narodil Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 hr. Ljubljani v sredo 25. novembra 1874. Obseg: Poziv nekaterim gosp. predsednikom podružnic c. k. kmetijske družbe Kranjske! O drenaži. (Dalje.) Ukaz ministerstva za poljedeljstvo od 15. maja 1874, št. 4318, s katerim se dolocila o porabi privatnih (necesarskih) O deželnih zborih. — Še nekaj na žebcev za spusčanje ali plemenjenje dopolnujejo, nekoliko pa spreminjajo korist naši mili slovenšcini. (Konec.) Iz deželnih zborov. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. drenaži. Poziv nekaterim gosp- predsednikom podružnic c. kr. kmetijske družbe Kranjske! Spisal Fr. Kur alt (Dalje.) 111. Korist drenaže. Leto se bliža koncu, in prošnja, ki jo je podpisani Čim veča je mokrota zemlje , tim slabeja je rast odbor razposlal vsem gospodom predsednikom kmetij- rastlinska, zatoraj bode tudi korist tim veči, čim več skih podružnic Kranjskih 21. maja t. 1. pod štev. 614, se je vode odpeljalo iz zemlje, in čim bolj se je polaj- ostala je sèm ter tje še zmirom klic vpijočega v pu- gal napredek rastlinam in pomnožil njih pridelek. Velike so za poljedelca koristi, ki mu jih prouzroči odpe- ščavi. imenovanem dopisu je odbor med drugim rekel to-le: „Castito predstojništvo bode samo sprevi- ljavanje vode iz mcčvirnih zemljišč, ali vendar se še delo > da nobena družba ne more živeti brez denarne le malo vé, da bi to korist znali ceniti. pripomoći, in da centralni odbor potřebuje za pospeŠe Primerno se mi tedaj zdi, da navedem ono korist vanje družbenih namenov od podružnic ne samo dobrih fci nam j0 dá drenaža, in ta je: nasvetov, temuc tudi denarne podpore, da ne pride v zadrege v takem Času, ko po njegovem iskrenem pri- JaJ° da ljudje in živina na tako zemljo lože doha-Močvirna zemlja zabrani vhod ljudém in živini in zadevanji deželi naši dohaja toliko koristne državne to posebno v jeseni in spomladi; podpore. Delokrožje kmetijske družbe in vzlasti čen- da se tako polje lahko o pravem času obdela. tralnega odbofa je od tega časa veliko obširniše in važ- V premočvirni zemlii čakati se mora-z nienim obdelo- m y j I t * A t • • . M I %) U nej se postalo, kar se je ustanovilo posebno ministerstvo vanjem toliko časa, da se voda nekoliko odteče. tem za kmetijstvo in se za povzdigo kmetijstva vpeljale dr- pa zgubimo velikokrat ne le pravi čas za setev, ampak žavne subvencije, zato je marljivo sodelovanje častitih prigodi se tudi, da prekasno sejano žito daje potem r\ tii^ /i ri^Ai n i It r\ r? v^nni n r^ a rl 1111 r^ni n m n a KK a /I r> a r\ aÍ%ia Kn a iC ___ 1 1 predstojnikov naših podružnic neobhodno potrebno. Od več udov dohajajo odboru plaćali svoj letni donesek gold. ; izgovori, da bi ako radi malo zrna pa mnogo slame obdelovanje take zemlje.je mnogo lože in tudi ga podruž- cenejše. Odtok vode iz močvirnih zemljišč traja včasih y da ne delj časa. Čakati se mora zatoraj z njenim obdelo- Orati » nični predstojnik le od njih vsako leto pobiral bi zavoljo opuščenega pobiranja brez svoje krivde ostali vanjem ter se vsled tega delo tudi nakopiči. za več let dolžni ? kar na enkrat po tem poplaćati jim vlačiti in sejati se mora hitro drug za drugim, da se je bolj težavno. delo se o pravem času opravi. Upotrebuje se pa za- res niso Podpisani odbor rad priçoznava, da taki izgovori toraj tudi več živine in več ljudi. Večkrat narediti je .treba še celó jarke za hitri odtek vode, ter se s tem prazni, m y da po nedolžno potem zadene da če družbenik za ki pravi y 15 leti družbenih pravil zaporedoma letnino dolžan ostane in dvakratni opomin brez vspeha ostane, se izključi iz družbe. pomnožijo stroški; 4. da zemlja čistejša postane. Mokroto posebno lju- bijo plevelske rastline in kisle trave, ako se jim pa x / U I \J UJLUTUlOaU 1 ttoiiiuu 1U A* A kJ x. UMIT v y W^v ^v J*—" r Gledé na vse to tedaj centralni odbor vnovič tište 0na odpelje, zaostanejo v njih rasti in zemlja je oči- gospode predstojnike, ki so z odrajtvilom letnih doneskov svojih podružničnih udov še Sčena dolgu, vljudno prosi, u^muuuuio pvuciv u** rasmnsKO rasi je tuai lopioia. jrouzemeijBK.ii vuua nu«. svojih družbenikov letni donesek in ga pošljejo le-sem, pa navadno le malo toplote, ter je bolj mrzla. Voda, naj nemudoma poberó na od 5. da se zemlja ogreje. Neobhodno potrebna za rastlinsko rast je tudi toplota. Podzemeljska voda ima že sama po sebi slab provodnik, ne oddá zemlj 1 to- ali pa naj se ne mudijo s poslatvijo, če so doneske od njih morebiti že pobrali. Centralni odbor c. k. družbe kmetijske v Ljubljani 20. novembra 1874. plote timveč jej je še odtegne. tem zemlja postane hladna in rastline v taki zemlji celó rade pozebejo; . da zemlja postane zdravejša. Podzemeljska voda ni povsod enaka. Večkrat nahaja se v njej mnogo raz- ličnih soli raztopljenih y katere so rastlinam celó škod- ljive, ako jih morajo v preveliki množini v se posrkati. Pri velikem izpuhtivanji vode ostanejo take solí v zemlji ter postane potem trda in celó nerodovitna; 7. da zemlja v globočini postane rodovitnejši, ter gnoj se boljši in lože razkrojiva. Zrak more globokeji zemljo prešiniti, kjer kislec, gnoj in rudninske tvarine razkrojiva, in tako množi rastlinsko hrano in zboljšuje zemljo; 8. da korenine globokeje segajo. V močvirni zemlji se korenine navadno razprostirajo le na površju, kjer je zemlja bolj suha. Rastlinam pomanjkuje zato potrebne hrane, zato zaostanejo v rasti, imajo le tanko slabo stéblo, rade pozebejo, v veliki vročini pa se po-sušé, ker ne segajo v globočino, kjer je več mokrotě; 9. da zemlja postane bolj enako mirna. Ako je suho polje na nekaterih mestih močvirno, je njegovo obdelovanje celó težavno. Oranje pripravno za eno mesto, ni za drugo. Ravno taka je setev. Žito na močvirnih mestih popolnoma še zeleno , je na suhih že zrelo ali še prezrelo. Žetev se ne more povsod o pravem času dovršiti ; 10. da so pridelki veći in boljši. Gledé na to, da v suhi zemlji vse rastiine v onem istem Času zoré, gledé, da v zdravi in topli zemlji, globokeje s koreni-nami segajo, kjer dobivajo več hrane, gledé, da se v suhi zemlji gnoj in rudninske tvarine vsled delovanja zraka lože in boljše razkrojijo, ter rastline več potrebne hrane dobivajo, gledé, da v taki zemlji žito ne polega tako lahko, moremo pričakovati obilniših in boljših pri-delkov. (Dal. prih.) Nove postave. íTkaz ministerstva za poljedelstvo od 15. maja 1874, št. 4318, s katerim se dolocila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo, nekoliko pa spre- - minjajo. * ' Dodatno k ukazoma ministerstva notranjih reči od 25. aprila 1855, potem ministerstva za trgovino in narodno gospodarstvo, voj nega ministerstva in bivšega državnega ministerstva od 3. februarija 1866 ukazuje se v izdatnejšo povzdigo konjske reje o porabi necesarskih žebcev za spuščanje tako : 1. Vsak gospodar, ki ima žebca ter bi rad dobil dovolilo (dovolilni list, licencijo), zapovedano v ome-njenih ministerskih ukazih , da bi smel svojega žebca spuščati, naj to za časa zglasi pri političnem okraj-nem^glavarstvu svojega stanovališča. Gas za tako zglaševanje naj trpi najmanj štiri tedne. Postavlja ga in primerno oznanuje z natanko določenim iztekom politično deželno poglavarstvo, dogovorno z deželno komisijo za konjerejske reči, a v deželah , kjer take deželne komisije nij , po dogovoru s kmetijsko družbo, bivajočo v mestu, kjer ima deželno poglavarstvo svoj sedež. Politična okraj na glavarstva naj přejete zglasitve po izteku časa za zglaševanje po-stavljenega polagajo pred politično deželno poglavarstvo. Kjer posebne okolnosti to svetujejo, sme se razpi-silo zglasitev popolnoma opustiti ter precej v zmislu sledečega odstavka 2. oznaniti kraje, v katerih so postavljene pregledovalne (dopuščalne) komisije. 2. Zaradi vsakolotnega pregledovanja (izbiranja) žebcev, ki se hočejo rabiti za plemenilo ali spuščanje, postavlja na podlogi prejetih zglasitev deželna komisija za konjerejske stvari, po dogovoru s političnim dežel-nim poglavarstvom, oziroma tam, kjer take deželne komisije nij, politično deželno poglavarstvo, po dogovoru s kmetijsko družbo, pregledovalne komisije, kolikor jih je treba, in določa ob enem kraje, kjer bodi vsaka postavljena, in Čas, o katerem se bodo žebci pregledovali. Dopuščeno je, za več okrájev postaviti samo eno komisijo, ako so razmere ali okolnosti tistega kraja ta- košne, da gospodarji svoje žebce lahko brez posebne težavnosti in brez nerazmerne zamude priženó pred komisijo. Stevilo pregledovalnih komisij in kraje, kjer bodo, ter dneve , v katerih bodo uradovale, naj politično deželno poglavarstvo razglasiti dá po okrajnih glavar-stvih in županih. Ogledovanje posameznih žebcev v kakem drugem kraji ali o drugem času smo deželna komisija za konjerejske reči dogovorno s političnim deželnim glavar-stvom (oziroma politično deželno poglavarstvo v dogovoru s kmetijsko družbo) izimkoma samo tedaj dovoliti, kedar dotični gospodar iz svojega poplaća stroške, ki bi jih prizadela komisija. 3. Pregledovalne komisije se postavljajo na 3 leta. K vsaki pregledovalni komisiji je za ude privze- mati razen dveh poslancev deželne komisije za konje-rejstvo, oziroma dveh v konjski reji zvedenih nepristran-skih kmetovalcev, zlasti tudi po enega zastopnika političnega okraj nega oblast va, ki ga določi dotični okraj ni glavar, dalje po enega zastopnika državne žebčarnice in enega preskušenega živinozdravnika, ali če takega ni, enega preskušenega živinozdravnega kovača. Udje pregledovalne komisije si volijo iz svoje srede prvomestnika, ki vodi komisijo. 4. Zebci se v določenih krajih in ob postavljenih dnevih javno (očitno) pregledujejo. 5. Po zgoraj omenjenih ministerskih ukazih sme pregledovalna komisija za plemenilo pripravne izre-kati samo take žebce, ki se priženó pred komisijo in ki se pri dotičnem ogledu najdejo, da so zdravi in brez vsake podedovane napake (hibe), da so dobri za pleme in primerni rodo v om, kakoršni se v deželi največ nahajajo, in plemenom v deželi vzre-janim. O dotični pripravnosti ali dobroti razsojuje pregledovalna komisija po većini glasov. Kedar se glasovi enako razhajajo, ob veljá tisto mne nje, kateremu je pristopil prvomestnik. Odgovornost za zvedensko najdenje zadeva samo tište komisijske ude, kateri so strokovnjaki. 6. Sklep pregledovalne komisije je končno - velja-ven ter ni dopuščeno, vzklicavati se proti njemu. Komisija naj gospodarjem žebcev, katerim je prošnjo za dovolilo odbila, ustno in, če zahtevajo, tudi pismeno pové, zakaj se jim je odreklo. (Konec prihodnjič.) Politične stvari. 0 deželnih zborih. Hitro so letos minuli deželni zbori, zato pa tudi ne eden izmed njih ni izgotovil svojih opravkov. To se nam skoro zdi, kakor da bi le neradi sklicavali deželne zbore in jih skličuj ej o le, ker mora tako biti, manj zavolj o stvari, ko zavolj o postavne šege. Nič dobrega vtisa ne storí to, kar se že več let godi, da namreč deželni zbori, komaj pričenši svoja opravila, že dobé ukaz podvizati se ž njimi, lotiti se naj važ nej š ega, ker bo treba jim kmalu domu iti, da naredé prostor državnemu zboru. Najvažnejše se zdé — se vé da — vladne predloge. Ker se pa tudi deželni zbori držé tistega dolgo-časnega opravilnega reda po starem kopitu, pač v kratko jim odmerjenem času komaj spolnijo naloge po vladi jim dane, tisto pa, kar bi morali iz sebe oziroma po nasvetu dezelnih odborov storiti, navadno obleží ter se odlaša od zborovanja do zborovanja. Zato smo čuli z veseljem novico, da se bo odpravila ta sitnost in se odločil deželnim zborom čas, v katerem mu ne bo vedno državni zbor za petami. Ljudstvo splošno se za letošnje zbore ni posebno brigalo, tako je spolnila se želja ustavovercev. Saj namerava centralistični sistem, deželne zbore pripraviti ob vso veljavo in dati jim sčasoma podobo in pomenljivost okrajnih zborov, da bi se na ta način tem ponosneje v polni mogočnosti in svitlosti mogel pokazati centralni parlament ter vse prekositi. V tem obziru je ta- in un-kraj Litave enako. Na Ogerskem so komitatni (okrajni) zbori nekdaj imeli veliko vec oblasti od naših deželnih zborov, zato so jih pa ogerski centralisti zeló potlačili in nameravajo jim vzeti vso samostojnost ter prisloniti jih popolnoma centralni vladi. Prav to nameravajo naši centralisti z našimi deželnimi zbori; ti naj nimajo vece važnosti od nekdanjih tako imenovanih „postulatnih" deželnih zborov. S tem mislijo pripraviti dežele do tega, da bi se tega konstitucijonalizma same naveličale in da bi na ta način vgasnila še ta iskrica federalizma, ki zdaj vsaj na videz še tlí v parlamentih dežel in kralj e vin. Al kakor se Ogri nočejo podati v tem centralistom, tako dežel takraj Litave ni volja, prodavši samostojnost svojih deželnih zborov stopiti se popolnoma v državo Cislajtanijo: temu bi se vstavljale ne le nenemške, ampak tudi nemške dežele. Skoro toraj ni verjetno, da bi vlada Dunajska mislila v tem posnemati madjarske državne umetnike, vendar pa ravno to namerava zdaj vladajoča ustavoverna stranka, kar tudi nikakor ne skriva, ker se glasno raduje nad nepomenljivostjo, do katere so se že zdaj pogreznili deželni zbori; ona bo vse žile napenjala, da bi popolnoma razdrla zgodovin- sko sestavo cesarstva. Pri vsi tej zmagovitosti, katero javno kaže, pa tej vladajoči stranki vendar-le ni tako lahko še pri srcu, in zato se res prav po otročje veselí, da se v přetečeni dôbi deželnih zborov ustavoverna stavba ni pretresla ali omajala. Tega se je tedaj bala, to pripoznajo nekateri njenih listov sami, ki naravnost pravijo, da je najlepši cvet parlamentarizma že minul. To utegne biti istina, ustavna stavba se ni pretresla, pa tudi ne vtrdila, marveč je taka, kakor je bila. Da patrdnani, to pri-poznavajo ustavoverci sami s tem, da se vedno za njo bojé. Te misli nahajamo v Dunajski „Reformi", ki stojeća na popolnoma nepristranskem stališču vse lahko najbolje vidi in pravično sodi. Po teh splošnjih besedah govori o posameznih deželah. Sledimo jej dalje. Mladočehi niso dělali v deželnem zboru tistih de-inonstracij, katere so naznanjali njihovi listi; vstopivši v zbor so izrekli, da hočejo ostati na državnopravnem stališču in braniti svojo narodnost, potem pa so bili tihi in mirni. Zato jih je- pa deželni nadmaršal na koncu zbora s prav milostljivo pohvalo domu spustil. Ustavo-verni listi jim pa še te pohvale ne privoščijo rekoč, da so stopivši v zbor storili le svojo dolžnost, sicer pa ostali na svojem državopravnem stališču in pri šolskem vpra-šanji celó hudo in izdatno opozicijo dělali. Prav dobro je zadela „Presse" rekoč, da to, kar je sklepal deželni zbor v Pragi, bi bil sklepal tudi prav lahko brez sed-merih Mladočehov. Čudno je le to, da se je predsednik zbora vendar-le upal govoriti v imenu dežele Ceske, ko jim je hvalo izrekal. f V Moravském deželnem zboru* so narodni poslanci zopet bili mučeniki. Pražak je predlagal adreso, da bi se politika sprave zopet začela. Vtemeljil je svoj predlog z govorom sicer odločno opozicijonalnim, a po vsem lojalnim in spravljivim. Al predlog je bil zavržen, kar je Pražak že tako naprej vedel. Vládni za-stopnik si je vzel pravico, na koncu zborovanja izreči, da je tudi slovanski narod Moravski s sedanjimi raz-merami popolnoma zadovoljen in tedaj ne mara za dr-žavo-pravno in narodno opozicijo. Treba čakati, da se pokaže, ali je to res ali ne. V deželnem zboru Kranjskem so narodnjaki stavili prav podkováno in bodečo interpelacijo zarad po-nemčevanja šol, preganjanja narodnih uradnikov itd. Podpisali so jo vsi, edini dr. Razlag je ni hotel podpisati , rekoč : ,, Vsak naj sam za-se skrbi, da ne bo přišel ob narodnost." S tem se je preselil dr. Razlag v tabor ponemčevajočih centralistov. • V Tirolskem deželnem zboru so liberalni in ustavoverni poslanci nasproti protestu konservativne većine dali tudi v protokol zapisati svoj protest. Tako si obojni stranki, kakor v živ ljenji, tudi v protokolu druga drugi hudo nasproti stojite. Vsa liberalna stranka je z deželno vlado zeló nezadovoljna ; po njenih mislih bi grof Taafíe celó ne bil smel pripustiti protesta konser-vativcev, marveč se moral skazati tako „liberalnega", kakor Bismark. Zato pa tudi liberalni listi tožijo , da tako Tirolska ne bo nikdar pridobljena za liberalizem. Pra,v imajo! Pridobljena res ne bo na ta način nikoli, le prisiljena bi mogla biti. To pa bi bila jako ne-varna poskušnja. Na moč zadovoljni pa so ustavoverci z vladnim zastopnikom v Predarlskem zboru, ker je o resolu-cijah konservativne večine zeló zaničljivo govoril ; iz-rekel je, da bi imela vlada pač sredstvo, zabraniti take resolucije (s tem, da bi razpustila zbor) , ker pa v teh resolucijah ni ne varnosti za ustavo, se trpé kot nekaj nič pomenljivega. Ustavoverci mislijo, da se je večina vstrašila teh besedi. Kaj še! Ravno, ker je vládni za-stopnik tako prisiljeno zaničljivo govoril o resolucijah, so morali biti zadovoljni ter spoznati, da so bile vladi vendar-le sila neprijetne- Da pa zbor ni bil razpuščen, temu so vsi drugi vzroki, kakor pa jih je vladni za-stopnik navedel. Zbore razpuščati je sitna reč, katera navadno več škoduje vladi, ko većini, zarad katere se razpusté. Posebno veselje imajo ustavoverci zarad tega, ker Gališki deželni zbor „zdaj že vdrugič ni spustil no-bene resolucije, sploh nobene politične demonstracije iz sebe." No, o Poljakih ne bomo obširno govorili, oni so taki, kakoršni so. Veliko so se že bojevali v politiki in večkrat podali se ravno v tistem trenutku, ko so bili zmagi najbliže. Vendar pa se po tem, če njihov deželni zbor o ustavném vprašanji zdaj že drugič ni nič spregovori], ne sme še sklepati, da je ves narod Poljski zadovoljen, ker ima ministra rojaka. To bo prihodnost pokazala. Ustavoverci so pa v veliki zmoti, če mislijo, da je njihov sistem vtrjen po zadržanji Poljakov, kajti to, kar se ne vpira, ne brani, tudi ne more ničesar podpirati. To veljá tudi v politiki. Slovstvene stvari. Še nekaj na korist naši mili slovenšeini. (Konec.) . Gori smo omenili jugoslavensko akademijo znanosti i umetnosti, katera je razen nabavljenih ucil in znanstvenih zbirk in pa nekaj z nje pomočjo na dan spravljenih del izdala že 28 zvezkov svojega „Rada", v katerem, — kakor kaže vsebina tudi v „Novicah" po- samič razglaševana, — nahajajo raznovrstni strokov- % njaki obilo spomina vrednega truda, a opazovatelj je-zikovega razvitka radosten vidi povse lep napredek. Primerno bode o tej priliki, da se tudi „Novice" okoristijo zrnca, najdenega v 28. zvezku že hvaljenega „Rada". Ondi namreč razlaga pravi ud akademije g. Veber hrvatske izreke po njeni slobodi, jednovitosti, razumljivosti, zorovitosti (intuitivnosti) in simetrije v primeri z latinsko in nemško. Povzemimo iz tega sestavka, kar Í)isatelj govori o razumljivosti in simetriji, ker se pri-ega tudi slovenščini. Hrvatska izreka, tako uči gosp. Veber, ne trpi dveh predlogov (praep.) zaporedoma. Na mesto: „U od Hrvatah nastanjenoj zemlji" mora se reči : U zemlji od Hrvatah nastanjenoj. *) Takisto tudi hrvatska izreka ne trpi mnogo inciz, ko namreč izreko seka, temuč kedar je treba po veó stavkov spojiti z glavnim, tedaj se ta dene ali s kraja, a drugi sledé za njim, ali v sredino, redkeje na konec. Da bi čitateljem stvar bolje pojasnil, napisal je gosp. Veber za primer hrvatsko perijodo, kakor bi bila po latinskih pravilih, ter pridodal ji isto perijodo v hrvat-skem kroji. Po latinském načinu bila bi: Kano što mora težak (poljedelec), ako hoče da ne samo sebe i svoju družinu prehrani, več i druge dužnosti, koje ima prama državi, izpuni, marljivo raditi; isto tako i učenik, pripravljajući se za više zvanje, mora ne samo cielu školsku godinu marljivo učiti, nego i u praznicah nauke opetovati. Po naravi hrv. pa: Kano što mora težak marljivo raditi, ako hoče da i sebe i svoju družinu prehrani, pače izpuni i druge dužnosti, koje ima prama državi; isto tako itd. Simetriji pa, o kateri se mnogim pisateljem niti ne sanja, po g. V. je to pravilo: Kadar si v enem stavku izrekel kako misel, recimo, s pridevnikom, posluži se tudi v drugih stavkih pridevnika za podobno misel ; kadar si se v enem stavku poslužil katerega bodi časa, rabi isti čas tudi v drugih stavkih za enakošno misel, da si bi jo lahko izrekel tudi z drugim časom; kadar si v enem stavku glagol djal na konec, deni ga tjekaj tudi v vseh drugih podobnih stavkih; z eno besedo, gledaj da ti bode zlog v vsem simetrično razvrščen, ker brez simetrije ni lepote. Za primer navaja iz Vukove pripovedke o razboj-nikih, ki so mislili cerkev okrasti, naslednji izpisek : „0 braco, za Boga! Mi hodismo po gori i po vsakim mestima i danju i noćju, bismo se s ljudima i udarasmo na kule i dvorove, i ni oda šta se nepoplašismo do noćas od mrtvih ljudi! Ima li koji junak medju nama, da se vrati natrag, da vidi, kako je sad u onoj crkvi? Jedan veli: Ja neću; drugi veli: Ja nesmem; treći veli: Ja sam volij **) udariti na dest živih, nego li na jednoga mrtvog." Ali ni to krasno rečeno? vpraša pisec. In po čem? Edino po simetriji. Prevrnimo besedni red in vsa le-pota se izgubi. Toda na konci vendar dodaje, da se zaradi simetrije ne sme jeziku sila delati, niti da se ona sme s *) „Novice" so se že v 13. lista od leta 1873 oglasile zoper to grdobo; pa smo vendar n\ temu davno zasledili v nekom listu: kuje postave: ki segajo v od Boga cerkvi dane pravice, namesto: ki segajo v pravice cerkvi od Boga dane. Kaj pomaga opominjanje, ko nae je toliko nemskutarjev, to je, nemski mislečih, če tudi slovenske besede rabečih! Reklo seje: ne pišite novošegni, ker je ta pridevnik nepravilnega kova ia tudi ker beseda s e g a (običaj) drugim Slovauom ni zoana, marveč po novi, zdanji navadi, daada-nasenj, novodoben, novomoden, novočasea. Vendar ga najdeš v vsakem lista. Učilo se je: Pišite iatelektualea, oficijaiea itd.; tem bolj se kazi lep a v francoski e. Ako je ta nauk napaČen, zavrai ga očitno, da se stvar dožene do resnice. Ako se pa prav uči, treba se je poprijeti tega, kar je prav. **) Ja sam volij namesto: Ja volim (slov. „jaz bi rajši'.) trudom iskati ili pretiravati, ker vsaka pregnana reč je grda. Dodatek k spisu v poslednjem (43.) listu ad voćem: mestodržec. Tudi Mikl. starosl. slovar ima besedo : me-stodržitelj, regionis praefectus, iz spisa sestavljenega o začetku XIII. veka. Popravek. V prvem delu tega sestavka (stran „Novic" 364) namesto: po staroslověnském kraji Čitaj: po staroslověnském kroji. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. Predno o 12. seji nadaljujemo, sezimo nazaj na 11. sejo 15. oktobra, ker o tej seji še nismo poročali vsega. — Potrdil se je v tej računski sklep nor- malno-šolskega zaklada za leto 1874 (dohodki 12.936 gold. 89V« kr., stroški 12.936 gold. 89% kr., konečni stan 59.953 gold. 17% kr.) in proračun istega zaklada za leto 1875 (potrebščina 36.895 gold. 32% kr., zaklada 19.104 gold. 12% kr., primanjkava 17.791 gold. 20 kr., katera je pokriti iz deželnega zaklada). Važnejša opazka pri tej obravnavi se je storila le gledé topliške šole pri Zagorji, o katerej c. kr. deželni šolski svèt ni postopal strogo po postavi, ko je donesek za to šolo zahteval od normalno-šolskega zaklada ; donesek se je za zdaj pac dovolil, al deželni odbor je dobil nalog, na tanko preiskati to zadevo, in v prihodnjem deželnem zborovanji poročati, ali in kako daleč sega pravica Topliške šole do doneska iz normalno- šolskega zaklada. O poročilu deželnega odbora gledé premestenja c. k. okrajnega sodišča iz Planine v Logatec, ki je zdaj přišel na vrsto, naj omenimo poprej, da je deželni zbor in deželni odbor mnogokrat prosil c. kr. vlado, da naj poprej, ko misli za trdno premeniti sedež c. k. okrajnega glavarstva v Planini, zasliši mnenje deželnega zastopa. Toda zastonj ; c. k. ministerstvo pra-vosodja je naznanilo deželnemu odboru, da se politični uradni sedež preselil bode v Logatec ter je poprašalo za mnenje o premestenji c. k. okrajnega sodišča. Vsled tega je deželni zbor sklenil, c. kr. vladi izreči obžalo-vanje, da se mu vkljub mnogokratni prošnji ni prilož-nost dala, svoje opravičeno mnenje naznaniti, predno se je za trdno sklenilo o uradnem sedežu c. k. okrajnega glavarstva, sicer pa ministerstvu misel izreči, da naj se tudi okrajno sodišče prestavi v Logatec, ker je želeti, da so vsi c. kr. okrajni uradi združeni na enem in istem kraji. Potem se je dovolilo občini na Trati 33%, šolski občini Topliški 80°/o občinske přiklade. Gledé državnik dovoznih cestá h kolodvo-roma v Postojni in v Logatcu, katera je c. kr. vlada vkljub dotične postave in vkljub odločnega ugovora deželnega odbora vendar-le izročila dotičnim cest- nim odborom — ie deželni zbor ugovor deželnega od-bora popolnoma o'dobril, tudi sam izrekel, da je posto-panje c. kr. vlade v tem obziru nepostavno in sklenil, da naj se z vsimi postavnimi sredstvi delà na to, da c. k. vlada z ozirom na jasno dotično postavo prekliče navedeno izročitev. O náčrtu nove občinske postave, katerega je deželni odbor předložil, razgovarjalo se je dolgo ; bistveno vprašanje je bilo, ali naj se vpeljejo velike občine, kakor že leta 1869 sklenjeno, al naj ostanejo maj hne občine kakor dozdaj. Ker je ta stvar in sploh občinska postava prevelike vaznosti za našo deželo in je res želeti, da se vse naše razmere vnovič prav na tanko prevdarijo, predno se v tej reči odločuje, je deželni zbor sklenil, da naj deželni odbor skliče enketo, namreč izvedence iz ljudstva in morda tudi izurjene razdobj od uradnike y in da naj novembra 1873 do konca junija 1874 je njimi dobro prevdarja načrt ob- deželni zbor storil različne sklepe. Sklenil je namreč, da činske postave zlasti tudi v tem obziru, ali so velike naj se c. k. vlada naprosi, za pospeševanje t ali majhine občine koristnejše za našo deželo. Po na post z a svetu dr. Bleiweis a je deželni zbor tudi sklenil, c. k. skrbeti P ? ukazal deželnemu odboru h zemljiških knjig vsi moči vlado prositi, da naj prevdari, ali ne bi bilo koristno, se potezati za to, da se tudi Radoljškemu okrajů iše zemljiški davek; namestu okrajnih glavarstev (Bezirkshauptmannschaften) po razmeri preobloženja odp postaviti politične komisarijate (Bezirkskommis- čeravno je Dese hm temu sariate), kakor so na Kranjskem bili pred letom 1850. zagovarjal, da naj se sploh davki protoval in odločno Potem se je potrdil proračun deželnega za- Dali ikj o dpi sejo je deželni zbor sklenil, c. kr. vlado naprositi z VfcVLU OU jv J/l VA MVUU UUUUXUVgU M m C% lJ UMUVIUI Â-À Kl \J X K3 U.IUUU , V/. V UapiUOlbi J A klada za 1. 1875 (potrebščina 411.276 gold. 95 kr., obzirom na obžalovanja vredne razmere na Gorenjskem zaklada 72.269 gold. 20 kr., primanjkava 339.007 gold, in Notranjskem po vsi moči si prizadevati 75 kr.), da se primanjkava pokrije, naj se pobira 20°/0 vlečene ob přiklade od neposrednjega davka in 10% přiklade od vžitnine gledé vina, vinskega in sadnega mošta in mesa; Dali mljiških služnost lj od kar da se za- ín uravnave jhitreje končaj je deželni zbor ukazal deželnemu odboru, po pri €e bi pa vendar še kaj primanjkavalo, se smé od javnih mernih sredstvih ljudstvo na to napeljavati obveznic deželnega zaklada toliko začasno zastaviti se dobode posojilo 100.000 gold. ) da da tej priliki je de- poslopj J P kod po ž V želni odbor dobil nalog, na to delati, da bi stroške fa dogovor stopiti s knezoškofijskim ordinarijatom si vsaj in tudi da žandarmerije prevzela država. pore dovolile Dalje so se pod- poslopja primerno zavarujejo > se kr. vladi je deželni zbor izrekel h 9 m sicer gold. slikarju Martinu Ume ku 200 le nce m iz državnega zaklada dovolj za obilno ubogim D y slikarju Janezu Subicu 250 gold.; povrh 30.000 gld tega je deželni zbor Subicu izrekel svoje zadovoljstvo odboru, skrbeti za Potem je deželni zbor podporo deželnemu t zvezo med Lit i j m z napredkom v slikarstvu in naročil je dežel. odboru, Dolenskem s posebnim obzirom na črto Čez Lip priporočati tega domaćega umetnika c. kr. ministerstvu sko Bukovje in tudi skrbeti, da seKrško-Gro* za nauk za podelitev državne podpore. Slikarju peljsk Simnu Ogrinu se je dovolilo 100 gold., podpiral- tijskega mostů čez S ta pripravi za javno rabo Gledé „ . « , t u w deželni zbor pohvali! nemu društvu slavjanskih dijakov v Gradcu deželni odbor, da seje tako Krepko branil, navedeni 100 gold., in društvu tehnikarjev v Gradcu 100 gold, most od vlade prevzeti v deželno oskrbovanj podpore. Ljubnu, dijaškega Dunaj skega konvikta in nice, kakor leta 1874 tudi vprihodnje po 100 gold, od stavbenega zaklada Čni podružnici. í deželni zbor skle- Dalj Prošnje rudarskih akademikov v je deželni zbor dovolil, da se upravniku posilne délai gozdarja Franca Paderja za podporo se niso vslišale. škodnine na leto izpl iz Prošnje Vipavske občine, da naj bi se vpla- čanje neke 25% přiklade vstavilo, potem občine na Vačah gledé ceste od Klančarja do Goleka, vpokoje- za t y ki ga odstopil nil Gledé vlado poprositi, da naj tudi še 1. 1875 ostanej krajnih blagaj * a vž n u ^jlcvac ^caio uu iviauuai j O \J*J ^UlU. do plače vanje na delnice banke „Slovenije" tretji kmetovalca iz Sentpeterske fare v Ljubljani; obrok (termin) za prvo polovico 18. decembra, Jakob Anton Francojeva s 40 gold, za pošteno prvi obrok (termin) za doplačilo druge polovice in revno meščansko dekle, ki se misii omožiti. /-v «m m % a a % t a .. / pa 20. decembra tega leta izteče, naj delničarji ne odlašajo dalje doplačil svojih, kajti odlašanje tako ovira revnejše deklice Ljubljanske. Jožef Feliks Syn-ova z 48 gold. 30 kr. za naj- novo oživljenje in napredek banke domače y duje tudi sam sebi pa si ško- Banka niku y kdor Janez Kovačeva s 151 gold, za 4 ubožne očete pravi y naša je podobna mlađemu in sicer Čvrstemu bol da ne doplača nič. ali vdove, ki imajo nepreskrbljene otroke. Od neznanega dobrotnika vstanovljena ustanova y ki se popolnoma spet ozdravi, če ga zdravniki 8 50 gold. 40 kr. za 4 revne posle, ki so zvesto služili ne zapustijo in mu svoji domači Ijudje postrežbe ne in ne morejo več služiti. nn t»i»Lr A "Mo í/onnotimn torloi Koribro načo ! Prosilci naj svoje prošnje oddajo pri mestnem ma- ■■■■■■■■■MMH 4, odrekó. Ňe zapustimo tedaj banke naše (F Krškem) je bila 12. dne t. m., kakor naši gi8tratu do 15. " decembra t. 1. Prošnje "za bralci že vedó, očitna dražba 17 Muriških goved, katera- in je iz državne podpore za družbo kmetijsko kupil gos odbornik Seunig. Po poročilu njegovem se je zbra tišti dan mnogo kupca v Krškem in prodana je bila UH UV UUVjV/UJ UI Ch l« X« X lUOilJU £JC\t -1 • y U • y U, y ustanovo morajo imeti tudi kolek za 50 krajc. Ori živina na različne kraje in večidel prav umnim živino-rejcem. Za ta veseli izid licitacije ima se družba kmetijska po poročilu gosp. Seuniga zahvaliti zdatnému razglasu te licitacije po predstojniku Krške kmetijske podružnice gosp. dekanu Polaku. (Nasa rojakinja gospodičina Helena Pesjakova)f hčerka slavnoznane naše pisateljice Lujize Pogreba umrlega gospoda dr. vdeležilo veliko mestjanov vseh stanov pevski zbor narodne čitalnice, katere večletni odbornik jem mile mu je skazal posledno čast grobnice vse dokazi kako oštovan je bilranjki v vseh krogih. Neutrudlj elaven Orel vzlasti na čedalje bolj slovi, in se že kot pevkinja v velikih operah vvrstuje prvim umetnicam na nemških gledališčih. Iz Hanovera, kjer pa je sedaj v dvorném gledališču, poroča časnik stva to še posebno umnem obdelovanj kmetij moč virja Ljubljanskega; družbi kmetijski bil je 40 let večidel tega časa njen delaven odbor Novicam" D. o. Th. Ltg.<ť o gromovitem aplavsu bila kot Agatha v operi „Freischutz", činstvo zeló veselí slišati jo y in ki y yy Norma' kako v operah „Faust", g* je se do-ob-Hans marljiv dopisnik Da je Radostni Heiling slišimo take glase polno hvale o rojakinji, ki nas je m „Robert der Teufel". gledé na svoje zasluge na polju kmetijstva od govega Veličanstva poslavlj zasluge rodoljuba bilo Sicer zlatim križem pravično priznanje izvrstnega smo Orlom tudi naši y ter smo V Z njo vred položili značajnega rodoljuba Radovali smo se trdno spomin kakor Kraška skala ki je grob Bodi prvikrat očarala v čitalnici ponosni na tako sijajni vspeh njen tudi o veliki pohvali, s katero je tudi naša rojakinja pl. Neugebauerj eva pela v velikih operah na na- rodnem gledišču Zagrebškem, in veseli smo zdaj, da se je posrećilo našemu dramatičnemu društvu, pridobiti jo imajo nabirati milodari za pogorelcě v Mozl narod svoj mu večni (Deželna vlada Kranjska) je naznanila ; da se na Ko slovenski yy Taliji a čevskem (Zoper znano interpelacijo) in zoper to kar je dr. Zarnik v deželnem zboru rekel o deželni učiteljski konferenci, nabirajo glave te konference, katere vse to zeló skli, pri tistih učiteljib, ki so se konference vdele- (.Imenovanje.) Mestni magistrat je imenoval dr. K o-ča za mestnega fizika (Stadtphysicus), toraj se ne bo več imenoval „zdravnik za bog u (Armenarzt) žili «m, podpise za neki protest. Kak bo ta „protest", tu že naprej vemo. Ugovarjal bo gotovo naj bolj temu, da to t. m so se učitelji pri zborovanji in sklepanji strahovali ali ljanski kupiti Urb (Živinska sejma) v Kočevji in Turjaku 30. dne sta zarad goveje kuge prepovedana. (Nove ulice.) Sliši se, da mjsli magistrat Ljub- hišo na Sentpeterskem pred terorizirali. S tem pa resnica ne bo ovržena. Terori- mestji ter narediti tam ulice do kolodvora (Kako so okrajnega šoiskega nadzornika viteza pri tožbi gosp. župnika Jarca „Tagblattov" zagovornik Gariboldija čakali, pa ga ni bilo.) Iz Sentvida nad dr. Suppan; to je takrat tudi deželna sodnija pripo- Lj ubij ano se „Slov." poroca: Koliko je nekterim novo- znala 7 izrekši, da ni kompetentna za take sodbe. da šegnim šolskim nadzornikom res za ljudske šole in njih Ta slučaj tedaj, ki se je primeril „Slovencu", u« o^ napredek mar, to smo videli pri okrajnem nadzorniku namreč na podlagi objektivne razsodbe preganja od- Gariboldiju, znanem patronu Laib. Schulzei- govorni vrednik, je dozdaj edini v Avstrij i nima tung-e." Naš krajni šolski svèt je bil přetekli teden še para; zato se je pa tudi zagovornik obsojenca, gosp zavoljo važnih reči sklical sejo ter jo tudi, kakor gre, dr. Gosta, zoper tako razsodbo pritožil do više sto- naznanil okraj nemu nadzorniku pl. Gariboldiju, da bi přišel prvi pinje Gledé na tako čudenvslučaj naj bo tudi nam dan .^v^w^.^vv v.ww^VAi.Jtlj «« r--J . ~---->------~ --** tej seji. Udje kraj nega šoiskega sveta se zberó dovoljeno ponižno vprašanje: Cemu imamo m ćakaj o po ustavi dan, povabši vnovic a Gariboldija ni; zberó se drugi porote za časnike, če se vrednik pri okrajni sodnij i bij o ga tretjič tretji dan ni Gariboldij a; sveta, če se tako delà ž njimi ! Mar misli ta plemeni- P prihodnja beseda bo decembra na spomin > taš, da smo ) njegovi hlapciV Luj Pesi ak načrtan program je jako zanimiv i v^ihlu j\j Aautiui r j j zložila je slavnostno poezi gospá na (Učiteljski )}strahu) dež. šolski nadzornik Pirkar spomin Preširna, katero bode govorila gospá S en oil čuti še vedno rano po znani interpelaciji mu vsekano, majerj gospodičina zato si naroča od jo zacelil. Tak vseh strani „flajštrov," s katerimi Neugebauerj in učitelja Dermelja v „uaxu. , vmajjjv^aam» puu temu, kar je dr. Zarnik v deželnem zboru o vedenji flajšter « ** „""J^VIN/T, « o^-^r —---.. J. mu je bila izjava Cirkniškega dičina Melanija H o h gospodičina Frey boste peli krasne samospeve, gospo bo v „Laib. Schulztg. grala na glasoviru in 16 obrnjena proti naš pevski zbor bode dodal posebno lepe zbore letni b ? Pirkarjevem v Cirkniški šoli pravil. Dermelj namreč cembra s svojim podpisom zatrjuje, da je ? vse, kar je nik povedal, izmišljeno. Vendar ima ves ta preklic pretekla leta v čitalnici ali ugovor nekaj prisiljenega na sebi, člověku, ki to hlačice tresle, ko bor čitalnice je določen na 13. dan děna korist slavnoznanemu, hudo zbolelemu dr. Zar- skladatelju slovanskih pesem, katerih mnogo smo slišali se napravi v čitalnični naši se zdi, kakor da bi se učitelju bere je to pisal, ker je žalcem desnice mu restavraciji prihodnjo soboto „beseda" z loterij videi „strah", namreč prijazno, se ve dá Pirkarja s ka- bra > ? Plesalne 13 7 7 migaj očega, z večer. Reditelja pl ije) v čitalnici naši bodo 29. novem -17. in 27. decembra vselej ob sedmih sta gospoda J u v a n č in na tej, a svojo družino na oni strani. Taka prikazen ločnik. Vdeleževati se teh vaj smejo je gotovo tako navdušila gospoda učitelja, da mu je to kar je pisal, prav iz srca šio. Kdor tega ne verjame, neudj udj čitalnice Turk pa naj se zarad tega oglasijo pri odborniku ? naj pa poskusi. Zato je Pirkar tudi popolnoma opran, kolikor se namreč kaka umazana reč v mlaki, kakor u (Slovensko glediŠce.) Znana dobra ginlj nor se iiinureu uničil huli icu v micuvi, „Marie Jeane" je preteklo ucuciju piivauua uiuu^u uu- Schulztg.", oprati more. Zdaj vsak člověk previdi, činstva v gledišče. Igralci in igralke so pa tudi tako delj igra privabila mnogo ob je „K^iav^i^. , ^ da je vse, kar se je Pirkarju očitalo, grdo a obrekovanje vrlo se obnašali, da je igra po vsem dopadl in da je on to, kar sta „Laib. Schulztg." m „ Tagblatt" venec gré gospod o njem pravila, namreč nepristransk in z vsemi ved- Jeane je bila prav mojstersko izpelj Prvi Podkrajšekovi, katere Marie nostmi dobro podkován „šulman." Le pri nas, ki smo taki nam je omeniti pohval izmed igralcev hudobneži in nevošljivci, da ne pustimo nekaterim manom u ne pravične kocinice, smo tako krivični m šul-sla- gosp SušteršiČa in Juvancič nost Schmida, Nolli-j i oiv>a m u u v n u \j í v> a , pOSebnO & a u uj c g a pripoznanja vredna. 0 gospodičini L e d ar j adnjega prid beremo, kakor je bomisleči, da nam, ce kaj tacega čitelja Dermelja izjava, nehoté že na misel pride tišti X^nv^nnlr^ o lrnfnmtvfc dA rirk ^ûlrrloi rrrnanibi nri. sicer prijetni prikazni ) pa zdelo # y se mladi na odru, se nam je „španjski čevelj", s katerim so se nekdaj grešniki pri- ni še kos da taki nalogi, kakor se jej je bila tù izročila > govarjali, da so povedali, kar jim iz konca ni koj na misel prišlo in kar so Nemci „Folter" imenovali. („Narodna tiskarnau) je sklicala za 30. t. m. rijo bo 28 m ( Veliko besedo) z godbo, petjem in veliko lote-pravila po sklepu odbora čitalnica naša v soboto katere čisti dohodek ima dobrodelen namen 7 7 občni zbor delničarjev, katerim bo odbor dal v pretre- namreč podpirati za smrt bolnega znanega skladatelj eaDje (oziroma potrjenje) prodajo Mariborske tiskarnice, slovanskih napevov. Program se bo razglasil po poseb DitUJC lU^li. UU-ia JJU Li j CAJJ C J jJlUUOJU lUftiiwyioaw nw »mí w.v t «v.j^.v.. -- ^ O * »u^imjii ^/v jpvov^v*- da se poplačajo dolgovi, ker iz posojila ne bo nič. nih vabilih. Zavoljo dobrodejnega namena nadja se odbor, Ugibalo in sklepalo se bode tudi Narodu" na noge ; kako časniku 77 Slov. pomagati, ker tako ne gre dalje. „Slovenec", {Kje je ustava?) Tako pač sme prašati časnik čegar odgovorni vrednik g. Pevec je bil da bo čitalniška restavracij prostorih polna. bo beseda, po vseh Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Iz dobro podučenih krogov se sliši fjM. vviii/^Aib ^A« V « X MÍJ ^ * w v ^ . J - — — JT ----O JL/ LVILKAJ \AJm - JLU Vi UU1V ^UUUUUJUIU XV1 VgU V OU OllOlj objektivne razsodbe obsojen na 8 dni zaporain da bosta šla cesar in cesarica prihodnjo spomlad v přetekli četrtek pri okrajni sodnij i na podlagi 300 gld. zgube na kavciji. Objektivno postopanje zoper Galicijo. časnike namreč zadeva po postavi le časnik sam, kate- državnem zboru je bil sprejet predlog da rega policija pograbi in sodnija potem vniči, ne da bi imajo pooblastenci manjšine pri delniških družbah pra se zoper vrednika ali druge osebe kaka preis- vjco pregledovati knjige vodstev« i kava vpeljala. Dalje spadajo vse easnikarske Moravska. — Revščinaje pri delavcih pregrehe pred porotnike, to je dokazal sijajn0 kipela že do vrha. Ker večidel vse obrtnije atojé in Wi tmr 398 ni skoro nobenega zaslužka fabrike le po malem delajo in sila že strašno pritiska. Ce drugo leto to ne bo bolje, bo morala država, dežela ali občina delà dati, da se preživi ta velika do punta. Tudi kmetija je ob tla. Kmet mora jemati na posodo denar v mestu pri „posojevalcih" ali bolje množica delavcev, sicer utegne priti že da oderuhih za strašne obresti; pripetilo se je že, da je moral kmet za 50 gold., ki jih je za mesec dni pri taki pijavki na posodo vzel, plačati 50 gold, obresti ! Ali ni to res strašno? Kursi na Dunaji 23. novembra. 5% metaliki 70 fl. 15 kr. Narodno posojilo 74 fl. 45 kr. Ažijo srebra 104 fl. 50 kr Napoleondori 8 fl. 88 kr. v # Žitna cena 6 fl. v Ljubljan 18. novembra 1874. Vagán v novem denar] i : pšenice domače 5 fl. turšice 4 fl. 80. soršice 4 fl. 10. ječmena 3 fl. prosa 3 fl. ajde 3 fl banaške rži 3 fl. 30. mÊÈdk ovsa 1 fl. 90. Krompir 1 fl. 70. Loterijne srećke: v Trstu v Linču 21. nov. 1874: 6«. 44. 87. 5«. 62 5. 75. 21. 57. Prihodnje sreČkanje v Trstu 5. decembra. Novice" svojim prijateljem gledé na volitve v Kranjsko kupćijsko in obrtnijsko zbornico. Ze lansko leto bile bi morale biti dopolnitne vo- zbornici? ali pa bode morebiti se ostalim volilcem litve v našo kupčijsko in obrtnijsko političnoga našega zbornico, in odbor društva „Slovenije" imel povikšal se davek v zbornico ? ze je maja Al ne denarna zguba meseca 1873. leta pripravljen oklic, v katerem so se načinu Vestenekovem zbornici ki žuga po svojeglavnem v J&aiereiLl SU tsts UčtUiUU V coicucauvcui uuviu J je, im vii^i«. » cuav Imelo se je takrat nevoljo po deželi, ampak tudi še druga čudna prika- ki delà veliko priporočali možje voliti ; ki naj se volijo. »u i« v odbornikov iz vrste kupčijske (trgovske), AVsll , 11-i IM J^ , VIM. J. V » V V. ^ . v^ V , hm iz vrste obrtniiske in 1 iz vrste rudarske na- svojega rokodelstva davka, ima pravico voliti • « 1 • J « • ^ .. .« .. ^ . . i 1 v • . I 1 • 1 V * A 111 zen in ta je, da rokodelec, ki plačuje 2 gold, od k> in vioiu uui tuljane iu ± m vraie r u u a r » e nar ovujcg<* iu^uucioir« uar^«, * lu ^ i c» * i ^ ^ run bi, — mesto onih, ki so po zborničnih pravilih imeli lansko kramar pa, krčmar itd., ki plačuje 4 gold, davka, leto izstopiti iz odbora zborničnega. ne bi je imel po Frânzel-Vestenekovem modrijanstvu ! čurji so nem- A1 ko so se delale priprave za volitev katerim je trn v pêti to, da je zbornica naša po tako In če vprašate zakaj delà vitez Vestenek večini narodna, začeli v češ, da se nahaja mnogo )) odgovarja vam on z razkladanjem (deiinicijami) Tagblattu" hudo rogoviliti, svojim: kdo je trgovec, kdo pa obrtnik. Al te deti- kdo rekel: „mleka napak v sestavi volilnika, da ničije so tako kruljeve, kakor V ce je treba vse volilce iznova pretresti, sicer bodo nem- ne smeš vživati postni dan, ker ga je naredila mesena čurji protestirali zoper volitev itd. Se vé da to, o če- krava." mur je „ Tagblatt a želnemu predsedniku grofu 9 kričal, bilo je evangelij bivšemu de- Zajic za Vestenekovim grmom tiči drugod > m Auerspergu, m ljene bile so mahoma volitve, ki bi bile morale lani biti, ako se spoštujejo pravila, «u L ou u w o ba v a u Al kaj je postava, če ni nemčurjem po godu! ustav- ta grm je nemškutarija. Rekel je sicer, da kup- čijska zbornica nim a nič s politiko in narodnostjo ki so postava zbornici, opraviti. Al mož je pozabil na to 9 na kar ga je gosp Župan dobro spomnil, da gori navedena sestava v o- Preteklo je tedaj leto 1873 in h koncu bliža se že lil ne komisije očitno vsemu svetu kaže 9 9) kam leto 1874 — kar pride prve dni t. m. iz Dunaja ukaz, da s slovensko prislovico govorimo — pes taco moli. u naj se vsa zbornica razpusti. Komaj pa je raz- In komentár k temu najdemo tudi v Vestenekovem pust bil razglašen, že se je slišalo, da volilna kom i- obnašanji na Dolenskem, ki ga je interpelacija v dežel- sija šteje samo enega narodnega moža (bivšega pred- nem zboru letošnjem odkrila, na katero vlada ni mogla sednika V. C. Župana), 6 pa druzih nenarodnih, katerim na čelu kot ministerski komisar stoji vitez Vestenek 9 c. k. vladini tajnik, to je oni glasoviti gospod, ki se je odgovora dati, ki bi bil interpelacijo na laž stavil. Vse to, trgovci in obrtniki po deželi, smo Vam razodeti morali za tega del, da čujete in čujete tako breztaktno obnašal pri delitvi državne podpore ne- dobro da kedar bodo volitve razpisane, se ne vse- srečnim Dolencem. ti \J kj k \J y UU) - JJkVUUfl W V Vf V/ » Vliv » w M. lU^CiV^ UV UV f U V dete nikomur na limanice, ki bi Vam svetoval druge Taka sestava volilne komisije, v katero je en sam možé voliti v zbornico, kakor bodo tišti, ki Vam jih j____* _____ ____i1 •_____j. • x si L „ j „ ____i.__a i { ^ î a n a ^„^sf^^v ^ naroden mož, kakor se za gotovo pripoveduje, še po bode svetovalo politično nekem višem vplivu bil vvrsten, izbudila je veliko ne- dogovoru s skušenimi rodoljubi društvo „Slovenija našimi in narodnimi po voljo po vsi deželi. Al komaj se je vlegla pravična ne- mozmi. Taki se Vam bodo kmalu očitno priporočali 9 9 že se izbudi še huja, ko se je zvedelo da isti ; namerava m take volite vsi! In Vi, drugi prijatelj i naši, poducujte v svojih take ki volja načelnik volilne komisije vitez Vestenek prekucniti pri nas in povsod drugje dozdaj na- krogih manj zvedene volilce, da bodo volili v««^, vadni volilni red in pravico volitve vzeti kramar- jim jih boste Vi povedali. Vedite, da pri teh volitvah našim nasprotnikom ni mar za nič druzega nego za to, da bi po kupčijski in obrtnijski zbornici v deželni , krčmarjem inbranjevcem, in zato, kakor slišimo, vrè huda nevolja po deželi. Govori se sicer danes, jem da pododbor volilne komisije se ne sklada z atentatom naš zbor vrinili dva poslanca gosp. Vesteneka na naše kramarje, krčmarje in bra- sprotnika narodni stranki! 9 ki bila n a- njevce; ali pa bode pododboru obveljal upor zoper na- in če Bog dá in edinost slovenska, da zopet sijajno 9 kane Vestenekove, tega ne vemo. Ce ne obveljá ta zmagamo in da v zbornici zopet imamo narodno večino volilni red, ki je dozdaj vsa leta veljal v naši zbornici potem pa vprašamo: ali bode vspešno in na korist se veliko sto volilcem pra- njeno, da po vseh teh precedencijah strančán Vestenek • • • .. i -i • * • i • • o \r • v* •• pa tudi vica volitve v drugih, vzame ce pa se jim vzame ta pravica, nimajo še ostane vladni komisar v zbornici? Naj nasi pnja- več dolžnosti plače vati doneskov za potřeb- telji v državnem zboru že zdaj stavijo na minister-ščine zbornične, in zbornica zgubi več sto goldinarjev stvo vto vprašanje podpore. Bo potem Vestenek odprl svojo šatuljo e enkrat tedaj: Pozor! prijatelji dragi za in iz svojega dodal 9 kar je na omenjeni poti vzel dva narodna poslanca gré!