbovala gospodarstvo; hočeš-nočeš je morala sedaj žena prijeti za delo. Bila je razumna in ker ji dobre volje za delo ni manjkalo. je bila v malo dneh tako daleč, da jc mogla pameno izvršiti vsako delo. S pomočjo 12-letne hčerke obdeluje sedaj ta žena z lepim uspehom svoje polje. V mnogih francoskih vaseh razen pohabljencev iu starcev ni bilo videti uobnega možkega. Francoske žene smatrajo kmečko delo za svoj delež v narodni hrambi ter izvršujejo svojo nalogo brez godrnjanja. Njihova delavnost je v velikem nasprotju z vnemarnostjo. ki jo
darska neodvisnost francoskih
kmeti«- je veliko večja nego angle-j skega kmečkega prebivalstva. — Vse se doma pridela in porabi. V mnoffih hišah kupujejo le sladkor t iu čaj. vse druge potrebščine se pokrivajo iz lastnega gospodarstva. Žito se daje v mlin. kruh se peče doma. Vino. sadjevec, sir in zelenjava se prideluje doma. Celo plevel skrbno pobirajo iu porabljajo za krmo živini. Nauk. ki smo ga prinesle s Francoskega in ga hočemo oznanjevat našemu žen-stvu. je ta. da z dejstvom, da so možje v vojni, še ni vse storjeno, marveč da je na nas ženah, da zastavimo vse svoje moči in preprečimo. da bi življenje doma zaostalo. tako je sklenila svoja izvajanja Miss Pott
Liebknecht. Amsterdam, Nizozemsko. 11 maja. — Reichstag je odločil z 229
glasovi proti 111. da se Leib-kncchta ne izpusti na prosto in da se obravnavo preloži na poznejši čas.
Kot je znano, je bil Liebknecht v zvezi z majskimi demonstracijami v Berlinu.
24 črncev umrlo v ognju.
Norfolk, Va., 11. maja — V nekem kinematografičuem gledišču v Wallaceton je vsled neke eksplozije izbruhnil požar. Poleg gle- J dulišča je zgorelo tudi 20 črncev, povečini žeusk in otrok, ter je bilo nad dvajset oseb lahko oziroma težko ranjenih.
neposvarjenih ladij torpedira-nib.
London, Anglija. 11. maja. — V zadnjem letu je bilo torpedi ranili 37 neoboroženih angleških par-nikov in 22 nevtralnih. Tako je sporočil tiijuik angleške admirali tete.
Italijanski zrakoplovec mrtev.
Berlin Nemčija. 11. maja. — Podpolkovnik Pastini, splošnozua-ui italijanski zrakoplovec. ki se je t deležil leta 1913 tudi mednarodne zrakoplovske tekme v Parizu, je zadnji teden priletel blizu Gorice na tla in se ubil.
35 vojakov usmecenih?
Bera, Šviea. 11. maja. — Švicarski soeijalisti so doznali. da so nemške vojaške oblasti dale usmrtiti petintrideset nemških vojakov, med njimi Iri častnike, ki so ruzpečavali v zakopih neke pam-flete, ki so jih izdali v Švici, v katerih se mednarodni soeijalisti potegujejo za mir.
svete Barbare
ZA ZEDIN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
hbrpaririM da* 21. januarja 1902 w driavi Paturlfu«.
UUTMI URADNIKI i
FiM—: JOŽMf FBTBBN1L, Box 60. Wllluek. Pm. X. podpredsednik: KAK O L ŽALAH, Box 547. Forest City. Fa. IL podpredsednik: LOUIS TAtJCHAK, Box 830, Kock Bpriaga, W» Tajnik:: JOHN TELBAN. Box 707. Forest City. Pa. EL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492. Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 637. Forest City, Pa.
JOSIP ŽALAH, 1004 North Cbkaao St, J olio*. ILL
▼KHOVNI ZDRAVNIK | •00 Cfeieago 8t_ Jollac in.
NADZORNI ODBORI
WKAO PODVASNTK, 4734 Hatfield St.. Plttrtrarga. Pa. I. aadaornlk: JOHN TORNIČ. Box <tr_\ Forest City. Pa. O. sudsornlk: FUANK PAVLOVCilČ, Box 705. Conemaagfc. Pa. m. aadaoral*: 1NDBSJ &LAJL. 7713 Iaaler At«.. Otevftlaad. Oaia.
POROTNI ODBORi
PlMsadalk: MARTIN OBREZAN. Box 72, lilt Miaarai. L porotnik: MARTIN STEFANČiCL Box 78. Franklin. Kana. IL Ptrotnlk: MIH ART. KLOPČJČ. «28 Dstsob Atl, K. P. D. J, « Maid, Detroit. Mick.
UPRAVNI ODBORI
Predsednik: anton hočbvab. r. p. d. No 2, box 11*. Bridsepert. a L mpeavnlk: ANTON DISMSar, Box 1SS. Broaghton. Pa, O. kprsrmlk: PA VIL OHBRGAK. Box 402. Witt. Ill
Dopisi Bal es poUIJaje L tajnika Iran Tclkan. P. o. Bar fpf.
Drafltrese gladta! "f All lilODA."
Ol, MARTia IVBO.
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NSW YORK, If. Y;
MOUTVENIKI:
Rajski glasovi, elegantni ve2 s
za p on o	—.70
Skrbi za dušo. v usnje vezano $1.20 Marija Varhinja, v um je vez. $1.20 Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno ves. —Ao
' Odvetniška tarifa	—.30 | Pavliha
Pod Turškim Jarmom	»—.24
Pregovori, prilike, reki	«—.29
Zastrupi j enje.
1'radniki državne policije so mnenja, da je neka Mrs. Amy E. Areher Gilligan zastrupila nekega starca Franklina Abdrewsa. ki je stanoval v sirotišnici par milj od Hartforda.
Mrs. Gillijzau bo prišlo pred porotno obravnavo.
Avstrijski trgovec s čevlji zaprt.
Avstrijske vojaške oblasti so zaprle nekega trgovca s čevlji iz Par-dubie ua Češkem, ker je prodajal armadi čevlje, ki so bili po dvodnevni rabi nerabni. Zaprt bo deset let; njegova dva agenta pa štiri oziroma tri leta.
UČINEK MU JE BIL OOGELA ČUDOVIT
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški Ahnov nemško-angleski tol-
mac, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri račnnar Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nank o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleški in angl^
slov. slovar Slov.-angl in angl.-slov.
slovar Slovenska Slovnica, ves. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-augleškl
tolmač Voščilni listi Zgodba sv. pisma Žirovnik. narodne pesmi, a li 3. zvezek, ves., po
Revolucija na Portugalskem	—.20
Srečoloveo	—-.2Q
Strelec	.28
Sv. Genovefa	_.25
j Sv. Notborga	,— 20
r—,25 i Titanik	,—.30
j Trojka, povest	,—.50
—.501 Turki pred Dunajem	—.35
—.30 Vojna na Balkanu, 13. svea.	$1.83 —.40 Zgodovina c. in k. pešpolka
—.70 št. 17 s slikami	,—.50
r—.50 Zgodba o povišanju	—.30
f_.40 Zgodovina slov. naroda 5.
$1.00: ivt/ek
.—.50 j Zlate jugode, ves.
| Življenja trnjeva pot
$1.00 t—.20 <—.25
Življenje na avstr. dvom ali Smrt cesarjevi ca Rudolfa (Tragedija v Mejerlingu)
.40
.30 .50
-.7»
$1.501 SPILMANOVE POVESTI:
-o
Matija Marusz ne ve, kako naj se zahvali H. H. Von Schlicku.
"Ne čakam zahvale od onih. kojiin je moj Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje, ker je tudi moja dolžnost, da svojim, nesrečnim ljudem po možnosti pomagam, toda vseeno so mi dragi dopisi, katere dobivam dan za dnem na kupe od svojih ozdravljenih bolnikov*'. pravi H. H. von Schlick. tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja. komur je naš rojak Matija Marusz. Hartville. Ohio sledeče pisal:
"Prejel sem Bolgarski Krvni Čaj in res ne znam. kako naj se vam zahvalim na čudovitem u-einka istega. Prosim vas, pošljite mi še eno skatuljo". t
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja. ki traja za pet mesecev pošljemo za en dolar kamorkoli -.
Marvel Products Go.,
1.	zv. Ljubite svoje sovral-nike
2.	zv. Maron, krščanski deček
4. zv. Praški judek 6. zv. Arumngan. sin indijskega kneza
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica
12.	zv. Prisega huronskegs ! glavarja
! 15. zv. Angelj soinjer
—.50; $1.20 —.40 —.50 =—.50 j
$2.00 -—.25 <—.60 j
•—.20 —.25
—JW —.30
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE
KNJIGE: Božični darovi	«—.15
Ciganova osveta	>—.25
Don Kižot	—.20
Erazem Predjamskl	.—.20
Fabiola	—.35
Gočevski katekizem	—.25
Hedvika	—.25
Hildegarda	r—.25
Hirlanda	—.25
Hnbad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Ilostrovani vodnik po Gorenjskem Tsanami. mala Japonka Izdajalec domovine Jaromil
Jeruzalemski romar Knez črni Jurij Krvna oeveta Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. svezek Mlinarjev Janes Mrtvi gostač Na jutrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana in
peraKus O iatDd
Naročilom
»—.20
—.20 —.20 —.20 —.20 —.45 —.25 —20 —.20 —.25 —.80 —.451 .25 —.30 —.20
RAZULEDNIOB:
Newyorške e cvetlicami, hnmoristične. božične, novoletne in .velikonočne, komad po dncat po
Z slikami mesta New Torka po
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali
—.08 —25
e—,2§
— S5
ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali	—.10
veliki	—.25
Balkanskih držav	—15
Evrope, vezan	—.50
Vojn astenska mapa	$1 60
Zemljevidi: New York. Colorado, lllinoia, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	—.25
Avetro-Ogrske mali	—.10
veliki vezan	— £0
Celi svet	.—A
Velika stenska mapa U. 8. -.20 na dragi strani pa eeU —.15 evet	$149
priložiti denarn

GLAS NARODA, 13. MAJA 191S
EF
Jigislavanski
B	;
a
Kitil. Jedneta
H
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA.
OUVHI DKADIHI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VEfiOVKI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IYEC, 900 N. Chicago SL, Joliet, III
NADZORNIKI:
MYKB 2UNICH, 421—7th St., Joliet, 111. PETER 8FEHAR, 422 N. 4th St, Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
JOIIN KRŽIŠKIK, Route 2, Burlev, Idaho.
POROTNIC:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOE:
JOSEPH MERTEL, od društva sr. Cirila in Metoda, Iter. 1,
Ely r Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn JOHN GRAHEK, St., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, if inn
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih tadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jedncte, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode ociralo.
Društveno glasilo: "G L A 8 NARODA".
t	I
zen opeva njegova pesem, ljube- A es se je pogrezal v njihove gla-J zen priznano dostikrat le z oc- sove, opajal se je z nymi, kakor, (mi, razodeto le izpovednikn. ki bi se bal, da jih kmalu kmalu ne hrani njihov oizpovod skrito <rlo- sliši več in jih ne bo lnojrel uži-jboko v lAoleeeem grobu svojega vali vee. Z umetniško roko je su-■srca...	i kal lok, in dozdevalo se je. da v
I Čnj — v kipečib zvokih, ki se glasovih, kipečih iz gosli, dobivaj tajajo v tihem mraku. drhti vse vse čudežno življenje, da jrovorij I njihovo srce, njihova duša trepe-jv njih in iz njih ves svet. vse —; I ta v njih, v njih se dviga do ne- stvarstvo, vse vesoljstvo. bes v prekipevajočem veselju in | £'uj. ali ni to tajni, tihi šepet v vzneseni radosti in žalosti »- lesov ob vasi? Pomladi, ko zavejo in plaka v njih... .	erez les toplo in prijetno in dra-
Cuj. posluhni! — Deviške i>rsi mi ozeblo drevje, da zatrepeta so se jim dvigale burno od vzne- kakor v pol sanjah, tedaj se gla-mirjenja in koprnenja. velike oei si tako čudovito mehko po šu-
so jim gledale zamišljeno iu sa-njavo in so se jim polnile s solzami... C'nj. na vasi je zapel mladenič z zvonkim glasom, pesem njegova se zliva s pesmijo Jakobovih jrosli iu plava sem k mladenki. Kakor tiha prošnja se glasi, tiha in mehka in polna — hrepenenja in nemira. A j. razumeva to prošnjo, in pri srcu ji je tesno in radostno obenem.
— Pridi — čakam te. .. Xe, ue pridi, bojim se, dragi, ljubljeni...
Radostno ji je in tesno in bridko obenem.
Ponoči po takih večerih pa je Jakob izginil iz vasi. V svet je odšel, zablodil je na nekdanje ceste. ki je sanjaril o njih v tihem domačem selu, in se mu je dozdevalo v teh sanjarijah, da na tiste ceste solnce ne pripeka nikdar žgoče in palece, da popotnik ne trpi na njih nikoli ne žeje ne gladu... Lačen si — zagodeš. stegneš roko in pade ti v njo. karkoli si poželiš. In če ne bi bilo nikogar nikjer, ki bi ti dal. Česar potrebuješ, česar si poželiš. pa ti pade kar iz neba. samo od sebe pride od nekod, ker si si poželel. Žejen si — zagodi. in kar oh po tu privre studenec na dan. Xi to .v Xewarku. je sklenil vse račune
mah. In ko vzbrsti prvo popje in se dviga solueu naproti in se odpira in razcveteva. tedaj trepetajo nad vrhovi tako čudovito nežne, le maloštevilnim izvoljenim dušam slične melodije . ..
In to? — Posluhni — to ni več drhteče pričakovanje pomladi, to ni kipeča, mladega življenja polna pesem pomladanskega vstajenja — resen in teseu je ta — spev. Ali ti ni znan, prijatelj f... Šumenje šum je. ko se mraei nebo in se bliža od daleč nevihta... Šume pridušeno, tesno, zamolkli glasovi velikega strahu šume od vrha do vrha, od kraja do kraja gozda... Pridrvi vihar — čuj. — ves gozd stoka in plaka v goslih, s hruščem in šumenjem pada drevo ob drevesu...
Tiho — vihar je ponehal, divjal je mimo in je oddivjal. nad vrhovmi je mir. In smrt je nad vrhovi — jesen je: listje rumeni, šušti, zadnje otožne pesmi. — odpada in umira...
(Pride še.)
Konec sveta se bliža.
Bruce V. Edwards, nek inženir
Spisat Ksaver Meško.
Nadaljevanje .
m o v. Poiskal bi gosli, sedel k oknu ali pred hišo in bi zagodel.
lzpočetka so mu pele gosli tiho. kakor bi se budili in porajali
glasovi nekje daleč, nekje visoko tam gori na gori. A prihajali so bliže, postajali so močnejši — — Kako si nam zagodel, do- Jakob je le poskusil izprva. ali bri mož! — Kakor mi je dal Go-; še zna. kakor je igral nekdaj v spod I»og, ljudje božji! — Ilva- mestih in v vaseli tam zunaj v la ti. prijatelj! — Ali ue bi ostal svetu____
pri nas. zaigraš nam vsak večer. Znal je — ^oslj so pele, da je - - XV morem, prijatelji. — En poslušal sam ves zavzet in s str-teden, brate! Xe morem, jrlej- menjem. Vsa vas je bila polna je, svet je tako velik, čas pa he- čudovitih zvokov njegovih gosli, ži iu se ne vrn«'. A dva dni, j po vsej dolini so se razlivali, pre-kaj? En dan vsaj?	plavljali so vso okolico...
Prisilijo te. da ostaneš < n dan.! Čudovito j»* godel---
dva. Pod streho te spremijo v Vaščani so bili Jakobove god-najlepši in najbogatejši hiši. Ka- ž,, vajeni, a oh takih večerih, kor doma si. kakor hi bil rodni'ko je zagodel kakor je igral \ sin v hiši. Zvečer pa jim zaigraš, prošlih dneh v mestih iu v vaseh zagodeš jim najlepše, da se za- v širnem svetu — ob takih veče-pleše kar samo. ..	-ih je umolknila vsa vas. vse je
Take in enake čudovite reči in ooslušalo z drhtečim nemirom, dogodke jc pripovedoval .lakob — Kako Jakob spet igra uo-strmečim poslušalcem. Govoril oj! — bi pripomnil kje kdo naje. kakor hi se bil naučil na pa- ool tiho. skrivnostno, kakor v met lepo pesem iu bi jo ponav-j .trahu. da z glasnim govorjenjem Ijal v zakajeni krčmi. Gledal je noti muzika. in bi utihnile čudo-zdaj v kupico, zdaj na mizo pred se, zdaj v strop, zdaj \ poslušal
.'iti njegove melodije... Vsa vas je poslušala ,vsa srca
ee. videl pa v resnici ni drugega J ;o drhtela v tesnem nemiru... kakor podobe, ki so vstajale v da ; Ob takih večerih je zagodel Ijavi iu so prihajale k njemu iz lakob vsakemu njegovo. Ob teb
daljne tujine.
Spomini so bili. ki so prihajal po čudežnih potih, kakor obseva nih od čarobne lune tajne kreso ve noči. Vsi ti spomini, ki so se oživljali pred njim, vse te sliki in podobe so prihajale vse lepe krasne, čudovite.
Kremar in gostje so poslušali strme, pokimavali so z glavam' in so zrli zamišljeno v čase. Zdaj inzdaj jc vzdihnil kdo: storilo s* mu je milo iu žalostno, da je pre zdel vso mladost in vse življenje v ti ozki dolini in ni zabredel da leč v svet, ki je tako čudovito lep
Jakob je umolknil, in vsi s< molčali, nihče ni izpregovoril. — Vsi so razmišljali, hrepenenje ir misli vseh s oblodile po daljnih, lepih krajih.
—	Jakob, lepo si govoril, a — res ni! — bi pripomnil po dolgem molku že napol pijan gost ki se je jezil, da je v svetu tako lepo in prijetno, a tukaj v dolini je preživel tako enolično iu težko življenje.
Jskob bi se zdrznil. Pogledal bi dvomljivca z velikimi, začudenimi očmi, kakor pogleda o-trok. če ga predramiš na naglem iz spanja.
—	Ni res! —
Glas bi mu drhtel, roka bi se oprijemala krčevito kozarca.
—	Seveda ni res. Ti veš bolje!
Prepiral se ni. Vstal bi iti odšel brez slovesa, kakor v pol spanju ali kakor pijan, dasi so vedeli vsi, da ni pijan.
—	Užalil si ga! — bi se hudo-val krčmar in pivci nad dvom-
— Ej, kmalu pozabi! —
rlasovili, ki so trepetali nad vas-o. kakor bi prihajali iz neskou-nih daljav in višav, kakor iznad lemen gora. so pokimavali star *ki in starke zamišljeno in vda-lo. po velem licu pa jim je zdrk-lila zdaj inzdaj solza, in niti sa «ii niso vedeli za njo. A eno sc -utili jasno: Jakob jim igra — mrtno pesem. Dela se večer, le-:ejo kmalu...
Milo se je storilo ob teli zvo-cili možu. preobloženemu s skrb ni, trpečemu pod težo življenja — milo se mu je storilo, mehko n bolno. Zamislil se je v nekda i je dni, zasanjal je o mladosti ako lepo solnčno, polno veselj: n polno cvetja si je slikal tedai uvljenje. tako krasno in radostjo si je mislil vso prihodnost, ve-, Ino pomlad, vedno nedeljo, velikonočno jutro, ki mu ne bo nika
i	koitca....
A ves ta lepi sen. kje je?
Kako so se izpolnile te solnčne
ianje, sanje mehke mlade duše T Minile so, so izginile, nič jih ni >stalo. prav nič se ni uresničilo. » čemer je sanjaril nekdaj. Zdaj -toji v trdi. pusti resničnosti, >b njem hodi prav beraška skrb 'leraska in grda in neusmiljena »benem. 4ledi mu korak za kora-com in ne odstopi nikdar, nikoli au ne pusti, da bi si oddelinil..
Ob vodnjakih so postajale mladenke. dmge so slonele ob oknib
ii	so poslušale. — Poslušale so n sreeea so jim drhtela — posluh -ti, ali Jakob pozna skrivnosti nji. 'iovih duš, tesne misli prečiitih
loči. tesne in lepe obenem? Ali »e slišal njihove tajne besede,,
« 'iSpol šepetane, priznane v za-
studenec, kakor so studenci v domači vasi. z mrzlo gorsko vodo. ne, mleko vre iz zemlje, vino iz ira kraj v*est«\ ali karkoli si poželi tvoja duša... Na te ceste j* zablodil in je igral po mestih in po vaseh.
Crez nekaj ineseeev. črez pol leta morebiti, ko si je ogledal spet nekoliko svet. se je vrnil v odno vas. Naveličal se je tujine ker mu v njej ni padalo samo v roke, cesar si je poželel. česar je potreboval, ker tudi tam zunaj niso izvirali ob cesti studenci 7 mlekom in vinom....
To se je sanjajo tako lepo le doma. a ko je prišel v svet. glej vse je bilo drugačno, tudi tam zunaj je bilo trdo življenje, tudi tam zunaj si je bilo treba vse pridelati s trudom iu iztežka.
Vrnil se je zamišljen, malobe-seden je postopal nekaj časa po vasi. Ce ga je povprašal kdo, kako se mu je godilo tam zunaj vi velikem čudežnem svetu, kjer je vsega dovolj in v izobilju, kjer je vedeu smeli in večen praznik, je pogledal vprašalea čemerno in mrko in je šel molče v stran.
A to ni trajalo dolgo. Minilo je nekaj mesecev, in glej. lepega večera je prišlo tam od daleč, iz velikega, solnčnega sveta tam zunaj je prišlo in je sedlo k njemu in mu je šepetalo mehke besede in mu je pripovedovalo čudežne reči o svetu tam zunaj in življenju v onem lepem svetu tam daleč za domačimi gorami. Prihajalo je večer na večer, da, sčasoma je prihajalo že po dnevi: venomer in neprestano je hodilo za njim in ga je vabilo v svet, v tujino; na one bele ceste tam zunaj ga jc klicalo nazaj, klicalo ga brez nehanja in brez prestauka; poln radosti se je odpiral pred njim...
Dolge dni se je pogovarjal s svojim hrepenenjem, dolge noči je sanjal zlate sanje o tujih mestih in daljnih vaseh. Xavsezad-nje so mu postale čudovite sanje povsem resnica, verjel jim je — brez dvomov, odšel je iz vasi. zablodil je v svet...
Kot je spet spoznal, da so ga le varale lepe sanje, se je vrnil v Dolgi dol. dokler ga ni spet izvabilo na one bele ceste tam zu naj.
Tako je zapustil vas gotovo vsako drugo leto iu je odšel in se je spet vrnil, da odide kmalu spet...
#
Ko ga je Leksej spoznal, je bil Jakob že star* in ni več zahajal v svet. Zahrepenel je pač še dostikrat po njem, vabilo in klicalo ga je nazaj v njega, a ni šel več iz domačih krajev. Čutil je, da je — prestar. Ko mu je prišel nemir, in mu je hrepenenje napol nilo in vzvalovilo srce. je igral doma. Vse one pesmi je zagodel vaščanom. ki bi jih Igral tam zunaj na popotovanju tujim lju-
■i svetom in se pripravlja na konec sveta. Pravi, da bo konec sveta napočil kmalu po sedanji vojni; do te»ra zaključka je prišel po daljšem študiranju sv. Pisma. Ako se pa to še ne bo zgodilo letos ali pri-četkom drugega leta, potem se bo na leta 1927.
NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare postaja št. s v Jolinstovrnu. Pa., je sklenilo prirediti dne 4. julija
IZLET ali PIKNIK
na slovenske loto v Muren vilic. Vsled tega prosimo ostala bratska društva, da upoštevajo ta sklep in ne pri rede na isti dan svojih veselic, izvzemsi ako so že določene. V enakih slučajih bo tudi na-društvo vedno upoštevalo slične želje. Odbor, _113-16—5)_
VABILO NA IZLET (PIKNIK),
katerega priredi društvo "Jutranja Zarja" štev. 11 S. D. I*. in P. Družbe v Conemaugli. Pa.. v nedeljo dne 28. maja 1916 na Cocenavarjevo farmo, AVoodvil le Heights, v bližini rojaka V. Rovanšeka. Na izlet vabimo vsa. sosedna društva ter posamezne rojake, iu rojakinje iz Ooneinauigiiai |n..ok<>-lice, 4a-'nas omenjeni <ktu s sVofiiii obiskom polnost evilno obiščejo. Ob enakih prilikah smo tudi mi vedno pripravljeni vmki milo za dobro. Za dobro pijačo in tin i prigrizek bo preskrbljeno in tudi ne bo manjkalo vsakovrstne zabave. Vstopnina za moške $1.00, dame so vstopnine proste.
Zaeno pa naznanjamo vsem članom omenjenega društva, da bo moral vsak prispevati v društveno blagajno $1.00, čeprav se izleta ne bo udeležil.
Torej vsi na piknik 28. maja! Na veselo svidenje! Odbor. ___(13&24—5)
zahvalaT
Tempotoin se zahvaljujem društvu ;4Orel" štev. 90 J. S. KL J. v New Yorku, kaikor tudi uradni-koim Jednote za tako brzo izplača no sttnrtnino $500 za ranjkinii mo jim soprogom Frankom Ogrrnc. Rojaikom sirom Amerike pa priporočam, da pristopijo k društvam Jugoslovanske Kat. Jednote, ker pri tej Jednoti se točno in vestno posluje.
S spoštovanjem
Marija Ogrinc, vdova. Hoboken, N. J.
Želim izvedeti za naslov FRANKA SLAB&AK. Doma je iz vasi Telče. pošta Skocjan na Dolenjskem. Pred dvema letoma »va bila skupaj v Sheboygan, Wis. in od tu je šel v Iron wood, Mich. Ker ne dofbim odgovora na moje pismo, zato prosim cenjene rojake, ee kdo ve za nje gov naaloVjP -de mi ga naznani, aH naj m pa sam oglasi, ker tu ima la srcoje bingo in ga. lahko
Nihče neče
$1000.00 nagrade
Torej druga ponudba!
VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN ySE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ OGLAŠENO,
1.	Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in ^ večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj.
2.	Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi.
3.	Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini.
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj.
5.	Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje In od koga kupi zemljo.
NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POUA, PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA.
Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš ka-pital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj so polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu.
MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST.
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA.
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rašel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milp, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMUO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN.
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela.
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAM, Navlor, Mo.
!
GLAS NARODA, 13. MAJA 916
NOVICE IZ STARE DOMOVINE,
K&ANJ8K0.
I« italijanskega ujetništva »e je
oglasil Ivan Vadnjal. bivAi iui<l-
ueitolj na !*iviiia, rojen v Zagorju na Pivki. Bil je ujet v Srbiji, bival j«- m-itaj t'-ji^u v Aleki>inaeu iu X išu. zdaj * je (»a št*U* <Vz «-uo leti) oglasil i Sinliiiij«*. \j «-£<_» v ilul-"lov '•e glasi: Ivan Vadnjal. pri srion« r>i d; guerra. J*«>la Affiuaria Sardinia. Italia. — Iz italijanskega uj*.lni.itVii j" pUal abiturijent lvau Kr*»pi'l. ki je bil dne novembra 1M15 tia vrliu iv. Mihaela ujet. Nj« ir<»\ na-iov >c glasi; Jo-Ifaiin Krupi'1, |»ri(fiouer»- «li ta. Nami j»r. lN-nijrlia. Italia. — 1'rijat« !j»- in /nance prwrta. da njuna kuj pfe-jo, risati se luora nemško.
Umrl j«- v N-t. .K-i-ueju občinski tajnik Xwtip l^gtut. doma. iz
Ljubljane.
Umrla je v Tržiču dne s. aprila gospodična .l«-an«-tte Pollak. sestra pokojnega inženirja Vilkuta Pollaka. Pokopana jt? bila 10. apr. mi tri&kem pokopališču.
Umrli s» v Ljubljani: Marija UMh-oc, roj«na Kos. \dova davčnega nadupravitelja. — Aleksander Heger, hotelir 55 let. — Marija Halog, vdova železniškega čuvaja, 7:1 let. — Ivana Pavliček, žena vpokojeiietra železniškega re-leznUkega revizorja, ti4.» L — Marija Zor, žena vpokojenega železniškega »prevodnika, 45 let. — Zlatka Podpac, bči trgovskega so-T rudnika, i* im<*eeev. — Olga Ktihrer, rejenka 1 dan.
Sosed umoril soseda. Na Sue-
•	eni vriiu pri Črnomlju je 1"_*. apr. zvečer z nožem >uiirtno zabodel invalid Jure Butala soseda Jožefa Ntrbene, tudi imalida. to pa iz sanica dolgoletnega sovraštva. Oba sta bila v sedanji vojni na rokah hudo ranjena iu sru perar bi tri rana. Morilec se je se isti večer saui naznanil vid ni ji. Piv j pa je v neki jfostilni v Črnomlju vs** povedal iu kazal krvavi nož.
Strela. Dne 14. aprila zjutraj je udarila strela v Dolenji vasi pri
♦	Yrkntci v skedenj Janeza Brinovca 'vultr«> Brinarjai. Pt^orela .sla tudi skednja njegovih sosedov ^tel att;i Me!e Razdre ha' in k<>-Mica Itrenči.-a. ki je pri vojakih, I'ogorelo jim je skoraj vse gosj>o-«lai%ko ortxije. .m uo itd. Škoda eeni na ;*HJU kiou. Zavarovani eo bili pa za velik«> manjše svot«\
Dve smrtni nesreči. 14. aprila p<»j*>ldue okoli 4. ure je 53letui delavee Mihael Purkart. r«jdom iz Slap pri Devici Mariji v Polju, v ljubljanski tovarni za lep zaletaval z voza vr*iV. Pri delu mu je spiHlrwiilo in je padel z voza na ►pek in i tlak, kjer »e je na «;lavi tako pobit, da je na mestu mrtev obb-žal. Njejjovo truplo so prepe-ljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Poddesetnik Kristijan (Jo-umčik, dodeljen rezervni bolnišnici št. 4, lilijalka na Viču, pristojen v Podgoro pri Gorici, rojen ISKj. leta. po j^oklieu zobni tehnik. je 15. aprila dcwel z dopusta iz Vitovelj. Otuejjjenega dne zjutraj ob ti. uri 41 minut je izstopil iz vlaka, ki je na progi v Tivoli obstal, in »leč. <Ja si okrajšu pot. Ko izotopi, pripelje brzovlak po drugem tiru iz Ljubljane in mu odtrga obe nogi in eno roko. Prepeljali so fra v bolnišnico, kjer je po groznih juiikali izdihnil. Zapušča ieiio z več nt-pr« skrbij-uimi otrocL
Instaliran je bil dne 15. aprila
v ljubljanski stolnici na < "odelli-jev kanonikat dr. Fran Kiuiovec. stolni kaplan m korni vikar v Ljubljani.
Sedemdesetletnico je praznoval d lie 17. aprila v krogu svoje rodbine Anton iA-utgt-b, rokovičar in ltandaži»t v Ljubljani. Slavljenee, na duhu iu telesu Še vedno čvrst, že nad -IG let vestno iu marljivo deluje kot čbin Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reše-valnega društva ter spretno in z mladeniškim ognjetn vodi svojo renomirano obrt.
Odila je iz Lilije v Senožeče gospa Katarina Pevlin. Odkar jt> v Litiji vojaška bolnišnica, je vedno vstrajala v bolnišnici in bila tudi odlikovana s srebrno svetinjo rza zasluge. Zavzela se je tudi za goriške bepunce ter je nabirala zanje obl»ko in denar
Pred sodiščem. V ponedeljek dne 17. aprila se je pričela pri deželnem kot izjemnem sodišču v Ljubljani razpršiva pioli Jlariimt Zupet iz Zaboršta, Josipu Štru-kelj z Brega. Josipu Štrukelj nil. iz Št. Ruperta, Antonu Godec iz (Jrobelna. Francetu Slugovec iz Preddvora, Janezu Zupet iz Močvirja. Lovrencu Strniša iz Pod-
Radgoncc. Zagu\atjali se morajo zaradi umora nekega orožnika, o kater»*ui suio svoječasno poročall.
Ustavljen obrat. Iz Litije poročajo: Tukajšnja predilnica jc u-
stavila ves svoj obrat. I>o 0<KJ dc-'avk se j.- razkropilo ]»o svetu. Zaposlenih je le še 15 delavk, ki >na-7.ijo stroje. Pohvalno moramo o-menjati. da daje tovarna dnevno podporo delavkam. ki ne dobijo drusrje dela. Tudi jim daje brezplačno stanovanje še nadalje, dokler spet obrat ne prične.
ŠTAJERSKO.
Štirje vojaki umrli, v J ude«-buivu sta umrla ernovojnika in fanterista Jurij More. star 45 let. ■n Janez IVvec, star 15$ let. — V •-'elju sta umrla vojaka -Jurij K stanjovac in Mihael Mlakvr.
Umrla je na Ptujski j;ot i učiteljeva vdova Ivami Zadrav«-c.
Umrla je v Gradcu soproga bivšega ravnatelja celjske gimnazije Ana Gubo.
Povišana doklada na pivo. Centralna vlada je dovolila štajerskemu deželnemu odboru, da sme* povišati deželno naklado na pivo v prvi polovici leta UM6 za 4 krone.
Italijanski begunci vlomilci. V Lipniei je bilo vlomljeno v vilo deželnosodnega svetnika P.iimen-tliala. To se jc zgodilo koncem meseca marca. V eni minulih noči so vlomilci zo[>et prišli ter pokradli obleke in perila v vrednosti C<X> kron. Takoj naslednjo noč so vlomili v vilo stotnika Aiciiin-gerja. I*, a j »rila ponoči su zopet obiskali to vilo, pa so jih prepodili. Skoro istočasno je tolpa skušala vlomiti v trgovini G«tLc. pa so jih prijeli. Bili so italijanski begunci in begunke, ki ho prihajali z večernim vlakom v Lipuico. Kmečka kava. V mariborskem Slov. Gosp." A. Starina piše: V času velike draginje j est vin si bistroumne gospodinje vedo jK>ma-gatt na najrazličnejše načine. One vedo. da jemati s kupa ni težko, to lahko zadene vsaka zapravljiv-ka ali "phuka"; ali izhajati dol-go s pičlimi zalogami živil, to je skrivnost, ki jo razumejo le gospodinje prebrisanih glav. Tem je znano, da pred stoletji, ko v naših krajih Še ni bilo ne duha ne sluha o bobovi kavi. nile'e ni umiril radi tega. ker ni užival "ko-fejna": pač pa so ljudje takrat navadno dalje živeli kot zdaj in ni bil o to-liko bled ušiuh l ic kot dandanes, ko ima obilo uživanje piv nočne bo bo ve kave. v le-stctih slučajih na vesti razne bolezni iu prerano smrt ljudi, ki bi bili lahko \~ideli ob priprosti, zdravi kmečki hrani v svojem življenju "Abrahama ' dvakrat. Naša dobra krušna mati narava je poskrbela, da priraste na domačih tleh ljudem in živalim tak živež, ki je zanjo najbolj potreben in najbolj zdrav. Kar pride it daljne tujine, jo navadno od strupa. In taka stTitpeiia pritepenca sta oii nas čaj in kava. Toda motil bi se, če bi kdo hotel danes ali jutri odpravili uživanje kave, ki je postala tekom svetovne vojne glavno hranilo t> vnth ljudi po mestih, trgih. doloma tudi po deželi. Kava ostane na ljubo vsem pridnim gospodinjam še tudi zanaprej v rabi zaradi njenega lahltega načina v pripravljanju; vendar je pa .seda-J^ja visoka cena bobov« kave i>ri~ Vedla ljudi do te<za- da si bodo rajši pripravljali tdravo. domačo kavo iz ječmena, ovsa, rži. pšenice, koruze, prosa, iz gozdnih pečsk, želoda itd. Najboljša iu najpleme-nitejša izmed vseh navedenih je j»o zatrdilu isekušenih gospodinj kava iz grozdnih pečk. Pripravljanje zrnja, ]>e>čk itd. za kavo je zelo pi-iprosto. Treba jc le za kavo določeno zrnje ali pa druge pridelke h toplo vodo dobro poškropiti in je pustiti 'Z do .'5 dni na toplem prostoru, kjer začnejo kaliti V tem stanju so godni za praže-nje. Kdor bi pražil suhe pridelke, dobil bi namesto prijetno dišečih zmcc le kupček grenkega oglja, ki ni za nič. Ker v teli kmečkih pridelkih ni strupa, treba je vku-kati za .->a'ko osebo precej ve« praženega zrnja, kakoi* prave bo-bme kave, ki naj ostane odslej le kot prklatek naši kmečki kavi, ne več kot glaA-no hranilo ljudem ali kot vsakdanje slepilo njihovim preutrujenim živcem. Uresničuje se rek: Kjer rada uživa se kmečka kava, tam lica rdeča so. deca je zdrava.
KOROfiKO.
iz domotožja. deloma ker ga je sjdoii nekoliko motilo se je obesil tukaj ruski ujetnik Ivan ilareeha. rimsko-katoliški Poljak iz lublin-ske gubernije. Sicer je bil navidezno zelo veselega značaja in jc rad jrodel. pa se j« udajal zmotni sanjarski domišljiji, kadar je bil sam. Napisal je bil precejšen dnevnik, popisal dogodke v vojni, v taboru, v ujetništvu itd. Zlagal je tudi pesmi.
Prebiranje leta	rojenih er-
novojških zavezancev na Koroškem se je vršilo sledeče: Za politični okraj Šmohor dne 17. aprila v Šmohorju; za politični okraj Lieljak v Beljaku dne 18.. 19 in 2U. a}>rUa; za politični okraj Špital v Špitalu dne 25. aprila; za mesto Celovec dne aprila v Celovcu: za politični okraj VoLspevk dne
27. Lu aprila v Volšperku iu Redingu: za politični okraj Veli-kovec v Sirčivasi dne in :i0. aj>rila : za politični okraj Celovška okolica dne 1. iu 2. majnika v < 'eloveu: za politični okraj Št. Vid v Št. Vidu dne .'5. in 4. maja.
PRIMORSKO.
Žrtev vojne. Pater prijor usmiljenih brato v Gorici, pri katerih jo P. Frančišek zadnji čas prebival iu opravljal svoj duhovniški poklic, je 12. aprila sporočil frančiškanskemu provincialu v Ljubljani sledeče: S solznimi očmi Vam naznanim žalostno sporočilo, da je danes. 11. aprila ob 10. uri zjutraj, našega dobrega p. Frančiška v njegovi celici zadala sovražna grauatJL. in ga težko ranila. Kos granate mu je prebil jabolko v grlu. ga ranil na plečih in na ram: na levi strani ter mu odbil levi kazalec. Naš primarij dr. Weinlechner .je prišel nemudoma in ga ukazal takoj prepeljati v divizijsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Stanje p. Frančiška je zelo nevarno, vendar zdravniki upajo, da bo morebiti ostal pri življenju, ako ne pridejo vmes komplikacije. Sprejmite moje iskreno sožalje pri tej nepriča-kovani nesreči, 'katera nas je toliko bolj zadela, ker je nam bil p. Frančišek v vsakem oziru zvest in ljub prijatelj. Fr. Longin llorak.
—	- Od druge strani s poroča: Strašna vojna je zagrabila s svojo železno roko najpogumnejšega ne-vojaka ob 1'rontLe dopisnika p. Frančiška. Stanoval je pri usmiljenih bratih v Gorici, opravljal službo augelja tolažuika bolnikom iti bratom, varoval svotišče na Sv. Gori in pomagal ob nedeljah župniku v Grgarju. V ponedeljek 10. aprila j*- sprehajal po vrtu. ti v«' granati sta mu leteli čez glavo iti pokvarili več sob v bolnišnici. "'Pojdite z vita!"' ga kličejo.
Pa stij vidite, da je tam bolj nevarno kot tukajje dejal hladnokrvno. V torek je bil zopet na vrtu do pol enajstih dopoldne; prišel je v svojo sobo, nekaj trenutkov, že je prižvižgala 10 centimetrska granata od Kalvarije skozi okno in vrata neke prazne sobe na hodnik pred vrata p. Franca, jc tam eksplodirala in prodrla v pritličje. Kosci železa pa so prebili njegova vrata in ga ob mizi podrli na tla. Goltanec mu je bil gladko prerezan, kos železa še v vratu, na levi strani tik ob -nami velika luknja v prsi in plečna kost zdrobljena; na levi roki odtrgan kazalec in sredinec za en člen krajši. Našel sejni ga pred operacijsko sobo na hodniku v krvi, preoblačili so ga za ope-raeijo. Sp<izual me je. "Kje sem. kaj se je zgodilo, kdaj je bilo to!" Vse je brž razumel. "Ne mo-,%em se spovedati." Kri mu je vrela iz ust. Mirno in za-stopno z menoj obud.il kesanje Lu spremljal podelitev sv. poslednjega olja ter papežev blagoslov. Prišel je njegov sobrat P. Aleksander iz Kostanjevice, ni ga več poznal. Prepeljali so ga v žensko bolnišnico.
—	Dodatno naznanilo: Ljubljanski vojni superijorat sporoča tele-gratično naznanilo, da je p. Frančišek Ambrož, svelogoraki vika-rij, za ranami, katere mu je povzročila sovražna graua, umrl. On je že tretja žrtev duhovnikov, ki so neustrašeno ostali pri vernikih.
—	Rojen je bil dne 2. decembra 1^74 v Smartnem pri Kranju. V frančiškanski red je> stopil dne 25. avgusta 1894; v mašnika je bil posvečen dne 30. oktobra 1898. Deloval jc v raznih samostanih kot priden katehet in goreč spovednik. Zadnja leta je preživel na-Sv. Gori, kjer je živel sredi sovražnega ognja. Ni se bal granat, ne srapnelov in vstrajal bi bil še na svetem kraju, ko bi sovražnik
Kar je mogel rešiti na Sv. Gori. jc rešil. Sestavil je skrbno inventar vseh reči, katere so vojaki porabili od lastnine svetogorskega sa most ana. in ga nesel osebno višje mu poveljniku. 1'pal je, da se mu bo posrečilo še mnogo storiti za Sv. Goro, pa smrt je pretrgala nit se tako mladega življenja.
Tobaka v Trstu še vedno ni dobiti. Tobaka je v zalogi dovolj, a
ga še niso razdelili.
Deževno vreme je nastopilo v Trstu. Z-! zelenjavo je bilo par kapljic potrebno.
NAZNANILO.
1 cm potom se iijitoiaiija \sem cenjenim članom društva sv. Barbare postaja šiev. 55 v Coiirmniigh.
Pa., da se vrši
v nedeljo dne 14. maja t. 1. DRUŠTVENI PIKNIK
na prostoru rojaka Butara na Bon Air. Pa. Kdor izmed članov se ne udeleži. plaC-a fl.00 v društveno blagajno.
Vsa bližnja društva, kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje >e Uftj vljudneje vabijo, da nas ta dan posetijo v naj obilnejšem številu: obratno smo mi njim na razpolago.
V slučaju slabega vremena se vrši piknik prvo nedeljo ob ugodnem vremenu.
Vstopnina $1.00. (12-13—5)	Odbor.
DELO DOBI
15 gozdarjev. Plačam od ^2.75 do $3.00 na dan. Ce pa kojega veseli delati na kontrakt beliti hoje, potem plačam $1.25 za 1< >00 čevljev in za. lubje pa $2.30 od klaftre: za delati drva od '"sprusa" plačam $1.50 in "hemlaka" pa $1.75 za klaftru. Dela je več časa. Katerega veseli, naj pride takoj.
Frank Obreza, Box ^37. JtiebTvood. W. Va.
12-15—5-
Rad hi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA SLAVEC, jjodomače Abadov iz Knežaka na Notranjskem. Pred enim k tom sva bila skupaj v West Virgiiiiji. sedaj pa ne vem. kje Se nahaja. Prosim cenjene rojake. če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Frank
Sajn. Box 4. Kemptou. \V. Va. i'12-13—5)
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav jp odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vgak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin.
Pišite ali pa pridite osebno!
OPOMIN.
Tempotom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da mi plačajo. Dovolj <lo!<»o s^ui vas čakal od 3 do 11 let in ker se nobeden sam ne pobriga, zato vas jaz opominjam in dam do konca meseca juuija čas. da poravnate svoj dol»r. Ako ne. vas bom s polnim imenom obelodanil.
Joseph Gerbee. Box 321.	Beavcrdale, Pa.
12-15—5)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
POZIV.
Tempotom poživljam rojaka Johna Sodili k ar. stanujočega v Boy d sv i lie. Bridgeport. « Miio. prekliče v tu navedenih 4. slovenskih listih: Glas Naroda. Prok-ta-ree. tilasilo S. N. P. J. in Glasilo K. s. K. J., kaj. je govoril radi žaljenja časti moje osebe. Ako tega ne stori, bom proti njemu postopala ^»dnij&kim potom.
31 ary G regorčič. Box ;.">.	Cecil, Pa.
(12-15—5
NA PRODAJ
imam tino kromatično uglajeno harmoniko. Katerega zanima, naj vpraša za ceno pri:
J. Kern. Uox 312.	Canousbnrir. I'a.
12-16—5
MESARJA
potrebujem. Delo stalno in ga lahko takoj nastopi. Plača po d -govoru.
John M ožina. 1039 Piv-cot! St.. i 'or. 11 th St.. 12-16—5) North Chicago 111.
P0Z0B!
Za ure, verižice, prstane ter! raznovrstno zlatnino in srebrnino
obrnite se name. Prodajam tudi-Columbia grafofone in slovenske ■ ter drugojezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERBOVEC, P. 0. Box 1,	Cicero, 11L
POZOR ROJAKI!
N*joapeinija mazilo z« f.enaka kakor todt K« molke brke in brado. Od tm mazila zraatejo t fitih tednih kraani »roati in dolin laaie kakor tudi moikim kraani brki in brada In nebodo odpadali In oeiveli. Revniati2em. ko«t bol ali trtranje » rokah, nri^ah in ▼ križn. v n*mih dneh popolnoma ozdravim. rane. opekline, bula. ture. krasta in irrint«. P"tne notrr. kurje oč«sa. cue o line ? par dneb popolnem« oditramm. Kedor b* moje idravila bm uspeha rabil tn-i jamčim aa S5.00. Pt£ita takoj pa cm.k. knjižico m žepni Koledar lnpailjlu 4 cteli t markah aa poštnino.
JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64. St., Cleveland. O.
Rad bi izvcd'-l za na-lov svojega prijatelja FRAN-K.V BERNE-TlO. Doma jc iz vasi Po vir na Primorskem. Lansko leto v juliju jo bival na 1 ->74 Marquette St.. Cleveland. O. Prosim eenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov. da mi ga javi, ali naj se pa siini <-giasi svojemu prijatelju: Frank Stock. Box 23G. Camp 51. Davis. \V. Va. -12-15—5'
Rojaki!
Columbia gramofone In iloTenskt plošče Je dobiti vedno pri: IVAN 1'AtJK, 45« Chest ant SU Con etna ugh. Pa
t* PiSlte po cenik.
pošta za avstrijo"
Parniki, ki vzamejo avstrijsk i po čto, odplujejo:
"Oscar II." IS. maja.
"Frederick VIII. 31. maja.
"Ilellig Olav" 8. junija.
" Cnited States" 22. junija.
4<Oscar II." 29. junija.
Izrežite ta seznam, da se bodete vedeli ravnati.
V ZALOGI imamo še nekaj
SLOVENSKO-AMERIŠKIH
KOLEDARJEV
i& leto 1916.
Da je bil letošnji Koledar re* nekaj posebnega, je razvidaw tega, ker imo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga ■koraj popolnoma posla. V Kola darju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane snan-atvene razprave. Naročite ga takoj, da ne bo prepozno I Stane s poštnine vred 35 centov.
Slovenje Publishing Co., 82 Cortlaadt SU New York City
■DIHI ILOTOID SALOOB t Dnlutfe, *****
Rojakom Slovenaem da m nahaja moj SALOON, po) bloka od Union poetaje na d« strani W. Michigan St iter. 41t
Za obilen posest se priporočam JOS. SCHABABON
Dr. Riehterjev
PAI1V-EXPELLER
u wngM hi>a M, akmlMlinMcft.
^	in al-
iic.
Pristni pribsu v zavoja, kot j* naslikan tukaj. Odklonite vsa zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
*5in 50 centcrv ▼ lekarnah ali os ravnost od
Mr. FRANK MXH,
kateri je pooblaščen pobirati aa ročnino na naš list, knjige in dru ge v našo stroko spadajoče posli ter izdajati pravoveljavna potr dila, viled česar ga rojakom maj topleje priporočamo.
Upramiitvo Glas Naroda.
j----------
^ Pozor!
------j
Pozori J
S R R E.
Cena 60 centov s poštnino.
PRANK SAKSER, \
4 82 Cortlandt Street,	New York NY t
" Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
Prodaja^belo vino po...........
frno vino po..........
Drožnik 4 ^allone zr ...........
Brinjevec 12 Btekienic za ......
m 4 gallone (sodček) za
Zs obilno'narocbo se priporoča
?0c. gallon 60c. .... $11.00 ... $12.00 .... $lli.0U
Marija Grill,
5308 St. Cjair Ave., N. E.. Cleveland. Obis


Beseda znanstvenika.
nc bil vci^krat sproti porušil pro-Nagle smrti je umrl v Celovcu'etor. ki si ga je bil za stanovanje 10. aprila dimnikarski mojster z mnogim trudom pripravil. ~
Arniancl Irautier. član francoskega zdra\niškega zavoda in pisat€*lj nekega znamenitega dela o prebavi, je pred medicinsko akademijo govoril o zdravilnih in redllnili snoveh vina, in med drugim rekel tudi sledeče: "Vino je v veliko korist delavcu, ki ne pride dovolj na zrak: starim, slabotnim ljudem; ranjencem: turistom; polarnim raziskovalcem; vojaku, ki mora ležati v snegu in mrazu, ter sploh onim. ki morajo prestati veliko mraza. — Z eno besedo, koristi vsem. ki se nahajajo v zdravju škodljivih razmerah. Vino jim da moč in eneržijo. da zamorejo prenesti napore."
TRINER-JEVO
ameriški Elixir grenko m
•
vsebuje vse dobre snovi naravnega vina, poleg tega pa še več drugih redilnih snovi. To vino je najboljši pripomoček za:
ČIŠČENJE ČREVES; PREPREČI ZAPRTJE; PREPREČI GLAVOBOL I. T. D. POVEČA TEK IN TELESNO MOČ, OMOGOČI BOLJŠO PREBAVO, POVEČA DUŠEVNO MOČ, ENERŽIJO I. T. D.
Toraj, ako želite ozdraveli, oziroma zdravi ostati, rabite vedno:
TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO.
V vseh lekarnah.
Cena *1.00.
t

F. AD. RICBTER &C0.
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.
Chicago, 111.
Ako ste ranjeni, otekli, ako vas mišice bole, ako ste prehiajeni, i. t. d. rabite Trinerjev Liniment. Gotovo boste zadovoljni. Cena 25c. ali 50c.? s pošt-
nino 3oc., ali 60c.
. ........... " ■iii-"iiiirtVu^-'*'- - —'
GLA-S NARODA, lo. MAJA 916
VJ.V"
EMILE ZOLA:
POPLAVA
(Priredil J- T.)
* I
•A
^ Nadaljevanje,.
Toda žensk«' niso hotele ra/vedriti.
Bih' so blede, roke so s** jim tresle in poslušal«.- so šumenje. — Večkrat .se j«- obrnila katera izm-d njih k meni in polglasno vprašala :
-	Očka. ali voda še vedno narašča?
i>a, voda je naraščala s strahovito brzino. — Juz sem se posili zasmejal in odvrnil:
-	Ne, otroci, ne. — Nobene nevarnosti ni. — Le igrajte!
Nikdar mi še ni bilo tako težko pri srcu. nikdar še nisem občutil
\ duši takega strahu.
M ozki so se postavili pred okna da bi -zakrili ženskama strašni prizor.
V	sobi jc bilo prijazno. Svetilke >o metale svojo svetlobo na inito. Spomnil sem s.- zimskih ve«"erov. ko suio bili zbrani ravno v tej M»bi. — l.sti mir. ista vdanost.
l*r«*d menoj je bil mir, za mt-uoj je bilu pa* divje tule nje podivjanega elementa, ki je neprestano naraščal.
Ali slišiš je zacepetal brat Peter — površina vode ji- «<d-dalj« na komu i tri «Vvlj*' ».»d okna. — Zdaj jim pa že lahko povemo.
Toda jaz sem mu položil roko na ramo in mu dal znamenje, da naj molči.
Knuilo sem pa tudi jaz izprevidel. da jim ne bomo mogli dolgo a^a skrivati nevarnosti.
V	hlevih je i-rkala živina. K! šali smo tuljenje in mekrtanje, kun ji so dajali od sebe neke hripave čudne glasove.
—	Moj Bog. moj Bog' je vzkliknila Amanda, planila kvišku t« r m- z obema rokama pritisnila na senca. Videl sem. da se je tresla po vsem telesu.
Za n jo so vstale tudi druge, in mi jim nismo mo«rli /.ubraniti priti do okna. — Pri oknih mohV obstale. -- Lasje so jim stopili po koncu.
Nastopil je mrak. Peneča voda se je blejala v-bledikasti svetlobi. nebo je bilo podubno velikemu, sivemu, preko vse zemlje razprostrtemu prtu.
V	daljavi so se začel«- dvigati sive meglice, in so takoj zatem padale na zemljo kot da bi hotele vse zaviti v smrtni plašč. — Ne • »d daleč, n« od blizu ni bilo nobenega človeškega glasu. — Slišalo m- j>- suuio monotono, strašno šumenje naraščujoče vode ter tuljenje živali.
—	Moj Bog, moj Bog! - so polslišno zajokale ženske kot da bi v«- bab* naglas govoriti.
Naenkrat je nekaj grozro počilo. Vrata pri hlevih, v katera se zaletovalH živina, no popustila. — V lilev j«- vdrla vola. Ovce je odnašala kakor velo listi.•. konji in krave so se nekaj časa borili z vodo. ko jim je pa izpodnesla noge, je vse skupaj odplavalo.
Naš največji konj nc je obupno branil: na noben način ni hotel umret i. Uočil se je. »ztem.val vrat. jezno prhal, slednjič ga je pa vcu-i.arb premagalu voda. Zatem smo zaeeli tu«ii mi krilati.
Zdelo -o uam je. da nas nekaj tišči za grlo in ničesar drugega nismo mogli kot kričati
K«>kr Nino stegovali za ljubimi živalmi iu bridko ihteli
Toliko »'asa /adržavane solze so nam začele liti u oči. iu lile .so i,a m curkoma.
—	Da. t-.' je bila uoguba. popolna jroguba. — Letina je uničena, /ivina je potonila in še par ur. pa ne bomo imeli ničesar več.
Ne. liojr ni bil pravičen - Ničesar mu nismo storili in vendar iMtu je vse vzel.
Dvi«*uil sem pest in zupretil proti nebu.
Govoril >em o popoldanskem iz prehodu, o vinogradih, poljih in travnikih in sreči.
Torej je vse »o b- laž- - Torej nam je sreča lagala'.' Iu solnee, ki j» malo prej tako mirno iu veličastno zahajalo, ali je tudi ono lagalo?
Voda j«- liaraenala in uaraaeala.
Peter, ki je vse natančno opazo\al. mi je rekel:
Z»la.i je pa skrsjui čas. — Voda je čisto pod oknom.
Ko suj<> zaslišali to svarilo, nismo bili več tako obupani kakor I* — ,Ja/ ^.ui Hkotnignil z rameni in čisto miruo odvrnil:
Ne brigajmo se preveč za posestvo, kaj l>o to? — Dokler smo -k upaj in imamo uioene roke. ni za nas sploh nobene nesreče. — Vse, kar smo izgubili, lahko nadomestimo z delom.
l>a, oče. prav imaš — je odvrnil sin Jakob. — Zidovje je trdno. hiša bo vzdržala. — Najboljše je, da gremo na streho.
Drugega pribežališča res nismo imeli. — Vse stopnišče je bilo polno vode. Že pri pragu j«- silila v sobo.
Drug drugega smo se držali za roko. ku smo plezali po lestvi v podfetrtšje.
Samo t iprijaua ni bilo. -- Dolgo časa seui ira moral klicati. P red no je prišel iz sosednje sobe.
—	Mrtvi sta — je rekel. — Tla pod nijuno sobo nu skednju so se ravnokar pogreznilu.
—	I bogi dekli! — liotovo sta šli uo prihranke, katere sta imeli Npravljene v kovčegu.
< iprijan mi je šepetale pripovedoval, da sta s )>omočjo lestve napravili most iz sobe na skedenj. — Jaz -*em mu dal znamenje, da na.i molči.
Mene je zazeblo po celem hrbtu: smrt jc prišla v našo hišo.
Ko smo šli v podstrešje, nam ni uiti v glavo padlo, da bi ugasnili svetilke. — Tudi karte so ležale na mizi.
V	sobi je bilo že skoraj do kolena vode.
Prostorna streha je k sreči le malo visela. — Na ujo smo prišli »kozi malo odprtino. — Ženske so pocenile, možki so pa hodili po strehi in opazovali naraščajočo vodo, — Na obeh straneh strehe se je dvigal kvišku visok dimnik. — Jaz sem slonel pri odprtini, skozi katero srno prišli in gledal na vse strani.
—	Otroci, ne bojte se! Na pomoč nam bodo prišli — sem rekel - prepričevalnim glasom. — Kmetje v Saintinu imajo čolne. Drugod ne morejo kot tukaj mimo. — Poglejte, ali se tam nekaj ne ►veti l —
Nikdo mi m odgovoril.
Peter je bil nažgal uipo in tako močno vlekel, da so se mu delale velike jame v licih.
Jakob in » iprijan sta gledala z mrkim pogledom v dalja\o. Gašper je pa neprestano stopical po strehi in iskal izhoda.
Poleg nas so čepel« ženske, stisnjene druga k drugi, molčale so iu se tresle. — Oči so si zakrivale z rokami, da bi ničesar ne videle.
Roza je nenadoma dvignila glavo, pogledala okoli sebe iu vpra-
—.Kje sta pa dekli? — Zakaj ue prideta gori? Ker ji nisem odgovoril, je ponovila vprašanje in mi pogledala naravnost v oči.
Obruil sem se, da bi mi ne bilo treba lagati. In tedaj je Murtna groza., ki ae je bila malo prej lotila mene,
is naše ljub* hčerke.
■ • mm
Razumele >u.
Marija je vstala, zastokala iu zajo streho. Amanda je svoja dva otroka, k krivala z obleko kot da bi iu hotela brani
Veronika si je še vedno zakrival maknila.
Še celo teta Agata je izgubila neprestano s«* je križala in mrmrala
Igra. ki se je odigravala okoli Na zemljo je legla jasna noč.
Na nebu ni bilo meseca, pač je dami. — Nebeška modrina je bila kar smo videli s svojim modrim sijaj
In pod tem jasnim poletnim neb na morska gladina, jasna in bleščeča, no svetlobo — Zvezde so odsevale v na vsakem valu na tisoče in tisoče ma
Ko sem \se to trledal. s«'in bil /a < arn«»st.
V meni -e je vzbudil spomin na m* Marše ju. — Tišino je pretrga! Petrov gl
— Voda narašča!
Še vedno je imei v ustih že zda vi ustnik.
Voda je bila res oddaljena komaj ei] l K) vrši na ni bila več tako mirna kakor p iu struje. — Siišali smo. kako so se nek; ko so padali topoli v vodo. - Njihov pf !llll stuku.
(Dalje prihodnjič
omahnila zopet ua imela v naročju, /.a-Jkriti pred nesrečo. J rokama iu se ni prebila je smrtnobleda, k
^ajinstveno grozna.
bo pokriti / zvezna pol n je vala vse.
ostirala neizmer-revala svojo last-e nam je. da gori
'ubil uu vsako nega videl nekoč v
10 pipo in žvečil
strehe. — Vodna vili so se vrtinci ;dirali zidovi, ka-. »doben smrtne-
dobite "GLAS N mesece dnevno, izv stavnih praznikov, izhaja dnevno na da dobite tedensko mesecu 156 strani, ali mesecih. "GLAS N dnevno poročila z ke. Sedaj ga sleherni 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list Vse osobje lista je organizirano in spada v s
MODERNO UREJ
TISKARNA GLAS Ni (QUA
VSAKOVRSTNE TISKO IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
• : DELO OKUSNO. : :
• 4» «• •
IZVRŠUJE PREVOD* V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
«fc m * • POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
vsa naroČila rofium naj
SL0YENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N. T.
i »	n
Kaj pvafUe elseteUL menja* In Merniki s Kajl* BM *
"Doli z orožjem!"
Ur NlkaiaJsvM TMsUJ Is fleels Ka)lee ss e velikim mm* *em prebral ln v ajej nafcl veli*© koctstneea. Ta fcalfa asle vpliva na Slovaka la obsege aebroj lepin »iall.._
Friderik pL Psimalsit: Odkar J« umrla »srtsaae «iaa» « lil« aa sveta tako slavna pisatelji«* kot Je Sottnerjeve.
Pral. 4r. A. Mci: 'DoU m oroijaa' Je pravo ogledale Mdaaja-p lasa. Ko Oovek pretita to knjlso, mora eebote posrtslttl. «a ee MUajo Ooveitm boljil <ast Kratkonalo: aoto dobra kajlsa.
Dr. Iad. Jakobov*!: To knjlao bi Honk aajrajia poijaMk T dno srca ms je pretreslo, ko ssm jo pcebrsl.
Atajerskl plsatoU Peter liiBUrf pHs: Bodal ss v asta ■oada pri Grlealach la na bral kajlao a aaalorrm "Doll o ore*-Jar Prebiral sem jo dva daeva neprenehoma la ssdaj lahke refiem. da sta ta dva dneva sekaj pieatoi« v ssojen UrlJtaJ« Ko eem jo prebral, eem saielel. da bi ae preetavllo kajlgo v rs« kulturne jedke, da bi jo Imela vsaka knjigi ras. da bo je todl v H«*» ne aaelo maajkatL Ma svetu eo drolbo, ki rasHrJajo BvsCS Plaao. Ali bi ss as modo astaaovttl droftbe, ki bi tssBtJsIs te fcajlgo?
Hevfk Hart i — Te je najbolj oterljlva fajlgs« Kar sms M Kdaj bzal__
C. Wismw Hefsr: ^ To Je aajboijfls kalifa, far m Jifc ttk
Mil ljudje, ki ee borijo ea svetoval mir....
Haas lmM (na ebodo. katerega jo Imel leta 1M v BorUaa)l We bam Slavil knjiga, samo lat—oval jo bms. Vsekamo jo bom pe* sodU. Noj bi todl ta knjige eaSa svoje apostolje, UMU Saje kriftamevet la oOll vee aarode....
Flasaful aMitif D—jsasbl je rekel v aekem svejsm geve* ra v poslsrSkl sbornld: Saj je bUa pred kratkim v pomkal ksM eplsses na imtzeeljlv aaBa vojna. Knjige al	aobaa vela*
U strokovnjak, noben driavalk. pei pa prlprosta kaka Berta pL Settaorjova. Prosim Vaa. poevottte par mr tsasa Me. Mila. As m at bo alkde vel aavdoAeval aa vojao. «a bo frebvel ae ksjlga.
■MkMMM
Slovenic Publishing Co.,
tt O^rtUndt mtr—*, W*w Torti OH?,
BA2MAHILO.
Cenjenim naročnikom v Peiina. in v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Veliki vojni atlas
Mr. ZVONKO JAKSHE.
ki je pooblaščen pobirati naročnino iu izilajati tozadevna potrdila.
Upravuištvo *'Glas Naroda".
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
" THE ^BUREAU OF INDUSTRIES AN 1> IMMIGRATION'1 za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, ee so bili osleparjetii, oropani ali ee so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in poak v natnralizecijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljan* ske listine.
Sorodniki na.i bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Tsland ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPABTEMENT OF LABOR.
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Nevrvorški urad: 230. 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do
dev«'te ure zvečer.
HARMONIKE
vojskujočih se evropskih drža? in pa koloni; sftdh posestev vseh yelesQ,
Obsega 11 pašnih zemljevidov, aa Bttik etxaask im vsaka etra* js 19% pri 1palea Itlikfc
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
ee | Ittaatk, vaaka ftfaa I p vi 14 psleit.
Cena samo 18 centov:
Vsi zemljevidi so narejeni v farnih barv a k, da se vsaS lahko apoena. Oanaiena ae vsa ve^je mesta, Iteiilo prebivalec v, drŽav ln posamesnih meat. Kavno tako je povsod tudi osnsien obseg površine, katero savsemajo poeamesea driave.
Poiljlte IN. ali pa IBe. v snamkah in natanisn nestor In tal vam takoj odpoiljemo saleljenl atlas. Pri vsšjesa odjema damo popust,
Slovenic Publishing Company,
83 Cortlandt Btrot,	New York, M. T.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
KNotarj PubliflJ T GEEATEE-NEW YOKKU
ANTON BURGAR
B3 COBTLANDT STREET, NEW YORK, K. Y.
imKLUJB m PRESKRBUJE (rsakovfstna pooblastila, vojaike proinje in daje potrebna nasvete v vseh vojaikih sadevah. Uojakom, ki tele dobiti uneriikl drlavljanaki papir, daje potrebne infermasijs g lede datema iakreanja ali imena pareika. Obrnite Is saepee na njefa, kja« boetl lotee in »eiidne ff
»Meni«
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem In popravljam tm.i najuižjih cenab. a delo trpežno tu zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem .žo nad IS let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem tloniu. V popravek vzamem kranjsko kakor vse druge harmonike ter računam j>o delu ka-knrSno kdo zaliteva breas nadaljnlh vprašanj.
JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd St^ Cleveland, Obla.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal uaš zastopnik
JDHN KUMŠE, ki je pooblaščan pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
UpravniŠtvo Glas Naroda.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost )e 21 pri 28 paleih. Cena 15 centov.
Ka.lej je natančen popis koliko obsega kaka driave« koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd.
V salogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike semljevlde posamesnih držav, kakor naprlmer od Italije. K osi je, Nemčije, Francije, Belgije in BallraTiiklli držav. Vpi so vesani v platae La vsak stane 90 eentov.
Vacoiila in denar poiljiti m
Slovenic Publishing Company,
SS COBTLANDT STBSXT,
m tobjb, m. Yt
J^J J^T 7-r	J^l J^l^'I^

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
0o iofaregt mam m prepričal, da dospejo denarne poBiljatve iadi sedaj sanesljivo ▼ roke naslovnikom; rasliks je 1« ta, da potre 3 kujejo poAiljatve v sedanjem tasu 2o"do 24 "dni.
Torej al Bobeneft dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom
te znancem v staro domovino!
p
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSERI
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
$104 SL Clair Ave., Cleveland, Ohio.