Zadnji del knjige obravnava ekonomijo okolja (Ekonomski problem i var­ stva okolja, Družbeni ukrepi, Okolje in ekonomska rast, Regionalne ekonom­ ske možnosti Slovenije). Ekonomski vidik je v ekološki problem atiki manj pogost in je zato toliko bolj poučen. Je pa podajanje zahtevno in mlademu bralcu manj prilagojeno. Nekatere pojm e bi kazalo pojasniti sproti. Prikazani pogledi zbujajo tudi nekaj pomislekov. Onesnaženje okolja ni samo posledica koncentracije odpadkov (str. 105), saj onesnažujejo in degradirajo okolje tudi snovi, ki niso odpadki, npr. biocidi, um etna gnojila, konservansi itd. Gre tudi za degradacijo okolja, ki z odpadki nim a zveze, pač pa s porušenim ravnotežjem v njem, npr. erozija p rsti zaradi p retirane km etijske in druge izrabe tal, negativne posledice vodnih regulacij, melioracij itd. Sporna je tudi misel, da se okolje kvari samo po sebi (str. 114). Preveč so nem ara v ospredju ekonomski vidiki kurativne problem atike okolja, manj pa preven­ tivne. Sicer so ekonomski pogledi smiselno zaokroženi, poglobljeni in hvale­ vredno izhajajo iz naših ekonomskih razmer. Za celotno knjižico je značilno, da se v n jej, čeprav nedosledno, prepletata dva vidika: splošni in regionalni. N ajprej so osvetljeni posamezni problemi okolja nasploh in nato še v Sloveniji. Glede na naslov knjižice bi pričakovali, da bo težišče na drugem delu. Konkretno okolje Slovenije je nam reč pri­ kazano prem alo sistematično. V knjižici pa so dobra izhodišča za »ekološko- varstveni« prikaz Slovenije kot okolja nasploh in njenih ekosistem skih struk­ tu r še posebej. Želeti je, da bi do tega km alu prišlo, m orda v razširjenem ponatisu. V m islih imamo zlasti značilnosti okolja s posebnostm i njegovega onesnaževanja in varstva, kakršnega sestavlja naše kraške, gorske, kotlinske, dolinske, urbane in urbano-agrarne pokrajine. Koristna stran knjižice je tudi sicer ne docela enotno, a zato širše pojm ovanje okolja, ki poleg biološkega vsebuje tudi ekonomsko, sociološko in drugo pojm ovanje, kar je celoti močno v prid. Sploh pa je delo glede na obseg vsebinsko zelo bogato. Knjižica vidi rešitev ekološke krize v splošno sprem enjenem odnosu člo­ veka do narave (naj pristavim o: pravzaprav do okolja oziroma pokrajine sploh, torej tudi do njenih antropogenih sestavin). V naših razm erah pa naj bi bolj sm otrno ravnanje z okoljem dosegli z družbenim oziroma regionalno- prostorskim načrtovanjem . S tem knjižica ne prikazuje samo pereče prob­ lem atike okolja, temveč razgrinja tudi perspektivo, k ar je glede na njeno vzgojno naravo toliko bolj spodbudno. Geografom, posebno šolnikom, jo vsekakor priporočamo. Darko Radinja Avguštin Lah: Slovenija v sedem desetih letih. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1977, 457 strani. Tudi geografi bomo s hvaležnostjo segali po naj novejši Lahovi knjigi o Sloveniji. V njej je zbranega nam reč ogromno gradiva, ki nam prikazuje razvoj ožje domovine v zadnjih treh povojnih desetletjih in nakazuje na podlagi sprejetih načel in dokumentov srednjeročnega razvoja njeno nadaljnjo pot. Čeprav pisec ni imel nam ena geografsko predstaviti Slovenijo, pa ven­ darle najdem o v delu številne geografske prvine in osvetlitve posameznih pojavov in dogajanj. Upravičeno smemo trditi, da predstavlja Lahova »Slove­ nija sedemdesetih let« tudi pomembno spodbudo številnim znanstvenim pod­ ročjem, da bi pristopili k sistem atičnem u proučevanju pojavov in problemov, ki so v knjigi načeti ali prikazani v luči globalnih povojnih sprem em b naše družbe in njenega gospodarstva. S pričujočo knjigo nam je mogoče v m arsikaterem pogledu izmeriti de­ jansko podobo in življenjski u trip današnje slovenske vsakdanjosti. V delu so izredno plastično orisane družbenopolitične, gospodarske, socialne, kulturne in druge spremembe, ki so korenito posegle v preoblikovanje dovčerajšnje podobe Slovenije. Ko tehtam o vse te spremembe, ki so vtisnile povsem nov izraz našim naseljem in mestom, podeželju in rudarsko-industrijskim ali turi­ stičnim območjem, šele spoznavamo pom em bno vlogo delovnega človeka, ki je s svojo neusahljivo ustvarjalnostjo razširjal m aterialno osnovo in povzro­ čal kompleksno preoblikovanje slovenskih pokrajin . Kolikor bolj svojstveno, ali do nedavnega celo samoniklo je bilo posamezno območje, toliko korenitejšo preobrazbo je doživljalo v povojnih letih. To je ena izmed tem eljnih ugoto­ vitev, ki nam jih podaja in razčlenjuje in utem eljuje na številnih prim erih Lahova knjiga o Sloveniji. Podoba in značaj »Slovenije v sedem desetih letih« sta prikazana v petih delih, ki predstavljajo vsebinsko zaokrožene celote. V prvem delu sta podana družbenopolitični in gospodarski u trip naše republike, kakršna odsevata na današnji stopnji njene razvitosti. Oba vidika predstavljata pomembno ma­ terialno in družbenopolitično osnovo prihodnji usm eritvi Slovenije v Jugo­ slaviji na eni stran i te r njeni čedalje pom em bnejši vlogi v gospodarskem so­ delovanju s sosednjim i državami in z deželami v razvoju na drugi strani. Za boljšo dojem ljivost in utem eljitev sedanjega položaja Slovenije, je pisec posegel v preteklost, v kateri je odkril zgodovinske korenine našega današ­ njega trenutka. Oprl se je na tem eljna spoznanja iz novejše zgodovine od prve svetovne vojne naprej. Drugi del knjige je nam enjen orisu splošne družbene preobrazbe Slovenije. Zasnovan je na podrobni obravnavi našega prebivalstva. Za vsestransko razu­ mevanje današnjega demografskega stan ja je posegel avtor po podatkih o razvoju števila prebivalstva in njegovi vsakokratni strukturi. Naslonil se je na statistično gradivo, ki je na voljo od prebivalstvenih popisov iz preteklega sto­ letja dalje. Zelo podrobno in nazorno so prikazane struk tu rne spremembe prebivalstva na Slovenskem po posameznih obdobjih, kar se odraža v rasti in deležu km etijskega in m estnega te r industrijskega prebivalstva. Razčle­ njena je dejavnostna sestava ljudi, ki so zaposleni v združenem delu, kot tudi naših zdomcev. Avtor predvsem z ekonomskimi razlogi utem eljuje prebivalst­ vene selitve, med katerim i je priliv delavcev iz drugih republik izrednega pomena za ohranitev dosežene stopnje naše gospodarske razvitosti. Posebno poglavje je nam enjeno vlogi in pom enu ženskega prebivalstva v vseh vejah združenega dela. Na osnovi izobrazbene sestave prebivalstva, ki se je tem eljito predrugačila v tridesetih povojnih letih, je osvetlil velike kulturne in pro­ svetne sprem em be na Slovenskem. V tre tjem delu knjige je prikazan splošni gospodarski razvoj in u trip Slovenije in je opredeljena njegova usm eritev. Osnovna gibala korenitih go­ spodarskih sprem em b in naglega gospodarskega razvoja odkriva pisec v novih, nenehno se razvijajočih družbeno-gospodarskih odnosih. V posebnem poglavju so prikazane naše energetske potrebe, osvetljena pa so tudi številna prizadevanja za razvijanje lastnih (domačih) energetskih virov (elektrarne, premogovništvo, nafta), s čem er bi dosegli m anjšo odvisnost od tujine. Posebej je obravnavano stanje v km etijstvu. Ovrednoten je njegov dejanski pomen v sklopu celotnega gospodarstva, še posebej pa kot pomembnega pridelovalca hrane in preskrbovalca m est s km etijskim i pridelki. Prikaz nekm etijskih gospodarskih dejavnosti začenja avtor s p redsta­ vitvijo naravnega bogastva in surovin na Slovenskem. Podrobno je razčle­ njen napredek industrije po posameznih panogah in njen gospodarski položaj. Nadalje nas seznanja pisec še s stanjem in razvojem našega rudarstva, male­ ga gospodarstva in prom eta. T retji del knjige je sklenjen s prikazom pomena in vloge družbenih služb v življenju in delu prebivalstva ter z opredelitvijo manj razvitih območij v SR Sloveniji. Četrti del knjige je posvečen poznavanju naravnih zakonitosti in preure­ jan ju okolja. Čedalje h itre jši gospodarski razvoj, ki s svojimi številnimi posegi načenja ravnotežje med posameznimi prvinam i (naravnega) okolja, terja ustrezne in prem išljene družbene rešitve, da bi z njim i odpravili nastala ne­ skladja in vzpostavili novo ravnotežje med naravo in družbenim i potrebam i in zahtevami. Ogrožanje zdravega okolja je sprem ljajoči pojav v vseh gospo­ darsko razvitejših družbah. Ker se je SR Slovenija s svojim gospodarskim potencialom in prebivalstvenim standardom že pridružila razvitejšim druž­ bam, imamo čedalje več industrijsk ih območij z degradiranim okoljem. Naj­ aktualnejši problem i našega okolja so onesnaženost zraka, voda in deloma tudi km etijskega zemljišča. Reševanje ogroženega človekovega življenjskega okolja je prikazano na osnovi številnih prim erov, ki so znani iz industrijsko razvitih držav. Predstavljeni pa so tudi naši pravni in gospodarski vidiki varstva okolja. Peti del »Slovenije sedemdesetih let« je nam enjen osvetlitvi družbe­ nega pom ena izobraževanja in vlogi kadrov pri dosedanjem in prihodnjem sprem injanju naše gospodarske in družbeno-socialne strukture. Posamezna poglavja nas seznanjajo z razvejenostjo in usm erjenostjo našega celotnega šolskega sistema, s prosvetnimi, kulturnim i, um etniškim i in znanstvenimi zavodi in ustanovami. Predstavljeni so osnovni vzroki, ki narekujejo reformo današnjega, klasičnega šolskega sistema. Z njo se bodo bolj kot doslej odprla vrata izobraževalnih ustanov združenemu delu in še posebej delavcem v ne­ posredni m aterialni proizvodnji. Predvidena preureditev šolstva bo zahtevala m arsikje tudi prem estitev (dekoncentracijo) izobraževalnih ustanov v večja in m očnejša gospodarska središča. Osnovno sporočilo, ki ga razgrinja Lahova »Slovenija sedemdesetih let«, je v spoznanju pomembne in trdne povezanosti gospodarskega razvoja z druž­ benopolitično usm erjenostjo in naravnanostjo naše družbe. Ker so v delu nakazane in utem eljene prenekatere poti razvoja SR Slovenije v prihodnjih obdobjih, smo s tem že neposredno opozorjeni na pomembne dejavnike, ki bodo soodločali in usm erjali nadaljnji 1'azvoj naših pokrajin. Besedilo knjige je dopolnjeno s preko 110 tabelaričnim i preglednicami, obogateno pa je tudi s 16 kartogram i in z 18 diagrami, ki jih je izdelal M atjaž Lah. Knjigo poživlja še 24 barvnih fotografij, ki jih je izbral pisec iz svoje bogate fototeke. Milan Natek Zgornje Posočje. Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov, Tolmin — Bovec, 26. — 28. IX. 1975. Z denarno pomočjo Kulturne skupnosti Tolmin izdalo in založilo Geografsko društvo Slovenije. Ljubljana, 1978, 394 strani. Pred nam i je zajetna knjiga člankov in razprav, ki so sestavljali vsebinsko ogrodje program a jubilejnega 10. zborovanja slovenskih geografov v Zgornjem Posočju. Knjiga je zanimiva in za geografsko stroko pom em bna vsaj iz na­ slednjih treh osnovnih razlogov: a) prinaša prikaz geografskih učinkov tri­ desetletnega povojnega gospodarskega in družbenega razvoja Posočja, osvet­ ljenega s celotne slovenske perspektive; b) objavljeni prispevki in izsledki so rezultat usm erjenega in načrtnega raziskovalnega dela slovenskih geogra­ fov med dvema zborovanjema; c) predstavljeni rezultati raziskav in njihova dognanja tem eljijo na razvojnih težnjah, kakršne so bile značilne za Tolmin­ sko oziroma Zgornje Posočje vse do 6. m aja 1976. leta. Serija katastrofalnih potresov, ki je prizadejala Zgornje Posočje (6. m aja, 11. in 15. septem bra 1976), predstavlja korenito zarezo v njihovem novejšem gospodarskem in socialnem razvoju. Zategadelj so izgubili prenekateri za­ ključki in predvidevanja o prihodnjem razvoju obravnavanih območij določeno veljavnost. Kljub tem u pa ostaja vsebina zbornika izredno aktualna, saj nam podaja podobo pokrajine, ki je skorajda ni več. Pri tem velja še posebej opozoriti na aplikativno vrednost zbranih podatkov, ki jih bo potrebno vključiti v obravnavo, ko bodo načrtno pristopili k preurejevanju dosedanjih gospo­ darskih in socialnih sestavin Zgornjega Posočja. Čeprav bo mogoče pri po­ potresni obnovi Posočja preskočiti mnoge družbeno-socialne ovire, ki so pre­ dolgo zadrževale pri življenju nekdanje oblike in načine gospodarjenja na zemlji, pa vendarle menimo, da je koristno in celo potrebno ohranjati na vseh obnovitvenih obm očjih kulturno dediščino v najširšem pomenu besede, ki m ora postati dobrina in vrednota posebnega družbenega pomena. Knjiga prinaša 25 sestavkov z najrazličnejših področij geografskih prou­ čevanj, katere je napisalo 22 avtorjev. Splošnim predstavitvam aktualnih prob­ lemov so nam enjeni štirje prispevki. Uvodno besedo je napisal D. Kompare. Ugotavlja, da sodi Zgornje Posočje med naša manj razvita območja, ki iz raz­ ličnih razlogov tudi ni doživljalo hitrejšega gospodarskega razvoja. M. Orožen