gospodarskih, obertnij skih in narodskih stvari Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. f Fećaj XIII Ljubljani v sredo 14. marca 1855 List Nekaj od gnojenja senožet Da gnojenje travnikom dobro tekne, sem tudi j in uni iz druge v tretjo jamo prekidani gnoj pokrije, množi gnoj, in loví tište drobce gazov, ki posebno ob toplem vremenu iz gnoja puhté in brez zemlje — kme A I ■ ■ V f WT- • pa ta dobrota se le takrat popolnoma kaže tovavcu v zgubo — v zrak beze. Kadar gospodar da je gnoj v eni ali drugi poslednjih dveh jam prepričan; in pride posestniku v prid, kadar se po pameti gnoji ju puuv puotowiiiiu » r~ r— t->—J Vidil sem že večkrat gnoj zadne tedne zime na trav misli suh k voziti, pa kakošen gnoj! suha slama je bila, v kteri je le tù in tam kakošna konjska figa ticala ? v tednih se je ta še bolj posusena slama sopet na ali kupe pograbila Res 5 da je senožet, ki je bila s slamo pokrita, prej zelenela, pa je uprasanje ali je , se s trombo gnojnica na-nj natromba, da se ne vname in ne splesnije. Večkrat ko se to ponavlja, boljše je, da se gnoj gnojnice dobro napije in kar je moč redivnih drobčov navzame. Kolikor gnoj gnojnice v sebi ne obderží, se sča soma spet v jamo ali štirno izcedi to vižo je go to ravnanje toliko koristi doneslo, kolikor je gospodarju spodar v stanu gnojnico za močenje gnoja, zelnika gnoja na travnik, z grabljenjem in drugo kakošne njive ali pa travnika porabiti 5 z vožnjo _ _ vožnjo s travnika domu stroškov prizadjalo? Kdor hoče travnike gnojiti, da se gnoj mora imeti dober, p Kako jez travnike gnojim in mast kako s< ? splača dobrim gno 5 Vsak vé, daje za travnike in rahle gorke njive vležan in masten, za ilovnato bolj težko in merzlo i• ii« ■ « • . •y • emlj pa bolj slamnat gnoj koristnejs (Konec sledí.) jem oskerbljujem, in kako jene ? bom v sledečem povedal so moje gnojne jame nare 9 znabiti da kako šnega posnemovavca najdem Imam namrec t na dvorisu blizo se spravlja vsak da nj zidanih jam za gnoj ; p j f V t » V i • I - v to od konj, smeli in druga pri stranisih (sekretih) gnoj 5 kakor tudi od časa do casa gnoj od krav sara. Druge dve jami ste nekoliko od hiše, obe ste z zidom ena od druge ločene, za to ločitev je pa tudi stena iz dil, ali pa tudi iz kakošnega pletenja dobra; na vsako vižo mora pa tudi zid pri dnu jame lukno imeti, a gnojnica iz ene jame v drugo more. Ta predelk Koristnost vélikega korenja ali vélike merkve in kako ga sejati ? (Konec.) Kdaj se veliko korenje domu spravlja ? Navadni čas, da se véliko korenje z njive sprav 9 5 je sred mesca oktobra (kozoperska). Ce je ta krat vreme suho, toliko bolj je Kjer je zemlja lahka in rahla, se zamore ko z roko izruvati; kjer je pa zemlja je namrec zato i da se gnoj oběh jam ne mesa Globoke so jame do cevlj 5 dno je tako porav debela in težka,je pa matike potreba ali pa vil z dvema rogloma, ki blizo skupej stojita. Kodar je pa veliko korenja, imajo po nano in z ilovco zabito, da visi iz oběh jam vse na eno plat ene jame. i, pa v enem kotu jame še za Tam je druga jama nar nižja, do cevlj globokej 5 in tudi na vse štiri plati toliko široka. Dve strani te globokeje jame ste zidane tem kotu je namreč zid seben plug zato. Potem se mu odreže perje in to se zmeša z drugo klajo in kot rezanca poklada živini. Opravljanje vélikega korenja. Véliko korenje se ne smé popřed spravljati, dokler ni popolnoma suho, in spraviti se mora na tako mesto ---j j-------------- ^ •/ m j/ujjuiiiu tu u ouiiu ^ tu opi a > ni o u iiiui cl 11a lanu nit oiu^ že sperva toliko nižje zidan bil), druge dve strani ste kjer mu niso miši in podgane na škodo. Topli hrami pa iz kolov tako visoko narejene, da ste z unanjem (kleti) niso dobri za shrambo korenja. Tudi se ne dom gnojnih jam ravne. N a to vižo se gnojnica iz smé skladati na velike kupe, ker bi sicer sapa (zrak) oběh jam med kolmí sceja v to globokej prav za prav v štirno, v kteri posled • v jamo ali navadna ne mogla skoz-nje pihatí. Ako zima ni premerzla t romb a stoji to vižo so jame za gnoj pripravlj mu nič ne dé, če čez zimo ostane v suhem in zračném Kadar je jama na dvorisu polna gnoja ta gnoj do voz v drugo bolj plitvo jamo izpelje; med ta hramu ali v kolnici (šupi); kadar pa zmerzovati začne se mora na debelo pokriti s slamo. Dobivanje semena. Seme vélikega korenja je precej drago in ker tudi to vižo se v to jamo tako dolgo ni vselej pravega semena dobiti, je treba, da siga gnoj se še svinskega pomeša, vse dobro po celi jami poravná, pohodi in kakošria dva persta na debelo z zemljo pokrije gnoj dopeluje, da je do verha polna Pred ko je jama pri hlevu zopet polna, se gnoj gospodar sam prideluje. To je pa toliko loze 9 ker je iz polne druge jame v tretjo naj bolj globoko jamo suhem dobro to korenje prav bogato semena, in če ga gospodar na premeće, poravna, tako, kakor je že povedano bilo spravlja, mu ostane do leta dohro. š parstjo pokrije. Tako gré delo z gnojem naprej, reja drugo leto; zato je treba v ta namen pervo leto dokler niso jame polne, ali pa dokler se gnoj ne po ------1 —,J ------... 1-------7 trebuje. Na to vižo pride bolj slamnati gnoj na dan, semensko korenje naj se položi na mestu, kjer je Korenje je dve letna rastlina, tedaj seme na izbrati naj lepše, ravne in ne predebele korene, into ko je še le v krátkém iz hleva ali pa iz druge 9 5 V zmerzline obvarovano tretj • v jamo přemetán bil; že bolj preležani iz dna tudi premoker ne. ? v pešek 9 kteri ni presuh pa prejsne jame pa pri naverh tim veckratnim pre kidanjem se gnoj dobro premeša in terdo vtlaći, zem Korenju, ktero en pavec nad glavo ima biti za seme, se perje poreže 9 pa vunanje perje se mu sme 5 s ktero se vsaki v drugo jamo na pripeljani porezati, notranje ali serčno (matica) pa ne. Druffo spomlad takrat. ko se ni več hude zmerz- vost ali hlepeDje, ki je drugod pri beračih nahajamo O I ' . ' . r « ■ ■ • a« ■ 1 r m • . . . - bati naj se semensko korenje vsadí v zlo globoko liuu u cl ii , IX «J £31/ OV/IUVUOJB.U nv» vujv ' prekopano, zrahlano in dobro pognojeno da je bi emlj tako 9 ruskim skor celó neznana, in nikoli se ne pripetí, da berač za kom tekel. Tudi se nikdar ne prigodi, da bi s prejetim darom ne bil mi j serčno perje ven moli Semenski koreni morajo stati en ćevelj saksebi. Plevél okoli njega je treba pridno pleti in pověr emlja krog njega mora zmiraj rahla in cista biti. pretehtavati" zadovoljen. „Kolikor koli daste, ljubo in mi more vzpomoci V sami naj bolje veste ali morete mnogo dati revežem, in meni ne pristaja milodara snja Kakor hitro se stebla prikažejo, se morajo privezati ilVUi 1111/1 U Ol/ o M Id (Ji ^ ^ ^ uiVAt^j V J/.», v.-.«.. količkom. Kadar začno semenski veršiči rujavkasti Gospod Bog - . . V . «Vf. v • _ A _ • Kakorsna prošnja, takosna je zahvala. ..B očka ■ ' ------^^ J« «w. .. 1 ^ • JJU'^UOIU V I »UB Daj vam Gospod Bog* dol^o življenje • 1 • V • V V prihajati, se odrežejo, v snopičke zlože in na zračen in stanovitno zdravje na izvelicanje vaše duše, na radost kraj v senco obesijo, da se posuáé in popolnoma staršev, na srećo otrok in potažbe vaših prijatlo dozore to vizo si zamore vsak gospodar lahko pride- ognjem, da se zdí, ko da bi lati semena, kolikor ga potřebuje, pa še za prodaj, nebés pi In te razgovorne voščila izgovarjajo s toliko živostjo in tolikim po vsaki ceni blagoslov z Res da kamnitega serca mora biti čio ga bo lahko spečal, ker vsak kupuje semena raje tam bil kjer se zanesti zamore, da bo pi seme do da wit, m «v, bo goljufan, kar se sicer veckrat pri meri. Skušnje uče, da iz enega lota zraste 600 vek, kdor bi se ne usmilil rusovskega berača. b) S lani nar. Slanina (špeh) je roba, ki jo Malirua bolj Ijub do 800 korenov ? 9 iz keg m e n s ke g ko edno le pri nekterih rena pa, naj manj če se je ž njim prav ravnalo, se pridela lot [11 a LIJ m. IVI/, pa IUUI 1UHI OUU1VUU. Tako smo povedali vse, kar velika pratika èeske gospodarske družbe po mnozih skušnjah razlaga in priporočuje. V občnem zboru omenjene družbe lan tud lota semena medved méd. Kakor nektere žižce cvetlicah in germičih nahajamo, tako Malirus pri sladki tolšči vse težave trudnega dne pozablja. Dobiva pa slanino iz U&rajne in Podolj Stepa sama ne redi pri nas; samo sole Mali io in majhn V • skega decembra se je tudi mnogo govorilo v hvalo vélikega korenja, ki je bilo zavolj obilnega pridelka, dobrega okusa in tudi zavolj tega hvaljeno, da " tudi perje tega korenja rada jé in ji dobro tekne. Gosp Oppelt je v poterjenje tega povedal, da veliko renje že ene leta seje in da dobro raste, ceravno je emlja njegova prav težka. Kar pa okus tega ko Rusi ne prekajajo slanine, kakor s češnjem mažejo, tudi s kumno jo posipljejo, in vs in velike koščike slanine, ki jih morejo iz presiča v volovske želodce nabasujejo,z nitmi zašivajo io tako za zimo hranijo ali razpošiljajo. Ti želodci, napolnjeni s stvarmí, ki se maloruskemu gerlu toliko prilegajo, leže ali celi ali narezani na slaninarjevi mizi, in verh njih še c maujsih in večjih koščikov slanine, po pol libre V • mnozica ali po vec liber, kakor P lib renja zadeva — jerekel — mora got prav dober biti, ker mu od vsega njegovega pridelka še ni ne en koren na njivi ostal, da bi ga bii mogel pokusiti vse to korenje mu je dosihmal še pokradeno bilo. žino ali za celo rodovin jih je ravno treba za kos 9 J« Da mores zapopasti, koliko ta narod slanino ljubi, moraš le slisati, kako prodajavec svojo robo hvali, kako jo kupovavci pretresajo. Hej hej mamka, kupite ka pite pri meni kliče Ozir po svetu dolgobradi slaninar, „moja vaga je pravična in moja sla nina sladka ko med!" tvoja slanina je nekaj žaltava"". Razgovornost rusovska. Nobeni od toliko vlastnost prostega Rusa nima tuj » mamka, in sladka Kaj zaltava! Saj je bela ko sneg, _________ ko mandeljnovo jedro. Nate, le pokosite!u S tim odreže malcico slanine, tanko kot popir, ter jo starici v usta vtakne. kot njegovi veliki razgovor tolikrát priložnost čuditi se, nosti, in kdor po ruski razume, temu je ta razgovornost zares vir premnoge zabave. Res je, tudi Lah je razgo- „Jelite, kak se priiega pravi in ošlatuje voren, tudi Francoz poslušati ruskega lovca toda Rus v tem vse presega i 1U ko svoje gonjbe popisuje ribča , draga moja?" „„Pa ni zadosti češnja na njej"u • drug koscek. — „ Volite te? 0 ta je naj zlahnejša od vsih ! Zamorete si naj boljši „boršt" nje skuhati; tudi na kruh si je lahko namažete". S tim i narodna rusovska jeci ) i;& ali čabana (ovčarja) govorečega o težavah in prigodkih sopet odreže malčíco, jo namaže na kruh svojega življenja, jemščika (voznika), ko se razgovarja s ruca s tolikim zadovoljem, ko da bi m jo sam po « » bil nebesko mano užil. svojimi konji, svojim bičem, vajeti in konjsko opravo, skratka To viditi starico se huje mika po nji, da mu nazadnje reče : z vsim. kar ara 5 O koli živega ali neživega obdaj i vse No ki ga boš zastonj kje drugod na to ti predočuje prizor, zemlji iskal. V dokaz tega postavljam les nekoliko izgle- dov te Ijubeznjive razgovornosti rusovske. a) Berači. Razgovornost rusovskega berača je vredna usmiljenja. Hvali se sicer francozki način žebranja, in miločutni Sterne pravi, da je kaj Ijubeznjiv; ne vém pa vendar, ali rusov-ski berači za kom v spodobnosti in skromnosti zastajajo. Silnost beračev je povsod znana; pri rusovskih je pa ne najdeš. Večidel sede tiho ob cesti, v roči deržeč kapico ali leseno posodico za tega, ki se jih hoče usmiliti, ter ?? daj mi je librico". Libro hoćete domu nesti? E za Boga, to je pač premalo ; veste kaj, dve librici si morate vendar le vzeti. Saj se ne bote zderžali, da bi se z eno iz torbice ne poslad-kali spotoma? Tako, tu ju imate. Naj vam dobro tekne! Na to serknite enmalo vodke (žganja), in pri svoji veri ! porok sem vam, da ste bolje zajterkvali ko generalica. Tukaj imate še majhno „pribavko" (prikladico), pa pridite sopet k meni, kadeř kaj potřebujete! Z Bogom, mamikal" (Dalje sledi.) Ozir v stare čase pozornost memoidocih zgolj z neprestanim petjem vzbujajo. Ako pa z besedami prosijo, tadaj je njih razgovornost manjša Naj huja zima preteklega stoletja. Bila je perve mesce leta 1709. Mraz je na sv. treh v popisovanji njih revščine in nadiog, kakor v obetanji kraljev dan naj višjo stopnjo dosegel in pa bil tak, da brez božjega blagoslova. „Dajte vendar za Božjo voljo milošciue posebne sile si ni noben člověk upal iz zakurjene hiše; Cerkve s> bile ker za sv. maso niso mo^li ne vode ne vinaohra- ubogemu slepcu, dajte mu zavoljo vsih svetnikov! Tukaj po hišah celó je zmerznilo mnogo ljudi. sedí ubozec, pojte sem, kdo more dati, kdo more potola- prazne žiti reveža siromaka , usmilite se zavoljo Gospoda našega niti, tudi v kaucelije, k sodnijam itd. ni noben člověk šel. Kristusa, zavoljo miloserčnosti Marnice božje. Dajte kak Vino v hramih je zmerznilo, živina je cepala v hlevik; mnogoverstna divja žival je zahajala v hiše, ker velik sneg dárek, in přejeli boste za to miloscino zahvalo, blagoslov božji za sveto cerkev in za okrepljenje svoje duše!" Hoti- je zapadei vse kraje. Tici so cepali mertvi spod neba 9 ribe. » 60 poginile v ribnjakih , ki so bili do doa zamerznjeni. Ozi lz Zagreba. Dosedanji začasni šolski svetovavec za mina na polji in terta je šla pod zlo; mraz je prekrehnel mnogo gimnazije na Horvaskem in v Slavonii gosp. dr. A. J sadnega in gojzdnega drevja; skale in pećine so se razpo- je za p solskega svetovavca poterjeo kale in letele navzdol. Mnogo let je preteklo, preden se je škoda te strašne zime poravnala; vinograde in oljnike Kor so mogli iznova zasajati, in mnogo mnogo let eo se vidili na Teržaškem in Goriškem izvoljen. Iz Teriaškega. Začasni šolski svetovavec gosp. Yr. je za pravega šolskega svetovavca ces. gimnazij kruljevi ljudjé, kakor po hudih vojskah, kterim so po zmer zliui persti na nogah itd. odpadli. Iz Novega města na Uolenskem 11. márca. S serčnim veseljem Vam morem poredati, da tudi na našem višjem gimnazji se bode vprihodnje staro-slovenski jezik učil. Učili ga bojo iz Dunaja prišli gosp. prof, pater Ladislav Hrovat vsako sredo in saboto od 11—12 ure do-poldne, in sicer po slovnici Miklosičevi. Novomeščanski. Iz Gorenskega. A. Št. Še pred desetimi leti je bilo veliko slišati od rokovnjačev. To so bili prava nadloga deželi, ki so po malem beračeva^, po malem pa tudi kradli in s silo jemali. Marsikteri pošteni ženici, ki ni bila pri Slovanski popotnik * V zapisniku družtva zagrebškega „za povestnico in starine jugoslavenske, ki je bila 24. p. m., smo posebno radostno čitali 41 » v kterem načelnik družtva gosp I van Kukuljevic naznanja, da je spomenik rajnega Stanka . sr. iz Dunaja na- 5 Vra za iz vlitega železa in za 3S3 ročen nedavno v Zagreb došel in da se bo na srrob Vra zov postavil, kakor hitro bojo neke zmotke napisa po- volji jim dati masla, speha, jaje, pleceta ali mesenih klo pravljene. (Nar. Nov.) bas, ker druzega niso brali, je priletela kaka gorka s ste V/ V gledišu Jožefovega predmestja na Dunaji so klačo po gerbi. Imenitniših med rokovnjači je bilo d vanajst, ki so pravico imeli, križem mavhe nositi; če bi se bii preteklo nedeljo igrali v praznovanje cesaricnega poroda nalašč v ta namen od gosp. Vacl. Poka-Podebradskega kak manjši prederznil, mavho na križem djati, so ga do episano slavnostno igro Austria Ci Diaviiiioiuu „r^uouia . (SlOV. NOV.) ----r------y — ---- -------------------------------------j- Knjigama Županova v Zagrebu prejema naročila krajnski komisar gosp. Janez Pajk, sedanji poglavar loške veliki krajobraz Hrvatske in Slavonije okrajne, je temu počenjanju kmali v okom přišel; nekaj jih je spravil k vojakom, nekaj v jetnišnico in delavnišnico, bro opokali, in mu naberačeuo blago vzeli. Pa nekdanji na drugi so pomerli ali se delà lotili. Poglavar vsih rokov ujedno z v oj nisko krajino in enim delom uz krajnih pokraj in, ki ga je izrisal g. M. Katzenschlae-ger in ki pride na svetio v mnogo listih, pervi list že ta njačev je pa bii Gregor Hrastnar po domaće Veliki mesec (cena 1. lista 1 fl. 30 kr., z bojami 1 fl. 40 kr.) Groga. Bil je visoke čedne postave, enmalo podolzega Neven4* pravi, da je „ovaj prvi točni i podpuni naših po- obraza^ snegobelih dolzih las, in zmiraj po vojasko oble krajinah zemljovid". "i) cen. Zdaj že do malega slep jo prihuljeno hodil, m sena Gosp. Jovan Hadžič pod imenom „Miloš Světic" dolgo palico opérai, da ga je bilo čudno gledati. Bil je iz prošle dobe v vsakem skoro razdelku knjižestva dobro razgovoren, dobrovoljin io sercen, ako je dovelj smerduhe izdaja na poti naročila v Novem Sadu svoje od 20 pod kapo dobil. Drugo svoje življenje je sam tako-le po znan i Jet v razí čnih časnikih raztresene, sedaj v celost skupljene pisal: 7) Moja mati so bili v kamniski fari doma, jez sem v Pj esne cc Predplačilna cena na 1. knjigo je 1 sr. i nezakonsk soldask otrok, rojen leta 1761 v Ljubljani. Okoli naročila terpé do konca t. m. (Nev.) dvajset let star pridem vojakom, bil sem 8 let tambor * V Pragi zbuja občno pozornost v češki besedi pn grenadirjih, 12 let sem še kito nosil. Moji vikši so v»: !>■:» 7 « k a f nlAl ChoIUiI» ď\ hip anftrvfi^a radi imnli. kn «fini na neki vfiosr v Sink i i* me spervega radi imeli. Ko sem pa neki večer v Šiski (Lumir.) predolgo ostal, sem jo napak zastavil; ko jo pa člověk Z nakladom družtva slovesnosti serbske v Beli- v mladosti napak zastavi, mu je rada zmiraj officiis" v serbski na poti. Taka se je godila tudi meni. Drugi dan sem zloženi kip (statua) „Zaboj" (vidi „Kraljodv. rokop. od mlađega českega kiparja g. Kanila Bohm-a. gradu je prišlo Ciceronovo delo „de prestavi na světlo. V zalogi knjigara Venedikta na Dunaji je ne davno přišel na světlo tretji nátisk českega in nem bil kaznovan, in potem sem zacel vojakom vhajati v/ 'i* P* vendar nisem bil nikdar dolgo časa zapert; palic in šib sem pa brez stevila dobil, toda vse je bilo zastonj. Dvakrat škesa slovnika gosp. J. N. Koečny-a. Oba delà za eem M v batalii ia sicer pri Veroni in Basani. Potem sem 2 fl. 48 kr. Pervikrat je bil ta slovnik natisnjen leta 1845. *>»1 v vojski vjet in na Francozko peljan. Leta-1812 sem Praž. Nov. o priloznosti, ko naznanjajo da sel z Napoleonem nad Ruse, pa sem na Poljskem ostal. % „Praž. Nov." o ti priložnosti, ko naznanjajo, da sel z INapoleonom nad Ruse, pa sem nova igra Klicperova „Lazebník Frydlansky" je bila v Vsega vkup sem cesarja 29 let služil". f « • • # * a * If • « -JV « 0 •m Ljudjé pripo Pragi 4. t. m. s posebnim dopadajenjem sprejeta, pristav- vedujejo, da je rokovnjaški poglavar V é 1 i ki Groga svoje ljajo še, da mnogo čeških iger slavnega Klicp era je že podložne v Udnem borštu nad Kranjem pod neko krivo jelko prestavljenih v nemški jezik; njegov „Svetislav" je pre- porocval, rekoč: stavljen tudi v francozki jezik. # V Lvovu je přišel na dan pervi del rusinske chrestomatije (ruskaja anthologia), obsegajoč različne pesmi itd. Drugi novejsi spisi rusinski (maloruaki) so „Molitvenik" za mladost, „Otec Ihnatij" povest, .?Notajsky drak", překlad izčeščine; dalje „Ivovske noviny" oznanjajo » V Šesti dan In nomine patře Vzem' i o na kvatre. Ce goršo dobiš , Pa to zapustiš tega mesca je v 94. letu svoje starosti na Tersteniku umerl. nov rusinsk časnik pod naslovom ^Sěmejnaja biblioteka" ki bo izhajal v zvezkih. > # Na vseuciliscu v Tubinkah na Nemskem bo kakor v poprejsnih letih tako tudi letos učil dr. Moric Rapp k * i» jezik. „Živa Iz Ljubljane. Včeraj opoldne je mestni župan gosp. dr. Burger v družbi mnozih odbornikov izročil gosp. dežel-nemu poglavarju krasno pisano in vezano pismo na presvit-lega cesarja, v kterem je iskreno veselje razodeto, ki je navdajalo prebivavce ljublj. mesta ob veseli novici srečnega a i časopis prirodnicky, verlo napreduje. 3. list t. m. obsega spet izverstne naravoslovske razlage poroda presv. cesarice.— V nedeljo po veliki sv. masi so svitli knezoškof v stolni cerkvi novoizvoljenega prošta gosp. svetovavca deželnega po fflavarstva dr. Simona Ladi Novičar iz austrii anskih krajev nig-a in pa novoizvoljenega korarja gosp. namestnika lz Gradca. Za vod ja Jožefa Župana slovesno učastili. Našemu rojaka poglavne ljudske io spodnje gosp Francetu Potočniku, sedanjemu c. k. okraj realne šole v Gradcu je dosedanji učitelj spodoje realke nemu inženirju arvaškega komitata na Ogerskem gosp. Anton Bizjak izvoljen. 9 so presv. cesar za zasluge pri cestodelstvu zlati križ podělili* 84 Nedavnej sta bila v Ljubljani dva ponarejena ban- . izdana; tergovca, ki sta ju vzela za in kovca po 100 dobra, sta ju se le pozneje za ponarejena spoznala. Papir je skor tanji od navadnih bankovcov; zgornje vodeno zna- deržavni odbor. more sedaj vediti? armada v Krinu združene delati; je to res 5 se novo anglezko ministerstvo De more angležka ako drugac iz te zadrege resiti, kakor da se razpusti sedanji menje v Djih je dobro ponarejeno, spodnje pa slabeje; pi sana sta lepo e tinto, ki je le enmalo bolj bleda od na-vadnega tiska; naj lože pa, da sta ponarejena, se spozna Naeledke vsega tega pa kdo jib Dva dunajska časnika sta přinesla iz tistega stranskega drobnega pisanja, ktero go vori o prepovedi in kazni ponarejanja bankovcov; ta pisa riia , posebno na levi strani, ni pravo pisauje, da bi se moglo brati, ampak je le prav drobna čačkarija, ktera nima nobenega pomena. Naznanjamo pa svojim bravcem to go- ljufijo da se varujejo brez natanjčnega ogleda ne jemati te dní dosihmal malo verjetno novico iz rusovskega Ki-šeneva sledečega zapopadka : „Armadno povelje naznanjar da bo austrijanska armada tje primarširala ; naj se prijazno sprejrne in dobro oskerbuje; potadka mejne terdnjave v Kotimu se ima pomakniti unostran Dnestra in naj vzame Minister Russel ne bo na nobeno Iz 0 d e s e svojo zalogo seboj cc vižo dalje kot do velike noči na Dunaji ostal. bankovcov po 100 fl., zakaj ker sta dva, jih zamore tudi 10 in 20 pa se več biti. Novičar iz raznih krajev se slišijo žalostné novice; nekdaj tako živo kupčijsko mesto-je prazno in zapušeno; kdor je mogel, je bežal, ker vsaki dan se je bati, da bi bombe sovražne armade ne razd ale vsega; kjer so popřed tergovci razkladali in nakladali žito I u fa n t > ki Presv. cesarica in mlada nadvojvodinja ste zdrave. in drugo blago, sedaj vojaki na stražah stoje, španjski Don Carlos, sedaj grof Molina imenovan C. k. ministerstvo nauka je 21. dan p. m. razglasilo na- let star. Naj stařeji sin njegov, princ iz Asturije je v pregnanstvu zivel, je 10. t. m. v Terstu umerl 67 I ^H H sedaj čine i pod kterimi se smejo privatni ucenci spušati k pre- grof Montemolin imenovan, je od očeta svojega iz voljen gkušnjam godnosti; 1 tega ukaza veleva, da ucenec, za kralja španjskega, ker misli, da po pravici njemu ki ni bil kot javen ali privaten učenec 8. gimnazijalnega vladařstvo v Španíi gré. Na Sardinském je lotrija razreda v kakosnem javnem gimnazji vpisan, se ne more prepovedana. kjer bi hotel preskušnji godnosti podvreči, ampak mora Na Holandskem eo strašne povodnji V Carigradu je v ze veliko poelopje za samostan fran deželno poglavarstvo tište kronovice, kjer želi izprasevan čiškanski kupljeno; ta samostan pa ne bo samo stanovanje biti ? » naj manj 3 mesce pred kor.com solskega leta popro- Frančiškanov, temuč tudi pribežališče revnih; sliši se da mu določi gimnazij. kamor se ima zavolj preskušnje se bo tudi več katoliških cerkev v da oberniti. Novi kupčijski minister vitez Toggenburg Cari zidalo. se piše iz Dunaja „Allg. Zeit. cc je nastopil svojo imenitno službo in radovedno se pričakuje, kaj bo n»j pred Zaklad. počel. Mnogo in težavnih opravil ga čaka o kupčijskih in obertnijskih zadevab ; naj važniša zadeva pa je kmetij- „Zastavite urno roké ! Pod skalo leto-le leže „ Velici, neizmerni zakladi : stvo in njegovo namestovanje pri naj visji ob- Nezmerno rumen'ga zlatá, lastníi. Veselo je viditi, kako neznano krepko sejekme- In bel'ga nezmerno srebra in austrijansko cesar- V globoko zavarvani kadi. So vse okop straní, Kad majejo krepke vezi. Zdaj prite, tišite, vlecite, vsacemu moc pripusti tijatvo v aastrijanskem cesarstvu stvo je pred vsem deržava kmetijstva K Nepl WĚ^B^^M Saj veste , zakaj se potíte delo to ni ? iu poslednje Marija , ki srenja te ta leta povzdigovati začelo, Al vse to hvale vredno priza- Dobrotnico milo spozna devanje je dosihmal še preveč razcepljeno, preveč posamno, Dans skaži se nam pomočnico y zakaj blagodarna delavnost kmetijskih družb, ki si velike velike zasluge pridobivajo, čeravno se od njih le malo govori, ne morejo vsega same doversiti; treba je te * ■■ mi ËHÈ H Pomagaj , da srecno iz tlá Zaklad se pripravi zlatá, In damo ti v dar polovico". In hujše vsakter se opre, In kad se zaziblje, zmaje Se dvíga, se dvigne, se vstaví i Pa sila povikšana vsa Prisili na ravne jo tla. In tamkej jo krepko postavi. ^ 1/ V Vi I ^ IJV II1UI VJ V T ^ v^ M U M UI UV « VI Mlil ^ M V ^ J V VV da bi kmetijstvo imelo namestovanje pri visji obJaetnii. Tak klice in prosi druhal J w W -m V 0 v 1 It i Nova železná cesta čez goro Seme ring je to zimo n neumnezi mi f« pač terdo skušnjo dobro prestala; povsod se je slisalo od zametov in zaderžkov, le na ti celi cesti ni bilo vso zimo nobene spodtike. In rocniše v nedrije tal Lopate in krampe pritiska. »Al slisite brenčať zemljó ?« Se enkrat zastavi z mocjó , i r Vsled povabíla dunajskega družtva sv. Zlato se rumeno zabliska. Severina, kakor smo v novičarji že omenili, se je 18 ro msrjev v Jeruzalem na božjo pot podalo: iz M on a ko- ve ga fajmošter Mayer Le hitro okoli kadi Verzite vězila vervi, r> 9 iz Freiburga v Brizgavi Da v zemlji se teža omaja; Bedaci, Zdaj cela druhal govori >>Da stor'li smo tako obljubo Čemu bo Marii zlato? emu bo Devici srebro? Molitev le vzame za ljubo«. »Zatorej nar umniše bo, Ce s srebrom med nami zlato Pravično bi se razdelilo —«. prof. Alban Stolz, knez Zeil, baron Kagenek, G. Braun, Kopajte na vsako še stran, Al groza ? zdej tla se odpró iz Pozna Selinger, iz Dunaja fajmošter pater Urb. Loritz, profesor pater Alb. Gatscher, fajmošter pater Ulr. Rois, knjigar Greif, rudar Plôchel, fabrikant Rein-wein in pa malar Wôrndle, Da zdajci in zdajci na dan Napolnjena kad se primaja u Kad z zlatom in srebrom Dclitve več treba ni bilo. T pozro r X. iz Marskega usnjsrski Stan kursa na Dunaji 12. marca 1855. 5 0/ moj8ter Mik i iz Salcburga Kaltner i iz Štajar skega grof Harnancourt-Unverzagt in pa kaplan Pozen > odrinili so iz Tersta v petek po morji v Korfu grejo v Beirut in Jaffo. odtod Příhodnost o zadevah mirú Obligacije deržavnega dolga 4 3 o 2 Yi » W V se zmiraj v tmo skrita, pa tadi se ne ve: 82 Vs 72 64 50 Oblig. 5% od leta 1851 B 95 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 72'/ . 219 . 120 V fl. 83 % fl ali vojske je ali bojo vse tište vlade, ki so zdaj zedinjene, v pr i h o d n je Zájem od leta 1834 edine ostale. Znano je našim bravcem, da je deržavni zbor w » 1839 v Londonu sklenil, da se ima žalostni stan angležke armade v Krimu natanko preiskati, kdo je tega kriv. Po-prejšni ministri so se zoper to preiskavo upirali, kakor da bi jim bila tern v pêti, in so odstopili, ko je bilo vendar v r> r> r> v 2 r> v 29 y 28'7 i » Esterhaz. srečkepo 40 fl. Windiègrac. „ „ 20 „ Waldstein. „ „ 20 „ » 10„ 1Í '/4, Cesarski cekini......5 fl. 53 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 51 Keglevičeve 8 » Suverendor 17fl.10 n w 2 n Ruski imperial.....10 fl. 9 Pruski Fridrihsdor . . . Y) z loterijo od leta 1854 iw v, » národni od leta 1854 Angležki suverendor lOfl.40 12 fl. 24 86 V Nadavk (agio) srebra: 8 W na 100 fl. 263 / » Ů. sklenjeno, da preiskava mora biti. Zdaj se sliši, da tudi cesar Napoleon je zoper to preiskavo in da je rekel, naj odbor jenja preiskovanje, sicer ne bote mogle francozka na Dunaju v Gradcu Loterijne srećke : 10. marca 1855 : 50. 82. 50. 26. 87. 34. 22. 57. 26. 39. Prihodnje srečkanje bona Dunaju in v Gradcu 24. marca 1855 Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik