Domoljub v Ejubllani 24. fullfa 1940 ^ ------ £e/o 53 • Siev. 30 Kmetijska zbornica deta V torek, dne 16. julija, je imelo predsedstvo Kmetijske zbornice svojo sejo, na kateri je obravnavalo celo vrelo važnih zadev, ki bodo zanimale tudi širšo javnost. Tako je n. pr. kmetijsko ministrstvo sestavilo načrt novih zakonov za vse vrste kmetijskih šol, ki ga jo Kmet. zbornica odklonila kot neprimernega za naše slovenske razmere. Sploh naj se večje preureditve našega šolstva odlože do ustanovitve avtonomne Slovenije^ ki bd s sodelovanjem kmetijskih in drugih ustanov, zlasti staršev, Cerkve iu pravih odposlancev učiteljstva uredila šolstvo tako, kakor bo za Slovenijo prav. Neka Kmetijska zbornica je pa dala pobudo za ispremeinbo sedanje kmetijsko pospeševalne službe. Novi zakon naj bi podal ie nekaj načelnih smernic s tega področja, vse drugo bi moralo biti popolnoma prepuščeno banovinam, ki pač najbolje poznajo svoje razmera :n potrebe in bi zato lahko tudi najuspešnejše vodile te posle. Pred kratkim je izšla uredba o odkupu volne. V njej so pozabili na našo soičavsko-jezersko pasmo, zato je zbornica naredila takoj potrebne korako in dobila zagotovilo, da bo ta napaka popravljena. Končno pa ta pomota tudi n® more imeti nobenih zlih di, ker cene, ki jih uredba predvideva, bodo prizadeti naši ovčjerejci rte le lahko dosegli, temveč tudi prekoračili Je pa še nekaj drugih uredb iz zadnjega časa, ki so zs našega kmeta prav velike važnosti. Ravno na zahtevo zbornice je bila iz-premenjena uredba o varčevanju z živili v tem smislu, da lahko okrajna načelstva ria predlog veterinarja izdajajo dovoljenje za klanje teličk, telic in juncev pod enim letom starosti. Navedene izpremembe pa še vedno 110 ustrezajo zahtevam zbornice in kmečkim Potrebam, ker uredba še vedDO ne dovoljuje klanja zaradi pomanjkanja krme. Zbornica se zato z njo ne zadovoljuje in zahteva, da se vnese vanjo Se navedeni razlog, obenem pa tudi tako, da se čim najbolj omeji izvoz krme. Pri zbornici se stalno kopičijo pritožbe »aradi mlinskih pristojbin, zato je zbornica pokrenila primerne korake, da bi se izdala vso banovino uredba o enotnih mlinskih tarifah. — Pripravlja se tudi uredba o izvozu konj, ki j0 zbornični organi pravkar proučujejo. Zbornica zastopa stališče, da bi uredba ■"orala zajamčiti višje cene konj, ker so ravno nizke cene močno ubile našo konjerejo. Glede na obstoječe razmere posveča *w>raica že dalje časa prav posebno pozornost vprašanju ljudske prehrane. Opozorila je bansko upravo, da ukrene vse potrebno za Preskrbo z žitom in z oljem, a pri kmetijskem ministrstvu je nastopila z vsem poudarkom pioti pretiranemu zvišanju pšeničnih cen, ker bi bilo to v veliko škodo vse Slovenije in tudi ogromne večine kmečkega ljudstva. Zbornica zastopa stališče, da se smejo cene pšenice povišati le toliko, kolikor se povišajo tudi cene živine. Ker je sadje za nekatere predele Slovenije izredne gospodarske važnosti, bo skušala zbornica dognati, koliko sadja bi prihajalo letos v poštev za izvoz. S tem v zvezi je tudi zidava prepotrebnega sadnega silosa v Mariboru. Ker so premagane ovire zaradi zemljišča, je upanje, da se začne zidati ta silos še letos, nujno jih pa potrebujemo še več. Ker so cene za drva zadnji čas nekoliko zrasle, so se pojavile zahteve po maksimiranju teh cen. Zbornica to vprašanje še proučuje, toda izrekla se bo najbrž proti maksimiranju, ker je io za nekatere predele Slovenije skora edini izkupiček, ki ga kmet dobi, dočim mora vse svoje potrebščine dražje plačevali — Pod kontrolo je io stavljen gradbeni les. Trenutno to še nima vpliva na cene lesa na panju, toda če bi se pokazale neugodne posledice, bo zbornica zahtevala ukinitev. Istočasno zahteva maksimiranje drugega gradbenega materijala, zlasti cementa, za katerega pocenitev se bori že nekaj let. Izrekla se je zbornica tudi proti omejitvi izvoza jamskega lesa, celuloznega lesa in smrekove skorje, ker so vzrok navideznega pomanjkanja na trga le nizke cene tega blaga; izrazila je svoje stališče o nameravani uredbi o kontroli zunanje trgovine. S področja živinoreje je pretresalo predsedstvo to pot vprašanje krmilnih praškov, ki jih prihaja vedno več na trg in ki imajo večji del zelo dvomljivo vrednost ter so skoro vedno tudi mnogo, mnogo predragi. Glede na to je predlagala zbornica trgovinskemu in kme- tijskemu ministrstvu, naj se denejo vsi t| krmilni praški pod strogo strokovno kontrolo, — Dalje so pripravlja preureditev prometa a živiuo. Zbornica to vprašanje že proučujet Pritožbe proti mešetarjem se vedno bolj mno-že, zato je treba njih delo zajeziti. Zbornic« je tudi uspešno nastopila proti zlorabljanja živinorejcev od strani mesarjev v primerih, ki so ji bili javljeni. Jako neugodno poročilo je prejela zbornica o razmerah med našimi prekmurskimi poljskimi delavci, ki delajo na državnem v®» leposestvu Belje in ki jih »kaparašk zelo izkoriščajo. To in taka poročila kažejo, da bo treba ob reviziji zbornične uredbe pritegniti1 vanjo tudi poljske delavce. Že. sedaj je pat zbornica uspešno posredovala pri ureditvi delovnega razmerja med delavci in upravo nekega veleposestva v Sloveniji. Končno se je bavilo predsedstvo na tej seji še z vprašanjem oseb, ki so predlagan« v območju ljubljanskega okrožnega sodišča sa prisilne upravitelje. Sklenilo je podpreti na« mero Drpštva agronomov za sestavo slovenskega kmetijskega izrazoslovja in podpreti stremljenje ljubljanske kmetijske poskusna in kontrolne postaje, da pride do neobhodna potrebnega lastnega poskusnega polja. Tema« ijito je bilo v zadnjem času tudi delo zbor« ničnega urada na področju lesnega zadruž* ništva in na postaji za gozdne poskuse. Iz poročila glavnega tajnika, ki se Ja udeieževal sej tarifnega odbora, je bilo razvidno, da je bila v tarifnem odboru zlastt huda borba glede tarife za prevoz lesa. Kobš-no je 1« uspelo prvotne tozadevne predlogo železnice, ki so jih podpirali tudi mnogi is tarifnega odbora, znatno omiliti. Naša Kmetijska zbornica se tedkej« oglaša v širši javnosti, toda že iz gornjega poročila o zadnji seji predsedstva je jasna razvidno, da je njeno delo na vseh področjih' ki Mdevajo koristi našega kmeta, zelo pridna in uspešno. Zdaj je na vrsti Anglija Vsi časopisi te dni pišejo samo o tem, kdaj se bo začel glavni in odločilni napad na Anglijo. Vsi napovedujejo, da se bo proti Angliji sprožil tudi takozvani »bliskoviti napad« in da bo tako sedanja evropska vojna končana že čez nekaj lednov. Vse, kar se je dosedaj odigralo na severnem in zahodnem bojišču, opravičuje mnenje, da je možno izvesti tako vojno na subozemski Evropi, pri napadu na Anglijo pa se postavlja samo vprašanje, ali je mogoče tako vojskovanje zanesti tudi na ozemlje, ki sestoji iz otokov. Nemško letalstvo je z mornarico srečno izpeljalo tako nalogo na Norveškem, toda Norveška ni bila oborožena in je bik tudi presenečena. Anglija pa že mesece računa s to možnostjo in se nanjo tudi pridno pripravlja. Proti Nemčiji in Italiji se sedaj Anglija vojskuje takorekoč čisto sama. Na njeni strani sta še norveška in poljska vlada in v Angliji je še tudi franooska in češka prostovoljska armada. Zgodilo se bo tedaj, da se bo proti najsijajnejši organizirani nemški vojski morala vojskovati tista država, ki prave redna vojske sploh nikdar ni imela. V Angliji nikdaf ni bilo obvezne vojaške dolžnosti, angleška (Nadaljevanje na 3. itrani apodaj.i Neurje, toča in nalivi 16. julij je bi! za mnoge slovenske kraje seh ne*re£e& dan. Ze prejšnjo noč je divjai vihar, ki ni obetal nič dobrega. V mirni, žgoči vročini pa se iti. julija že pred poidnevom začeli kopičiti temni oblaki. Ne dolgo potem je nastal vihar, Iu je spremenil mnoge slovenske kraje v pozorišče hudega neurja s to"o. Okrog Slovenskih Konjic Med gostim dežjem se je vsula toča, kot orehi debela, mestoma pa je padala velika kakor kurja jajra. Pustošila ie nasade, njive in vrtove. Tolkla je posebno kraje Špitalič, Skedenj, Tolsti vrh, Blato, Konjiško vas, Pre-žigal, Draio vas, Tepanje, Perovee in dalje proti Slovenski Bistrici. Močno so prizadeti vinogradi, poljski pridelki kakor koruza, li žoL krompir, grah in žito, poškodovani pa so tudi sadovnjaki, kjer je okleščeno mnogo dreves in vrtovi. — Drugega dne po toči so občinski možje hodili po krajih, kjer je bilo nenrje in pregledovali ter ocenjevali škodo. Po nekaterih krajih so našli strahovita opustošenja, kakršnih ljudje 30 let ne pomnijo. V konjiški okolici je najbolj prizadeta bivša občina Špitalič. Vse kaže, da je nad ta nesrečni kraj prihrumela toža z dveh strani in združeno klestila. Vse zeleno je zbito z drevja. žito in pritlična zelenjava sta stolčena v zemljo. Na strehah je razbita opeka. Nekemu posestniku je razbite nad 4000 kosov. Ker je bilo mnogo toče debele kakor kurje jajce, je predirala skozi slamnate strehe, da so mnoge preluknjane kakor rešeto. Perutnino, ki se zaradi nenadnega prihoda neurja ni mogla skriti pod streho, je ubilo, zlasti so po nekih hišah sploh brez piščancev. Nekega pravkar z orožnih vaj se vrnivšega fanta je tak težak ledeni kos zadel v glavo, da se je takoj onesvestil, Ce bi ga ne bili dcmači takoj opazili in zvlekii v hišo, bi ga bilo gotovo ubilo. V špitaiiški šoli je toča razbila 76 šip. Vinogradi nudijo žalostno podobo. Iz. zemlje štrlijo samo koli in golo trsno lesovje. ""oča je pobelila vse bregove. Ponekod je je iiasulo do pol metra. Revnej-ega pr^bivasitva, Jasti or.ega po bregovih, se polaša obup. Sedaj je namreč ravno čas, ko so se preživljali v glavnem z zelenjavo in so mnogi že sleli dneve, ko bodo ječmen poželi in ga odnesli lakoj v mlin. Prizadetim krajem je nujno potrebna takojšnja pomoč. Skoda v novomeškem okraju Letos je v novomeškem okraju napravila toča zopet občutno škodo. Prvič je prišla toča 29. maja in je uničila, kakor je bilo ugotovljeno, 50 do 100?« ozimine v občini Dobrniče, in sicer v vaseh Krušnji vrh, Knežja vas, Železno, Luža, v občini Trebnje v vaseh Pešinja vas, Kamni potok ter v občini Vel. Loka vas Koreniko. Škoda se je tedaj ocenila v občini Dobrniče na 4&4.000 din, v Trebnjem na 39.000 din in občini Vel. Loka 450.000 din. Drugič je toča zadela iste vasi v občini Dobrniče in pa del občine Žužemberk 30. junija ter je bila samo v občini Žužemberk uradi?o ugotovljena škoda na 570.000 din. Tretjič je toča tolkla 13. julija in pri tem prizadejala celo občino Vel. Loka, katastralno občine Vrh, Trebnje in Ponikve v občini Trebnje, skoraj celo občino Dobrniče, del občin Žužemberk, Mirna peč, Prečna, Št Peter, Šmihel-Stopiče, Brusnice in Orehovica. Skupna škoda je bila uradno ocenjena pri tej priliki na 5,500.000 din. Vse te občine so občutno prizadete, zlasti pa občina Dobrniče, ki je že lansko leto ob priliki poplav utrpela veliko škodo. Tudi v vasi Podlipa, ki spad?. v obč. Ajdovec je bila škoda ocenjena na 116.000 din in so bili vsi poljski pridelki 100% uničeni. V posameznih krajih oz. vaseh občin vlada že sedaj veliko pomanjkanje živeža in semen. Največje povpraševanje je po koruzi, ki je dosegla že celo 3 din ia kilogram po raznih posredovalcih. Manjka tudi semenske ajde, nujno potreben bi pa tudi bil superfosfat za gnojenje ajdi. vojaka je obstojala samo iz prostovoljskih in plačanih vojakov in mornarjev, šele v sedanji vojni je bilo nekaj letnikov popolnoma izvežbanih na vojaški način, ki je v navadi v ostalih evropskih državah. Toda teh dva milijona angleških vojakov se bo moralo spopasti z vojsko, ki je za vse spopade izredno dobro izšolana in opremljena. Angleška vojska niti od daleč ni tako izurjena. Za boj po raznih delih države pa so v Angliji pripravili celo narodno obrombo ia proti nemSkim padalcem in motoriziranim oddelkom po naseljih in vaseh se bodo najbrž vojskovali številni Angleži kar z najnavadnejšim orožjem. Na nemški in italijanski strani je popolna izvezbanost in tehnična pripravljenost, na angleški pa neka športna tveganost in čudno zanesenjaštvo, ki z modernim vojskovanjem mma skupnega ničesar drugega kot to, da tudi računa največ na presenečenje in na 8iuC8J. Čimbolj se bliža odločilni trenutek, tembolj se v Angliji govori o tem, da se Anglija ne misli sporazumeti s sovražnikom in da boce nadaljevati vojno do svoje zmage. Ce bo Anglija poražena doma, se bo Šla vo^ko-»stl v svoje dominijone in kolonije. Čudna je ta odločnost pri narodu, ki je bil zmerom najbolj previden in najbolj stvaren. Ta narod nikdar ni maral storiti ničesar, če ni bil popolnoma gotov uspeha. Tokrat je v vojaškem oziru zelo malo izgledov za uspeh, kajti sovražnik ima več letal in boljšo vojsko! edino v mornarici ima Anglija še številno' premoč. Pa vendar se najbolj računarski narod odločuje za bitko. To bo najbrž storil zaradi tega, ker mora ohraniti sedanji svoj položaj celhoče v vsem svojem sijaju in bogastvu živeti naprej. Anglija iina svoj imperij in ta imperij uspeva zaradi tega, ker lahko po vsem svetu svobodno trguje. Po zadnji svetovni vojni 1. 1918 se je zamajala trgovina tega .mpenja tako da je Anglija izgubila skoraj drzavah Južne Amerike. V teh dneh vehke stisl e in težav ji Japonska jemlje ESI*8; CC •1ZgUbi V0jn0 P«Po'noma, bo Anglija gotovo izgubila vso trgovino v Aziji 1, V ,Ce Pa iz*ubi an«,eSki narod mož-not svobodnega trgovanja, tedaj bo utonila njegova moč in slava. 3 Velike stvari so v računu in ker are za hoče zvleči čin, dalj tudi bl b,ia na angleških otokih poražena __.____,10. Spodnja Savinjska do!in|i» f-dveh se je vlilo Uotm neurje s u W je nekako pol ure in je šlo preko Celjske k tline proti Št. Juriju pri Vojniku. To"a je okle stila hmeljske nasade tako, da ni upati niti na malenkostni pridelek. 7,bšia je v tla j,or in žito ter stročnice. Drevje je polomila in"« I •klestila. Najhujše so uničena žitna polja L Lopati pri Celju. Pogled na opustošene njive je naravnost strašen. Državna «*ta je pg ut z zelenjem In jabolki, ki jih je ofckstila toča. Travniki in njive »o pobeljene s toče kot oreh debelo. Neurje j* zavzelo zelo širok pa* od Savinje do Rožne doline, med Levceia in Ce. Ijern pa le ozek pas, ki ni tako opustošenj Ogromno škodo pa je napravUa toča v petrov-ški okolici, zlasti v Araeji vasi in na Lopati pri Celju, kjer je dobesedno uničila vse. Strašen je pogled na opustošene hmeljske nasadi pri Žalcu. Vihar je napravil škodo na številnih hišah. Toča je v Petrovčah razbila vaj Sip*; na velikem šolskem poslopju. Tudi Mit Zagorjem Dne 16. julija popoldne okrog 4 pa se začeli zbirati temni oblaki nad Zagorjem. Kmalu je začela padali debela toča z dežjem. Okleslila je drevje. Pa to še ni bilo dovolj. V bližnjem hribovju se je utrgal oblak ia voda je pridrla s takšno naglico in silo. da je podrla mostove in lo zlasti te/. Kotedresro, ki je bila lani regulirana. Posledica je bila, da so podrti mostovi Eajezili vodo. ki se je razlila po polja. Voda je drla in nosila s seboj hlode, na žagi g. Kovača pa je odnesla deske. Nekemu kmetu je voda odnesla tri prašiče g svinjakom vred. Med ljudstvom je zav! dala strašna panika. Nekateri so se ie-ševali z lestvami »kozi okna. Ko se je ozračje nekoliko umirilo, je bil pogled i:a opustošeno okolico strašen in žalosten. Škoda je ogromna. Vse priznanje gre našim gasilcem, ki so s takim junaštvom reševali po vodi km- se je Se rešiti dalo. Strašno neurje je bilo tudi v Toplicah. Rudnik je moral utaviti separarijo. Voda je talita trboveljsko kotlino Dne 16. julija ob pol dveh je kratek čas močno deževalo^ okrog 2 pa je nastal naliv, kakršnega ne pomnimo. Naliv je namah napolnil potok, voda je sedno močneje naraščala, prestopila bregove, začela nositi s hribovja drva, cela drevesa in vse, kar ji je bilo na poti, proti Trbovljam in naprej v Savo. Najprej je porušila jezove Durniku, Knafliiu in Dolinšku, podrla pri Grenkotu most in vse lo je zamašilo most na trgu. V par minutah je bil ves trg pred cerkvijo pod vodo. Voda je vdrla v vse spodnje prostore hiš pri Špancu, Božiču, Kukenbergu, Goropevšku, v šolo in v Društveni dom. Naenkrat je bil tudi novi občinski dom v vodi. Nastalo je veliko jezero, iz kalerega je gledalo veliko poslopje občinskega doma. Vse proti Vodam je voda porušila vse, kar ji je bilo na poti. Najhuje je bilo za staro rudniško bolnišnico. Tam si je potok Trboveljščica napravil novo strugo čez neki vrt; voda je pri Bervarj« in v rudniški stanovanjski hiši stala meter visoko. Stanovanja v spodnjih delih hiš so bila seveda vsa pod vodo. Hudournik je zaprl «• sto pri Šetincu in pri Bergerjn, ves promet )Jeg!ičev akademski dom« v Ljubljani. Društvo ie že maja meseca kupilo hišo od prejšnjih last- nikov za 1,090.000 din. V zemljiški knjigi je bil te dni izveden prenos lastninske pravice na omenjeno društvo. d Dela pred ljubljanskim glavnim kolo« dvorom. Končno je prišla na vrsto tudi ure-d!|e> prostora pred ljubljanskim glavnim k^ lodvorom, 2e nekaj dni delavci ta«n pridno delajo, kopljejo, vlagajo kocke, zabijajo in žagajo. Kakor kaže, bodo prostor prav lepa uredili. Napravili bodo tudi javno stranišče pod zemljo. Tega jo marsikateri potnik močno pogrešal. Zdaj je tudi Ljubljana ukrenila isto, kar imajo že vsa druga mesta pred svojimi kolodvori. . d Zadnji »Gorenjec« se obrača proti pijančevanju ob raznih podoknicah in dostavlja tudi sledeče: Še bolj žalostno pa je to, da je moči najti med takimi podokničarji celo javne kulturne delavce, ki zaradi svojega položaja v družbi postanejo v večini prime- Po bojiščih 0 preteklem tednu pravi veliko časopisje, da je bil teden »miru pred viharjem«. Pod viharjem označujejo skupni splošni in totalni napad Nemčije in Italije na angleški imperij, ki je tik pred durmi. Sam nemški kancler Hitler je dal prošlim dnem podobno označbo, ko je v petek zvečer govoril pred nemškim državnim zborom in pri tej priliki še enkrat pozval Anglijo k mirili ureditvi sporov, »da 1)0 vest mirna spričo dogodkov, ki prihajajo,« kot se je izrazil. Tako v vojaškem, kakor v političnem pogledu je bil torej pretekli teden vsestransko v znamenju priprav na napad na Anglijo. Na bojiščih ni bilo dejanj večjega obsega. V glavnem so se odigravali na obeh frontah, na nemško-angleški' iti itatijansko-angleški fronti le letalski boji, ki naj bi služili kot uvod k velikim dogddkom. Nemški bombniki »o vsakodnevno napadali angleška pristanišča in vojno-Jiidusirijske naprave. Ponoči pa so angleški bombniki prihajali nad • ozemlje, italijanski bombniki so napravili dolge polete in so napadali palestinsko luko Hajfo in trdnjavo Gibraltar, medtem ko so biii dnevno napadi na drage angleške postojanke na Malti in v Egiptu. Angleška letala pa so omejila svoje delovanje na Afriko. Pomorskih borb velikega obsega tudi ni bilo. Nemške podmornice so potopile nekaj angleških trg. ladij, na Sredozemskem morju pa je bila potopljena ena angleška podmornica in en ru-šilec, medtem ko je Italija izgubila eno kri-žarko »Bartolomeo Colleoni«. Suhozemski boji pa so bili samo na afriški celini, kjer so italijanske čete na dveh mestih prodrle v angleško ozemlje, in sicer v Sudanu in v Keniji, medtem ko so angleške motorizirane čete napadale na libijski meji. V tem okvira borb manjšega obsega torej sta Nemčija in Italija končavali vojaške priprave za vojaški napad na angleški imperij, ki bo očividno napaden od Nemčije na angleškem otočju samem, od. Italije pa rj.% postojankah v Sredozemskem področja.- ••.....% .,. r, \j bi! zaradi narasle vode in raznovrstnega materiala, ki ga je ponašala s seboj, ustavljen. Voda je stalo visoko nad cesto od Vod do Sušnika. Pri stari separaciji ima rudnik lesno skladišče. Hudournik je v par minutah visoke skladovnice jamskega lesa razdrl in odnašal proti Sa»i. Zajezilo je vse rudniške železniške mostove, ki jih je precej. Vozičke, ki jim pravimo hunti, naložene z opeko in drugim materialom, je voda odnašala in se z njimi igrala kot za šalo. Grozno je bilo gledati ob rudniških mostovih kot hiše visoke kupe lesa, ki so vodo zajezili, da se je razlivala na vse kraje in uničevala. Navadno pohlevni potok Trboveljščica, ki se izliva v Savo, je tako močno narastel, da je Savin tok prereza! in so valovi onkraj Save butali ob breg. V srce se ti morajo zasmiliti uboge rudarske družine, ki prebivajo v pritličju hiš, »n jim je voda pokvarila in deloma uničila imetje. Ubogi vojni vdovi je voda odnesla barako, v kateri je prodajala tobak, s tobakom vred. Niti ne vidi se, kje je baraka stala. Poleg te trafike je imel v baraki delavnico obubožani čevljar, ki mu je odnesla voda vse orodje. Rudarska kolonija »za cesto« je bila vga pod vodo. Baraka branjevca Zuža je voda prenesla čez cesto in jo tam zopet lepo postavila na tla. Še ni končan splošen pregled, še niso sestavljeni vsi statistični podatki, kakšno in ko-likšno škodo so letošnja neurja povzročila našemu kmetu, našemu vinogradniku, našemu sadjarju. Toliko že kaže splošen pregled, da so neurja s točo napravila po raznih krajih Slovenije skupno škodo že nad 100 milijonov dinarjev. Tudi po nekaterih dolenjskih in belokranjskih krajih je pustošila te dni nesrečna toča. V Bohinju je strela zanetila požar. Skoraj po vsej banovini Hrvatski in v Bosni pa je divjal silen vihar (orkan), ki je napravil tam izredno veliko škodo. rov celo organizatorji. Mislimo, da taki, so vendar v šolskem v izven šolskem živ« ljenju sTilafi tolifo vzpodbudnih besed o pro* tialkoholnem delovanju ia »o vsekakor imeli kdaj možnost opazovati žalostne posledic* ravno v takih primerih, nikdar ne bi smeHj zavzemati ineet, ki jih imajo; med takimi bi smeli nikdar opaziti kakega učitelja sij drugega pedagoga sploh, ki v šoli govori mladini o idealni borbi zoper alkoholizem} v dejanjih pa se izkaže drugačnega. Kaka neki more mladina spošotvati takega pred* stojnika, če se zaveda, da se niti on nočvenskem »iU 1,078.000 Slovencev (68.5%), v Italiji 42» Strm 4. >DC«OLJUB<. doc Vzgoja ia zakom T^afal kratke be$ej\ ali teUka, »kare ardcnUpr* je njena mat***. ftfoje ae < nrrt som*.- *M*Ult*j! Utopi! Delaj! feste-i*]<« Ja taka dalj«. Vtpej* mer* imeti »tej aij um Uiti. dale t, Kj Jii mere t trojim Seietns d« »strti, 4e i* dal}*, t rvenest. freba pa je p*4tk*a. 4* oie trojega tise. 4a mah maj* kier priprmeij* m lažne 4ae*e oakm-tittfa Ha* pe*i«. f* ***** *«■» maj bi »e meed*«. 4a je brijea/e v tekma koaiui eUj mjUmr*§a t*m*ijfke$e ieiarenje, Oie mj sreje sina r $*ipo ko fmA bolje unoruUd Mojo aUHf, totor pa ie 1» preko nerviaik let, prek* pepiveajm ia t0/r*rija*je m drtsfik atrodneatf ta retbndmaetS fedrel r zekmika fri*t*aitie. Dekle maj hi radii* peti tetUUcn matere nek pe&ebnih tx>-tpgdmftkik opteril, od peke, teke ta ««..':* do rriaerttr* ia kvrjereje. Kekbto rzgojt-ttv**!« kniif* iVeie: Otrek l. ie H. 4rif te Mi brrz ikede tzrt* tekle e ie trejik it-MiStik it tih e reke. A>trw mati mej ki »reje htfre ae podale k per&fmemm eitarju t pest-mm i^mrn. tel je be ie itrljn-eje tratile... Tmii jat tem te Korale rt epe %iiti iele « Takt * m. Preptme. matere, fflfJiffSM. V goniovih i« vasi to atalfe. sUsi® medvedi m aničevali Brada je medved« čakat, pa j» je taftaa čakal dva dat Hamdaje aa je rvemmtf aa kravji zvone« ia začel v goidu t ajim zvonili. Ia r« je pribavil k sebi medvedk«, ki je pridrvela r prepričanja da »e lam pa«* živina. Zado-tov al je samo ea strel, da je Mika Bradi ubU medvedk« IZ DOMAČE POLITIKE &»c <24.8%) v Semoii 89.000 (85). na Ma ditrskem I3-0X> ®u6%). v dtiifih delih 3a-pKlavije Tj.000 ter 30T10C0 ijseljetseev na Nemškem. v Fraaeiji, Belgiji. HoiasdijL Ameriki itd Sknpso JSeviJo Slovencev po vsem metu je fedtj 2.056.®a JB£wloTe»sid fcsrir« poroča, da fe namerava ve? velikih trrdk preseliti iz Zajfreba v Beterrf. Zla«ti ce nameravajo pf^seiiti tvrd-fce, ki predajajo les. ko»e ia miaeratea olja. Te tvn&e navajajo, da prodajo več fc& predmeisK na trga izvea Brrafelt«. "•"6 pa v Srbiji nt Vt^voAisi. Pok-«- fo-^s p« Ie «xrok pfcaeiitve tadi 'to, da jo » Btlfrmia zsaao momji* ktter pa v Zagreba. 4 Pri afi pri mat^k , »wwt1* zjetraj na tem kmaree aFianJaiek vade d Za nadmnika re* v Satemf je ime-aa«*n Kifcn Uratajfc stemi tajnik IMr.A« Amaiee. Podrejen je ae^mreteo kana dr. Kaftaretm. 4 Panflt >I«veea< be imnl afeJej nato v Hsifo io Berrot reda« v Odeso m •rnpa prktmiHia ob Črnem morja. d Nemške vajne 6hne m prifcazavafi fe «si na nea^keas pc^husgtva v Belgrada. Spreje« rfnAaget v Strojno meraa-•M* * od 15 ia pd! do 18 fa pol »i m v Strokovao momfirako iole v starosti od 16 Sc. 18 let Rok ra prijavo je do 31. av-0uia L L Vsa tozadevna dobite P^t^seao aii mtaicco; f^oaccsioiiirana jsisaraa Fr**«, kapeiaa. v Maictreva n&a 14. Za pi«t*i «dc«v«r pri-k«iie kelck z* 10 dia. « S kravjim nmma je privaMi v bS- bm medvrd* ia fa aitretij x*aDj ložnosrbi-Jneski isvee aa medoeda Mika Brada iz Be-f p Minister 4r Uha Krek ae je modiL kot smo ie poročali več dni v Brigariji 4a naveže Se bolj 02ke stike nai*g* zadrniaUUa z bolgarskim. Kaš gradbeni miuioter je bil sprejet »redno dolgo tadi pri kralja Boris«, kjer se je mudil aad eao nro. Mininter dr. Krek se je * svojim spremstvom ia tket t aeropi*aom že v rasi v domen im*. p Sovjetiia — re*ile|pe*? Govorjenje « rešileljki Sovjetski Uniji imettoje nesimnort meni srbski politik Adam Pribk'***?, ki je v tvojem Beto : Seltačko kok>< napisal članek, kjer med dragim tako le razlaga: Nekateri se tolažijo, da bo k nam prs-ia Sov jetska Unija aii Rusija. Toda le neumnež m*Jie priča-kova!l da bi Kesztrija is Italija datviiti, d* bi se v Ljubljani. Zagrebu in Belsradu usedla kaka draga BKKJieji* sila. Obe omenjeni državi bi p.-av goto.o rajši šli v vojsko, kakor pa da bi kaj takega dopastill Ta vojsk« pa bi se vodila na naši zemlji kar bi aašo nesrečo se povečalo in čessr sš prav gokno nib-če ae ie!L Zato se pravi izzivali nesrečo nad svojo zesaljo, kdor daodaae« v sedanjih razmerah kaj takega raiišrjg in propagira. To je Adam P rib tre v ii- napisal rs* rafua raznih kosajanižtieaih agitatoi-jev, ki krošojarijo c iTojo komunistično agitacijo pod krink« slo-vajistva Potrebno se a?m je tdrto omeniti besede Adama Pribičtviča. ki mu nihče ne more očitati, da bi bik> v njem ie za las kakega ikierikakac p Seateki b*t o ponujenju u Baikaaa. >MuBchener Se»wsle Sachrichtea< objavljajo članek, v katerem pravijo, da se petoiaj aa Baikacg čedalje bolj pomirjuj« in da se tako v notraaji iakor v zamanji po^j »kik drfav fctti čedalj« b^jj po »m večji »Mtralooatt. BaHt,.^/^^ utrditi Proti temu to spletke. k. "T nobenega učink^ kar aa tnaas kr^^lj? zamt,l|ajo in a» aaatm tadi ^Jj! ia ajibovi ciabi mamemk. d) 19 m iJafcafc* je padel v wj Maribora * «rea. poiooma zdrobilo prsni ko>5 ia tlocrilo hrbte-nieo ter je pri priS mrtev. Ti;di enogi k. ;io zgolj naključje, ker je bila zavora in ve o^ilo ta votu * redu. d) Ptrias je apepefil tUmnaršj* Janeza Kol« kola v C;er\nr:h v Sk,-.. goriah. d) V Dravi y. atatai 28fet.ii deUi« Westacve k^arse Jcr*p ii«-:'hsr iz Ostril rs orače i a tajtfc » Mariborski okcKJii d) V SO m giobofc prepad je cdrtel 42-Selai Jcsie Za(iaac ia Paijčut. sts.tje je zelo resaa d) P»d a^iar** je kiie i ijf *» t od-lukom ksneUjsk«.^ minotniva gro- fice Zklty v Skaeaiiu Kfa^iai Volno uredba pm&veinegu mimMm Umi-»romatati mudster dr. Aatoa see je pravkar podpisal uredbo o postopnem odpi.Tinja kr«s».-w. od petega pa do desetega, za medkiasko fakulteto v Ljubljani S »effl sne Stoveaei končno veodarie dobili po-poino medicinsko faknHeto, ki je bda nujno potreba«. Leta 1943 bodo poslovali na tej h-kaheti ae vsi oddelki Po tej uredbi se bo postopno odpiranje nadaljašh semestrov »vršilo tako. da se^ bo od čmskesa semestra 19#MJ pa do ieiueea semestra 1842-13 i* mkljačivo vsak semester odpri pt» ea nov semester. Tako se to v tint skea semestra 19^-44 pnrel na nvedktnski •akuitetj v Ljubljani popoln po«k Vseu 10 BMstror. Poak is izpiti se bodo todi v semestri^ ki se bodo odprli, izvajali po predpisih «w«»be o mediefeski fakulteti vseotaSč v BrtgradiL Zagrebu in Ljubljani tako da stu-ne bodo mogli polagali Kprtw a pred ^tov- ki se predavajo v semestrih, ki še niso Ouprti. Zaradi postopnega odpiranja novih seme-^ na medicinski fekuiUti v Ljubljani se bodo aa isti ffažstfrliftU m&giU kdoji ffl* stveni zavodi: V ?oiskem letu !4! centrabi reolge-noteSki institut, instštnt ki radio-terap^ in-stitat za farmokologijo in toksikok^ifo. b>-gienski is l-legijo. V letu 1942-43 savod sa sodno snedicinf in kriminalistiko. klinika za očesne l^ol«"1' pediotfičaa klinika iu otoriaotaringaioška klinika in odoBtOftooaioška klinika. Vae klinike, ki ae bodo pa tej oredbi pr!e. bodo imele straseo svoje prosto« * ?p!cš.-ii bohttšaiei v Ljubijaoi. S to uredba «< bo v kratkem objavljena v »Službenih novi-uah<, je ljubljanske vseučilišče po »slugi n* predstavnikov v vladi, predvsem g- ® nistra dr. Korc&a. pesteto popolno te? « 00 odslej lahko nemoteno rtnsvijalo. RAZGLED PO SVETU Hočemo svobodno Evropo General SmutbB, državni predsednik Južnoafriške zveze je imel te dni govor, kjer je poudaril ludi sledeče: >Mi pa hočemo svobodno Evropo, svobodno za posameznika in ca narode, svobodo za osebni in narodni razvoj, kjer bo vsakdo lahko nadaljeval svojo zgodovinsko nalogo za napredek človeštva. S svobodo pa mora seveda biti združena disciplinirana organizacija, katere je manjkalo Zvezi narodov. Nova Zveza narodov bo morala to napako odpraviti V novi Evropi kakor ai jo zamišljamo nit, bo prosto koristno tekmovanje med narodi, prosto denaretvo, * njej bo vladala socialna pra- ITALIJA a Rom Iz J«19*kc Be*e£ij*. V 80. leto sta stopila ače Ivan in mati Uršula Budhovič v So vodni ah pri Gorici. — Motorno kolo je ubilo na državni cesti pri Potačah pod Kamrami 31 letnega delavca Stanka Bimca iz Dornberga. — Za nsčelsik* bovškega županstva je bil poklican bovški rojak Gvido Stres. — Ono nedeljo zvečer se je vnu' s kratkega sprehoda domov v svoje stanovanje v Gorici 37 letni Franc Zorzat, BU je v družbi prijateljev in se je utrudil. Zalo so je hotel okrepčati . skodelico tople kave. Odpri je plinsko mpeljavo na štedilniku tn 'pristavil k«č«k, da hi si ogrel svojo skromno večerjo- P" pa ga je premagal spanec in je zadremal pri odprtem plinu. Ko ga je dobro uro pozneje priiel obiskat sorodnik, ga je našel uezavast-nega ležati na tleh. Poklical je hitro »Zeleni križ«, a bilo je prepozno. Soba je bila zaprta in ie je tako napolnila z uhajajoči™ plinom, da se je ubogi mož zadušil- — V ponedeljek, 22. julija so pri naši Materi na Sv. gori v vsej tihoti praznovali 40 letnico svoje prve sv. maše gg, Val. Batič, župnik na Slapu pri Vipavi, Jože Milanič, župnik v Medani v Brdih, in Valentin Pirec, župnik na Idriji ob Soči. NEMČIJA s Daliaosev.be besed* kanclerja Hitlerja, V svojem velikem govoru v parlamentu, dne 19. julij* je povedal kancler Hitler tadi naslednje: Anglija hoče nadaljevani«! vojne. Taka vojna se more končati le s popolnim uničenjem enega od nasprotnikov in uničena bo Anglija, katere prebivalstvo bo doživelo vse grozote vojne, kakor jih je Francija, ki danes drugače muli, kakor je mislila pred kratkim. Ce se bo vojna nadaljevala, bo uničen angleški imperij, česar Nemčija ni nikdar nameravala. Zaradi tega je treba še enkrat potrkati na zdravi razum v Angliji, naj se angleški voditelji in angleški narod spametujejo in sklenejo mir, ker ni vzroka za nadaljevanje vojne in ker bi bilo treba Nemčiji in Angliji prihraniti nadaljne žrtve. Ce se to ne bo zgodilo, Pade odgovornost na Anglijo, ne na Nemčijo. Vstop Španije ▼ to}«« je že gotova stvar, poročajo iz Rima, vičnost in mednarodna pravica brez sile ter trajen mir. V taki novi ureditvi ne bo prostora za samozvane voditelje. Vsak narod bo skupnost prostih mož in žena, mednarodna družba pa bo skupnost prostih narodov. To je naS odgovor na nasprotne izzivanje, ki ga bomo odbili t vso silo, katero nam je dal Boge. — Kakor poročajo, bi bili glavni pogoji Anglije za mir baje sledeči: 1. Umik Nemcev iz vseh držav, ki so pod nemško zasedbo. 2. Jamstvo Nemčije, da ne bo povzela daljnih zasedb. 3, Jamstvo za varnost angleškega imperija. ANGLIJA s 22 nemških letališč so v dveh poletih napadli angleški bombniki in jih bombardirali uspešno. Dalje so napadli letalske tovarne in oljarne ter petro! jarne. 12 nemških radijskih postaj je ustavilo oddajo, med temi tudi Berlin, Dunaj in Kilversum. V Belgiji so bila zadeta skladišča tankov, na Danskem je bil pa bombardiran sam Kodanj, povsod pa merijo Angleži tudi na manjše vojaške stavbe in pa ladje. Ponovne napade je izvedlo angleško letalstvo tudi na vzhodu, vse od. Gibraltarja do Indijskega morja, zlasti na Tobruk, kjer so zažgali dva tanka olja, drugod pa barake in skladišča. — Nemško letalstvo pa je bombardiralo zadaj« dni pet angleških letališč, dve pristanišči in neko letalsko tovarno. Potopilo je tudi nekaj ladij, o novih žrtvah pa so javile tudi nemške podmornice. DROBNE NOVICE Bolgarski listi prinašajo na vidnih mestih izjavo, ki jo je dal minister dr. Krek ob svojem obisku v Bolgariji. Francoska vlada je zahtevala od Anglije povračilo škode, ki jo je angleška mornarica povzročila Franciji s svojimi napadi. Italijanska vojoa mornarica je v dosedanjih bojih izgubila 754 častnikov m mornarjev, pravi italijansko uradno poročilo. 13.000 tonska angleška pomožna ladja »Van Dijk« se je potopila ob norveški obali. Romunski kralj* je lastnoročno pisal Hitlerju, da se bo Romunija pobotala z Madžari. Sovjetska Rusija ai stavila Turčiji nobenih zahtev glede Dardanel, trdijo angleški listi. Kongres ameriške demokratske stranke je dosedanjega predsednika Roosevelta proglasil že tretjič kandidatom za državnega preKako ste srečni, ker ti-vite v tako l«-pem kraju.« so hlagrovali tamošsj* prebivalce. >Aii je to kaj posebnega?' jih je t* vrnil resen možakar. >Kam pa naj se vidi s hriba kakor v dolino.< Nas minister dr. Andrcs in griki po»lanik Bibi ka Kozeti podpisujeta jugoslovansko-grško trgovinsko pogodbo Radio Ljubi jama !xi\»ko-planinski dom na Pohorja Četrtek 25. jolii«; 13.02 Kmečki tri« 19 40. 20 Detet minut zabav«. 20.10 Slovenščina za Slovence 20.30 Tambur&iki orkester. 22 15 Samospevi ob »premhavi eiter. Petek, 26 julija: >302 Srsmel štirje fantje. 14.10 Turistični pregled Tujskoprometr,« zveze. 20 Za planince. 20.10 Gospodinjska posvetovalnice. 20.30 Pevski koncert 21.15 Simfonične glasbene alike. 22.15 Koncert na lutnji. Sobota, 27. jmija: 17 Otroška ura. 18 Klavirska harmonika 18.40 Pogovori < poslušalci 20 Zunanjepolitični pregled. 20.30 Smo »kuhali dovti-pov zmes. natresli pesmi, godbe vmes. Nedelja, 28. lubja: 8 Jutranji pozdrav. 8 15 Narodne pesmi. 9.15 Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve. 9.45 Verski govor. 10 Plo.šče. 10.15 Jožek in Ježek. 11 Goreirski trio in plošče 12.30 Objave. 13 Napovedi. 13.02 Koncert Delavskega pevskega društva. 14 Operetni venski. 17 Kmet ura- Vzreja in nega prašičkov. 17.30 Cimermanov kvartet in Fantje na vasi. 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19,40 Objave. 20 Nekaj okroglih. 20.30 Kitara in klavir. 25.15 nocert Pevskega zbora z .ieiice. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Za oddih. Ponedeljek. 29. julija: 13.02 Dvospevi. 20.10 O Štajerskih gradovih. 20 30 Čajkovskega dela izvajajo. 22.15 Citraški dueti. Torek, 30. julija: 13 02 Orglice in harmonika. 20 Deset minut zabave. 20.10 Ali mine jecljanje samo ob sebi. 20.30 Akademski pevski kvintet. 21 15 Pevski koncert gdč. Karle Šlebacave. 22 Napovedi. 22.15 Magistrov trio. Sred«, 31. julija: 13.02 Operni odlot-ki |ploe Uio pr. »36 poterssik amiftta Va^cmt urarevzloita, BMjrerji va- -kodata m» S ipcrrf. pa i« pr. t-a prtih je ixr*neai ar>?»d r S©«-s amiiJ uitlfia-Hi narač pvmijiiiaaH adtami dostav- j ni več kakor ^ n jt andi ategv*e P**-Ijem potrje— pr»rila. Teflac rne ie annod ! tvibr poraej* prisodil* ni«iiiit. ki škofe maral prestati, veedar ^ jeSel iz sjifc zssago ! orrsjaje po svojem prerdatte ter Mavaa. Mj b w k zatirtgsi »** — r'i" sa- j trat rplinsja oiinrrdMn! i ga skušali srirati r iiumIm ter 1 SkrtfiiUo Ijasdgtv* ««&>» ■K»raeje tpcr- can paca '■a Vzajemcte mrmvnbuce a »te se tudi Kda« Mtarje podaja pod ejtM rar-m» is okrilje. Doku a to je ae- re*a r prvi %nb dejstva, de je Vzajemna u vuvralaka rifprt itoiai ruta b teta * teto ter da je dm! dte-vrtačni niamniiMii uvodi, ki damdcMs driujejo sa ozemlja sate kraijeri-oe, dtK^ivartt»(ein»HRie, medle— ko je v Sfercmji mu daW liSjsMraejži ^hia •^rmrentdm a vod. e*jsg*e*eeps naša Ijad-sta serareratok*. Za » tebnra ao Vnjemm ravsma&uri resSitke ca poeosbj jubilej Bfpe osebMHii. Ki?d njimi todi prerrr. t dr. SauaaLa. len ZitrHaun i^rMUjat »e p,v khVMtoi C«!10" pri napredtrranj«, tep»e ae je nroijal u n- j ted t kari* roga naroda. Di «e je snaia Vajem ravaroraJaka ! tafeo »agcK-JK« raanaisfl.ua, je pripisati r prti i rrs!i ifjrtn. da se je skraja pa rie dn da- I aaJejft im, ko praratje «©j ponosci jubilej, j csjKSroije ia Lij&aianioeje držala savarovai- j Bife ter je <*b vsakem pooBezcrs pri- mera doaMtoe aansrstBavai« nAtrtae pre-u>*r. i katerimi je hUw |Hftae krite ikode. fc ja jt tete pričtivvaJl diSje aj>nrn»« atro-»fc? ter eventraJar izredne »eioamake Bansal« w fe tako kakor pač driajo vse maipv avarorahiMe, ki « jwbJj» ktimrr. ia »estaim po»i oranje® pri z*v*iim*t&t h teža * leto MpalHN) večajjo »■apisj^- j droisjemo tudi mi z arijo d* bi j* napret delala v biapor in korist rs^ma -Ji>venskemu itaradn! /Vom Oi 40 'reiašu todi iaiiU afrtonmo. da KJa_ m da todi daradamciaijt še prav J^ko lajtssa is-.ž;t..aunea r pn rrrti aavajt^ sm^ega «s>vek». Kjeaa pni 80 bJjj zavedaj kmetje, aaife, p« so »e je za';«li okiejsali tudi iilnlailii. Ic iiMThijuarL Zejt/iteo je. da i&AMbija is veteks;>;i4i za poeiaastva doniače lararo-raiAice d^rj otete pekaula cftakfšiisga ra-in sidsža, kar p* ^ tudi »rv«ia riZBTfil^va. saj stt oba po vriiki ve-i*m r tajili ter rta tedaj tudi kar avaroras^i. oi»t u tuje zava,-x>- niair? Kako »aiaBčoo in ivstea. pa todi aovrito- - , , .. , - , ----r-------- p. ^ ljub«, zavod poslu*, naj nam poi^aj fe san 1 *** ^ « f " rr»n-j™ «3 letin imrii j«r. ni if.3» rap^i : : trm našo. «.%tejatš nas jo »te ..... Dae 7. v&v&it* mens SH^jeS mov*. ..-. - sit* » Miks 7ri.si» it Zg. L»t k« je prAri v c. »a i«iai.c~r» mnh«ji * f»wje aa faask is fc&iev.E te ara priSi =»-J ** T *we*n|e topaifa. pa r» tpm-•-1 • » rciitee raai, kjer p je prebral* ped n,tOa& na. tepk mm^ je , e- strcmmik »m>«»Jeiiai M^aster. afe:- ! ftt te drasafo kite, uto j« pnipsJ sterenua j pr iarasje« mmm pred iapao rv.-krr. ker aa w iil«a » . ---- -. _____« „ *,r * r— — JT" ~ ttStrrt praM^nta - ■ofcr^-, «*mte*:jw c K« a a4»-ti,io(r ^ 't aini»—iiHnn 1 s 4a«w « ^ a*rawh teontek (tnr2 »»raaBatoja.' »»L ' kar je tloVite tevcaajt te laan rj' te«, .j^, ^TTtaTl^.Tt.r^84- ^"f*****- ^ fa »ptt «1, pri Sera »i. ji. jnjj^ Itearasf je*:,!, kaa. ca ^ deieiieiiar-3 šrl^g i^ujejs« Ai-i;^ thb, t., .a »irai .Jr^tsi to .-i .-. t kn^ pr; ..-o. j* notii. ka'.«r;a Matm aseprestue pri* psfeitoi-a; S«; P» todi anisM otraifes ? ■ ni k« ej- Mbto. »t j je , . „ . if prijriea dru- iate;jc ms ned pm* kakšnr aii pt as«.? ni težjo te »tete tere. okrar^ a sV;arkt sli »'•Maa«- Ko je te tog na rr?j « I---3 pasesSTb. te vaete safei atoparats 1 «ta « ; topim Pm je tate akmmii i 1 lirer£A» trto te >e n-m) fca»a h tel iapam. pa aite-raik ■eaa sasiopa ter ar je na nje^r mr^f 'o ■amtij korirtat^!!. Sto jo neraa dnnare, ki j t bi« Gospod Vofotffiomki , ^tro K b.«> libj pre- Ifj- EUo ibe je »0». prtm n roti, ia odeovari! ' ^ J ite te jaz to ssfetrrai fcakša» kar ac aiiauait aaretaje^ »K»J je tanj Moriti* Saj 1» m* raka- loj, I® fMpad Vato- »jmrtl « je »efcoGka, f«««« p. j, ^Jo - »3® i» čuteči. CeJrt ore cZLJ K«0«« «1 ^-aenia ^"te-r^r^ sr^ r« «» W«te. »je fe LT¥. »Ti^Si > .»"S « tod. le S^ J^l P» ie spored, ^t^Tiij, ^T* " X BiKBi. Ilodi-, NekoMopomete * jim jr pridruM itenaecto ■ a A. Tarki m bili bije: » Moj gre*. M ^hter fcej. -tete«, pate ia tretji Katra. -VateBek ce je rrfa arihn n I* m Tmrki Ul » « ^^ » keBre ^ ia četo. Izteki p* ao pr jBa«, ^ Zdrajit re -rj^šaS kaj prinašajo. Sa ta je Sateau rekgt: »Mah. kmiea se je uirao **J^*** tMen I**"*«™* iialšjo, ob; Aanfa « ta fco .je ta« noa ^i Bos kaaeval. ;e bri ae poprarte. Sij ste M,rui pwlaL Jon«), ki «• Je mmm veaaria »kitu., :a M pr««! « premirje: petea pa. k, m= pitana, c^akAih 1 olapov »-j 3 topovi bai pa «»*. edarib u Ma^e a ote^e » s p.PteK pot tja 4, p^Ce^ so. ora. Ti ravnanje pa ne nore asiaB brer k .n^i pok*a*e. »ih, vrt ke atest ia boteiiac.< >a te ie saspad Itakorteriu olgOToril: ter * P-*-* P® r , ^mbaiks okaal kar pride pred »daje. fe^ j, „ s^do vprašal, ali bi nsogio pnU do TrLir«. t^. IjMje nstarili 0e prihajat* rjefflL dote«. « J^i J^™" trosiKtto. da Inmim kTtr , ^ ST°S«no • n. aitotmo po»ed,ti- _ ^ **m ^ rotBBcii! v^Tti 'm ^r ^ « starosU ra ^vrti visoko Turtok^i. « vpraterii. kaii m ra*0 !ih ob'u!i apretena,'te lez*. IjaMini tei>>.c r?-ke! Kanmir Bantkrki >Sa kratka paresUts: ti terf»jo, da te jsss ia eečera SnafiT: amtnr : Sa to w mdoaeli Sterflai ftoMri. ki sa psa«-Ijaii priljBUfeaa izražanje: »Xe tet ae aasui 1 ac.au ia p«cxc»k' pr'. St dan« mt, imeOeae u1 ztcgaae Jii cbh>!( P» lakea fktepe 3» »e r« nri!. ,a Uksj sf ie ncfHU ttreljaaie. Tnrki m te polejpn ' ru: >;o kih topa« aa pacw«jo •» ajife««* krc«>. fe« prMte-aae. 90 atete padati v w*fi*. T:; niarji f i£ aa graJai ji so deiali r pu.L * c,s,r1" a « tr kspetirab teli «« rvooore, tr*a ae je slžšate od vssffc strani repo""'® bobsor. V raaesa painrako. ko je telo iBeroasa tibo. ao ttoaeli K jtlnsovi skriva^tsf '» »oveaoL Prav tedaj m Torti a*«ra!i badmfo: esa fcapeia je podajate »vak* droci. ti pa s® ko1 «»«■»» hrteii tet m Mnm, tabor. Pogt^' mravlji^,, se k si^te sitati e*oli šotorov, t* vsia-jajocen natvu aa stopah ti mraka aa svetlo na-srmadeai aasi|». okopi ta roai ki »o se vlekli r doisi trti ob rada Keiatoaa » aa rsrj tej dol-arjoveli IfSki tarSki topovi, i"* odsoronl« * »romkirn bobnenjem skale čmotrifi in nastalo.!' Uko maorito ia «tn^io craeaje. k»tor bi v nebeJk: ihrambi ui^le vse strel?, kar jm J« odlična mali številnim otrokom, je zgubil pred petimi I«''- Otroke ima dobro preskrbljene; trije so ,e posvetili duhovskemu poklicu. Sedaj uživa Spa-„ov oče svoj miren kotiček ter z zanimanjem in razumevanjem prebira »Slovenca* in razne knjige. Preteklo zimo je napisal nekaj zanimivih spominov 0 življenju diivnib dni, ki lodo najlepše darilo otrokom in vnukom. Satanovemu očetu želimo, da bi dočakal ie lepo vrato let tako zdrav ia zadovoljen, kakor je danes. Iz raznih hrafev Trebnje. Kar štirje naši požrtvovalni javni delavci, štirje Jožeti so se zadnji {as poslovili od trebanjske doline: Novak Jože iz Breze, Kravcar Jože iz Blešinje vasi. Žafran Jože s Ponikev, idej pa Pust Jože s Vrhtrebnjega. Vse njegove prijatelje iu spošlovatce — in teh je imel nešteto od najvišjih pa do najbolj preprostih — je njegova smrt globoko uialostila. Vztrajno je hodil po začrtani poti, ki je bila dosledno katoliška in narodna, z geslom: 1 ljudstvom u ljudstvo. Višji, taka predvsem g. senator Kulovec ter g. bau d". Natlačen so ga poznali kot resnično ljudskega zastopnika, ki je s svojimi prošnjami vse dosegel, njegovi sosedje od blizu in daleč pa so mu zaupali in se obračali nanj, da bi jim on posredoval. Zato ni čudno, da bridke občutijo ujegovo izgubo. Za njegovo bogato in nesebično delo mu bodi Bog obilni plačniki Novo mesto. Na svojem domu v Novem mestu je umrl Josip Jurak, davčni kontrolor v p. Pokojni je bil steber invalidske organizacije, saj so se nanj o| irali i vse Dolenjske za svoje invalidske pravice. — Dragi tovariš! Počivaj v miru in bodi Ti lahka zemlja slovenska! Raka pri Krškria. Prav ko se je g. nevomašnik pripravljal, da prvikrat darnje najsvetejšo daritev, pa je tiho in vdano zapuščal »okno dolino naš »Job*. 73 ietni Matija Zibert z Brezovega. Z žilavoetjp svojih rok in z neumornostjo pokojne žene si je po-siavil lastni dom, pa si ia nakupil dokaj zemlje. Bog ga je blagoslovil s številno družino. Šc sedaj je živih sedem sinov in dve hčeri. Sedaj pa je bil ie nad 14 let privezan na bolniško posteljo. Mnogokrat je že proeil molitve zato, da bi bil skoraj rešen milnega Upljtoja. — Proito «redo ao k krike bolnišnice pripeljali zemske ostanke Janeza Tičarja iz Koritnice ter potožili k zadnjemu počitku na domačem pokopališču. Svetila njima večna luč! Raka pri Kriketa. Da sta g. novonutšniku aai-stirala dva rojaka duhovnika, to pa ni tako vsak- zalogi, in bi obenem s svodom oblakov letele na zemljo, To je bil topniški boj. Mesto in gradova sta nirvjočno odgovarjala. V kratkem je dim zakrit sonce in svet ia ni bilo videti turških utrdb, »i biio videti Kamenca, ampak en sam siv, ogromen oblak, v katerem je grmelo in prasketalo. Toda turški topovi so nesli dalje nego mestni. Kmalu je začela v mestu kositi smrt. Nekaj kartaven (kratkih, debelih topov) je bilo razbitih. Od moštva pri hakovnieah sta padla po dva, po trije hkrati. Frančiškanu, ki je hodil po nasipu in topove blagoslavljal, je klin izpod topa odtrgal nos in del ust; ob »jem sta padla dva Žida, zelo odločna moža, ki sta pomagata pri uravnavanju topov. Toda prav posebno bo topovi bili v mestni okop. Tam je sedel gospod Kazimir Humiecki kot salamander v največjem ognju in dimu; polovica njegove utotnije je padla, ostali pa so bili skoraj vsi ranjeni. On sam je izgubil glas in sluh, vendar P« je s pomočjo poljskega sodnika prisilil sovražno baterijo, da je umolknila, vsaj dotlej, dokler niso namesto prejšnjih topov potegnili nove. Pretekel je dan, drugi, tretji ia »isti strašni >collo(|uium' (razgovor) ni prenehal niti za trenutek. Pri Turkih so se menjavali topničarji štirikrat na dan, v mestu pa se morali vedno eni in isti vztrajati brez spanja, skoraj brez jedi, na pol zadušeni od dima in mnogo jih je bilo ranjenih od drobcev kamenja in iveri lafet.1* Vojaki so vztrajali, ali meščanom je račel upadati pogum. Treba jib je bilo slednjič s palicami nasanjati k topovom, pri katerih »o na gosto padali. Na srečo se je zvečer in ponoči tretjega dne. Od četrtka na petek, obrnila poglavitna burja proU gradovoma. Zasipali so oba, zlasti starega, z granatami Iz velikih možna rje v, ki so pa vendar »malo škode napravili, ker je v temi vsaka granata vidna in Se jim človek lahko umakne«. 6ele zarana, ko je " Leseni postavki topovskih eevi. Fran jo Neubauer: Po hudi ari iz dalje ie roga oblak t« grmeč, ko v srcu ni sija nobenega vel. Zarilo te v zemljo bogastvo je žit odbito je steblo in klas je pobit. Ne ukaj »daj, fantil, let tiho polj41 Mar misli ti bridke trea ne grenet Dekle kaj opevaš ljubezni sladkati, ko plitek brez glasu Ieii sredi kostf Do temlje je sključen krepak prej možak, ki trud ga upognil noben ni težak. Cvetela je iena kol roia pepred, a zdaj njen obraz jb starikav in bled. Ah, vse je spremenil lez malo minut udarec usode brezsrien in krut. ilanje. Sta to g. Leon Božič, župnik v Središču, iu g. Lojze 2abkar, vodja vajeniškega doma v Ljubljani. S prižnice je č. g. prior Valerijan Učak v izklesanem govoru obrazložil, v čem župnija sodeluje pri porajanju duhovniških poklicev. Med številnimi novomažnimi svati smo pa imeli priliko videti tudi ljudi obšla tako silna utrujenost, da so se od zaspanosti kar opotekal«, so začeli precej na gosto padati. Z gradov so odgovarjali na turški ogenj mali vitez, Ketling, Mišliševski iu Kvasibrocki. Gospod general podoljskt je sam ter tja pogledal k njim in hodil sredi toče krogel, zaskrbljen, toda ne meneč se za nevarnost. Vendar se je na večer, ko se je ogenj še povečal, gospod general Potočki približal gospodu Vo-lodijovskemu. »Gospod polkovnik,« je rekel, »tukaj ne vzdr-iimo.« , »Dokler se bodo zadovoljevali samo s streljanjem,« je odgovoril mali vitez, »vidržimo, toda oni naa z minami poženejo odtod v zrak, ker vrtajo.« »Ali res vrtajo?< je vprašal nemirno gospod general. Na to Volodijovski: »Sedemdeset topov igra in grmenje skoraj nikoli ne preneha, vendar pa nastopi tudi za trenutek tišina. Kadar se to zgodi, naj vaša avellost samo dobro nastavi uho, pa boste slišali.« Na tak trenutek jiiua tudi res ni bilo treba dolgo čakati, tem bolj, ker jima je prišel slučaj na pomoč. Eden izmed turških topov rušilcev je namreč počil. To je povzročilo neko zmešnjavo; z drugih okopov so poslali vprašati, kaj ae godi, in tako je nastal zastoj v streljanju. Tedaj sta se gospod Potočki in Volodijovski približala prav do konca eni izmed grajskih štrlin in začela prisluškovati. Cez nekaj časa so jima prišli razločno na uho zveneči glasovi krampov, ki so bili ob skalnata steno. »Vrtajo,« je rekel gospod Potočki. »Vrtajo,« je ponovil mali vitez. Potem sta umolknila. Velik nemir se je pojavil na generalovem obrazu; dvignil je roke in si Ktisnil senci s dlanmi. Ko je Volodijovski to videl, je rekel: .... »To je pri vsakem obleganju nekaj navadnega. Pod Zbaražem so rili pod nami noč in dan.« ravnatelja Jugoslovanske tiskarne g. Rakove* ia g. t Tomca, predsednic* cadiuf« Vaj »miki u zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otroki. Rajni je bil miren in delaven gospodar. Naj mu sveti večna luči Ostale naj pa tolaži Bog! Jezersko. Ta teden so pokopali na Jezerskem v visoki starosti 84 let umrlega veleposestnika ia dolgoletnega župana ter cerkvenega ključarja g. Ignacija Murija, ki je bil daleč okrog poznan kot zelo dober gospodar in ugleden mož. V srečnem zakonu s soprogo Magdo se mu je rodilo 16 otrok, od katerih je še 10 živih, od teh 6 fantov in 4 dekleta Od sinov je eden duhovnik, drugi inženir, eden poštar, dva gospodarita doma, najmlajša, Gospod general je dvignil glavo. »Kaj je Višnioviecki na to počel?« »Selili smo ae z obširnejših okopov u vedno tesnejše.« »In kaj naj storimo mi?« »Treba nam je pobrati topove in z njimi, kar je mogoče, ter se preseliti v štiri grad; postavljen je namreč na take skale, da jih tudi z minami ne razženejo. Vedno sem bil mnenja, da bo novi grad služil samo v .to svrho, da zagreni sovražniku prvo veselje, potem pa nam ga trebi samim od čelne strani s smodnikom razstreliti in se prava obramba prične šele v starem < Za trenutek sta oba molčala in general je znova sklonil zaskrbljeno glavo. »In če se bomo morali umakniti tudi s starega grad«? Kam ae umaknemo?« je vprašal s potrtim glasom. . . Na to se je mali vitez vzravnal, pomigal s w-čicami in pokazal s prstom na zemljo. »Jaz samo tja!« je rekeL . V tem trenutku »o topovi zopet zarjoveh m cele jate granat so začele leteti na grad, toda ker je že legel mrak na zemljo, jih je bilo mogoče natanko videti. Gospod Volodijovski se je poslovil od generala, se odpravil na pot vzdolž obeidja in hodeč od ene baterije do druge, povsod spodbujal in dajal nasvete; ko w je slednjič sreča) s Ketlia-gom, ie rekel: »No, kaj?« Ta pa se je sladko nasmehnil: »Svetlo je od granat kakor podnevi,« je rekel in stisnil roko malemu vitezu, »privoščijo nam ogenj!« ,, .„ »Velik top jim je potil. Ali si ga ti razgrni!?« »Strašnoo se mi hoče spati.« »Tudi meni, toda ni časa.« »Dš,c je rekel Volodijovski, »m zenki morata biti nemirni; ob misli na to beži spaner.« »Molita za nas,« je rekel Ketling in za letečimi granatamL '.Dalje prihodnji« »DOttOUU&r. *tw 54- j«i-f» ?4*«taan. to prav ptm ^treta to v** *r»., t« totai -*. ^ «*»«« t-tr ^, »•• K <«•«* ss-ne! »tla;,r«n ^7* ^ '•k"« »e ta- «*»*> to j Ul te* pfOlJSGp k tauij „ M wJ***- M' i t**i- bitfMterit«r ®f»«rja i« je*. **1 J jSifc^Bfi pri Ceija. I«, ^ m»a*l*. je r *fcjaa>s h f >!*ij«- - »Ktetaa • e«?*! - «»*».■ * *"»***«» ■tataJjcjte Tik 15 •»: atostak. ki st i a M®?' « taemj a,-ta. kJ^ ■e tor-jsa* amrf* im iM-!*- 4*4 a {-Starti » V ^ « iranm* fctr te ste k« ie »sfcaj rjs«;**^ I nrjffisTBk 5X »e-fl* * fc t ' «««sa oža-mb« i« dbfcer te « pr-pa* «*„,!, aua^atsj w ,,,._». ^ f ™ mm 1 0K»j«ter» je »tosaaf.a. aa »»l*«tF» f- fofvsč-a u pemftre r Mopbni SS, * •'^riflgiV JA. JaUd fi&tziiZ&ii^. i*ih*> iJU riila f«to* Trni Marti« « pa-d-l » »t^otbi »ejski irta ms « » Ho C:(k. jf dMss. PokejM r toia Jw»8* ji * Th,; Ejkk»il to- tUraM ta K*j tečva pn' sim njM dia ;<*.«n :4M«r »aat r t«far«ii: fr«««?«. irtpeH r ari«. »1» pefr fcte »ktitif. črt ir*r%ik *#rr»Mw* ^ ]wf. i» »p<-»* fr&Urmjmj« pUr*. F^-ipri .■•'.'-t prej1« A ^r nrt m rijr: »r4*i}**m tmeiitrr z* UM »o mmij*. .^vtUrfi* ««3« mm e« fcar 1 «rtj« rrksrt ptri. — Pmfksl b-em g Jlerrt* t> Tiigr .'-acaursc. ta ^•r s ras 1—lilij« lamo* «<■ »i«b b t» t Mtejik 001 «a-iimAnčs ZkArči««! »4*. kr aa pran — oo< hni" U Saii* /ti K&oiti mu Hat t- f>aj?» a se jp 1»£m f-aiif-H- 4» tzi suma irnrsta k«;« ras. Scl.-s. 55»St~t 4 jrafaa i-: Ortseii. tati«. }«© ajasiffofS « ..„ • ____. . , _ , f.-«! visi &->Sa K 4t « t « ■ - «» ** Fr. J«ka ta iS- ir not Z^toi « Laie. t^"^ K- "»J® « ta« n S*. k-T K { ««tt««»» zapete t tehta- ttiaS 3t-irar~4a« fc.* ti v « ^ » 1 « P^ita so last- tefct«« I »Ujmt. rt" P«^« k, «a ^.a^MilJiiias^i tasta. & k»j ja. LL^ ',* T »'•«*» kodi?: od h-i- faL^^? a teti hte. ,a fc' ^ nit »m ar^e M if«a -ti t? . w sta iraj-.a f«rasr»'. « »^fe it k-ia^v f*— «■——*———------t- Jfee- Virkti« M - - ...... J. , w -iS!"! ***** m.ft» jasna SESS^Ss^t »aea. kašo U »»»£ * * "" P^ » a rTMv„T,. .flJ^?®" "»kar-?*«. Vvt. »^fe. ta je »tkitfrm piš ^ »Hem. k-- » ' J"* Ltoije toiji. tirnih v.,. Prtoit vj^^Iu. ? ^ aaj a* kaj ^^ | «« ^ j *ttaa SJo»«rk« Kri«wsa sr Inrt poeate » ■ocoKatafti. 2ar» ponaia. kaja «0 pojav •21 ' «»co »»o o>sito GSoaf«!ta a- o>«*rn tr-Jao 24 »crsfco ta bradato hosfc»£«Cifr »P ritotef Toda te za««-«wm te trrta padArtati. E4e« od fj. Bjsoaate^ te itari« 4wwi * frczposeln. Podpora ne prejmeš ob stavki ili izprtju (kolektivnem odpustu delavstva :aradi spora) po brezuspešnem poravnalnem >ostopanju. Najnižja starostna doba za pre-emanje podpore je 14 leto. Ako ti borza ponudi delo, pa ga odklo-liš, nimaš več pravice do podpore. Odkloniti imeš delo le v sledečih slučajih. Ce delo ni lakonito plačano, čc ponujaiega dela ne rno-eš opravljati, če škoduje tvojemu zdravju, norali m časti in če je ponudeso službeno nesto prazno ztii'aa polovico podpore. Delavcem, ki ne sta-jujejo v kraju, kjer jih je brezposelnost zadela, se mora podpora pošiljati v kraj biva-išča. Ako je mož vdan pijači,podporo spre-; ema žena ali odrasel otrok. Trajanje brez- se ravnam poselnosti se mora dokazati s prijavo vsaj dvakrat na teden. Podporo prejmeš prvič 14 dni po prijavi nato pa vsak teden za nazaj. Včasih se podpora tudi zakasni. V takih slučajih sc obrni na mesto, kjer si brezposelnost prijavil. Potne podpore: Potne podpore pri Borzi dela imaš pravico prejemati, če si že tri dni brez posla, če si našel zaposlitev v kakem drugem kraju in tja potuješ, ali ko ti je posel v drugem kraju preskrbela Borza dela, ali če je zelo verjetno, da boš zaposlitev našel in če nikakor ne .moreš sam poravnati potnih stroškov ter tudi tega od delodajalca ne moreš zahtevati, V takem slučaju imaš pravico do objave za polovično vožnjo z železnico ali ladjo v kraj zaposlitve in za delno ali popolnoma plačano razliko, toda največ trikrat na leto. Če potujejo s teboj družinski člani, imajo tudi ti pravioo do vsaj delne znižane voznine. Denarne podpore za potovanje znašajo dnevno 20 din in za vsakega družinskega člana še po 10 din. I Konec. JV a z n a n i I d V ponedeljek 22, jaljja so začeli pre-; urejevati državno cesto Cerauče-—Domžale, Delo je prevzelo gradbeno podjetje Slavec iz Krfnja. Zopet lep dokaz, kako naša dva mi-; Cistra skrbita za splošen napredek Slovenije. n Tunice pri Kamniku. Na god sv. Ane, to je 20. t. m. in naslednjo nedeljo, 28. t. m. bo tu običajni romarski shod. Sveto opravilo bo obakrat ob 6, ob 8 in ob 10. Vernike od blizu in tlaleč prijazno, vabimo k cerkvenim slovesnostim t n Ka banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Ko vem mesta se bo pričelo novo šolsko leto začetkom novembra 1940. Šola ima dva oddelka: IpIiio in zimsko šolo. Letna šola traja eno lato, tlinska pa dve zimi po 5 mesecev. To zinio, ki pride, se vrši H. tečaj zimske šole. Letos ee torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavoda (internatu), kjer imajo vso eskrbo. Sprejemajo »e pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmetskih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domžtči kmetiji. Lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu bano-vinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pr do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložili: t. krstni list. 2. domovnieo, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. »pričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole, 5. izjavo staršev odnoano varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroSke šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta. če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. 6, Tisti, ki reflek- Podpisani izrekamo upravi »Domoljuba« iskreno satjvalo i za požarno podporo IfiOO din, ki smo io i Prejeli, ko nam strela upepelila hišo. ~~ Naročajte »Domoljuba«, da Vam v slučaju take nesreče tudi pomaga. Viašič-evi iz Bodnja St. 6 pošta Adlešlči .......................................... tirajo ii a banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za 4 din) staršev ali varuha, da bo njih sin odnosuo varovane« ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo sprejeto podporo li javnih sredstev zavodu. 7. Uradno potrdilo občine: 1. koliko je posestvo veliko (v ha), 2. kolikšen je predpis direktnih davkov, 3. število družine, posebej koliko je fie nepreskrbljenih otrok ter eveni. druge družinske razmere, 4. koliko redijo konj, goveje živine, prašičev. Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 350 do 100 din do premoženjskih in družinskih raime-rah prosilca in se plač: > mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko zni? j mesto morajo priložiti pod 6. navedeno obvez , izjavo in pod <■ navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih rszmer. n Pogrešam« že od S. maja 1940 171elaega mladeniča Vinkota Komatarja, mizarskega vajenca pri g. J. Merharju, Staneče (Št. Vid). Omenjeni ie visoke rasti, bled, ima nekoliko zakrivljen nos, črne oči in črne lase. Kdor bi ga našel ali zvedel za njegovo bivališče, naj to proti primerni nagradi, katero gotovo dobi. naznani Antonu Koma-tarju, Golo brdo 16, p. Medvode. n Dijaški dom v Ptuju sprejema tudi letos ia zmerno plačo na stanovanje in hrano učence ptujske difavne realne gimnazije, ali tukajšnje meščanske šole. Zavod ima zračne, svetle in sončne učilnice In spalnice; odmaknjen je od prahu in prometnih ulic. Prostora je v njem za okrog 70 dijakov. Hrana je izdatna in dobra. Dijaki so pod stalnim nadzorstvom, imajo svoj dnevm red in pomoč pri učenju. Zavod je tik ob gimnaziji in le nekaj minut oddaljen od Glasbene Matice, kjer se lahko gojenci lin željo staršev vpišejo ter strokovno izobrazijo » glasbi. Starši, ki nameravate poslati svoje sinove v naš zavod, dobite natančnejša navodila pri vodstvu ali v poslanem prospektu. Prošnje za sprejem pošljite najkasneje do 10. avgusta na vodstvo Dijaškega doma v Ptuju. ■ n Sprejem gojencev v banovinsko podkovsko šolo v Ljubljani. Banovinska podkovska šota v Ljubljani sporoča, da se prične šestmesečni tečaj s 1. avgustom 1040. V tečaj se sprejmejo učenci z najmanj dvema letoma pomočniške dobe. Prošnje z 10 din banoviiiskim kolkom jo poslati na naslov: BanovinsUa podkovska šola, Ljubljana, Moravče. Belo ju*-letno cvetje se je zgrnilo v vence na novem grobu, kamor smo nedavno položil! mladeniča Franceta Ja«:5ia iz Svinj pri Moravčah. Umrl je v 26. letu starosti za jio- • Bledicami' zastrupitve. Bil je čevljarski po-močnik ter se je še pred božičem vbodel s šilom v desno rok«& Ranica se je hitro zacelila; pozneje p« je pričela otekati roka ter mu tudi zdravniki niso mogli pomagati, Pokojni France je bil mladenič, ki se svojega' verskega prepričanja ni bal javno pokazati. Marijina družba in Katoliška akcija sta spremili na zadnji poti svojega zvestega člana. Počivaj v miru in užiVaj večno plačilo v deželi večnega poletja! Žalujočim iskreno sožalje! NOVS GROBOVI m Umrli sos V Beljaka na Koroškem! profesor v pok. Štefan Pucher, na Jesenicah' 51 letni gostilničar Davorin Tsucar, v M ari* boru Franc Gulič, v Zagrebu uradnik Osredt urada za zavarovanje delavcev Josip Ban'« tan, v Celju Tes Cater. — V Ljubljani sol odšli v večnost: učenec Franci Pahor, vdo« va nadsprevodnika Plehan Pavla roj, Lesave viakovodja Anton Žbogar, mesar Albin Ham, davčni upravitelj v pok. Matija Wrinske1e( Marija Peternel roj Erlah, Vipavec Ivan Fab« čii, Angela Merslavič roj. Dolenec Frančiška1 Jajiuš roj. Benda, pisarn, ravnatelj v pok* Albert Seržun, Ivan Lipuš in Ana Kreč roj. Papič. Sptejem v učiteljišče Prosvei t ministrstvo je odločilo, da s© more v šolskem letu 1940/41 vpisati v I. raz« red drž. učiteljišč? v Ljubljani 35 aženeev in 85 učenk. Za vpis pridejo v prvi vrsti v po-Štev učenci in učenke iz okrajev bivše Kraiij-ske ter še iz okrajev Brežice, Gornji grad in Laško. Prošnje za sprejem v I. letnik, kolkovane z 10 din državnim kolkom, je treba vložiti pri ravnateljstvu osebno aii po pošti najkasneje do 14. avgusta. Prilogi: 1. krstni list, 2. izpričevalo o niž. teč. izpitu, ednosno za-vršno izpričevalo meščanske šole z odličnim ali prav dobrim uspehom. Ce učenec (-nka)' ni obiskoval v lanskem šolskem letu rednega pouka, mora priložiti tudi nravstveno izpričevalo. Sprejemni izpiti bodo od 28. avgusta od pol osmih dalje po razporedu, ki ga bo ravnateljstvo objavilo dne 27. avgusta v veži drž. učiteljišča. Vsi učenci in učenke bodo zdravniško pregledani na drž. šolski polikliniki in bodo delali izpit iz petja, meščanskošolski učenci in učenke pa poleg tega še izpit is slovenščine in matematike. Ravnateljstvo opozarja starše, da je letos dovoljeno 7,a sprejem, v I. letnik manjše Število kakor pa lansko letol KmetjeS Vala stanovska organizacija ie Kmečka zvezaI Poljanska cesta 59. Gojenci Imajo v šoli brftz-plafno stanovanje, za prehrano pa dobivajo mesečno podporo. »KUBO« brsaparilaiiri »■■ bakrenim alt jeklenim v oenjn potiskanim kotlom. * KOTU za ŽGANJ EKUBO vseh sistemov in vseh velikosti * PRALNI kotIL Azbest FILTRI za VINO. * Kotli za mlekarne in sirarne. N sa dela in popravila spadajoča v kotlarsko. kleparsko in ključavničarsko stroko izvršujemo hitro in najceneje. — Priporoča se »KOTLARKA« Božič Iva« Kak Ivaa kotlarstvo in k lepo rut vo ključavničarstvo Ljsbljssa, Tyrševa cesta W * Telefon 3T-« (Duns^ka cest*« bsvit Strojne tovarne ia livarne) PRVOVRSTN E HUTILNICE - ČISTILNIKE ZA ŽITO • SlAHOREZNICE - REPORE7.N 1CE - SADNE MLINE - STISKALNICE ZA SADJE - PLUGE - BRANE -BRZOPARILNIKE in VLITE KOTLE za kuhanie krme -GUMIJEVE in USNJENE JERMENA GNOJNIčNE ČRPALKE - ČRPALKE in CEVI za VODO vse garantirano dcbite najugodneje v železnim FH. STUPfCA maaaanammaaaaaaaBi LidMjaaa. Sospstvetsk« 1 K odvetnica je prišla ženica »namočil« zdravnika, češ da jo je italii z besedami.- »Za vas nI druge pomoči kakor stroj, ki stare ljudi predela v mlade«. »Ta izjava n: žaljiva, ker bi bila taka pripriva za človeštvo velika dobrota,« j« dejal odvetnik. »Huje bi bilo. če bi vam bil zdravnik obljubil stroj, ki bi postaral mladega človeka.« fielfim esenca flostii Kakšna in bvtoatastf st* fisisrmmsavft mumm* Vsi .jofToJki o sedanji vojni, ki jih je prerok napo-vedal, «1 »e čudovito izpolniti. Izredno so zanimive BJfgpve napove,!- e nadatjucui poteku te vojne in e bodoči usod, evropskih drlar. Pišite na naslov: S. ff OtEC, Narlber, pest.; predal Si I i1»J?riloii" pU,nin !0di" ™ kn«i|foin5tdin za po«-al»«Inopremo^rsev.namk-h) ter boste kn)iEot«. i koidotuiL RmMiia|ls«M«!,JsmisMi>aMtti Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo s malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stoki za 150 litrov din 20--, po pošti din 40 —, 2 steklenici po pošti din 65 — 8 steklenice po pošti din 85 —, tntoja km«, ijamjam. žifemft« ali Ka deželi p« zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi. Vlfblic ^pisana Olsbskar Marija, po*e=tnlca. , Radnil! št 84 pri Mubljsni, preklieoiem »obžalujem v«, kar sem govorila o ire. Vrečar u * .P™««*"" " Rudnika št 84 in se ii zahvaljujem, da jo odstopila od tožbo. Ljubljana 17. julija 1S40 Glsfcskar Marija V Ljubljani oblitlt« lam fcihiBžfl ki Vam nndi za m a I denar dobro in tečno domačo brano. miiaSriEfa cest* i? n izbiba po jedilnem ustu J^S® 4'- 11-- din. - Večerja od ♦ -do7—din. Abonemi dnevno2 -eeneio. Kuhinja je odprt, od V, 12 do '/,3 p,poldne in od 6. do a ure zvečer. »Pameten« asel. Posestnik Junus Atir Iz Du-va P" P^i v Jugoslaviji Ima osla, ki točno pozna vse hiše, v katere pošilja njegov gospodar mleko. Vsako julro Junus samo vodi osla z mlekom v mesto, nato pa sra pusti samega. da nosi mleko hiSe do hiše. Kakor na povelje obstano osel pred vsakimi durmi, kjer je potrebno in čaka dokler ne pride kdo iz hiše in mu odvzame za njega določen del mleka. Kakor hitro »e je to zgodilo, se osel napoti naprej do druge hiSe. Ko HJ?t/w VSe d¥>n,a*tere o-Ii^ialce gospodarjevega mleka se osel vrne na »zmenjeno« mesto, kjer se smde z gospodarjem. dnojnitne žrpalfc« «>ua KM"" oovt modett, višek dovršenosti, od Učut v ribi. HMetna garancija, najnižje con«, izdeluje Podrta! Ciril, »g 14? ^ h^bi mJ?9"*?™ tr*",if"ih rastlin. Botaniki si že smer. mnogo prizadeval in dosegel uwhe ki ih stopinj. enh doseže tupatam 29 * vozili, t^«'•«■ z motorjem po-bom nadomestil c" ' Zago!orim 'am. da jo ae znate miši |o- »Dobičkanosno« T.t.Strehar; »Kako neki, saj Dobro domačo piiačo brez dodat- Pr,Te8* sadjevca naredite s MSllftOlH 1 °M ar~' Petama posebej. T VSAKO HMO »DOMOUCBA«! J gOSlOV"B&Jto t«kM«oi Jož« kramar*- Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica «11 Dj« p™*. enkrat Din 6-. Naročniki plačajo samo polovico, ako kupuiei« l* tijsko potrebščine ali proda)ajo s"oKtJ"? ali iščejo poslov oziroma obrtni » _kov sit vajencev In narobe ^ PiittojfrMzt «al»u9Uie tepgiT^- Fig« smo zopet dobili. FRAN POOACNIK U UBIJA,VA. Tjrrtera (Dunajska! cesta Itev.33 v Javnih »kludiK-ifa. Msterno žago as beneiB ali sam motor prodam. - Brezar Jauea, 1'riuiskovo K Kranj. Hlapu vajenega konj lo drugega dela, sprejmem takoj. Plač« dobra. -Jože Oolinsek. Jeslhov 4ir»doa 14. Ljubljana. Nsve zidana hij| enoHtanovanJsko, tro. dam v bližini kolo<)vo. r« Borovnica. . r0Im Ignac. Vrhnika. Mlinarji pridnega, poAtenega, aamakega, ki Je vajen kmetke meljave, sprej-ano Lebt-n, po doinfto Ttreviov mlin. gkufja Loka. Služkinja za vsa hllna (n