# # !+     #    V ospredju ustvarjalnega delovanja Igna- cije J. Fridl je med drugim tudi ukvarjanje z literaturo in pisanje o njej. Literaturo je vzljubila `e kot otrok, v študentskih letih pa je zaèela objavljati svoje prve literarne kritike. In jih piše še danes. Ker je s svojim pisanjem kritik zelo prodorna in je svojimi spisi `e zelo zaznamovala slovenski prostor, nas je zani- malo, kaj meni o stanju v slovenski literaturi in še o èem ... Odkod izvira tvoja ljubezen do literature? Se da sploh ugotoviti, kaj pri tebi povzroèa lju- bezen do knjige? Saj še zmeraj ne vem, kaj je ljubezen? Iz dneva v dan se je uèim. Ne samo ljubezni v zakonu, pri otrocih, tudi pri knjigah in lju- bezni do modrosti. Nimam morebiti za bralce vedno zanimive zgodovine èude`nega otroka, ki bi v zgodnjih letih `ivljenja kar sam od sebe pogoltal tone in tone knjig in ne bi vedel za svet okrog sebe. A vendarle se je ljubezen za- èela takrat. Imela sem neverjetno sreèo, da sta me na zaèetku mojega šolanja uèila oèe in mama. @iveli smo v šoli, vsak vikend sva s sestro lahko v miru brskali po tamkajšnji knji`nici. S toplino se spominjam tudi vsa- kodnevnega obreda — pravljice pred spanjem, pa tega, kako sva moledovali mamo še za kak- šno veè in jo popravljali, ker je vèasih kate- ro od utrujenosti hotela skrajšati. “Pa se nau- èita èimprej brati,” je dejala in tako sem pri petih letih zaèela... Kasneje sva s sestro tekmovali, katera bo prej prebrala zbirko Zlata knjiga, pa Našo besedo. Marsikdaj je bilo treba brati s svetilko pod odejo, 3    &  #       *#&.# 68:   $ ker je bil zaukazan èas spanja. Skratka, spomini, kakršne ima skoraj vsakdo med nami. Ob tem nikakor ne smem pozabiti, da sem poleg matere imela še same izvrstne uèitelje slovenšèine — gospo Fani Slatinek v osnovni šoli, ki jo še danes vidim, s kakšno materinsko toplino in razumljivostjo, a hkrati izjemno analitièno globino je nam, neukim otrokom, posredovala osnovno literarno znanje, pa pro- fesorja Leona Štavbarja, pregovorni strah in trepet mariborske Prve gimnazije. Vsekakor pa `e od nekdaj pri slovenšèini nisem blestela v spisih, paè pa pri domaèih branjih, torej pri analizah literarnih del. Kar iz povedanega lahko sklepam, je precej oguljeno spoznanje, da se z ljubeznijo do knji- ge zanesljivo ne rodiš, ampak se je nauèiš. In tako se je uèim še danes, z vsako prebrano stranjo. Trenutno, na primer, na novo spoz- navam otroško literaturo, za katero nekaj èasa sploh nisem imela posluha. Okolje, ki nas ob- daja, nas doloèuje, kaj in kakšno literaturo v nekem obdobju izbiramo in prebiramo. Študirala si filozofijo in primerjalno knji- `evnost. Kako lahko v pisanju o literaturi po- vezuješ obe smeri? Za kaj te v nekem literarnem delu odpira filozofija? Kako pomemben se ti zdi idejni svet avtorja, literarnih junakov…? Vsekakor vedno priporoèam, da se študenti na Filozofski fakulteti odloèajo za dvopredmet- ni študij. Dve smeri študija, dva razlièna od- delka, dvoje, vèasih celo nasprotujoèih si pro- gramov in metod dela. To je enako vsaj dve- ma “sprehodoma skoz pripovedne gozdove”, kot bi dejal Umberto Eco. Poti branja so razliè- ne in veè, kot jih poznamo in izberemo, boljši dostop do literarnega sveta doloèenega avtorja si utremo. To ne pomeni, da na tak naèin bolj natanèno spoznamo zgolj bistvo literarnega dela, kot bi dejala tradicionalistièna literarna stroka, temveè tudi to, da nas knjiga tem bolj temeljito spremeni, èim bolj intenzivno se v`i- vimo v njeno literarno okolje. Filozofija pa je v svojem izvornem grškem izroèilu prav to — nenehno preiskovanje sa- mega sebe, neprestano izmerjanje lastnih bi- vanjskih koordinat, neprestano spreminjanje meja vedenja in nevednosti. Povedano dru- gaèe: izkušnja minljivosti in nenehne premen- ljivosti sveta neizogibno doloèuje tako èlo- vekovo literarno, širše umetniško, kot filo- zofsko dejavnost, tako naša vsakodnevna pri- zadevanja kot teoretske interpretacije. Lite- rarno branje in filozofski razmislek se v tem pogledu nikakor ne izkljuèujeta. Biti filozof ni poklic, ki ga opravljamo osem ur, potem pa pridemo domov ter poè- nemo nekaj povsem drugega; je ime za ne- nehno kritiènost lastnega mišljenja, našega razumevanja in odnosa do sveta, zato smo lah- ko enako veliki filozofi, èe prebiramo Hegla ali delamo za tekoèim trakom. Naše filozofske dr`e ne doloèuje, kaj poènemo, kot meni marsikak filozofirajoèi pozer, temveè, kaj in kako mislimo. Èe nave`em še naprej: filozo- fija ni moda v stilu silogizma, na primer: ‘eti- ka je nekaj staromodnega, staromodno je tre- ba prezirati, torej prezirajmo etiko.’ Se oprošèam, da sem nekoliko skrenila z glavne poti, po kateri me vodijo vprašanja, a treba je vedeti, da Platon v svojih dialogih ni enkrat za vselej opravil s sofistiko. Enako se je treba s podobnimi “filozofirajoèimi” pojavi sooèati vsak trenutek, tudi danes. Sicer pa sem s predstavitvijo svojega filozofskega pogleda posredno odgovorila na vprašanje o pomenu filozofije za razumevanje literarnega dela. Bis- tveno je, da literatura v nas nekaj premakne, da nas nagovori in povede na èim številnejše poti v iskanju odgovorov na bivanjska, duhov- na vprašanja èloveštva. To pomeni, da literatura brez idejnega sveta sploh ni literatura. Kako se je zaèela tvoja pot kritièarke? Èe sem se `e kot študentka hotela profe- sionalno, ne zgolj študijsko ukvarjati z lite- raturo, sem imela samo dve mo`nosti — da !+     #     # jo pišem ali pa da pišem o njej. Za tiste, ki nismo bili rojeni pisatelji, je pravzaprav ostala ena sama, nenapisana, a neobhodna vajeniška delavnica, to je literarna kritika, ki jo je gojila revija Literatura. Zaèela sem pisati kratke rob- ne zapise, potem daljše ocene. Prva je bila re- cenzija pesniške zbirke Nika Grafenauerja. Pisala sem jo mukoma, tako da sem skleni- la, da o poeziji odtlej ne pišem veè. Potem me je Jani Virk še pred zakljuèkom študija povabil v novoustanovljeno kulturno redak- cijo èasnika Slovenec. To je bil vojaški dril, vèasih je bilo treba napisati tudi po dve kritiki na dan. Si predstavljate, kakšno bralno kon- dicijo in kako visoko stopnjo pisne artiku- lacije so terjali taki delovni pogoji? Kakšna je razlika med pisanjem literarne oz. gledališke kritike? Si pisala tudi filmske kritike? Pri Slovencu sem bila skoraj dobesedno kritièarka za vse. Malce za šalo, malo za res, ne nazadnje sem bila tudi precej glasna in- terna kritièarka, saj se mi je zdelo, da sta ne- katerim glavnim urednikom na zaèetku manj- kala predvsem profesionalizem, obèutek za èasovno in prostorsko aktualnost prispevkov ter samokritiènost. Ja, takrat sem pisala tudi filmske kritike. Ko sem se jih ravno nauèila pisati, pa sem slu`bo pustila in od takrat se filma nisem veè lotila. Vsekakor se vsem mojim kritikam, najsi bodo gledališke ali filmske, pozna, da sem pr- venstveno literarno izobra`ena. Veèkrat se za- lotim, da gledališèe prebiram skoz literarna metodološka oèala, namreè glede na to, kaj se je na odru zgodilo z literarno predlogo. Si- cer pa tudi igra in re`ija v dramskem gleda- lišèu nista niè drugega kot neka vrsta produk- tivnega branja. Nikakor ne v smislu, da bi morali na deskah zvesto reproducirati literar- no besedilo, temveè z vidika tega, da je vsaka predstava pravzaprav odgovor na vprašanje, kako s pomoèjo dramskega teksta nagovoriti gledalca k razmisleku o njegovih temah in problemah, o dilemah našega èasa. Takoj se vidi, ali igralec sploh razmišlja o tem, kaj s svojo igro sporoèa. Re`ija pa je lahko še tako razlièna od duhovnega ozraèja, èasovnega in realnega prostora drame, a vendar mora biti kontrastiranje vpisano v samo besedilo, da je na odru smiselno. Drugaèe gre za iznièe- vanje dramskega besedila zaradi iznièevanja samega. To je poza, o kateri sem govorila `e prej v zvezi s filozofijo. Doslej si napisala (najbr`) `e okoli 300 raz- liènih recenzij, študij, kritik o sodobni slovenski in svetovni dramatiki ter prozi. Leta 1999 si pre- jela Stritarjevo nagrado Društva slovenskih pi- sateljev za mlado kritièarko leta. Kaj ti pomeni nagrada s stališèa današnje izkušnje? Skrajno nepristni so tisti, ki govorijo, da jim nagrada niè ne pomeni. Seveda, kritiš- kega priznanja sem bila zelo vesela. Nepri- jetno sem se poèutila kveèjemu zato, ker se mi je zdelo, da po veè kot desetletnem kri- tiškem sta`u nikakor nisem veè mlada, temveè prejkone nekoliko ostarela kritièarka, ki ji `e sivijo prvi lasje. Sploh me ob pisanju kritik vedno pogosteje obhaja obèutek, da sem v po- polnem nesorazmerju z dol`ino let, ki sem jih posvetila literaturi, še vedno v vajeniški dobi ukvarjanja z njo, ki je izrazito subjek- tivno, aktualistièno in fragmentarno narav- nano, in da moram slednjiè le najti prehod k monografskim, bolj celovitim literarnim analizam. Sodeluješ (oz. si sodelovala) v razliènih stro- kovnih `irijah, med drugim v `iriji Borštniko- vega sreèanja in Dnevov komedije ter v komi- sijah za Grumovo nagrado, nagrado Kresnik, Ro`anèevo nagrado in Zlato ptico. Kako te bo- gati sodelovanje v takšnih `irijah? Iskreno priznam, da sem povabil za sode- lovanje v `irijah vedno vesela, a ne zato, ker lahko o nekom odloèam. To je najbolj muèni del `irantske vloge, da namreè s presojanjem !+     #       o umetniških stvaritvah posredno ali v gle- dališèu celo neposredno odloèaš o ljudeh in da se — gledano s èasovne distance — o njiho- vem delu lahko zmotiš. Moje veselje do `i- rantskega dela je predvsem v tem, da dobim celovit pregled nad posameznim literarnim `anrom, zvrstjo ali gledališkim dogajanjem v doloèenem obdobju. Èe nisi v `iriji, zanes- ljivo ne prebereš prav vseh dram, romanov ali esejev leta, ker do njih marsikdaj sploh ne moreš priti. Kakšno je tvoje mnenje o letošnjem nagra- jenem romanu Katarine Marinèiè Prikrita har- monija? Se je v `iriji te`ko uskladiti glede naj- boljšega romana leta? Kateri so poglavitni kri- teriji izbire? No, Prikrite harmonije Katarine Marin- èiè gotovo nisem imela v mislih, ko sem go- vorila o zmotah. Po Janèarjevi Katarini, pavu in jezuitu je bila to prva slovenska romanesk- na noviteta, v kateri sem spet u`ivala zaradi lepote jezika, zaradi pretanjene izbire podob, ki kar vabijo bralca k iskanju njihovih zastrtih pomenov. Zgodbo, v kateri se razen moènega finala pravzaprav niè bistvenega ne zgodi, so nekateri znani literati površno oznaèili za za- prašeno dru`insko kroniko. Toda mar niso opazili, kako v junakih neprestano vre, kako brbota vsaka duševna kapilara. S svojim je- zikovnim filigranstvom je avtorica svoj roman v proustovskem slogu utemeljila na mikro- strukturni in ne makrostrukturni ravni. Èe zaobrnem Heglovo primero o gozdu in drev- ju, bi dejala, da v primeru Prikrite harmonije nekateri zaradi iskanja gozda niso opazili dre- ves v njem. Vem, da se je o odloèitvi `irije precej raz- pravljalo. Razloga sta dva: prviè, nobena li- terarna letina ni enaka prejšnji in v letu pred romanom Katarine Marinèiè, za Kresnik 2001 torej, smo imeli `irantje v izboru petih naj- boljših na voljo res samo prvovrstno bero. Drugiè, `e pred izbiro nagrade smo lahko za- sledili ostre kritike Prikrite harmonije v ug- lednih rubrikah, na primer v èasniku Delo. A dejstvo, da se kritiki med seboj razhajamo, še nièesar ne pove o kvaliteti literarnega dela. Pove pa marsikaj o subjektivnosti kritike. Prav zato `irijo vedno sestavlja veè èlanov, tako da je odloèitev bolj ali manj zmeraj seštevek veèinskih glasov, kakor se je zgodilo tudi v primeru Kresnika 2002. Veliko te`je je takrat, kadar ima vsak èlan `irije svojega kandida- ta in se zaènejo mukotrpna preprièevanja. To se mi je zgodilo nekajkrat ob presojanju gle- daliških dose`kov in kadarkoli sem popustila, mi je bilo kasneje `al. Kakšno je stanje sodobne slovenske proze in dramatike glede na razvoj knji`evnosti v sve- tu? Je situacija sploh primerljiva? Kakšni so po tvojem trendi v sodobni literaturi? Kateri av- torji se ti zdijo res dobri? Resnièno najlepša hvala za vprašanje o sta- nju slovenske literature, zakaj tako imam pri- lo`nost, da opozorim na zaskrbljujoèe, zame `e kar vznemirjajoèe dejstvo, da novim pis- cem velikokrat manjkajo osnovne pisateljske kvalitete, to so samokritiènost, zdrava distan- ca do lastnega dela, pa tudi vztrajnost in `elja po nenehnem brušenju besed. Mislijo, da je objave vredno `e samo dejstvo, da sedejo pred tastaturo, in tako v samozalo`bah ali pri mini zalo`bah pa tudi pri nekaterih veèjih zalo`- nikih izhajajo dela, ki si ne zaslu`ijo natisa niti v šolskih glasilih. Literatura je svoje ime res dobila po latinski besedi littera, to je èrka, vendar èe nekdo pozna petindvajset èrk slo- venske abecede, a iz njih ne zna oblikovati niti pravilnega slovenskega stavka in iz stav- kov izoblikovati razvidne misli oziroma spo- roèila, ni literat. Jezik, beseda, njen pomen so vendar osnovno literarno sredstvo in èe ga ne znamo uporabljati, pa ga obenem suve- reno izrabljamo, je tako, kot èe bi zidar z ma- colo poskušal iz obtolèenega in nalomljenega marmorja izdelati klasièni kip. !+     #     # Da ne bo pomote, ne govorim o sodobni slovenski literaturi na splošno, govorim pa o tistih sodobnih knji`evnih japijih, ki s pre- dozirano mero samozavesti prisegajo na lo- giko anything goes. Sicer pa je generacija moje kritiške mladosti, to so avtorji, roje- ni okrog šestdesetega leta, medtem `e moèno dozorela. Beletrina poskuša zbrati krog pis- cev mlajše generacije, kot so Aleš Èar, Andrej Skubic, Nina Kokelj, Dušan Èater in Du- šan Šarotar, med pesniki pa Lucija Stupica, Jurij Hudolin in Aleš Šteger, vendar se mi v celoti ne zdi tako moèan, da bi ga po in- ventivnosti in izpovedni moèi lahko primer- jala z valom, ki so ga pred skoraj dvema de- setletjema spro`ili Andrej Blatnik, Jani Virk, Alojz Ihan, Aleš Debeljak in drugi. Kar pri mladih preseneèa, je njihovo priseganje na realizem, bodisi na njegovo skrajno, veristiè- no obliko ali pa na `ivljenjske impresije. Kot da je nekritièni obrat k literarni tradiciji upor zoper njihove neposredne literarne prednike, ki so v slovensko literarno orbi- to lansirali postmodernizem in njegovo zavestno poigravanje z literarnimi obrazci, `anri in zgodbami. Govoriti o najboljših pa pomeni izposta- viti predvsem ime Draga Janèarja. Morda se danes še niti ne zavedamo, da imamo Slovenci z njim pisatelja evropskega, celo svetovnega formata; po bogastvu temeljnih eksistencial- nih vprašanj, ki si jih zastavlja, po zavidlji- vi energiji, s katero suvereno prehaja zgodo- vinske èase in prostore, po njegovem izjem- nem obèutku za jezik. Nikoli ne govori samo v besedah, vsak hip govori v podobah, v gibih in trzljajih, njegova govorica je èutna in strast- na, zveni in odzvanja. Èe bereš njegove ro- mane v kontekstu trenutne slovenske literarne produkcije, Janèar opazno odstopa, èe jih pri- merjaš z najveèjimi svetovnimi klasiki, jim je enakovreden v tem, kako zna literarno izra- ziti najgloblja sporoèila, obèutenja in spoz- nanja èloveštva. A èe znotraj slovenskega prostora še lahko zaèrtam osnovne poteze aktualnega literar- nega dogajanja, bi to veliko te`je storila na mednarodnem prizorišèu. Delno zato, ker take primerjave in tako celovite analize terjajo veèjo èasovno oddaljenost. Po drugi strani do- volj podrobno spremljam samo še najnovejše dramske, delno tudi romaneskne tuje dose`- ke, za vse drugo mi ob prednostnem ukvar- janju s filozofijo zmanjkuje èasa. Lahko re- èem le to, da je stanje v naši dramatiki z mednarodne perspektive trenutno, `al, precej klavrno. Med mlajšimi edino Matja` Zupan- èiè resnièno obvlada osnove dramskega po- klica. Med starejšimi lahko omenim še Du- šana Jovanoviæa, potem pa bi `e dokaj upra- vièeno dejala, da se zgodba, imenovana so- dobna slovenska dramatika v `lahtnem po- menu besede, skorajda konèa. Se ti zdi stanje slovenske literarne, gledališke, filmske kritike zadovoljivo? Kaj so glavni prob- lemi današnje kritiške produkcije? Tudi kritike ne spremljam veè tako natanè- no kot nekoè. Literarno `e, to ja, vsaj kot urednica proze pri reviji Literatura. Filmske kritike skoraj ne uspem veè prebrati. Gleda- liška kritika pa je, èe upoštevam `e samo èa- snik Delo, z zmanjšanjem števila recenzen- tov postala kar malce dolgoèasna in enoliè- na, saj hkrati s kritiènim gledanjem gledališke predstave ne omogoèa veè vpogleda v razliène kritiške metodološke pristope, kot je bilo v èasu, ko so za omenjeni dnevnik razlièna gle- dališèa še “pokrivali” Aleš Berger, Andrej In- kret, Matej Bogataj in drugi. Kar zamerim mladim piscem literarnih kritik, je predvsem njihovo kompromisars- tvo. Ne pri vseh, a preveè pogosto se iz nji- hovih zapisov ne da prav razbrati, ali jim je neko literarno delo všeè ali ne. Povzemajo vse- bino, se osredotoèijo na idejne razse`nosti knjige, pozabijo pa povedati, katere slabosti in odlike ima in kako te vplivajo na dojema- !+     #       !+     #    nje celote. Kot da se nikomur noèejo zameriti. Toda kritika je v prvi vrsti ocena knjige in kaj sodi bolje skupaj kot mladost in kritika!? Obe potrebujeta drznost, ki jo z leti obièajno iz- gubimo, zato ne razumem, od kod izvira taka mlaènost v prebiranju literature pri mladih recenzentih. Tvoja prva knji`na objava je monografija o Jeziku v filozofiji starih Grkov. Pripravljaš še kaj novega? Pripravljam, a vse skupaj `e preveè dol- go, da bi si upala javno sploh še napovedo- vati. Kar mora v tem letu zagotovo nastati, je doktorat na temo Platonovo razumevanje lepega in umetnosti. Tudi zato, ker ne mo- rem veè poslušati formule o Platonovem iz- gonu pesnikov iz dr`ave, ki jo goji predvsem slovenska komparativistika in na katero se je v glavnem zamejilo njegov odnos do umet- nosti pri nas. Omenjeno trditev res najdemo v Platonovi Dr`avi, a sama po sebi še nièe- sar ne pove o njegovem pojmovanju vloge umetnosti. Bistvo se skriva drugje, namreè v Platonovi utemeljitvi filozofa-umetnika, ki ga s svojimi dialogi pooseblja sam. Umetnosti potemtakem ne zavraèa, temveè ji pripisu- je nov pomen. To bi rada povedala in še marsikaj, ven- dar po Jeziku v filozofiji starih Grkov sploh ne uspem napisati veè obse`nejših del. Morda je razlog v tem, da me je paradoksalna izkuš- nja, kako spregovoriti o jeziku in èloveški go- vorici, usodno zaznamovala. S to skrivnostjo so se ukvarjali stari Grki in z njo se ukvarjamo še danes, ker iz nje `ivimo. Obsojeni smo na- njo, a hkrati nas prav neuresnièljivost potrebe, da bi odkrili izvor jezika, da bi zmogli izre- èi Resnico o svetu in èloveku, doloèuje v naši èloveškosti. Z njo se pravzaprav vse zaèenja — mišljenje, literatura, umetnost, filozofija, tudi tale pogovor. .     &