&t. 122 V Gorici, v torek dne 25. oktobra 1910. Jahala trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek i rt soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse.leto , . 15 K V, „ . . to„ *PoSantfi&ne*šleviH6«:.«ta]a1ejQ l0iVirh VOorichse prodaja „Sočaa v vseh tobakamah. , „S0CA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem »letu r Kažipot po Goriškem {» Lradiš<5anskenr in dvakrat v letu r Vozni'Fed že« lemic, parnikov in poštnih zvez". Ha naročila broz doposlane naročnine se ne oziramo. Tata) XL. Urediiifitvo i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na leY0 v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 viri. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebinb oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telofon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabržčck (odgov. J. FabČič) tiska in zal. finarodna delaoska organizacija » Gorici44 sklicuje v" n«ddjo, SO. r. rt), ob 9« uri it) pol dop. JAVEN SHOD v dvorani ..TRGOVSKEGA DOMA". DNEVNI RED: Naraščajoča draginja! Tovariši delavci, javni in privatni uslužbenci, sploh vso ljudstvo, ki občuti čim daljo tem hujše vodno naraščajočo draginjo, pridite vsi, da odločno dvignemo svoj jdu.s proti lom neznosnim razmeram. Vsekakor za našo skupno življenskc koristi! Odbor N. D. 0. v Gorici. S. L S. in draginja. Klerikalna stranka je dokazala v seji kranjskega deželnega zbora 19. t. m., kako po krivem nosi ime Slovenska Ljudska Stranka«. Ljudska stranka naj bo ta. ki se noče izreči proti draginji, ko tere draginja ubogo ljudstvo v taki meri, da /veni iz njega le en močan glas, da se mora kaj storiti proti neznosni draginji; ! j u d s k a stranka naj bo ta, ki se drzne s cinično nesramnostjo staviti predlog, naj preide zbornica na dnevni red preko predloga za uvoz kiavne živine iz Srbije in južnoameriškega mesa. Ta ljudska stranka je res dosegla prehod na dnevni red preko omenjenega predloga, katerega je bil stavil napredni poslanec dr. Novak. Vso državo pretresa draginja. Le o draginji se piše in govori. O draginj; nočejo vedeti ničesar samo nekateri severni bogataši, kateri se redijo pri tej splošni draginji. Le ti huiskajo tudi malega kmeta, da naj stopi na njih stran. Češ, da ak- cija zoper draginjo pomeni akcijo zoper kmeta. Tisti brezsrčni velikaši sleparijo kmeta s tako agitacijo, da ne bi stali sami tu, da bi se jih ne videlo tako osamljene oderuhe in izsesavalce siromašnega ljudstva. Tem ljudskim sleparjem in izsesa-valceiu so se pridružili slovenski klerikalci. Dunajski krščanski socialisti, na katere se drugače tako radi sklicujejo slovenski klerikalci in si jih stavijo za vzor. so se odkrilo izrekli za uvoz živine iz drugih držav, kor vidijo le v tem odpo-inoč neznosni draginji, ker priznavajo, da od obstoječih draginjskih razmer imajo dobiček le nekateri veliki magnatje-po-sestniki :« ker je pač jasno, da avstrijski kmet nima toliko živine, da bi mogel zadostiti zahtevam živinskega trga ter bi prišlo v mesnice toliko domačega mesa, da bi zadoščalo za vsakdanje potrebe. Krščanski socialisti stojijo torej z raznimi drugimi strankami vred na stališču, da treba odpreti meje, da le po tej poti se more ustaviti draginjo, in pri vsem tem ne bo trpei avstrijski živinorejec nobene škode. Ali slovenski klerikalci, ta slavna •Slovenska i j u d s k a stranka«, ti osre- čevalci 1 j ud s t v a so se postavili proti ljudstvu ter se izrekli v, kranjskem deželnem zboru za draginjo! Prav so imeli v Šturijali, da so bili nagnali kanonika Žitnika, da ni mogel govoriti, kajti prav ta velik ljudski prijatelj je govoril v kranjskem deželnem zboru, da se ne sme odpreti srbska meja ter se izrekel proti uvozu argentinskega mesa pa tudi ne gre, da bi se zaprle meje za izvoz avstrijske živine. Torej po mnenju govornika klerikalne stranke naj ostane vse tako, kakor je. draginja naj uničuje in mori ljudstvo; draginja naj raste, nič se ne sme zgoditi proti draginji. Rekel je tudi, da se ne sme znižati carina; ako bi se znižali tarifi, bi se s tem znižali dohodki države itd. Hohenblum mora imeti svoje nebeško veselje nad Žitnikom. Slovenski napredni poslanci so se krepko potegnili za ljudstvo in govorili /.oper draginjo mesa tako, da so bili klerikalci v velikih stiskah, ali obveljal je seveda predlog klerikalne večine, da se je prešlo preko tako važnega predloga na dnevni red. Torej v kranjski deželi je doma tak blagor, da tam ne čutijo potrebe, izreči se proti draginji! Izpostavili so se klerikalci kot zagovorniki draginje na sramotni oder; ljudstvo naj si jih le dobro ogleda! Oni sicer trdijo, da so se poteg-iiiii*v.a kliieta. da so govorili kmetu v korist, ali v resnici so kmetu le škodovali. Mestni proletarec. delavec, uradnik, obrtnik, trgovec čuti pri nas draginjo tako. kakor jo čuti kmet. Ce bi naš kmet imel toliko živine, da bi zadoščala za obstoječe potrebe, no, potem bi bilo stališče klerikalcev innljivo, ali ker nima tolik • živine ne naš ne drugi kmet v Avstriji, potem pač ne ostane drugo nego klic po odprtju mej! Ce bi bilo zadosti živine, no, potem bi najbrže ne bilo draginje, ali prav obstoječa draginja kaže, kako pomanjkuje živine, in vrhu vsega je še odprta pot avstrijski živini v druge države. Tako gospodarsko politiko, kakor jo uganjajo v Avstriji, naj vzame vrag! Poslanec P o v š e je koncem svojega govora v gori omenjeni seji posebno pov- darjal, da j e bodočnost našega' k m c t a v u m ni živi n,o r e j i, da se mara torej storiti, kar potrebno, za pov-zdigo živinoreje. To je tudi res. Ali s tem je sam priznal, da je sedaj živinoreje-'premalo, tako malo je je na sploh v Avstriji, da se čuti pomanjkanje povsodi; to pomanjkanje je poleg svetovne konkurence pri nas glavni vzrok draginje. Treba je pač za sedaj neobhodno odpreti meje za uvoz mesa, ob jednem pa mu si bodo dežele in država sveste svoje mnoge: dvigu it i ž i v i n o r e j o, Kdor se pri sedanjih razmerah izreka za uvoz mesa iz drugih drŽav, ta se ne izreka čisto nič proti našemu kmetu. Saj vendar naš kmet čuti draginjo tako, kot drugi sloji. In če proda kako živinče več kakor bi drugače prodal, ker mesarji in prekupei že kar pulijo živino iz hlevov, ima za to pa izgubo v kmetijstvu. Živina mu je potrebna. Kaj pomaga našemu kmetu, če proda dražje kako živinče, ko pa čez čas, ko je rabi, ne more kupiti drugega, ker je še bolj drago, kakor je on svoje prodal. Ce pa morda zafrčka tisti denar, potem ima šele lep dobiček! Uvoz zunanjega mesa našemu kmetu nič ne Škoduje, škoduje mu pa to, da se poklieani faktorji tako presneto malo brigajo za povzdigni živinoreje. Tu nam prihaja v spomin skrb države in dežele za našega kmeta, \n> je tako občutno primanjkovalo sena v naši deželi. Pomoč je bila pičla, ničeva. Krme ni bilo, podpore ne, in tako je romalo živinče za živinčetom iz hleva, in vrnila se niso več v hleve. To je škoda', vidite, tako škodujejo kmetu kričači S. L. S. iu vlada ž njimi! : »Slovenska ljudska stranka«, ki hoče zajeti vse sloje, se je postavila v kranjskem deželnem zboru le za en sloj proti vsem drugim, češ, kmet je najgotovejša Opora klerikalni stranki, recimo, da delamo zanj; verjeti mora to, ker je že tako nahujskan proti drugim stanovom in ker klerikalci znajo lagati, kako da izborilo zastopajo kmetske interese, tudi takrat, ko jim prizadevajo očito škodo. Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal loles Verne. Prevel 0. I. (Ifclje). XXI. Prosto morje. Naslednjega jutra sta spravila Johnson in Beli prtljago Šotora v šajko; ob osmih je bilo že vse pripravljeno za odhod. Predno so zapustili to'obrežje, se je doktor zopet domislil potnikov, katerih sledi so bili našli; to mu je neprestano rojilo po glavi. So-Ii hoteli ti ljudje priti do tečaja? Imajo li na razpolago kako sredstvo, da prebrode Severni ocean? ali jih morda še dohitijo na tej novi poti? ; Tri dni že nt bilo nobene sledi o njihovi navzočnosti iu naj bodo kdorkoli, do Altamont-Harboura niso dospeli. Na to mesto še ni stopila človeška noga. Doktorja so vedno mučile njegove misli; zato je liotel še enkrat pregledati to okolico in je splezal na Uric, ki je bil komaj sto črevljev visok; od tu je lahko pregledal vse južno obzorje. Prisegi na vrh je nastavil na oči svoj daljnogled. Kako je ostrmel, ko ni ničesar razločil, ne: morda oddaljenih planjav, temveč niti par korakov pred seboj! To se mu je čudno zdelo; še enkrat je poizkusil, potem Pa je pogledal daljnogled... Leče ni bilo. Lečah vzklikne prestrašen. Umljivo je, kako nagio se je vse -razjasnilo v njegovi glavi. Močno je zakričal, tako da so ga culi njegovi tovariši, ki so se silno prestrašili, ko so ga videli na vse pretege teči z griča. »No. kaj pa je zopet?« ga izprašuje Johnson. Ves upehan ne more doktor izprva nič izpregovoriti. Končno da od sebe pretrgane besede: »Sledi... stopinje... oddelek!... »No, kaj?« de Hatteras, »tujci tukaj?« »Ne!... ne!« zanikuje doktor, »leča moja leča mi...« Pri tem pokaže svoje nepopolno orodje. »Oh!« vzklikne Amerikanee, »izgubili ste?...« »Da!« »Toda. ti sledovi«.. »So naši, prijatelji moji, naši.« vzklikne doktor. »Mi smo zašli v megli. Hodili smo v krogu in prišli na svoje lastne sledi!« »Toda, kaj pa ti vtiski od črevljev?« de Hatteras. »To so bili črevlji Bella, ki so se mu bile kir pije'razbile in je brez njih hodil cel dan po snegu!« »To je popolnoma resnično,« pritrdi Bell. Zmota je bila tako jasna, da se je vsak zakrohotaH, izvzemši Hat-terasa, ki pa tudi ni bil najmanj vesel, da je to prišlo na dan. »Sedaj smo se pa dovolj osmešili,« reče doktor, ko se veselost"malo poleže. »Lepe reči smo domnevali! Tujci na tem obrežju! Vidite, kako je treba preudariti, predno se kaj takega govori! Ker smo se končno v tem ožim otresli strahu, dajmo kar hitro odriniti.« »Naprej torej!« ukaže Hatteras. Četrt ure pozneje je že vsak zasedel svoje mesto na šajki, ki je z razpetim jadrom naglo odrinila od Altamont-Harboura. Ta morska vožnja se je pričela v sredo 10. julija; potniki so bili zelo blizu tečaja, in sicer so imeli ravno še sto petinsedemdeset milj razdalje. Za slučaj, da bi se na tej točki zemeljske oble nahajala suha zemlja, bi morala biti vožnja po morju zelo kiatka. Veter ni bil močan., toda ugoden, toplomer je kazal 10" nad ničlo; bilo je v resnici toplo. Salupa se pri prevažanju ni nič pretresla; bila je v popolnoma dobrem stanu in io je bilo lahko voditi. Johnson je bil pri krmilu; doktor, Bell in Amerikanee pa so se uravnali med prtljago, ki je bila {zložena deloma na krovu, dcioma pod krovom. Hatteras je zavzel svoje mesto spredaj ter zrl proti oni skrivnostni točki, ki ga je vlekla nase z neodoljivo silo kakor magnetni tečaj magnetno iglo. Če bi se prikazalo kako obrežja, je je liotel on prvi zavzeti. To čast je tudi po pravici zaslužil. Sicer je pa opazil, da tvori površje Severnega oceana kratke valove kakor omejena morja. To se mu je zdelo znamenje bližnje suhe zemlje, in doktor je bil v tem oziru ž njimi istih misli. Umljivo je, zakaj je Hatteras tako goreče hrepenel, da bi naše! na tečaju suho zemljo. Kako razočaran bi bil, če bi videl ondi morje, kjer bi bil tako potreben za njegove namere košček zemlje, in če bi bil; še tako majhen! (Dalje pride.) y~ J A '¦ L[•?L¦ *%i občutimo tudi na Goriškem ne-znosno draginjo, vsilkmet in meščani vsi J trpimo pod njo; torej zahtevamo tudi vsi, da se draginja odpravi! Draginja i!nesa pa se, da odpraviti s ¦prostim uvozom iz Srbije in Argentinije, samp carina ne sme težiti tega uvoza, Ker ljudstvoA potrebuje meso, počen i. Kadar bo pa naša živinoreja, zadoščala vsem potrebam, takrat pa se ne bo nihče ogreval, za zunanje' meso. Takega mnenja so vsi, ki hočejo pošteno pomagati,ljudstva v obstoječi draginji, ali takega rhnenja'ni in po svojem5 programu: pon^iimnevanje. ljudstva: 'ne more' biti — Stranka Ljudmili Sleparjev! . ,.: Maj iti o Črn e j š i prirodni vreletf magnezijo-glauberske soli. Zaloga ? Gorici pri A. leretiču in A. Seppenhoferjn. DOPISI. I Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. (O b č i n s k e v o i i t v e. — K a p 1 a n i n st r a h a 1 i »N a p a d n a d u h o v n i k a«. — N a š ib r u m n i poštar.) — Tekoči teden se bodo vršile v Tolminu občinske volitve. Do sedaj so se v našem kraju vedno vršile volitve v miru in v lepi slogi. Odkar je prišel v naš kraj kaplan Tomšič, je zginila sloga med občinarji, ker ta človek je pri nas zasejal razpor in strast med ljudmi. Podnevi in ponoči lazi okoli po vaseh in dela zdražbe med-ljudmi. Pred M dnevi se mu je pa pripetilo v Zatohninu nekaj smešnega. Kakor vsaki . vredni: VaSega zaupanja!. , - "'••'] .;;.¦'*-' "*. •• % Diviv. , te ajdouskega okraja. B#fc (R e a niča o i l c i.) — Kdor bere. »^rim. list«; ki ima zadnjič dva, trj dopise od tukaj, bi mislil, da.bo-res sodni dan. Ali kdor pozria našega Jepeta in, par čukov, ki tako strašno mrdajo in tolčejo na pločevino, si ne bo tako k srcu vzel te njih krščanske obzirnosti m Drizancs-Ijivosti, ki jo tako' širokoustno prodajajo po »Prismojencu«. Stvar je ta: Sem sta prišla ponovno dva žabeljska frkovca obiskavat syojih par čukov. Vaščani pri Furlanih,. to |e fantje, ki so za nja vedeli, so jima na koncu vasi postavili žico in so se tam. okrog smijali. Žabeljca seveda potem nista šla v žico, in to je bilo vse. Prizadete nastavljalce se je pač lahko izvohalo, ker je bilo pač vse le šala in opomin, da modrosti žabeljskih čukov ne maramo. Ako bi hoteli fantje ali Sokoli napasti in oškodovati ta dva žabeljska čuka, storili bi bili to prav lahko na samoti kje daleč proč o J vasi. Toda to ni prišlo nikomur niti' na um, ker Brejci, razun klerikalcev ne poznamo noža in polen' in tudi nismo kakor žabeljski čuki, ki so pred nedavnim glasom poročil razbojniško napadli v Zabijali svoje napredne domačine. Tista strašna žica, polena, kameni, godlja itd., po 'kateri rije »Prismojenčev« poštenjak, ni zadela žabeljskih irkolinov: Še sta zdrava in domovina.je srečna! Fantje so ju pustili nedotaknjena in niti s šibo ju niso ošvrkali. Napredna mladina ni za tepež in poboj! Ker pa je stvar. Če morda tudi nerodna šala v preiskavi, čakajmo, naj se dovrši. Kdor je kriv in Kolikor je kriv, naj dobi kazen! Toda bojimo se, če.bodo kaznovani, kaj bo potem s.»Prim. listom«. Pomislite; Župan Pavlica je .bil obsojen v Ajdovščini in Gorici,'torej od yee sodnikov. Toda »Rrim. list« žvižga na te obsodbe, laja na sodnike in jih vedno obdeluje. Kaj bo lahko še!e delal, ako bi bili taki le mladi, neizkušeni lahkomiseljni fantje kaznovani!? . Sodišče, žendarmerija___. morajo, imeti pač te grozote in strah pred očmi; zlikaj vstreči »Prim. listu« to je prva, najviša in zadnja dolžnost ne samo vsakega človeka, ampak tudi vseh oblastni!! I Čuki—tatici. — Ko so se vračali žabeljski čuki iz Rihemberga, pravijo, da so se bali iti čez Brje. zato so šli bolj po stranskih poteh domov. Toda ob poti so v dveh vinogradih kradli grozdje. V prvem vinogradu jih je lastnik našel. Bomo videli, če bo tudi to tatinsko golazen žendarmerija tako,skrbno preiskala! Priče za to dobi pri Sv. Martinu-Brje. Sme čuk že vse na svetu: lagati, klati, krasti in druge enake hmroarije vganjati? Družba sv. Cirila in Metoda. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1911. Izdalo in založilo vodstvo. Cena i K 20 v. Kor ledair je sestavljen prav spretno ter prinaša poleg običajnega gradiva tudi mnogo lepega čtiva; med drugim »S l o v e s k o šolstvo ob jezikovni meji na Goriškem« iz peresa učitelja g. R. Orla; sestavek je prav lep. Rodoljubi, se-zite po koledarju družbe sv. C. in M. Čeden koledar je to, rabite ga in ob jed-nem podprete našo prepotrebno šolsko družbo! Domače vesti. Smrtna kosa. — Lahke smrti je umrl v Vipavi g. Janez Dekleva. Pokojnik je doživel visoko starost; dva meseca mu je nedostajalo do 90. leta. V februvariju letos je slavil svojo zlato poroko. Do zadnjega je tal še čvrst, živahen. Imel je 16 otrok, od katerih živi 8 sinov in 4 hčere; vsi so dobro preskrbljeni. Sin Josip ima v Gorici trgovino s stroji. — Naj počiva tranjki v miru, preostalim pa naše sožalje! Iz sodne službe. — Sodni predstojnik v Tržiču dr. K. Snider je imenovan za sodnega svetnika; ostane pa na svojem sedanjem mestu. ' '¦L'-.. IJosp. Gustav Hržifi je napravil zadnji državni izpit na dunajski zemljed« vispki šoli s prav dobrim.uspehom ter s tenv pomnožil pičlo število slovenskih gozd. -Inženirjev. Čestitamo! Oregorčič-Pajerjeva strahovlada. —. Praška »Union« je priobčila dolg članek o dogodkih v goriškem deželnem zboru 5. t. m. rekoč, da so se glede verifikacije volitev iz slov. veleposestva in iz trgov od strani 'Gregorčičeve zastopala taka pravna naziranja, ki so naravnost v zasmeh našim javnopravnim ustanovam. •Večina vstvarja jednostavno vzroke za izključenje, kakoršnih ne pozna volilni red. To je kršenje p r a v i c e. Kako čudno je pravno čutstvo večine, kaže to, da je večina potrdila poslanca iz trgovske zbornice, dasi je bilo pri volitvah v to zbornico falziiiciranih več stotin glasovnic. Tako podpira Gregorčič s svojo po-iittko laško večino. Način, kakor je postopala večina glede omenjenih verifikacij, je v parlamentarni zgodovini jedin pa Jako poučen. Na tak način obsojajo Gregorčiča povsodi. Dobro pa je poribala * Union« pod nos tudi dičnima sodnikoma Fonu in Stepančiču. Res lepa so njuna pravna na-ziranja! ::> ;'i '¦¦''¦¦ • Občinske volitve v St Petru so se vršile včeraj in danes. Včeraj je volil tretji razred. Z m a g a I i s o n a p r e d -njaki, ki so dobili 195 glasov, klerikalci 145. Danes sta volila drugi iti prvi razred. Baje so zmagali klerikalci z 2 glasovoma večine. V starešinstvu so bili v zadnji dobi sami klerikalci. Danes so strašno delali klerikalci. Dekan je iskal še po Montu glasove in tudi Berbuč je bil prišel pomagat. — Vsa čast naprednim vo-lilcem. Hrabro so se držali! Bliža se čas. ko odklettka klerikalcem v Št. Petru. Nesramen inzult na sodnike je zagrešil Gregorčičev »Primorski list«. Zaletel se je v sodnike ter kriči nad njimi, da so liberalci; nato pa navaja gird napad dr. Šusteršiča na sodnike na Kranjskem, češ, to velja tudi za goriške sodnike. Gospodje sodniki, na katere meri Gregorčičev list, ne potrebujejo nobene obrambe v javnosti; poznamo jih za može, ki so vzvišeni .iad inzulti, pa če jih priobči tudi kak Gregorčičev list. Po stališču, katero zavzema dr. Gregorčič glede odgovornosti za vsebino lista nasproti »Soči«, je odgovoren za omenjeni inzult o n, d r. A n to n Gregorčič! Njemu sta ljuba seveda le dva sodnika, ta sta dr. Stepan-eič m Fon, ki vstajata in obsede vata v deželnem zboru kakor ukaže on, ki mu pomagata pri takih nečednih rečeh, kakor je nepotrditev mandata iz trgov. Ta dva sta velika gospoda in prava sodnika v Gregorčičevih očeh. Ali tako nizdol jima drugi ne bodo sledili. Slovenski socialni demokrat je na Štajerskem — nemškutarji. — Celjski »Nar. I>n.« je-priobčil članek »Slovenski socialisti — centralisti«. V tem članku čitamo glede slovenskih socialnih demokratov na Štajerskem to-Ie: ;>Pri nas je izvzernši Celje, Trbovlje in Hrastnik vse, kar se zapiše v socijalistično organizacijo, z dušo in telesom prodano nemškti-tariji. Žalosten primer je tu Maribor z okolico, Ptuj, Štore in Dravska dolina. Poslovni jezik v socijaiističnih organizacijah je tod nemški, nemški se razpravlja, poje in govori. Deco se tlači v nemške šole — istinito, g dr m a n i za c i j a n i-m a* v t e h k r a j i h b o I j š e g a z a -.ve.zni-.ka, kot je baš soc i j.a 1 iz em. To so neovrgljiva dejstva. Doživeli smo žalostne primere, da so bili takozvani »mednarodni« socijalisti bolj zagrizeni nemškutarji kot štajerčijanci ali pa pristni renegati«. Fn pri nas? Polaščili so nam že mnogo mnogo slovenskih delavskih družin zlasti v Gorici in Trstu. Kričijo »interna-cional«, mi smo »internacional«, pri tem pa pozabljajo na svoj materni jezik in se udajajo faščini. Laška peta tlači k tlom slov. socialne demokrate v naših deželah; pod njo pa vpijej,,: mi smo »interriacio-nai«! Da se ne brigajo za svojo narodnost, dočim se laški soc. demokratje dobro zavedajo svoje, je kriva posebno pkolnost,, da tisti doktorji, ki stojijo v ospredju soc. demokratičnega gibanja, izjavljajo; 4 a j i m j.e.Ti $ r od no s; t deveta brigal Imamo priče sju to! Taki možje zapeljujejo slov. socialne demokrate v breznarodnost, katera jih pa vodi v laški tabor! Kakšen škandal je tudi laško petje slov. soc. demokratov po goriški okolici! Zbudili,so to petje zopet rdeči voditelji v Gorici. Ti so nesireča za slov. soc. demokrate. Realka in »Schulvereih«. — Cujemo, da bodo hodili realci telovadit pod streho >,Schu!.verema«. Država najbrže , zgradi lepo telovadnico Nemcem in tje naj hodijo telovadit tudi dijaki z realke. Telovadni učitelj je neki Nemec, katerega so poklicali v Gorico, kamor importirajo nemške ljudi, kolikor jih le morejo. Na razpolago je bil izboren slovenski telovadni učitelj, toda Slovenec ne sme v Gorico, Nemec mora priti; tako zahteva nemški »Volks-rat« in po taki zahtevi se ravnajo v nauč-' nem mmisterstvu. Oni Nemec bo učil telovadbo na realki in na nemški šoli, pri s/1'urnvereinu« bo pa lahko »Turinvart«. Namen učne uprave je vedno ta, spraviti . v službe v Gorici kolikor največ Nemcev, ki imajo nalogo širiti nemško misel in nemško moč po naši deželi. Srednješolski dijak v Gorici naj čuti, da ga uči Nemec, naj Čuti, da se uči peni nemško snreho in navzame naj se velikega spoštovanja do vsega, 4 .(ioriči v glavnem radi, tega, ker laški liberalci, ki danes gospodarijo nad mestom in nad deželo, kar trepetajo pred Nemci ter ne storijo nobenega koraka proti nemški invaziji. Boj proti slov. na-prednjakom poznajo, samo ti so jim nevarni, ali Nemcem pustijo vse, kar hočejo. To se bo še bridko maščevalo nad Lahi. Prihodnja laška generacija bo preklinjala sedanje velike laške liberalne politike! Obrambne naprave na levem bregu Soče pri Zagraiu in Zdravščinj. -~ Radi teh naprav sta lila pri poljedelskem ministru d -?avni poslanec Ušaj h,1 zagrajski župan. Povdarjala sta, da so take obrambne naprave nujno potrebne in v minister-stvu so jim zagotovili izdatno pomoč. -V vsakemu zasedanju deželnega zbora se je votiraio velike svote za obrambne svr-he ob Soči v Furlaniji, ali vsa ta dela ne izdajo nič, vedno se ponavljajo prošnje za nova obrambna dela. Lepi tisočaki so bili izdani brez vspeha. Treba pač izvesti regulacijo Soče pa prav, ne tako. kakor so svoj Čas hoteli v deželnem odboru; istočasno se izvrše vsa potrebna obrambna dela, potem ponehajo take večne prošnje in tožbe, da dela reka toliko škodo v ni-žir.i; potem ponehajo tudi izdatki, katere ic sedaj zametava za nasipe in razna >obrambna dela«, ki ne izdajo nič, Poklicani faktorji naj se tonr najgorkeje zavzamejo za pravo reguh:.. t * Soče od izvira do zaliva! Sprememba glede mature. Dozclaj ao pismeno maturo na gimnaziji delali tudi tisti dijaki, ki so dobili za drugi tečaj fs. *razreda nezadostno spričevalo. Z odlokom »aučnega ministerstva se ima odslej ra/-redovanje za 2. tečaj 8. razreda pred po-četkom pismene mature zaključiti tu se dijaki z nezadostnimi tečajnimi spričevali ne smejo pripustiti k pismeni maturi. Samomor vojaka. — V nedeljo zvečer se je obesi! na dvorišču ob telovadni drog v domobranski vojašnici vojak-no-vinec Anton DernpvŠek, doma iz Medvod na Kranjskem. Baje so ravnali prestrogo ž njim. Ob 6. zvečer ga je zapodil neki šarž iz »kantine«; Dernovšek je iskal puško nekaj časa, na to pa je vzel vrvico ud puške ter se obesil. Pravijo, da so «d šarži skoro sami Nemci, ki delajo *,. ;trdo z vojaki ter da je tudi med častniki kak višji, ki nima nič srca za ubogega vojaka. Obiskovalec tr«a za zelenjavo v Gorici nam poroča, kako je mučno videti tam cela rešeta malih ptičkov, kakor liščkov. ščinkovcev, Čižkov in drugih ptic-pevk v nakup. Naš dopisnik pravi: Človeku se v srce smilijo te male nedolžne ptičice, ki so nas še pred kratkim veselile.s svojim ljubkim petjem. Po drugih deželah pazijo, da se vzdržujejo ptice-pevke, zakoni so tu v varstvo takih ptičkov in ti zakoni se izvršujejo,,ali pri nas jih nosijo pa na trg! Je že tako, da mora biti v Gorici tudi na. trgu vse narobe! 30 57 Neznan človek Je umri v tukajšnji bolnišnici.; Star je okoli 50 let. Pripeljali so ga iz Kpjskega, kjer se je opil ift padel ter se ttevarno poškodoval. Za temi po-škpdb/ami je umrl. *. Dvalndvajsetkrat kaznovan. -— Leta 1879. rojeni Teofil Bon Iz Škocjana je bil obtožen tatvine, in sicer da je ukradel v V ladjedelnici v Tržiču izdelujejo sedaj velikanski parnik za »Austro-Ameri-kano«; ko bo gotov, ibo to največja ladja avstroogrske trgovske mornarice. V delu je tudi parnik'S 7000 t nosilne zmožnosti .t^vj^V^i^i^1!^^^.dfa^pj^_ft(^i»i^i|P'|j6aJvrdkotJ2i^muda v Trstu. —' Paro-5(LK "vv*edne*ter"*&f je*Tidtfei'"Vkrasti' tudi orodno društvo »Istria-Trieste. Drfevrti red: Volitev predsednika: načel- cnt> upravo radi gradnje 2 dreadnoughtbv, se U65e nafočrti na list,. naj- 'se obrne do *tva.. ....¦-... . , . j omenjal, da .za potrebna kulturna podje- /upravništv^ ki se nahaja ji^Dujnaju IX/1, Načelstvo. ' f tja nUenarjaVeW^ t y T-' iz pušice za milodare. Nekatere priče so trdile,'da je hodil Bon okoli cerkve, videl ga je tudi mežnar, ki je potem zapazil v. cerkvi, 4a manjkaj nfke^reči/.Boii je tajil vse ter-rekel, da je bil prišel v Turjak iskat delo. KL so ga aretirali, niso našli pri njem ničesar iz Turjaške cerkve. Bon je bil že 22 -krat kaznovan, največ radi tatvine, Ker se mu tatvina v turjaški cerkvi ni mogla dokazati, ga je sodni dvor oprostil obtožbe. Slovenski Garibaldinec. V Turjaku v Furlaniji je umrl v starosti 71 .let Josip Mrevljei ki se je bojeval leta 1860. v Ga-ribaldijeviii vrstah. Družine Mrevlje se nahajajo v Vipavski dolini, so pa tudi v Pari in Turjaku, kjer so seveda potujčene. Amaterfotografi! — Ker je atnater-fotografija dandane^ med Slovenej že /,dQ razširjena, a posamezni amaterfotografi ne stoje v uikakem stiku med seboj, sestavil se je pri p r a v l i a h i o d b o r v L j u-b lian i z namenom, ustanoviti društvo, katero bi dajalo priliko posameznikom se na tem polju izpopolnjevati. Namen društva naj bi bil. gojiti, širiti, izpopolnjevati in pospeševati v umetniškem in znanstvenem oziru fotografsko umetnost. — Prosi se ted#j vse one, ki se za stvar zanimajo, dam| in. gospode, v Ljubljani in izven Ljubljane, da blagovolijo na spodaj označeni odbor naznaniti svoje naslove v svrho'sestave event. osebnih vabil k sestanku. Dobrodošli so tudi vsaki nasveti, ki *e naj pošiljajo odboru na katere se bode isti po možnosti oziral in jih upošteval. Prijave in dopise je pošiljati na naslov: Pripravljalni odbor kluba siov. aiuutcr-iotograiov«-- v Ljubljani. Piipravljalni odbor. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Tukajšnja tvrdka J. Medved je izbrala po velikomestnem Običaju nekatere tedne, v kojih se bo prodajalo blago po izredno nizkih cenah. Opozarjamo, da se nudi ta prilika že v tem tednu iti sicer za čevlje in klobuke v trgovini »Oho«. O podrobnostih se lahko vsak prepriča pred izložbo. Okrožnica vsem županstvom. — Za pospeševanje 'pridelovanja krme na stalnih, umetnih, suhih, namakanih in na travnikih v obče, smatra dež. odbor potrebno, poslužuje se izdatnega prispevka dovoljenega od poljedelskega ministerstva, nuditi potrebnim kmetovalcem za nabavo tu navedenih predmetov sledeče olajšave. 1) brane za izruvanje mahu se nabavijo s popujfitvijo 20/< ; 2) za nabavo "supertosrata 12 14 se dovoli 20fe popusta na lastni ceni; 3) za nabavo 4iY/< kalijeve soli znaša popust 209' ; 4) za nabavo krmskih semen znaša popust 305' <*d »lastne cene. Potrebni kmetovaic, ki želijo uživati te olajšave se poživljajo, da predložijo neposredno na deželni odbor naslovljene prošnje #otom dotičnega županstva do 15. novembra 1910. Pri tem pa morajo na-tanjčno označiti predmet (kakovost in množino), ki ga hočejo dobiti. t Za nakup bo skrbel deželni odbor, čini1 se bo priglaševanje zaključilo. Interesentom pa naj služi za navodilo, da se bodo upoštevale — ker je visoka viadia dovolila podporo izključeno za pospeševanje pridelovanja krme — samo Prošnje, ki se nanašajo n a i z b o I j-sanje t r a v n i k o v. Vsak prestopek zoper določeno rabo gnojil bo imel za posledico izgubo nude-nih olajšav, in bo toraj moral prestopnik povrniti dovoljeno znižanje. Kmetovalci, ki bo njih prošnji deželni odbor ugodil, se bodo obvestili pravočasno. — Deželni odbor. Kmečka posojilnica in hranilnica v Opatjeiiiselu vabi svoje člane k izrednemu občnemu zboru dne 6. novembra 1910. j ob 2'z'o popoldne v zadružnih prostorih. je naroČilo sedaj v omenjeni ladjedelnici parnik za potnike in sicer za brzopot med Trstom in Puljem. Izgotovljen bo do maja 1911; izdelan-bo iz jekla, -dolgosti bo 167 čevljev, 22 širokosti in globočine 11.8; hitrost 14 morskih milj na uro. Krov za promenado bo krasen, sploh bo parnik v vsakem oziru čisto modern. - Odpremljanje poštnih pošifjatev iz Avstrije v Bosno. — Ker se še cesto sliši pritožbe »radi tega, da se omoti iz Avstrije v Bosno le »via mare« odpravljajo in radi tega z občutnimi zamudam na naslovne kraje dospevajo, se zainteresovanim trgovskim krogom in strankam ponovilo naznanja, da se, kakor je bilo v tozadevnem svojedobno izdanem razglasu izrecno omenjeno — pošiljatve omotov, kakor tudi pisma z napovedano vrednostjo iz Avstrije v Bosno-riereegovinc običajno odpravlja črez Dalmacijo s pomorskimi poštami, katera pot naravno zahteva daljšo prevoževalno dobo kakor ona črez Ogrsko, da pa je odpošiljateljem slobodno pri omotih in pismih z napovedano vrednostjo naslovljenih v Bosno*Jtefcegovino pri katerih žele hitrejši prevoz, zahtevati odpremljenje »Crez Ogrsko«. V ta namen mora odpošiljalec pri omotih toliko na spremniei, kakor tudi na omotu sajnem, prr pismih z napovedano vrednostjo na pismu pristaviti opazko »v i a O g r s k p«. Prememba voznega reda v področju c. t»r. državno železniškega ravnateljstva v Trstu. S 1. novembrom t. 1. se uvedejo na progi Červinjan-Belvedore, sledeče premembe voznega reda. Vlak štev. 1S55 (iz Cerviujana ob 2. uri 25 min. popoldne, v (iradež o. p. on 3, uri 8 min. popoldne) se opusti, in "nadomesti z vlakom štev. 1853, ki ima zvezo iz Trsta in (lo-rice (iz Cerviujana ob II. uri 40 min. dopoldne, v (iradež o. p. ob 12. uri 2.J miti. popoldne). Nadalje se spremeni vozni red vlakov štev. 1857 in 1858 kakor sledi: Vlak štev. 1857, iz Cerviujana ob 8 uri 18 min. zvečer v (jradež o. p. ob 8. uri 57 min. zvečer. Vlak štev. 1858 iz Oradeža o. p. ob 9. uri 53 min. po noči. Proga Kanfanar-Rovinj s 1. novembrom 1910: Vlaka štev. 441 (iz Kanfanara ob .(mri 13 min. zjutraj, v Rovinj ob. 6 uri 55 min. zjutraj) in štev. 442 (iz Rovinja ob 7. uri 20 min. zjutraj, v Kanfanar ob 8. uri 9 min. zjutraj) se opustita in nadomestita z vlakoma štev. 444 (iz Rovinja ob 11. uri Hi min. dopoldne, v Kanfanar ob II. uri 59 min. dopoldne) in štev. 445 (iz Kanfanar ob 12. uri 40 min. popoldne, v Rovinj ob I. uri 32 min. popoldne), proga. Ljubljana-Kamnik s 15. uovembram 1910. Vlak štev. 2157 bo .iz Ljubljane d. k. minut prej odpeljal, namreč ob 7. uri 10 minut zvečer in dospel v Kamnik ob 8; uri 19 min. zvečer. V Trstu, meseca oktobra 1910. C, kr. državno železniško ravnateljstvo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 kontorist, 2 potnika, 7 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke 6 pomočnikov manufak-turne stroke, 3 pomočniki Špecerijske stroke. 1 pomočnik galanterijske stroke, 2 kontoristinji. 3'prodajalke, 7 učencev, 1 učenka. Službe išče: 3 knjigovodiji, 2 kontorista, 3 poslovodij i, 3 potniki, 19 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 12 pomočnikov špecerijske stroke 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 5 kontpristinj, 7 bla-gajničark, 9 prodajalk, 6 učencev, 3 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti tnali odškodnini. se avstrijska vlada obrne do italijanske, I da se dogovorita za opustitev nadaljnega oboroževanja! ,,, Vnrašanje vodnih cest. — Finančni minister Bilinski je,v klubu poljske deino-kratične'levici'ponovil svojo že prej podano izjavo, da vladi ni mogoče izvesti zakonov iz leta 1901 glede vodovodnih cest. Načelnik kluba dr. Lev je izjavil, da se.morajo vodne ceste na.vsak način izvesti in da bo klub stavil tozadevne predloge plenarnemu zborovanju vseh poljskih poslancev^ Razne vesti. Politični pregleda Tržaški deželni zbor je sklican na dan 27. t. m. Iz delegacij. — V vojnem odseku je Montecuccoli ponovil v glavnem.svoj ek-sposč. Delegat Seitz je prijemal mornari- Argeniinsko meso v Trstu so začeli prodajati v nedeljo. Meso so prodajali po K T28 sprednje 'dele in po K T60 zadnje !dele. Prodajali so do 11. ure dop., ostalo meso so prodali včeraj. Vsega mesa ie bilo za Trst pripuščenega 1000 kg. Pravijo, da je meso dobro, le malo boij mastno je. Stanje srbskega prestolonaslednika se boljša. Prof. Chvostek je odpotoval iz Belegagrada. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju si je izvolilo za zimski tečaj 1910/11 sledeče vodstvo: Predsednik iur. Stanko Viraut, podpredsednik iur. Radovan Brenčič. tajnik med. Vekoslav Košir, blagajnik iur. Juri Žtempihar, knjižničar med. Lojze Zbačnik, gospodar iur. Anton Koder, arhivar iur. Rude Trošt, namestnika iur. Jož/e Rus in iur. France Zdolšek. Pregledniki med, Mirko Černič, med. Ivan Raišp, iiir. Ivan Sajovic. Protf analfabetstvu na Hrvatskem. — Ban Tomašič je odredil, da se nakaže 300.000 K podpore v namen, da se napravijo tečaji za poduk analfabetov, katerih je na Hrvatskem seveda obilo. J^anov Čin je res nekaj lepega, samo če se tudi izvrši, če ne bo služil le sedaj v volilne svrhe! Irredentovska razstava bo v Turinu. Otvorijo jo prihodnji mesec. Priredi jo društvo »Trento e Trieste«. Nacionalne in irredentovske fotografije bodo na razstavi. Gotovo jo poseti obilo neodrešencev iz Avstrije. Kotiček za zrakoplovce. — Na Vy-zočanskem polju pri Pragi se vrše vzleti. Zablatnik je ostajal 16 u.inut v zraku in dosegel višino 400 m. — Zrakoplov »Hil-debrand« je pa pri svojem vzletu iz Be-rolina padel v Severno morje. Tri pasa-žirje je rešil parnik. — Stotnik Macist se je vzdignil v Donai na Francoskem s svojim letalnim zmajem, kakor je sam imenoval svojo iznajdbo, padel in se ubil. Njegov letalni stroj je popolnoma razbit. Znati je treba! — Lansko leto sta prišli v londonsko gledišče Prince of Wa-les k predstavi dve dami z velikanskimi klobuki. Za njima sedeči gospod se je začel jeziti, zahteval, naj odstranita klobuke, gledališčni ravnatelj Curzon je posredoval in ko se nista hoteli udati dami, ju je kratko malo vrgel iz gledišča. Dami sta ga tožili radi razžaljenja m dejanskega napada in ravnatelj Curzon je bil oproščen. To je bila seveda velikanska reklama za njegovo gledišče. Sedaj pa toži ena dama ravnatelja za 3600 K, katere ji je'obljubil. Ravnatelj, obe dami in gospod, ki je sedel za njima, so bili vsi zmenjeni. Ravnatelj jim je obljubil denarno svoto, katere pa kakor se vidi še ni plačili. Ta dogovor bo najbrže zopet reklama za gledališče. »Slovenski Mir« se imenuje'hov ruski list, ki so ga začeli izdajati mladi -književniki v Petrogradu. Smer lista je medsebojno spoznavanje slovanskih narodov. Opozarjamo slovenske književnike, da bi potom tega lista seznanjali rusko publiko z bogato moderno književnostjo Slovencev. Za leto 1911 pripravlja ta list izdajo srbsko-hrvatske antalogije. Ali bi se ne moglo delati na to, da bi se to izdalo delo skupno s Slovenci?! Nov slovanski dnevnik v nemškem jeziku. — Te dni ima iziti na Dunaju nov slovanski dnevnik.in sicer v nemškem jeziku. — Naslov mu" bo »S1-' \visches Tagblatt«. Ustanovilo ga je nekaj slovanskih rodoljubov in rodoljubkinj. List bo nestrankarski, ampak bo samo gojil in varoval skupne slovanske koristi. List bo stal za Dunaj 1 K,, za iprovinco 1.20 K, za tujino pa 1.80 K na mesec. Kdor Denarno pismo izginilo. — Iz lvov-ske glavne poŠte je izginilo denarno pismo 10.000 K, Vrši se preiskava. Velike ustanove Avstrijca. — V W6rishofnu na. Bavarskem je umrl Josip Trič iz Prage; Zapustil je 'kapitala 460.000 K za tri ustanove za slepce, umobolne .in slabotne. Letne obresti se porabijo za :36 ;. štipendijev po 500 K. Svojo vilo pri Me-ranu je določil za azil. .j- Letošnje Nobel-darilo za medicino, v znesku 193.360 frankov, je dotrii profesor iizijologije,. ina $irojarna v (^gmieai). Odlikovana tovarna nadplatov. KI vira Kopriva si grofu je vzobi, če ravno ni vinarja doto imela, njo dota edina so bile samo : presrčkane noge in reviji „0H0!" N»jvc6Jo zalogo pohištva na Goriškem z lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši). Velika izber žimnic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker prodaja blago lastnega izdelka. Oglejte si zalogo in prepričajte se! TvnJka J. toriuil pim-ii ...... tVvijili ..o|H>" :»o v • Kisi". Dijaki' i|.il.e ii.-'|-jh|.. Na prodaj je 1 par mladih, močnih konj za težko uožnjo. Barve jo eden črnikaste drugi pa pramaste. Teža 5^ in 6. Več se izve pri lastniku: DekosIčJUU hokar-ju u fljdouščini. M. Suligoj, v Goric% Via dslla Barriera štev. 43 (pri državnem kolodvoru) priporoča slav. občinstvu svojo zalogo švicarskih žepnih in stenskih ur, šivalnih strojev vsakovrstnih sistemov, dvo- i koles *Pucli», <> itd. Zastopstvo tovarne orkestrijonov ! in gramofonov. i Vse pod večletno garancijo. Ceniki jedil in pijač ======= za gostilničarje ===== se dobe u „Goriški Tiskarni44 fl. Gabršček pn 20 vili. komad. »Goriška ljudska posojilnica*4 vpisana zadruga z omejenim jamstvom. tV lastni hlit, Cosposfca ulfea it. 7, I. narfsfr.) — Telefon it. 7». RaJtro poSt.no braallnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: HrsnlSsie vlog* se obrestujejo po 4Vt%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje j osojil-niea sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsattoff&r. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,$, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 190'.). s 6%. Stanja 31. deo.1909.: Zadružnikov 18'.*1 z deleži v znesku 85 374 kron. - Hranilne vloge: 1.F54 66117. Posojila: 1.643 638--. -. Reservni zaklad: 91.74C59. — Vrednost his: 354 416 72.