PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. nestaie I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 126 (9431) TRST, sobota, 29. maja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiska] v ttskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA KPI IN TAJNIKA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Berlinguer: Smo za vlado nacionalne enotnosti Zaccagnini: Vedno možna levosredinska vlada Tajnik KPI odločno obsodil izzivanje Fanfanija in prikazal resen gospodarski položaj v državi Zaccagnini ni bil v stanju pojasnili demokrščanske politike po volitvah in odnosov do KPI (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 28. — Sedež krožka tujih časnikarjev v Rimu je bil danes ves dan zaseden. Tuji in italijanski časnikarji so imeli v gosteh Ber-linguerja in Zaccagninija, se pravi tajnika dveh največjih italijanskih Političnih strank. V dopoldanskih urah je bil v krožku tajnik KPI, s Peterim so časnikarji navezali resen in stvaren pogovor o vseh pe-fečih vprašanjih italijanske družbe. Vprašanja in odgovori, ki jih je dejal Berlinguer, so se nanašali na Politične in strankarske odnose, na gospodarstvo in na položaj po volitvah 20. junija. Govor je bil o zSodovinskem kompromisu in o vla-nacionalne enotnosti, o krščanski demokraciji in o vladnih vprašanjih po volitvah, o odnosih med kPI in Sovjetsko zvezo in o vsto-Pu komunistov v vlado ter o mo- rebitnih mednarodnih zapletljajih v 'eJ zvezi. Bila je to dolga in zanimiva razprava, ki je ni mogoče v celoti objaviti. Sicer pa med tiskov-no konferenco ni prišlo do izrednih Povesti. Tajnik KPI je svoje misli v glav-Pem strnil v dve najvažnejši vpra- šanji: italijanski gospodarski položaj in politična ocenitev nedavnih Fanfanijevih izjav. Najprej je ugotovil, da skuša krščanska demokracija za vsako ceno prikriti nevarnost obstoječe gospodarske krize. Poudaril je, da je treba omeniti, da se je prvič v Italiji zmanjšal kosmati narodni proizvod za 3,7 odstotka, da se je znižala družinska potrošnja za 1,8 odstotka, da so se zmanjšale naložbe za 12,7 odstotka in da je v lanskem letu državni proračun dosegel astronomsko vsoto 16.542 milijard lir. Poleg tega znaša zadolžitev državnega zaklada na javnem področju 10 odstotkov narodnega dohodka. Tudi letos položaj ni nič boljši. Primanjkljaj »■luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiif NCmOVORMO POČETJI A VTONOMNIH SINMA TJW «Divje» stavke pilotov povzročajo veliko zmedo na vseh letališčih RIM, honini šolski sindikati preklicali za-Poro redovanj in izpitov, kar bi ^Pravilo v velike težave stotisoče italijanskih družin, če bi uresničili načrt, je avtonomni sindikat pi-l°tov zaostril stavkovno akcijo z ^divjimi» stavkami in povzročil ve-kko zmedo na vseh letališčih. Šolski avtonomni sindikati so pod (Poseben dopis) J izredno delikatnem področju, zlasti 28. — Medtem ko so avto- j med volilno kampanjo. Nj naključje, poudarja Perna, da so piloti avtonomnega sindikata sklenili stavkati 21. maja, potem ko so še pred štiridesetimi dnevi CGIL. CISL in UIL podpisale dogovor o sestavi nove delovne pogodbe za uslužbence letalskih družb in da so svoj boj zaostrili v sedanjem volilnem ozračju. Medtem ko so se šolski avtonomni sindikati končno zavedali, da jim bo izsiljevanje v volilnem ozračju več škodovalo kot koristilo, se piloti tega nočejo zavedati, čeprav sami vedo, da je njihova bitka izgubljena, ker je usmerjena predvsem proti potnikom in nima nobene opore pri sindikalnem gibanju. Avtonomni sindikat pilotov je zavrnil osnutek sporazuma, ki ga je sindikalna federacija dosegla 15. a-prila na ministrstvu za delo, na sestanku z ministrom Torosom o obnovitvi delovne pogodbe in zahteva ločena pogajanja z Intersindom za pilote zaposlene pri družbah «Alita-lias>, «ATI» in «SAM». Podpredsednik državne ustanove Intersind Massacesi je na današnji tiskovni konferenci poudaril, da te zahteve ne morejo sprejeti, ker je Intersind skupno s sindikalno federacijo podpisala pri ministru Torosu dogovor o osnutku nove delovne pogodbe. Zato. je dejal, si mora avtonomni sindikat pilotov prevzeti nase vso odgovornost za nadaljevanje stavk in za škodo, ki jo bo povzročil družbam in potnikom. Pripomnil je tudi, da je dogovor podpisan 15. aprila bolj v korist avtonomnega sindikata pilotov kot sindikalne federacije, da pa kljub temu piloti zavračajo katerikoli kompromis. V tej zvezi je Penna pozval pilote, «naj spremenijo svoje stališče in naj prepričajo svojo sindikalno organizacijo, da je njena bit ka izgubljena in da samo zaostruje napeto stanje na letališčih.» ROBERTO PIPAN Ministrska konferenca OPEČ v Indoneziji Cena nafte se ne bo zvišala BALI (Indonezija). 28. — Zasedanje ministrov OPEČ. organi-z da se piloti ne bojujejo jaj Sv?i0 avtonomijo, kot to poudar-t^0’ in za demokracijo, temveč za-j ’ da ohranijo svoj privilegiran po-dl. ki jih je pripeljal do plač, ki g‘’edo od 800.000 do 3 milijone lir mesec brez davčne obremenitve, ščeerna meni. da je njihovo stalili 'kot je bila grožnja neodvisnih jjj,. ih sindikatov, da bodo zamrz-zgr -rec*ovanja in izpite na šolah, 6seno. ker sloni izključno na o-svojih članov, na namerni ločitvi nerednega delovanja na Stavka uslužbencev trgovinske stroke RIM, 28. — Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev zaposlenih v trgovini so se razbila. Zaradi tega je sindikalna federacija sporazumno z delegacijo uslužbencev v trgovini, ki se pogaja za novo delovno pogodbo, napovedala o-sem ur protestne stavke proti stališču zveze trgovcev. Sporočajo, da bodo prve štiri ure stavkali v petek, 4. junija dopoldne, ostale štiri ure pa bodo stavkali razčlenjeno po posameznih deželah do 12. junija. O-benem so prekinili vsako nadurno delo. Stavka ne bo zajela Furlanije in Julijske krajine. MOSKVA, 28. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da je predsednik vlade Kosigin odpotoval na uraden obisk v Irak. MOSKVA, 28. — V sovjetskem glavnem mestu sta se srečala zunanja ministra SZ in Poljske Gro-miko in Olszowski, ki sta, kot poročajo iz uradnih krogov, obravnavala vprašanje dvostranskega interesa ter nekatere pereče svetovne probleme. Pred tem se je Olszowski sestal s predsednikom ministr skega sveta Kosiginom. plačilne bilance je v prvih treh letošnjih mesecih dosegel rekordno vsoto 1.426 milijard 300 milijonov lir, zadolžitev državnega zaklada v tujini pa je dosegla 16,5 milijarde dolarjev in bo morala Italija v prihodnjih sedmih letih plačati 4 milijarde dolarjev letno obresti. Na osnovi teh podatkov in številk, je dodal tajnik KPI, lahko ugotovimo, da bo Italija, če se bo še naprej nadaljevala dosedanja vladna gospodarska politika, zabredla še v hujše težave in v večjo recesijo v drugi polovici letošnjega leta. Zato, je dejal Berlinguer, je treba takoj začrtati strogo in stvarno politiko dohodkov, izboljšati javne finance in programsko posredovati o vseh vprašanjih strukturne narave. Glede nedavnih Fanfanijevih izjav na volilnem zborovanju v Gros-setu je Berlinguer dejal, da je bil ta govor , zelo nevaren, ker je načel nov način političnega boja in vnesel v italijansko politično življenje nove elemente ,o katerih je treba opozoriti domačo in tujo javnost. Fanfani je ob omenjeni priložnosti «očital krščanski demokraciji, da ni odvzela svobode komunistom, se pravi stranki, ki je bila glavni protagonist osvobodilnega boja, ki je sodelovala v prvi osebi pri sestavi republiške ustave in ki je v vseh dosedanjih letih zavrnila vse atentate krščanske demokracije na svobodo». Berlinguer je sicer dejal, da gre pri tem predvsem za «bahašt-vo», ki pa označuje miselnost človeka in namene nekaterih voditeljev krščanske demokracije, če bi ne bilo v Italiji močne komunistične partije in krepkih ter enotnih demokratičnih in ljudskih sil. Ko se je v popoldanskih urah predstavil tujim in domačim časnir karjem tajnik krščanske demokracije Zaccagnini, so začela nanj takoj deževati vprašanja: Poslanec Zaccagnini, kaj menite o Fanfani-jevem govoru v Grossetu?» Po kratkem premoru in vidni zadregi je odgovoril: «Po letu 1948 se je med javnostjo pojavila zahteva po postavitvi komunistične partije izven zakona. Vedno sem bil prepričan, da je treba demokracijo braniti z lastnimi sredstvi in da se ne sme odrekati svoboda nikomur. To je osnova demokracije, vsaka druga oblika bi izdala demokracijo.» Zaccagnini je torej obsodil Fanfanijeve izjave. Toda vprašanja so neprestano padala. Nekdo je tajnika KD vprašal, kako je z intervjujem, ki ga je Fanfani dal «Espressu» in kaj o njem misli. Šlo je za Fanfa-nijevo izjavo, da «osebno skrbi za desnico, Zaccagnini pa za levico.» Zaccagnini je skušal prikazati, da je šlo za «namišljeni intervju», obenem pa je njegovo tajništvo objavilo o tem svoje pojasnilo. i Zaccagnini sam pa je časnikarjem dejal, da si ni nemogoče zamisliti takšne igre, da ima stranka svojo enotno politiko in da jo je treba kot takšno ocenjevati, časnikarji ga niso hoteli spustiti iz rok in so vztrajali s pekočimi vprašanji: «Do kakšne politične rešitve lahko prede po 20. juniju?» Odgovor je bil meglen: tajnik KD se je skliceval na svoje poročilo na zasedanju vsedržavnega sveta, v katerem je predlagal obnovitev neke vrste leve sredine. Neki časnikar ga je takoj nato vprašal: «Vsak tretj: Italijan glasuje za komuniste, zakaj ne prepustite komunistični partiji možnosti, da dokaže svojo demokratično bitnost?» Zaccagnini je odgovoril, da bi krščanski demokraciji nekaj časa v opoziciji koristilo, da pa mora vladati, ker dvomi «v demokratičnost komunistov». Nadaljeval je, da obstaja še «vprašanje socialistov» in možnost vlade KD - PSI, kar ■ a ne izključuje drugih možnih vladnih oblik «vedno v demokratičnem okviru». Dodal je še, da se je treba preovsern dogovoriti o programu. Ko ga je neki časnikar opozoril na odločno stališče PSI do tega vprašanja, Zaccagniniju ni preostalo drugega, kot da presliši pripombo in da se sklicuje na italijanske volivce z željo, da bodo volili tako, da ne bo «možna leva alternativa». «Če pa bi kljub temu prišlo po volitvah do leve alternative?» — Je vprašal drug časnikar. Odgovor: « / tem primeru bi KD prešla v odločno, jasno in konstruktivno opozicijo, da bi zavarovala svobodo». Nekdo drug je takoj pripomnil, «ali morda misli na takšno opozicijo kot jo KD vodi v Neaplju» (sporazum med KD in MSI). Zaccagnini je dejal: «ne — šli bi v opozicijo načel in stvarne rešitve vprašanj». CANDIDA CURZI V LJUBLJANI POSVET 0 SLOVENSKI IN HRVAŠKI MANJŠINI V AVSTRIJI Avstrija načrtno izpodkopava pravice narodnostnih manjšin Posveta so sc udeležili številni akademiki in univerzitetni profesorji - Zaključna izjava ugotavlja, da je Avstrija do sedaj namenoma kršila člen 7 državne pogodbe (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 28. — Devetinštirideset gostobesednih novih paragrafov obeh manjšinskih zakonov, ki ju pripravlja avstrijska vlada — zakona o ljudskem štetju posebne vrste in zakona o narodnih manjšinah izničuje pet kratkih jasnih odstav-kiv pogodbe o Avstriji in skuša zakriti dejstvo, da Avstrija teh svojih jasnih obveznosti 21 let ni izpolnjevala, da pa je nasprotno sistematično izpodkopala pravice manjšin, ki jih sedmi člen pogodbe v Avstriji ščiti, je poudaril na današnjem posvetovanju o aktualnih vprašanjih slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji profesor doktor Janko Pleterski. Posvetovanja,. ki se je danes dopoldne začelo v Ljubljani in ga prireja inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter Zavod za migracije in narodnosti v Zagrebu ob udeležbi številnih akademikov ter univerzitetnih profesorjev ima namen na podlagi znanstvene analize oceniti položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Še posebej v zvezi z obema omenjenima zakonoma, ki ju pripravlja avstrijska vlada. Dopoldanski seji posvetovanja sta med drugimi uglednimi osebnostmi prisostvovala tudi članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič in predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič, V imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je posvetovanje pozdravil akademik Josip Vidmar in poudaril, da se tudi akademija v celoti strinja z vsemi brigami in z vsem] skrbmi, ki jih ima slovenska javnost z našo manjšino na Koroškem in da se zaveda tega, da če ni mogoče tega vprašanja u-rediti na. osnovi človečanske zavesti in na osnovi mednarodnih pogodb, da je treba te pravice tukaj na juridičen in političen znanstveni način ugotoviti in jih pripraviti tako, da bomo z njimi lahko stopili pred svetovno javnost. Hkrati je pozdravil dejstvo, da se tudi v Avstriji formira močna ekipa zavednih, razvitih in naravno človeških ljudi, ki se upirajo nasilju nad slovensko manjšino in nad vsemi mahi- NEURJE ZADNJIH DNI HUDA PREIZKUŠNJA ZA LJUDI POD ŠOTORI URADNA POMOČ PRIHAJA VSE PREPOČASI V PRIZADETE VASI BENEŠKE SLOVENIJE Skoraj v vseh šotoriščih so tla prekrita z debelo plastjo blata Subid bodo morali skoraj popolnoma porušiti - Od 200 hiš bodo lahko obnovili le dve ali tri - Norveška ponuja 250 montažnih hiš VIDEM, 28. — V dolinskih krajih Furlanije, kot v Beneški Sloveniji, je položaj, po neurjih zadnjih dni, dramatičen. V poplavljenih šo-toriščih se bojijo usadov, ki se lab ko utrgajo s hribov, ki so jih potresni sunki že razmajali. Dež je spodbudil reševalne skupine, da so pospešili dela za kopanje kanalov o-krog šotorov, kar naj bi vsaj delno omililo izredno hudo stanje, ki nastaja po vsakem dežju. Voda reke Cernea pri Ronchis di Faedis se je spet umaknila v svojo strugo, potem ko je včeraj preplavila pokrajinsko cesto in več hektarov zemljišča, na katerem so postavili šo-torišče. Vse območje je pod debelo plastjo blata, tako da so morali 150 prebivalcev šotorišča premestiti v zapuščene hiše, ki jih je potres poškodoval. Neurje zadnjih dni je povzročilo mnogo primerov prehladov med o-troki in starejšimi osebami. Položaj je še zlasti zaskrbljujoč v šo- imiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iimiiiiiiiiiiiiimiimiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiimiiiiimiimimiiiiiii Podpisan jedrski sporazum med Sovjetsko zvezo in ZDA WASHINGTON, 28. — V Washing-tonu in v Moskvi so istočasno podpisali nov ameriško-sovjetski jedrski sporazum. Za ameriško stran ga je podpisal predsednik Ford, za sovjetsko pa tajnik KP SZ Brežnjev. Sporazum predvideva nadzorstvo na kraju eksplozije ter omejitev jakosti je- drskih nabojev, ki ne bodo smeli presegati 150 kilotonov. Telcfoto ANSA - UPI : predsednik Ford med podpisom sporazuma; za njim sta državni tajnik Kissinger in pa sovjetski veleposlanik v Washing tonu Dobrinin. 1 torišču na športnem igrišču v Cor-ninu, kjer je voda sinoči dosegla višino pogradov. V San Danieleju so ponovno postavili velik šotor, v katerem je bila bolnišnica. Včeraj se je sesul, ker so količki spričo razmočenih tal popustili, tako da so bolnike v hudem dežju morali premestiti v drugo zavetišče. še bolj resno je stanje v Huminu: zahtevajo več stanovanjskih prikolic, kjer naj bi našli zavetišče bolniki, vse huminsko šotorišče je namreč poplavljeno, potrebujejo pa tudi toplejših oblek in dežnih plaščev. Iz Osoppa poročajo, da nujno potrebujejo več hladilnikov. Po švicarski ponudbi, da zgradi v Subidu novo naselje montažni!) hiš, prihaja vest, da je norveška vlada sklenila podariti 250 montažnih hiš, ki naj bi jih dali na razpolago furlanskim družinam, ki so ostale brez strehe. Napotke za vrsto montažnih hiš, ki naj jih pošljejo iz Norveške, pa bodo morale datj krajevne oblasti, ki bodo mo-raJe povedati, kje naj montažne hiše postavijo. Iz Norveške prihajajo tudi šotori, ki so jih pravkar razdelili posameznim koordinacijskim središčem. Po podatkih videmske prefekture so v zadnjih dveh dneh razdelili prizadetemu prebivalstvu 10.735 parov^ čevljev, pet tisoč plastičnih vreč, 3.740 kosov šotorovine, tisoč kompletov jedilnega pribora, 690 dežnih plaščev, 128 odej in 60 kompletov posteljnine. Na videmski prefekturi je bilo danes srečanje, ki so se ga udeležili, poleg izrednega vladnega komisarja Zamberlettija, predstavniki krajevnih oblasti in predstavniki osmih koordinacijskih središč. Ugotovili so, da je najboljša zasilna rešitev za prizadeto prebivalstvo postavitev čim večjega števila montažnih hiš. ČENEBOLA, 28. — Uradna pomoč prihaja prepočasi v porušene vasi v zahodni Beneški Sloveniji. Kljub večkratnim posegom krajevnega koordinacijskega odbora iz čenebole na županstvu v Fojdi, do danes še ni prišla v vas strokovna komisija, da bi ocenila poškodbe in odločila rušenje, oziroma popravilo hiš. 180 ljudi še vedno živi pod šotori ali drugimi zasilnimi zavetišči. Po prvi oceni, ki so jo napravili člani vaškega koordinacijskega odbora, bo treba najbrž podreti večino hiš. Nekaj pa je tudi takih, ki jih je mogoče v kratkem času popraviti in bi v njih našli zavetišče predvsem starejši in bolni vaščani. Včeraj so morali ljudje v šotorih prestati hudo preizkušnjo. Nad celotnim področjem je vladalo izredno slabo vreme. Nalivi z vetrom so premočili in razmajali šotore. Temperatura je občutno padla, vrhove Pa je pobelil sneg vse do višine 1300 metrov. Za rrnoge je bilo to neurje opozorilo, kaj bo v jeseni in pozi-mi, če ne bo primernejših zavetišč. Med šotori, kjer so ljudje sušili premočene odeje in obleko, smo našli pobudnika vaškega koordinacijskega odbora Alda Konta. «Nujno bi potrebovali še kakih 15 dobrih šotorov, takih, ki ne puščajo. Včerajšnje neurje je dokazalo, da zlasti lažji šotori niso primerni.» Ogledali smo si šotorišče, kjer so včeraj tekli pravi potoki vode in izdolbli globoke jarke . «Razmišljamo ze o tem. da bi šotore premestili na ugodnejši prostor, kam bliže vasi. Tu je preveč odprto in izpostavljeno vetru,» nam je dejal ob slovesu. Nekoliko hitreje so ukrepali v ah-tenski občini. V Subidu je bila ravno danes na delu strokovna komisija, ki je pregledovala hiše. Vas bodo popolnoma porušili, le dve ali tri hiše bodo lahko še obnovili. Pravzaprav se je veliko hiš že sesulo in tovornjaki že odvažajo ruševine. Tudi v Subidu primanjkuje dobrih šotorov, nam je povedal Armando Binutti, član vaškega koordinacijskega odbora. Drugih stvari zaenkrat ne potrebujejo. Hrane in oblačil je dovolj. Pametno bi bilo nabrano blago shraniti do jeseni, ko bo široka akcija solidarnosti verjetno popustila in bodo ljudje ponovno prepuščeni sami sebi. V Subidu imajo ljudje le upanje, da bodo na zimo že preskrbljeni. Švicarska vlada je pripravljena — kot smo že včeraj poročali — zgraditi novo naselje, kakih 40 montažnih hiš in šolo. kar bi zaenkrat zadostovalo za okrog 200 ljudi, ki so ostali brez strehe. Posebna švicarska delegacija se je že pogovarjala s predstavniki pokrajine in ahtenske občine, ki sta na to pristali. Kolikor ne bo nepotrebnega zavlačevanja, se bodo lahko vaščani vselili že ob koncu oktobra. Vsekakor pa je treba pred postavitvijo montažnih hiš opraviti še vrsto drugih nujnih del. Predvsem morajo celotno področje natančno pregledati geologi in povedati svoje mnenje. Geologov pa v Subidu še ni. zato so ljudje tudi zaskrbljeni, da z obljubljenimi hišami pred zimo ne bo nič. žal je treba ugotoviti, da je obnova prej stekla v dolini. nacijami, ki jih avstrijske stranke s svojimi poskusi novih zakonov in interpretacijami mirovne pogodbe skušajo uveljaviti. Akademik Josip Vidmar je prinesel posvetovanju tudi pozdrave hrvaškega književnika Miroslava Krleže in njegovo sporočilo. da ga je potreba po tem posvetovanju globoko presunila in da bo v najkrajšem času objavil poseben članek o tem vprašanju s stališča moralno političnih vidikov. Uvodne misli v današnjem posvetovanju so posredovali doktor Borut Bolite in doktor Budislav Bu-kas o mednarodno pravnih vidikih položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, profesor Mirko Valentinčič o položaju gradiščanskih Hrvatov.' profesor doktor Janko Pleterski in doktor Tone Zorn o dejanskem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji ter doktor Vladimir Klemenčič in M r-jana Domini o izkušnjah slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji s popisi prebivalstva v Avstriji. Vsj referati so ugotovili, da Avstrija doslej ni izpolnila svojih obveznosti, ki jih nalaga državna pogodba in tudi oba zakona, ki ju pripravlja avstrijska vlada, ne pomenita pospeševanja obeh manjšin. Na podlagi izčrpnih referatov, ki so podrobno razčlenili položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstrije in na podlagi razvejane ter tehtne popoldanske razprave, v kateri so sodelovali akademiki in znanstveni delavci z različnih jugoslovanskih območij, je posvet ob koncu sprejel posebno izjavo o položaju Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Izjava obravnava restriktivne ukrepe, ki so jih sprejeli v Avstriji v minulih 21 letih od podpisa pogodbe o neodvisni in demokratični Avstriji. Govori na primer proti zakoniti razveljavitvi uredbe o o-zemlju splošno obveznih dvojezičnih šol in o statističnih manipulacijah, 's katerimi skušajo pristojni avstr'j-ski dejavniki opredeljena območja z manjšinskimi in mešanim prebivalstvom ter varstvo manjšin po sedmem členu pogodbe o Avstriji razvrednotiti. Restriktivni ukrepi, ki jih je avstrijska republika izvajala in ki jih izvaja, so postopoma na posameznih področjih poslabšali položaj Hrvatov na Gradiščanskem in Slovencev na Koroškem. Z njimi so v praksi že poskušali revidirati člen sedem pogodbe o Avstriji. Glede na zakonski predlog zvezne vlade, kj je povezan z noveliranjem zakona o ljudskih štetjih, o katerem je bilo tako v referatih kot v razpravi veliko govora, ugotavlja izjava, da republika Avstrija kljub jasno opredeljenim določbam iz 7. člena pogodbe o Avstriji ne izpolnjuje svoj b obveznosti, kar je z vidika mednarodnega prava nevzdržno, saj so določbe sedmega člena nedvoumne in brezpogojne. DRAGO KOŠMRLJ ........................................................ MITJA RIBIČIČ NA PROSLAVI 100 LETNICE UČITELJIŠČA V KOPRU Koprsko učiteljišče-pomerabna sestavina v celotnem življenju slovenskega naroda Priborjeno bomo obdržali samo, če bomo napredovali in razvijali proizvajalne siler če bomo vsak dan kulturnejši, bolj razgledani in enotni v graditvi domovine KOPER, 28. — S prisrčno slovesnostjo so v koprski gledališki dvorani proslavili pomemben koprski in slovenski kulturni dogodek 100-letnico koprskega učiteljišča. Prisotni so bili številni ugledni gost je, predstavniki družbeno-političnega življenja obale in drugih slo-venskih regij in tudi predstavniki slovenskih organizacij iz zamej- *t.Va-.^el.e2e"ci .pros a,vf...!° p°sebn° t°Plo pozdravili v svoji sre-dim stiri se živeče uciteljiscmke starejših generacij. O pomenu jubileja je najprej govoril predsednik odbora za prosla- vo Milan Marušič. Slavnostni govor pa je imel predsednik republiškega odbora SZDLS Mitja Ribičič, ki je tudi prevzel pokroviteljstvo nad proslavo. Mitja Ribičič je najprej čestital kulturnim delavcem k prazniku, nato pa je poudaril izreden pomen učiteljišča za kulturo v naši slovenski preteklosti. «Slovenski narod ni imel v preteklosti ne svoje vojske ne denarja, je rekel med drugim, zato se je lahko uveljavljal kot enakovreden velikim le s svojo kulturo in znanjem. Lahko bi celo rekli, da se je moral obdržati stisnjen med romanske in germanske gospodarske, kulturne in jezikovne silnice, čeprav stokrat obsojen na smrt, le tako, da se je zanesel na svoje lastne sile, na sile združenega dela in znanja ter na nenehno kulturno ustvarjalnost. Ob tem velja poudarjati, da je slovensko učiteljišče v Kopru z narodno in kulturno - vzgojnim poslanstvom nosilo še posebno težo in odgovornost. Našemu slavljencu, ki je začel s prvim delom pred sto in več leti, ni bilo postlano z rožicami zaradi izredno težkih socialnih, jezikovnih in političnih o-koliščin v takratni Istri in Slovenskem primorju. Moramo še pose bej ceniti njegov družbeni pomen, ki daleč presega meje samega Kopra pa tudi Slovenije in Hrvatske. Odpiralo je mlada srca, krepilo moralno zavest, kazalo v upor. Tako se 100-letnica te ustanove pokaže kot pomembna sestavina v celotnem življenju slovenskega naroda. Svoj slavnostni govor je Mitja Ri bičič sklenil z besedami: «Pravijo, da je preteklost poroštvo za bodočnost, kar pomeni, da tudi dediščina ustvarjalnega izročila koprskega u-čiteljišča lahko služi kot spodbuda za naš današnji vsak dan in še lepši jutri. Koprsko učiteljišče nam pove, da se patriotizma in humanosti m moc naučiti iz knjig, kajti samo na videz je danes manj potreb po patrioticm vzgoji mladega rodu. Zgodovina nas uči, da bomo priborjeno obdržali samo, če bomo napredovali in razvijali proizvajalne sile, ce bomo vsak dan sposobnejši, kulturnejši, bolj razgledani in enotni v graditvi domovine, kot je slutil naš veliki Ivan Cankar». niškem programu so nastopili: orkester centra za glasbeno vzgojo Koper pod vodstvom dirigenta Boruta Logarja, recitatorji pedagoške akademije v Kopru in mladinski pevski zbor koprske gimnazije. Naj o-menimo še, da so v okviru današnjih proslav tudi odkrili spominsko ploščo na poslopju, kjer je bilo pred sto leti koprsko učiteljišče. L. O. Podaljšan mandat mirovnim silam na Golanskem višavju NEW YORK, 28. — Varnostni svet Združenih narodov je podaljšal za šest mesecev mandat mirovnim silam svetovne organizacije na Golanskem višavju. Kitajska in Libija sta se glasovanja vzdržali. Svet je sprejel svoj sklep, potem ko je generalni tajnik OZNZ Kurt Wald-heim sporočil, da sta Sirija in I-zrael sporazumna glede podaljša nja mandata, ki bi moral zapasti prihodnjo nedeljo. Waldheim, ki je bil v Damasku prejšnji teden, je dejal, da je predsednik Asad poudaril, da mirovne sile svetovne organizacije ne smejo postati trajna ustanova na V skrbno "zbranem akulturno-umet- SjVtSo Scdio^nafS * TRŽAŠKI DNEVNIK sc mi nm DO VOLITEV. PSI PREDSTAVI DANES PROGRAM IN KANDIDATE Na Trgu Cavana bo danes govoril prof. Monfakon > Zaključen pokrajinski kongres demokristjanske mladine Volilna kampanja se ni še popolnoma razvnela, čeprav nas ločijo od volitev samo še trije tedni. Glavni predmet dosedanje propagande je vsedržavni položaj, malo, ali i_ bežno pa so na dosedanjih predvolilnih shodih obravnavali tukajšnjo problematiko in vprašanje zaščite pravic Slovenske narodnostne skupnosti. Socialisti, ki so že v samem začetku predlagali ' drugim strankam, naj bi se čimbolj skrčila volilna propaganda in prihanili veliki stroški, bodo začeli svojo volilno propagando šele 4. junija, in sicer brez osrednjih predstavnikov in večjih kalibrov. Danes ob 11. uri bo pokrajinsko tajništvo PSI priredilo tiskovno konferenco. Na konferenci, ki jo bo vodil pokrajinski tajnik Ghersi, bodo obrazložili volilni program in navedli pobude med volilno kampanjo ter predstavili kandidate. Za KPI, kot je bilo že napovedano, bo danes 19.30 govoril na Trgu Cavana prof. Fausto Monfal-oon, kandidat za senat, Slovenska skupnost, ki na teh volitvah nastopa samostojno, ni še neposredno posegla v volilno kampanjo: prav tako tudi ne indipendentisti. Precej glasni in agilni postajajo aktivisti PDUP in radikalci, ki hočejo vsekakor pritegniti nase pozornost volivcev. Za PDUP je sinoči govoril o volitvah in nujnosti levičarske vlade tajnik PDUP Silvano Mi-gnati. Demokristjani se mrzlično pripravljajo na volitve in hočejo tokrat posvetiti posebno pozornost mladini in ženskam. V četrtek zvečer se je zaključil pokrajinski kongres demokristjanske mladine, ki zavrača možnost sodelovanja s KPI. Vodstvo Slovenske skupnosti bo predstavilo svoje kandidate in program za parlamentarne volitve na tiskovni konferenci, ki bo v torek ob 17. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 22. Danes konec pouka na srednjih šolah Zaradi političnih volitev se bo letos prej zaključilo šolsko leto, po rešitvi sindikalnega spora pa je odpadla nevarnost zapletljajev. Tako bo veljal spored, ki ga je določilo ministrstvo za javno vzgojo. OSNOVNE ŠOLE: Pouk se bo zaključil 5. junija, izpiti (2. in S. iz-red) bodo od 7. do 15. junija. SREDNJE ŠOLE: Pouk se zaključi danes, zaključni izpiti se bodo začeli 4. junija. VIŠJE SREDNJE ŠOLE: Pouk se zaključi danes, zrelostni izpiti pa se bodo začeli 1. julija. 1 'lulJ akt vložen v kancliji sodišča ter bo na vpogled zastopnikom obrambe in prizadetih strank, da bodo lahko sestavili morebitni priziv. • V časnikarskem krožku so včeraj predstavili tisku ponatis knjige «Cartolare di piani e carte», delo zgodovinarja Pietra Kandlerja, ki ga je leta 1856 izdal v petih rokopisnih izvodih. Izdajo, gre za dve knjigi, ki tehtata skupno 12 kg, je omogočila tržaška hranilnica. Poletni urnik trgovin Zveza trgovcev javlja, da bo poletni umik trgovin naslednji: Trgovine z jestvinami (vključno drogerije in cvetličarne): od 8. do 13. in od 17. do 19.30. Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 7.40 do 14. ure. Ob sobotah in pred prazniki od 7.30 do 13. in od 17.30 do 19.30. Trgovine s tekstilom, obutvijo in raznim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Druge trgovine (stroji, pohištvo, nadomestni deli za avtomobile, barve, železnina): od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. NADALJUJE SE SOLIDARNOST S STALNIM SLOVENSKIM GLEDALIŠČEM Slovenski župani obiskali kolektiv SSG Brzojavka Skupnosti slovenskih dramskih gledališč iz Ljubljane - Obisk predstavnikov SPI in brzojavka ZSKP iz Gorice Zasedba Kulturnega doma s strani kolektiva Stalnega slovenskega gledališča se nadaljuje že deseti dan. Včeraj je kolektiv v zasedenem Kulturnem domu obiskala delegacija slovenskih županov iz tržaške in goriške pokrajine pod vodstvom župana in poslanca Albina Škerka. V izčrpnem razgovoru sta kolektiv SSG in delegacija županov analizirala položaj, zlasti v luči premikov globalno pravno rešitev vprašanja pri rimski vladi. Delegacija županov je ponovno izrazila gledališkemu kolektivu vso svojo solidarnost in zagotovila, da se bo še naprej zanimala in zavzemala za dokončno rešitev vseh odprtih vprašanj. Po razgovoru je delegacija županov naslovila protestno brzojavko na predsednika republike in načelnike strankarskih skupin v deželi Furlaniji-Julijski na ravni odgovornih upravno-politič-1 krajini, v kateri izraža svojo nih dejavnikov, ter o pripravah za ‘ skrbljenost in ogorčenje zaradi neiz- «iiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiimimiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiiiiii NA SEMINARJU EVROPSKIH REKTORJE\ Poudarjena želja po tesnejšem sodelovanju med vsemi univerzami Včerajšnja razprava je potekala v okviru treh komisij Danes plenarna seja in izglasovanje zaključnega dokumenta Danes bo objavljena utemeljitev razsodbe na procesu o Rižarni Predsednik porotnega sodišča dr. Domenico Maltese je dokončal obrazložitev in utemeljitev razsodbe, s katero je bil bivši poveljnik Rižarne in eden izmed glavnih voditeljev posebne SS skupine Einsatzkommando Reinhart obsojen na dosmrtno ječo. Danes dopoldne bo ta zaključni sodni Na tržaški univerzi se je včeraj nadaljeval seminar rektorjev evropskih univerz. Na delu so bile komisije, ki obravnavajo tri ločene teme v okviru glavne razprave o uvajanju načel helsinške listine v kulturo in znanstveno raziskovanje. Prva komisija, ki ji načeluje Finec Mannerkoski, obravnava stike in sodelovanje med posameznimi univerzami v Evropi. Glavno poročilo o tem vprašanju je podal rektor univerze v Camerinu prof. Labruna, v razpravo pa so posegli številni drugi rektorji. Bailey (ZDA) je dejal, da se sodelovanje med zahodno in vzhodnoevropskimi univerzami razvija razmeroma počasi, in sicer predvsem zaradi ideoloških razlik, čeprav je na obeh straneh čutiti interes za razširitev in poglobitev ustreznih stikov. Poppe (Vzhodna Nemčija) je prikazal razvoj sodelovanja med kulturnimi ustanovami z Vzhoda in Zahoda ter izrazil željo, naj bi se ti stiki čimprej izboljšali tudi na akademski ravni. Po njegovem mnenju bi se stiki med univerzami lahko ugodneje razvijali, ko bi se vsaj v prvi fazi zavzeli za sodelovanje med fakultetami, ki se ukvarjajo s sorodnimi problemi. Trovik (Oslo) je poročal o sodelovanju med skandinavskimi deželami kar zadeva izmenjavo študentov. Zavzel se je za liMumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiJiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiuiiii JUTRI STOPI V VELJAVO LEGALNA URA Opolnoči bomo pomaknili kazalce za 1 uro naprej Manjše spremembe v voznem avtobusov na notranjih in na redu vlakov, letal in mednarodnih progah Danes opolnoči bomo zopet pomaknili kazalce za eno uro naprej. Z jutrišnjim dnem namreč stopi v veljavo legalna ura. Letos so v Italiji uvedli legalno uro že enajstič. Uradna motivacija za to odločitev je velik prihranek električne energije in številne ugodnosti za turiste, ki imajo tako za uro «daljši» dan. Legalna ura bo v veljavi do 25. septembra. Od prihodnjega leta dalje bodo uvedli legaino uro v vseh državah EGS. S tem bodo premostili težave, ki nastajajo predvsem zaradi obveznega spreminjanja voznih redov mednarodnih železniških in letalskih prog. Pri tem prihaja večkrat do dolgih postankov ali do zamud, kar povzroča splošno nejevoljo med potniki. Najhujše nevšečnosti pa nastanejo prav v noči prehoda na legalno uro, ko morajo vlaki in letala nadoknaditi enourno zamudo. Trst je le obrobno zainteresiran pri tem kajti skozi naše mesto ki je končna postaja, ne vozijo nočni vlaki. Edino izjemo predstavlja nočni vlak v Ljubljano, Zagreb in Budimpešto, ki bo danes odpotoval takoj po polnoči, to je 40 minut prej kot to predvideva novi vozni red. Kljub temu bo vlak vozil z dvajsetminutno zamudo. V prihodnjih dneh pa se bo stanje povsem normaliziralo in vlaki bodo vozili po voznem redu, ki smo ga v celoti objavili v včerajšnji številki. Manjše spremembe bodo tudi v letalskem prometu. Na notranjih progah bo odslej popoldansko letalo za Milan odletelo z ronškega letališča ob 17.45 in ne več ob 17.15. Spremenjen je tudi vozni red proge Trst - Dunaj : letala bodo z ronškega letališča vzletela ob ponedeljkih in ob petkih ob 14.25 (na Dunaj bodo prispela ob 14.25 po krajevnem času), povratna vožnja pa bo ob sredah in nedeljah z odho- dom z Dunaja ob 13.55 in prihodom v Trst ob 15.30. Prav tako bodo manjše spremembe tudi v voznem redu avtobusov na mednarodnih progah, te spremembe pa ne bodo bistveno vplivale na gostoto voženj. # Danes se bo začel na vrtu za Vatikanom pri Sv. Jakobu festival «Unità»i ki ga prirejajo sekcije KPI Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene. Program prvega dne je naslednji: ob 17. uri otvoritev, od 17.30 okrogla miza o «Vlogi tiska v naši državi», ob 19.30 nagrajevanje razna-šalcev komunističnega tiska, ob 20. uri nastop mandolinistične skupine iz Kopra. Sledil bo ples ob zvokih ansambla «Humbert Pascal». raztegnitev tega sodelovanja tudi na druge države, za kar pa je potrebna ustanovitev ustreznega števila študijskih štipendij in medsebojno prizadevanje diplom. Rektor Grego-' rijanske univerze Carrier je orisal izkušnje, ki si jih je na tem področju nabrala njegova univerza. V razpravo je posegel tudi rektor Lu-chaire iz Pariza, ki se je zavzel za to, da bi se univerze dogovorile o višini proračunskih izdatkov, ki naj bodo . namenjeni delovanju posameznih univerz na mednarodni ravni. Govornik se je zavzel tudi za šolanje srednješolskih profesorjev v tujini. V okviru druge komisije, ki ji načeluje Švicar, Rivier in ki se ukvarja z vprašanji znanstvenega raziskovanja, je glavno poročilo podal rektor gdanske univerze Biernacki. Tudi glede znanstvenega delovanja je v komisiji prišla do izraza splošna želja po večjem sodelovanju med evropskimi univerzami v duhu načel, ki jih vsebuje zaključni dokument lanske mednarodne konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. V razpravo je med drugimi posegel prorektor moskovske univerze prof. Sergejev, ki je podrobneje orisal prizadevanja sovjetskih univerz v tej smeri. Tretja komisija, ki ji načeluje prof. Milčinski (Ljubljana), obravnava vprašanja, ki zadevajo poučevanje tujih jezikov in slovstev na evropskih univerzah. Po glavnem poročilu irskega strokovnjaka 0’Do-hertyja, se je tudi v tej komisiji razvila živahna razprava, med katero so diskutanti podrobneje pregledali ustrezna navodila helsinške listine in današnje stanje v Evropi. V tej zvezi so prisotni ugotovili, da bi bilo sodelovanje lahko mnogo bolj uspešno, ko bi posamezne univerze razpolagale z izdatnejšimi sredstvi in ko bi bili programi bolje koordinirani. V razpravo so posegli rektorji Kirkinene (Finska), Poupard (Francija), Bolognesi (Italija), Svetska (Češkoslovaška), Bonnard (Francija), Henrich-sen (Norveška), Sloman (Velika Britanija), Jankovič (Jugoslavija), in Miklan (Romunija) ter kulturni ataše na poljski ambasadi Kosier-kiewicz. Včeraj je udeležence seminarja sprejel v prostorih pokrajinske u-prave njen predsednik Zanetti. V prisrčnem pogovoru je Zanetti poudaril vlogo našega mesta, ki se že od nekdaj uveljavlja kot stičišče različnih kultur v Evropi. Seminar se bo nadaljeval in zaključil danes. Ob 9.30 se bodo rektorji in kulturni opazovalci zbrali na plenarni seji, da pregledajo sklepe treh komisij in sestavijo zaključni dokument. Seminar bo trajal do večera, ko se VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA - PD SLOVENEC priredijo v BORŠTU VI. PRAZNIK VINA SOBOTA, 29. 5. — Ob 17. uri otvoritev praznika, sledi koncert godbe na pihala «BREG». — Ob 20. uri nastop moškega pevskega zbora iz Kočevja. NEDELJA, 30. 5. — Ob 15. uri slovesna izročitev prenovljene občinske hiše vaščanom s kratkim kulturnim sporedom. Sprevod od občinske hiše do Hribence. — Sledi koncert godbe na pihala iz Kočevja. — Ob 17. uri nastop otrok osnovne šole iz Boršta, moškega pevskega zbora iz Kočevja in domačega mešanega pevskega zbora «Slovenec» in Šaleške folklorne skupine iz Velenja. PONEDELJEK, 31. 5. — Ob 18. uri nagrajevanje razstavljavcev vin XX. občinske razstave. V nedeljo od 15. ure in v ponedeljek od 19. ure dalje razstava v občinski hiši ob 100-letnici Cankarjevega rojstva s sodelovanjem Mladinskega krožka iz Trsta in otrok osnovne šole iz Boršta. VSE TRI DNI PLES Z ANSAMBLOM « P O M L A D » V naših kioskih vam bomo vse tri dni postregli s pristnim domačim vinom in jedačo. VABLJENI! polnjenih obljub in obvez s strani države in poziva naslovljence naj zastavijo vso svojo avtoriteto za hitro in sprejemljivo rešitev vprašanja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. V včerajšnjih dopoldanskih urah so člane kolektiva v Kulturnem domu obiskali tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze iz Trsta in Gorice, da izrazijo kolektivu solidarnost v imenu vseh včlanjenih društev. Posebej so podčrtali pomen borbene odločitve kolektiva, katere cilj je, da pride končno do zanesljivih pogojev za nemoteno delovanje in za nadaljnji razvoj te najpomembnejše slovenske kulturne u-stanove v Italiji. Delegacija je zagotovila popolno podporo društev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji gledališkemu kolektivu v njegovem boju. V naslednjih dneh bo SPZ organizirala poseben posvet vseh včlanjenih društev, na katerem bodo obravnavali predvsem probleme v zvezi z materialnim in pravnim položajem Stalnega slovenskega gledališča. Koordinacijski odbor SSG je tudi včeraj prejel številne izraze solidarnosti. Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice je sporočila kolektivu izraze svoje solidarnosti, svoj protest zaradi neizpolnjenih obveznosti odgovornih oblasti in zagotovila svojo pomoč. Solidarnost je zagotovila tudi bar-kovljanska sekcija KPI, katere delegacija je včeraj obiskala kolektiv v Kulturnem domu. Skupnost slovenskih dramskih gledališč v Ljubljani pravi v svoji brzojavki: «Globoko zaskrbljeni spremljamo vaš boj za finančno in juridično verifikacijo statusa. Obvestili smo dejavnike z zahtevo po intervenciji v interesu dobrih odnosov med prijateljskima državama. Sklicujemo izredno skupščino v torek, 1. junija, ob 12. uri. Vabimo vas, da se je udeležite.» Gledališče «Pekarna» iz Ljubljane je sporočilo svojo «podporo zahtevam za ureditev vašega pravnega položaja». Kolektivu SSG je včeraj izrazila svojo solidarnost v njegovem boju za dosego pravic in ohranitev materinega jezika na slovenskem odru sekcija Italijanske socialistične stranke v Štandrežu. V zvezi z reševanjem vprašanja Stalnega slovenskega gledališča je včeraj ponovno odpotoval v Rim direktor gledališča dr. Filibert Be-nedetič. Sestal se bo z raznimi sindikalnimi predstavniki. SINOČI V DRUŠTVENI DVORANI V ULICI MONTE CCHI Uspela Cankarjeva proslava prosvetnega društva Cankar Za to priložnost so obnovili pevski zbor - Navdušujoč nastop članov SAG in pevskega zbora «Igo Gruden» iz Nabrežine bodo udeleženci zbrali na skupni večerji na Gradu sv. Justa. Sindikat slovenske šole je poslal seminarju rektorjev univerz na tr-čaškem vseučilišču naslednjo brzojavko: Sindikat slovenske šole pozdravlja udeležence zborovanja in opozarja na kulturni genocid v videmski pokrajini, kjer slovenska etnična skupnost nima šol v materinem jeziku. , V.., Zgoniku. jmSr čita BORIS ŠTREKELJ , , , Ì71 ' M- -......VT:ASTA~ŽVAB.... ' " Mnogo sreče na novi življenjski poti jim želijo «Sočustvovalci» Danes se poročita ZMAGA VATOVEC in BORIS ŽIVEC Obilo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti jima iskreno žeti Mladinski krožek Zgonik. SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI Brahms z Manninom in Utam Ughijem Zamenjava izraelskega dirigenta z dirigentom Francom Manninom je narekovala tudi spremembo programa sinočnjega koncerta spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi. Celoten spored je bil namreč posvečen Brahmsu in sicer izvedbi Simfonije št. 4 e-molu op. 98 in Koncertu v C-duru za violino in orkester op.77. Franco Mannino je svojo bogato dirigentsko izkušenost in izrazito mu-zikaličnost prenesel na orkester, ki je muziciral sproščeno in zlasti v Simfoniji št. 4 izpričal velike interpretativne sposobnosti, kar je prišlo še posebno lepo do izraza v melanholični tonalnosti in patetični uzne-senosti te velike in čudovito instru-mentirane «jesenske poezije», kakor jo imenujejo. Glavno pričakovanje izjemno številnega občinstva pa je bilo seveda namenjeno mlademu istrskemu - tržaškemu violinistu Utu Ughiju, ki je bil solist v drugi točki večera. V svetu že uveljavljen mojster, saj je nastopal od ZDA do Sovjetske zveze, od Južne Amerike do Južne Afrike, je pričakovanja v celoti upravičil. Pokazal je temperamentno muziciranje in predvsem suvereno tehniko, ki mu je omogočila, da je izredno zahteven solistični part v tej skladbi zaigral naravnost blesteče, v tehničnem smislu bravurozno, a tudi tonsko barvito in spevno v vseh treh stavkih. Orkester ga je spremljal ritmično zanesljivo, vendar je na nekaterih mestih solista prekrival, kar je delno zasenčilo interpretativno jasnost. Za navdušene in dolgotrajne aplavze se je oddolžil z dodatno izvedbo Paganinijevega Capriccia št. 24 in z njim samo še potrdil svojo virtuoznost. j. k. ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST Danes, 29. maja, ob 20.30 v dvorani J. Gallus, Ul. R. Manna 29 DIPLOMSKI KONCERT ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA VIOLINA (šola prof. Cirila Veroneka) Pri klavirju prof. MOJCA ŠIŠKOVIČ Vljudno vabljeni. PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V NABREŽINI PD «IGO GRUDEN» NASTOP GOJENCEV GLASBENE MATICE Danes, 29. maja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden. V torek, 1. Tufilja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vljudno vabljeni - Vstop prost PODRUŽNICA GLASBENE MATICE NA PROSEKU PD PROSEK - KONTOVEL Jutri, 30. maja, ob 18. uri v prosvetni dvorani na Proseku NASTOP GOJENCEV GLASBENE MATICE Vljudno vabljeni - Vstop prost Cankarju se je ob IGO-letnici njegovega rojstva poklonilo s prijetno in nadvse uspelo proslavo tudi društvo, ki nosi njegovo ime — to je prosvetno društvo ud Sv. Jakoba. Za cim slovesnejšo proslavitev tega pomembnega kulturnega jubileja je šentjakobsko društvo, ki je v zadnjih letih zabredlo v precejšnjo krizo, spet zbralo svoje moči. Občinstvu, ki je za to priložnost napolnilo društveno dvorano v Ul. Mon-tecchi, se je namreč predstavil že dalj časa onemeli, a za sinočnjo prireditev spet poživljen pevski zbor pod vodstvom Vlada Švare. Za vse je bilo to prijetno presenečenje, toda radost bi bila še večja, če bi se bile zboru pridružile tudi mlajše, bolj sveže sile in če bi ne bil sinočnji nastop obujenega zbora le enkratni priložnostni pojav, kot je v pozdravnem nagovoru poudaril predsednik društva Mario Magajna. O-slali del sicer bogatega sporeda so izpopolnili člani Slovenskega amaterskega gledališča s prepričljivo uprizoritvijo daljšega odlomka dramske lepljenke Ivana Cankarja «V areni življenja sem stal» ter moški pevski zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine, ki je pod veščim vodstvom prof. Sergija Radoviča z ubrano izvedbo vrste zahtevnih pesmi navdušil občinstvo. O Cankarjevem pomenu in delu je na začetku spregovoril nekdanji predsednik društva prof. Franjo Kosovel. Spored je napovedovala Milica Kravos - Verč, ki je med drugim spregovorila tudi o sedanjem težkem boju Stalnega slovenskega gledališča ter izrekla njegovemu kolektivu solidarnost. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI #> Zaradi tragičnih posledic potresa, ki je zajel našo deželo in še posebno Furlanijo, je enotna sindikalna zveza preklicala stavko uslužbencev hotelov in javnih lokalov, ki bi morala biti v nedeljo in v ponedeljek. rO Dl TRIESTE ITNA BANKA TEČAJI VALGI V MILANU DNE 28.5.1976 Ameriški dolar: debeli 845,75 drobni 820,- Funt šterling 1495,— švicarski frank 341.— Francoski frank 179,50 Belgijski frank 20,85 Nemška marka 325,— Avstrijski šiling 45,— Kanadski dolar 840.- Holandski fiorini 305.- Danska krona 138,— švedska krona 186,— Norveška krona 149,— Drahma: debeli 22.- drobni 23,- Dinar: debeli 44.- drobni 44,- MENJALNICA vseh tujih valut Razna obvestila Podporno društvo v Rojanu obvešča, da bo v nedeljo, 6. junija, ob 9.30 in ob 10. uri v drugem sklica-‘ nju 84. redni občni zbor. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 29. maja MAJDA Sonce vzide ob 4.21 in zatone ob 19.44 — Dolžina dneva 15.23 — Luna vzide ob 4.43 in zatone ob 20.05. Jutri, NEDELJA, 30. maja MILICA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 21,4 stopinje, najnižja 10,8, ob 19. uri 19, zračni pritisk 1014,5 mb ustaljen, vlaga 43-odst., nebo jasno, brez vetra, morje skoraj mimo, temperatura morja 16,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 27. maja se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 17 oseb. Umrli so: 86-letni Leone Luciano Levi, 68-letna Giuseppina Kriskovich por. Flego, 85-letna Maria Pitteri por. Bratos, 69-letni Manlio Miccoli, 89-letna Romilda Levantini vd. Sezzi, 81-letni Nello Campani, 72-letni Carlo Bravin, 90-letna Elisabetta Rizzo, 66-letni Martino Brajuka, 48-letna Carlotta Santoiemma por. Cara, 82-letna Giuseppina Battiggi vd. Baxa, 90-letna Antonia Sussich, 70-letna Isabella De-biasi, 57-letni Giuseppe Ranzatto, 89-letna Maria Dusizza, 77-letni Francesco Giraldi, 77-letni Liugi Righettini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biar-oletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11: Sponza, Ul. Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2. Mali oglasi ZA ENOSOBNO STANOVANJE v Ko pru ali okolici dam predplačilo. Cena najemnine ni važna. Lahko v starejši hiši s posebnim vhodom. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Cena ni važna». ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance CNAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. štev. 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do J. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance 1NAM • INADEL ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s PD «IVAN CANKAR» priredi enkratno gostovanje AMATERSKEGA ODRA IZ DEKANOV JAKA ŠTOKA MUTASTI MUZIKANT Veseloigra DANES, 29. MAJA, OB 20.30 v DVORANI PD «L CANKAR» ULICA MONTECCHI 6 SMUČARSKI KLUB DEVIN PRIREDI V MAVHINJAH DANES, 29. IN JUTRI, 30. MAJA ŠPORTNO IN ZABAVNO-KIILIURNO VESELICO 29. 5. ob 19. uri: TEK OKOLI VASI. Ob 21. uri: TEKMOVA- NJE V VALČKU 30. 5. ob 10. uri: OCENJEVALNI POHOD. Ob 13. uri: EX TEMPORE ZA OTROKE. Ob 15. uri: TEKMOVANJE NA SKIROLKAH. Ob 16. uri: TEKMOVANJE S HODULJAMI. Ob 18. uri: NASTOP ZBORA «FANTJE IZPOD GRMADE» IN OSNOVNOŠOLSKEGA ZBORA IZ MAVHINJ Vsak večer od 20. do 24. ure ples z ansamblom «Praprot» Gledališča VERDI Na današnjem simfonične koncertu bodo pod taktirko F. Mannina predvajali Brahmsovo Četrto simfonijo in Koncert za violino in orkester. Kot solist bo nastopil violinist Uto Ughi. Preostale vstopnice za današnji koncert (ob 18. uri za red B) so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi (tel. 31-948). Šolske vesti Podružnica Glasbene matice v Nabrežini - PD Igo Gruden priredita nastop gojencev Glasbene matice danes, 29. maja, ob 20.30 in v torek, 1 junija, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Dares, 29. t.m., je na osnovni šoli v Gabrovcu razstava ročnih del in risb. Občinstvu bo odprta od 13. do 19. ure. Podružnica Glasbene matice na Proseku — PD Prosek - Kontovel priredita jutri, 30. maja, ob 18. uri v prosvetni dvorani na Proseku nastop gojencev Glasbene matice. Srednja šola Srečko Kosovel - Opčine vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 30. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Osnovna šola Primož Trubar v Bazovici prireja razstavd ročnih del in risb jutri, 30. t.m. Razstava bo odprta od 9. do 12. ure ter od 15; do 20. ure. Vabljeni. . Glasbena matica Trst priredi v torek, 1. junija, ob 20. uri v dvorani J. Gallus, Ul. R. Manna 29, zborovski večer. Nastopajo otroški pevski zbor šole Glasbene matice, mladinski pevski zbor šole Glasbene matice in Komorni zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta in Janka Bana. PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V BAZOVICI V ponedeljek, 31. maja, ob 20.30 v Bazoviškem domu NASTOP GOJENCEV GLASBENE MATICE Vljudno vabljeni - Vstop prost Izleti OBVESTILO Udeležencem izleta bivših aktivistov OF, ki bo jutri, 30. maja, sporočamo avtobusni vozni red: Odhod avtobusov bo ob 6.30 po novi legalni uri. Avtobus št. 1: Izletniki iz Doline se zberejo pred Zadružno gostilno - na šancu. Odhod naravnost na Fernetiče. Avtobus št. 2: Izletniki od Domja vstopijo na glavni cesti pri spomeniku NOB. Drugi izletniki iz Doline, Mačkolj in Pre-benega pri občinskem spomeniku NOB. Udeleženci iz Boljunca vstopijo pri spomeniku NOB, Borštani pa na križišču. V Padričah se zberejo izletniki pri spomeniku NOB. Na ta avtobus vstopijo izletniki iz Velikega Repna in Briščkov, na Opčinah pri spomeniku NOB. Avtobus št. 3: Odhod iz Nabrežine pri spomeniku NOB naravnost na Prosek pred sedež Kulturnega doma, kjer bodo vstopili izletniki s Proseka. Avtobus št. 4: Iz šempolaja (sredi vasi) naravnost v Trebče k spomeniku NOB, kjer bodo vstopili izletniki iz Trebč. Avtobusa št. 5 in 6: Odhod izpred sodnije, kjer bodo vstopili tržaški izletniki. V avtobus št. 6 bodo vstopili izletniki od Banov na Opčinah (Prosvetni dom). Priporočamo točnost in opozarjamo na spremembo v legalno uro. * * * SPDT priredi v nedeljo, 6. junija, avtobusni izlet na Učko. Za dobre planince možnost vzpona na vrh Planika in sestop v Lisino, kjer bo pri koči čakal avtobus. (Učka 3 ure hoda. Planik in Lisina 6 ur in pol.) Vpisovanje do 1. junija v Ul. Ceppa 9. Urad ZSŠD1. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz Skednja priredi v nedeljo, 13. junija, celodnevni izlet na Vrhniko in v Ljubljano. Za izlet bodo vpisovali vsak delavnik do sobote, 5. junija, med 18. in 20. uro v društvenih prostorih. Pohitite s prijavami! PD VESNA - KRIŽ prireja jutri, 30. maja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu revijo pevskih zborov PESEM NE POZNA MEJA Nastopa sedem zborov. Danes, 29. maja. od 19. ure dalje in jutri, 30. maja, od 15. ure dalje bodo delovali kioski. Zvečer ples z ansamblom IGA RADOVIČA. Vljudno vabljeni! Kino La Cappella Underground 19.00—21.30 «La ballata». Barrai film. Ariston 16.30—22.00 «Adele H., uni storia d’amore». Barvni film. Mignon 16.00 «La ballata della città senza nome». Glint Eastwood in Le® Marvin. Grattacielo 16.00 «L’uomo venuto dalla pioggia». Igra Charles Bronson. Barrai film. Fenice 16.00 «La bestia». Igrajo Sirpa Lane, Lisbeth Kummel. Elisabeth Kaza in Guy Trejan. Barrai filn1-Prepovedan mladini pod 18. letom- Excelsior 16.00 «Operazione Sigfried»-Igrata Robert Culp, James Mason. Barrai film. Nazionale 16.00 «I cannoni di Nava-rone». Gregory Pack, David Niven-' Barvni film. Eden 16.30 Emanuelle Nera «Orient reportage». Igrata Eli Galleani ia Gabriele Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Luna di miele in tre»-Renato Pozzetto in Stefania Casini. Barvni film. Aurora 16.30 «L’uomo che cadde sulla terra». Igra Darid Bowie. Pre" povedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 « Il secondo tragico Fantozzi». Igrajo Paolo Villaggi®-Anna Mazzamauro in Un Bosisio. Capito! 16.00 «Colpo da un miliardo di dollari». R. Shaw. Barrai film- Filodrammatico 15.45 «La bocca d®* piacere». Barrai film. Moderno 16.30—21.30 « Ci rivedremo all’inferno». Lee Marvin in Roger Moore. Barrai film. Impero 16.30 «L’uomo che volle fafS* re». Barrai film. Vittorio Veneto 16.30 «L’incorreggibi' le». Barrai film. Ideale 16.00 «Lo credevano uno stih-co di santo». Anthony Steffen. Barvni film. Radio 16.00 «American Graffiti». Barvni film. Astra 16.30 «Sandokan». Kabir Bedi. Carole André in Philippe Leroy-Barvni film. Abbazia 16.00 «Piange il telefono»-Igra: Domenico Modugno. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Roma violenta». Barvni film. Razstave Danes ob 18. uri bosta odprla v občinski galeriji razstavo tržaška slikarja Griselli in Cemecca, ki bosta razstavljala do 7. junija. Danes ob 18. uri bo v galeriji Tribbio» odprl razstavo svojih de tržaški kipar in slikar Mariano Cer ne. Razstavljal bo do 11. junija. V ponedeljek, 31. maja, bo rija «Tommaseo» v Ul. Canalpicc0 odprla razstavo del slikarja Vincent3 Marie De Bernarda, ki je po rodu iz okolice Neaplja, zadnja l®^3 ^ živi v Gorici. De Bernardo bo raz stavljal do 13. junija. Ob 20-letnici smrti Franca in ^ spomin vseh preminulih družine D° šak daruje Vlasta 5.000 lir za kr ško godbo. Ob prerani smrti dr. MANLIA MICCOLIJA izražajo odbor in člani Kraške ^ družne mlekarne najgloblje sožalj® žaloščeni družini. Spominjajo se s hvaležnostjo nJe», vega zavzetega prizadevanja za usp njihoyih naporov. Ob prerani smrti našega predsed nika razsodišča dr. MANLIA MICCOLIJA se odborniki in člani Kraškega ** družnega hleva pridružujejo za0 svojcev, katerim izrekajo iskreno žalje. GORIŠKI DNEVNIK 2 UDELEŽBO ZBOROV 12 SLOVENIJE, S KOROŠKE IN IZ ZAMEJSTVA JUTRI V KRIŽU REVIJA «PESEM NE POZNA MEJA» Danes in jutri v Ljudskem domu ples V Križu se odborniki in člani PD Vesna vestno pripravljajo na jutrišnjo zborovsko revijo «Pesem ne pozna meja», na kateri bo nastopilo poleg obeh domačih pevskih zborov, še pet zborov iz Slovenije, s Koroške in iz zamejstva. Med odborniki, ki so že nekaj dni na delu v Ljudskem domu, smo videli tudi še precej mladine iz drugih vaških organizacij, kar dokazuje, da bo prireditev potekala v duhu e-notnosti in medsebojnega sodelovanja. Revija bo za Križ druga velika pevska manifestacija zadnjih let, kajti v vasi je pred nekaj leti gostovala «Primorska poje», ki je doživela izreden uspeh. V _zadnjih 50 letih in predvsem odkar je bil ustanovljen v okviru PD Vesna moški pevski zbor, je v vasi nastopilo veliko zborov in vokalnih ansamblov iz zamejstva in Slovenije. Lahko rečemo, da skoraj ni bilo prireditve ali proslave, da ne bi nastopil kak pevski zbor, kar potrjuje, da ima pesem v vasi veliko in bogato tradicijo, ki je zakoreninjena v ljudeh, ki ob raznih prilikah radi prepevajo. Tudi med mladimi je živo in prisotno veselje do petja, kar dokazuje zadnjo pomladitev moškega zbora in pa predvsem ustanovitev dekliškega zbora, ki je žel že vrsto uspehov in ki bo tudi nastopil na jutrišnji prireditvi. Revija je tudi zelo pomembna v luči tesnih stikov in že dolgega sodelovanja med kriškim prosvetnim društvom in kulturnim društvom «Svoboda II» iz Trbovelj. V nedeljo se bosta namreč uradno pobratili. kar bo še povečalo stike med ®jima in dalo upati na še večje sodelovanje, ki se bo lahko razširilo tudi na druga področja. Prvo gostovanje Trboveljčanov v Križu leta 1965. ob priliki nastopa njihovega pevskega zbora na Opčinah in nato so se gostovanja redno ponavljala, tako, da so bili tudi Križani že nekajkrat v Trbovljah, kjer so bili vedno deležni toplega in tovariškega sprejema. To sodelovanje nudi novo razsežnost v naši prosvetni dejavnost', ki izpričuje željo naših ljudi, da navežejo stike s kulturnim življenjem naše matične domovine, ki je ena bistvenih Postavk obstoja naše slovenske skupnosti v zamejstvu. Vsi nastopajoči zbori se bodo jutri zbrali Pred kriškim spomemkom padlim, kjer bodo skupno odkorakali na kraj prireditve. Danes in jutri bodo na vrtu Ljudskega doma delovali tudi dobro založeni kioski z jedačo in pijačo, medtem ko bo v večernih urah nles ob zvokih ansambla «Veseli Števerjanci». Sandor Tenze VAŠKI praznik se nadaljuje Kljub nalivu je bilo v Mavhinjah živahno Kljub nalivu je bilo v četrtek pri stojnicah v Mavhinjah zelo živahno. Domačini, kakor tudi tisti, ki so Prišli iz bolj oddaljenih krajev so hoteli poskusiti pristna vina iz Mav-hinj, Cerovelj in Vižovelj. Po količini vina, ki je bila prodana, je i'azvidno, da je sedem belih, kakor šest črnih vin odlične kvalitete in °rganizator pripravlja že novo uste-kleničenje za soboto in nedeljo. Komisija, ki jo sestavljajo Ivo Gruden, dr. Milo, dr. Jerič, dr. Vremec, Ivan Terčon in Alojz Markovič, bo Obrala najboljše vino, katero bo nagrajeno s pokalom. Zaradi neurja so vsa športna in zabavna tekmovanja °dložili na jutri. Danes, v soboto, bo tekmovanje v valčku ob 21. uri. Komisiji bo predsedovala priznana baletna plesalka Selma Micheluzzi. Db isti uri bo tek okoli vasi, jutri bo ocenjevalna hoja za otroke in od-rasle, ex tempore za otroke, ski-rolke, tek s hoduljami in tek v vrečah. Zmagovalcem bodo podaril: Pokale, drugim pa bogata darila. «Črne gradnje» zopet pred pretorjem Trampušem Dve prekinjeni razpravi in ena o-Pfostitev je obračun včerajšnjega zasedanja tržaškega pretorja Tram-busa, ki je tudi tokrat sodil kršite-Ijem urbanističnih zakonov. Najza-nimivejša je bila vsekakor razpra-proti zakoncema Liviu i. Noemi Dernes. Gre za priletna upokojenca, bi sta si pred šestimi leti kupila manjše zemljišče pri Gabrovcu, pred dvema letoma pa si uredila premično hišico. Livio Bernes je med zaslišanjem izjavil, da mu je župan "večkrat zagotovil, da lahko postavi *bišico na kolesih» in mu tudi ka- sneje potrdil, da to ni v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Njegova žena pa je dejala, da so se z županom zelo dobro razumeli in jima je celo rekel, naj mu rečeta kar po domače «gospod župnik» in ne «signor sindaco» (verjetno ga je slabo razumela, kajti očitno ni šlo za župnika ampak za župana). Po drugi strani pa je župan Jože Guštin delno zanikal te trditve in dejal, da je zagotovil vsakomur, ki ga je vprašal, da lahko postavi na svoje zemljišče prikolico, če je ta pravilno registrirana in je lastnik plačal takse in zavarovalnino. Po tem zaslišanju je pretor prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala 18. junija, ko bo zaslišal še dve nriči. Prav tako je pretor prekinil razpravo proti Francescu Passeriju, ki je zgradil montažno hišico pri Bazovici. Passeri je namreč zagotovil, da bo lahko s pričami dokazal, da je bila hišica zgrajena pred več kot tremi leti in da je torej že zapadel rok za sodni pregon. Pretor pa je oprostil lastnika zemljišča pri Gabrovcu Danteja Semerara, ker je medtem nastopila amnestija, kar zadeva kršitve irbanističnih zakonov; obsodil pa ga je na 30.000 lir globe zaradi kršitve zakonov o zdravstvu. IZREDNI OBČNI ZBOR ZADRUGE «MANGART» Novi! poti in možnosti za iTŠitev problemov V sredo je bil izredni občni zbor zadruge «Mangart», na katerem so preučili nastali položaj. Zadruga je namreč v finančnih težavah, zaradi česar je bilo na občnem zboru predvsem govor o izhodu iz nevzdržnega stanja. Včlanjevanje novih članov se je sicer nadaljevalo in se še uspešno nadaljuje, vendar je treba iskati tudi drugih poti, da se ta problem pozitivno reši. Stvaren predlog je bil, da bi vsa dela organizirali in opravili v lastni režiji, da ne bi zaposlili gradbeno podjetje, ki bi izpeljajo vsa potrebna dela za popravilo doma. Na tak način bi bilo finančno breme dosti manjše, poleg tega pa tudi dosti možnosti udarniškega dela. Za tak primer so nam pomoč zagotovili tudi iz Slovenije. Dežela pa je medtem sprejela našo pi'osnjo, da odložimo začetek dela na kasnejši čas, medtem pa se bodo marsikatere stvari že uredile. Naj omenimo še, da je bil po potresu tudi naš dom poškodovan, saj se je podrl dimnik, poleg tega pa je tudi streha poškodovana. Zaradi tega nismo mogli sprejeti vanj žrtve potresa, kot je bilo prvotno javljeno. Prihodnji sestanek zadruge bo v petek, 25. junija, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Akcija za zbiranje novih članov pa se medtem še vedno nadaljuje. V SREDO, 2. JUNIJA Letos že sedmi slikarski ex tempore na Repentabru Tekmovanja se lahko udeležijo učenci osnovnih šol in dijaki nižjih srednjih šol Šolski patronat repentabrske o-snovne šole bo v sredo, 2. junija, priredil že običajni slikarski «ex tempore», ki bo letos 7. po vrsti. Tekmovanje, kj je v zadnjih letih neprestano pridob valo tako na kakovosti kot na množičnosti, je tudi letos namenjeno otrokom osnovnih šol in dijakom nižjih srednjih šol. Pravico do nastopa imajo poleg domače osnovne šole tudi osnovne šole slovenskega in italijanskega didaktičnega ravnateljstva z Opč n ter osnovne šole iz Proseka in Nabrežine. V kategoriji nižjiii srednjih šol bodo lahko risali dijaki z Opčin, s Proseka in iz Nabrežine, seveda slovenskih in italijanskih razredov. Običajni gosti tekmovanja bodo otroci osemletke iz Dutovelj. Tekmovalne kategorije bodo tri. V prvi bodo risali otroci L in 2. razredov osnovnih šol, v drugi kategoriji 3., 4. in 5. razredi, v zadnji pa nižje srednje šole. Posebna lestvica bo sestavljena za otroke repentabrskega otroškega vrtca. Vsi udeleženci bodo imeli 4 ure časa za izdelavo svojih risb. Žigosane pole bodo prejeli na stari šoli na Colu od 9. ure dalje, lahko pa se predstavijo tudi s svojimi polami, katere bodo prireditelji žigosali, da bodo veljavne. Do 13. ure bodo udeleženci tekmovanja lahko risali motive Cola, repentabrske cerkve in Repna. Tehnika risanja je poljubna. Dela bo treba vrniti do 13. ure, ko bo o-cenjevalna komisija začela z delom in rezultate razglasila ob 18. uri. ko bodo tudi vsa predložena dela izobešena na razstavi na dvorišču stare šole. Kljub pospešenemu delu na šolah zaradi predčasnega zaključka pouka, se predvideva, da bo tudi letos udeležba številna. Organizacijski odbor je poskrbel za primerno število nagrad, tako simboličnih kot praktičnih Repentabrska občina nudi na Colu in v Repnu izredno veliko tipičnih motivov tako naravnih kot arhitektonskih. Že v prejšnjih letih so otroci množično oblegali Kraško hišo, razne portale in vodnjake ter kamnite strehe in ganke. Vabljive so bile tudi tipične kra-ške stene, katerih je prav v bližini šole zelo veliko. Letos bo odprto mladim risarjem tudi dvorišče cerkve, ki je bilo v prejšnjih letih do 10. ure zaprto. Prav repentabrska cerkev je eden najznačilnejših motivov občine. Sama nudi bogato izbiro, z dvorišča pa je tudi razgled, ki ponovno odpira risarju nešteto priložnosti za ustvarjanje. k. b. RAZSTAVA Umetnikov — amaterjev SPD Tabor pripravlja IV. razstavo umetnikov - amaterjev, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah od 17. do 27. junija. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom, kiparstvom in fotografijo. Komisija, ki jo sestavljajo slikarja Robert Hlavaty in Edvard Zajec ter predsednica društva Stanka Hrovatinova, bo dela ocenila in jih določila za razstavo. Zainteresirani se morajo prijaviti odboru društva ali na tel. štev. 211-161 do 31. maja. SPD Tabor - Opčine PROSVETNO DRUŠTVO - MAČKOLJE prireja jutri, v nedeljo, 30. maja PRAZNIK ČEŠENJ DANES 29. maja ob 15. uri odprtje kioskov; zvečer igra ansambel SUPERGROUP JUTRI, 30. maja ob 14. uri odprtje kioskov ob 16. uri začetek kulturnega programa Nastopajo: Domači mešani pevski zbor — Moški zbor «V. Vodnik» iz Doline — Mešani pevski zbor iz Skednja — Otroški zbor «Slovenski šopek» — Moški pevski zbor «Svoboda» iz Kočevja — Koncert ansambla «Lojzeta Hledeta» s pevci in humoristi iz Števerjana — Godba na pihala Breg Od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom SUPERGROUP Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom Jutri bodo pomnožene avtobusne zveze z mestom in okolico (avtobus št. 40) — V primeru slabega vremena bo praznik l. junija Deželni odbor INPS obnovil svojo dejavnost Po enoletni prekinitvi je v ponedeljek spet obnovil' svojo dejavnost deželni odbor INPS, ki ima, kot znano, pristojnost glede reševanja prizivov, ki jih vlagajo zavarovanci. Jasno je, da se je v tem dolgem času nakopičila grmada prizivov, ki jih bo moral odbor sedaj reševati. Da bi čim hitreje izvedel to nalogo, je takoj imenoval tri preiskovalne komisije, ki so se že lotile dela. Novi deželni odbor INPS sestavljajo predstavniki delavstva Luigi Baldusso, Lucio Bencoli, Felice Casonato. Raffaele Franco, Francesco Ludovisi, Paolo Paolini, Giorgio Tu-lisso, Mario Zaves in Renato Zucchina predstavniki delodajalcev Mario Fontanini, Ervino Ruppi in Adone Zorattó; predstavniki nadzornih organov prof. Filippo Alfano D’Andrea, dr. Giovanni Alviani, dr. Francesco Fama in dr. Luciano iibuelz ter predstavnik INPS dr. Marino Visintin. Za predsednika odbora je bil imenovan Paolo Paolini, za podpredsednika pa Adone Zoratto. VOLILNA KAMPANJA SE PRIČENJA PSI ima zborovanje danes v II komunisti pa jutri predpoldne v Verdiju Na zborovanju socialistov bo govoril L. Fortuna - General letalstva Pasti na jutrišnjem zborovanju KPI - Kandidat laičnih sil A. Ronchey jutri spet v Gorici Vozni red vlakov na progi Videm-Trbiž Vodstvo državnih železnic je spo rociio, da bodo z jutrišnjim dnem, ko bo stopila v veljavo legalna u ra, spet obnovili železniški promet na progi Tarčent - Carnia, ker pa proga Carnia - Pontebba zaradi okvar, ki jih je prizadejal potres, še vedno prekinjen, bo železniški potniški promet med Trbižem in Pontebbo in med Carnio in Vidmom potekal po sledečem urniku: Odiiodi iz Vidma za Trbiž ob 5,26 (1) - 7,20 (1) — 10,18 (1) - 12.25 (1) - 13,45 (1) - 15,10 (do Carnie) — 16,25 (2) — 17,40 (1) — 19,15 (2) — 23,12 (3) — 23,30 (3) (do Pontebbe). Odhodi iz Trbiža in iz Pontebbe za Videm ob 5,00 (iz Pontebbe) (3) — 4,55 (3) — 6,14 (3) (iz Pontebbe) — 6,37 (4) — 7,42 (4) — 10,20 (4) — 12,50 (4) — 14,30 (5) — 15,35 (8) — 17.05 (4) — 17,55 (4) - 20.25 (5). Številke v oklepajih pomenijo: v_) — prestop na avtobuse od Carnie do Pontebbe; (2) — avtobusna nadomestna služba do Pontebbe; (3) — avtobusna nadomestna služba na vsej progi; (4) — prestop na avtobuse iz Pontebbe do Carnie; (5) — avtobusna nadomestna služba od Pontebbe do Vidma; (6) — ob petkih in predprazničnili dneh avtobusi od Trbiža do Carnie. Vodstvo železnic obenem sporoča, da bodo vlake na mednarodnih progah še naprej preusmerjali iz Vidma v Gorico - Novo Gorico, razen vlakov št. 230 in 231. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225141. Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 12): Se sl jan: tel. 209-197: Zavije; tel. 213 137: Milje: teh 271-124. Po zatišju, ki je delno povezano tudi s položajem po potresu v bližnji videmski pokrajini, se tudi pri nas začenja volilna kampanja, ki bo letos krajša od prejšnjih. Volilna zborovanja so se že praktično pr cela s prejšnjo nedeljo v Šlovrencu, kjer so imeli shod socialdemokrati in kjer so poleg svojih kandidatov za poslansko zbornico predstavili skupnega kandidata za senat z republikanci in liberalci, časnikarja Alberta Roncheya. Podobno , srečanje s kandidati bodo imeli jutri v Gorici republikanci na svojem sedežu, ob 10. uri. Poleg tukajšnjih kandidatov, dr. Lu-cianija in dr. De Grassija, ter nosilca liste inž. Di Rea, bo spet prisoten kandidat za senat, časnikar A. Ronchey. Važnejši zborovanji pa bodo imeli socialisti in komunisti. PSI otvar-ja danes svojo volilno kampanjo, ob 15. uri, v mali dvorani UGG. Tu bo govoril nosilec liste za poslansko zbornico posl. Loris Fortuna, poleg njega pa bodo prisotni še tukajšnji kandidat Jožef češčut in Alberto Bertos ter kandidat za senat Mario Del Ben. Zborovanje je sicer v glavnem namenjeno strankinim voditeljem in aktivistom. Otvoritveno zborovanje bodo imeli jutri, ob 10. uri, v goriškem Verdijevem gledališču, komunisti. KPI je na otvoritveno zborovanje v Gorico povabila kandidata na svoji listi za parlament, generala letalstva Nina Pastija, ki je bi svojčas pod-načelnik štaba vojnega letalstva in visoka osebnost v vodstvu sil NATO za južno Evropo. General Pasti je odstopil iz vojske, ko je italijanska vlada kupila letaka Lockheed. Na jutrišnjem shodu bo tajnik federacije KPI Tullio Paiza predstavil tudi posoške kandidate komunistične partije. Na shodu bo govoril tudi poslanec Enzo Menichino, ki spet kandidira. V nedeljo bo poslanec Ugo La Malfa otvoril novi sedež PRI v Gradišču. Manifestacije, ki bo ob tej priložnosti, se bodo udeležili najvidnejši predstavniki republikanske stranke. Sledila bo zakuska. Medtem je stekel tudi birokratski volilni stroj. Na Goriškem bomo i-meli tokrat še nekaj več volišč. Vseh volišč bo 205, sodišče je že imenovalo predsednike volišč. V go-riški občini, kjer je tokrat 64 volišč, bodo najbrž volivci v naših, slovenskih predmestjih, že volili ločeno od ljudi, ki spadajo v druge mestne rajone. Ta sklep je namreč že- jeseni sprejela občinska volilna komisija in v nekaterih primerih so v občinskem volilnem u-radu stvar že uredili. V Tržiču je 43 volišč, zatem imamo Gradež s 13 volišči, Ronke z 12, Krmin z 10 in Gradišče z 9 ter Škocjan ob Soči z 8. V ostalem pa je število volišč ostalo nespremenjeno. V Doberdobu imajo 2 volišči, prav toliko v Sovodnjah, v Števerjanu pa je samo 1 volišče. zaključi svojega pregleda regulacijskega načrta na tem področju. Omenjena predsednika menita, da bo načrtovalec samo tako lahko mirno in brez kakršnihkoli pritiskov izvedel revizijo regulacijskega načrta. V zvezi s tem lahko omenimo, da je bila d? - V podobni, zahteva s strani nekaterih svetovalcev že ko je prišlo do razprave o nujnosti revije regulacijskega načrta v občinskem svetu. Večina pa tega predloga ni sprejela. S€ja odbora prometnega področja Na zadnji seji glavnega odbora četrtega prometnega področja, ki ji je predsedoval prof. Osvaldo Ferrari, so preučili nekatera vprašanja, ki zanimajo krajevno prevozništvo. V začetku seje so se člani seznanili z zaključki, ki so bili izneseni na vsedržavnem kongresu de- žel glede vprašanja prevozov. Na njem so poudarili potrebo po reorganizaciji politike prevozov. Odbor je z veseljem vzel na. znanje pubiicizacijo avtobusnega podjetja Ribi. ki ga bo odslej upravljala posebna pokrajinska ustanova. V, tej zvezi so ugotovili, da so bile sprejete smernice, ki jih je nakazala sindikalna federacije ter da ni prišlo do nobenih odpustov z dela. Ob sklenitvi sestanka so pretresli vprašanje letalskega prevoza ter obžalovali, da je vodstvo letališča ukinilo nočno vezo med Ronkami in Rimom. Zaradi tega so na odboru soglasno sprejeli resolucijo, v kateri se obračajo do deželne uprave, da bi čimprej vzpostavila nočno vezo med našim in rimskim letališčem. 9 Italijanski avtomobilski klub je razpisal natečaj za 11 mest uradnika. Kogar to zanima, naj za vsa podrobnejša pojasnila vpraša na u-radu ACG, Ul. Cipriani 131. V PETEK SPET SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Se vedno pikre polemike o glasovanju na pokrajini KPI meni, da je moč vprašanje podjetja Ribi ločiti od proračuna Pokrajinski svet se bo sestal za razpravo o letošnjem proračunu, v petek, 4. junija. Medtem se nadaljujejo polemike po glasovanju o resoluciji, ki so jo predložili komunisti in socialisti, katero so zavrnili. Medtem ko vodstvo KD še vedno meni, da je moč pri razpravi o proračunu najti izhod iz sedanje krize in rešiti pokrajinsko upravo, so opozicijske stranke drugačnega mnenja. To poudarjajo razni svetovalci, posebno potem, ko so bili seznanjeni z vsebino političnega poročila k proračunu, ki je v nekaterih točkah docela nesprejemljivo. Včeraj pa je goriška federacija KPI izdala tiskovno poročilo, v katerem izpodbija stališča KD in njenih partnerjev. V komunističnem poročilu je rečeno, da je krščanska demokracija s svojim neresnim delovanjem privedla državo k predčasnem volitvam in da na podoben način izroča goriško pokrajino komisarju. Vsekakor pa bodo komunisti do zadnjega iskali možnost čiste konfrontacije in poiskali vse možnosti, da se pokrajini prizanese komisar. Kar se tiče podjetja Ribi in ustanovitve samostojne pokrajinske u- stanove, meni federacija KPI, da je moč stvar rešiti na samostojen način, še pred glasovanjem o proračunu. Socialdemokratska federacija pa odobrava v svojem tiskovnem poročilu stališča, ki sta ju zavzela njena svetovalca v pokrajinskem svetu. PSDI je polemičen do levih sil, ki nočejo glasovat: za proračun, istočasno pa povezuje proračun z ustanovitvijo avtobusnega podjetja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiiii nun iiiiiiiiimminiiiiiiiiiiiii unii iiiiihih im mu iiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiit»niiiiiiiiiiiit»iiiiiii»iiHHimiiimii*uiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iil NAŠI UČENCI SO SE LEPO IZKAZALI Letošnje zaključne šolske prireditve posvečene Cankarjevi 100-letnici Doslej slo priredil vi bili že na šoli v Ul. Croce in v Sovodnjah - Razstava risb in ročnih del Otroški zbor med prireditvijo v Ul. Croce. Poletna prireditev danes in jutri na Peči Danes in jutri se bo na Peči nadaljeval poletni praznik, ki ga je pripravila domača sekcij.. VZPI-AN PL Drevi ob 19. uri bo na sporedu tekmovanje v briškoli ter prosta zabava's plesom. Jutri ob 10.30 bosta VZPI in go-riški motoristični krožek priredila deželno tekmovanje v motokrosu. Popoldan bosta v kulturnem sporedu nastopili folklorni skupini iz Sovodenj in Gorice. Zvečer ples. Ustaviti gradbena dovoljenja na področju Štandma in Rojc Predsednika rajonskih konzult v Štandrežu in na Rojcah Danilo Nanut in Elio De Marchi sta poslala županu ter vsem občinskim odbornikom pismo, v katerem zahtevata, da se na področju ■ obeh rajonov prepreči izdajanje, gradbenih dovoljenj, dokler arhitekt Costa ne Bliža se konec šolskega leta. Za osnovne šole je to čas sklepnih šolskih prireditev, ki so letos posvečene Cankarjevi 100-letnici rojstva. Tako je bilo tudi na prireditvah, ki sta ju priredili na osnovni šoli v Ul. Croce ter v Sovodnjah. Prejšnjo sredo so se v pritličnih prostorih šole v Ul. Croce zbrali starši in prijatelji mladine, ki so prisostvovali sporedu, ki so ga učenci ob sodelovanju učiteljev pripravili ob koncu letošnjega šolskega leta. Prireditev je bila posvečena 100-letnici Cankarjevega rojstva, obenem so se otroci v pesmi in besedi spomnili še na dva. naša slavna pesnika, Gregorčiča in Ketteja. Spored, ki je bil izredno zanimiv in pester, je obsegal kulturne točke, ki so jih predstavili posamezni razredi. Učenci osnovne šole v Ul. Croce so letos pripravili tudi zanimivo razstavo ročnih del in risb. Cankarju je bila posvečena tudi zaključna šolska prireditev, ki so jo učenci sovodenjske osnovne šole pripravili v Kulturnem domu. Pred polno dvorano so sovodenjski malčki pokazali, česa so se med letom naučili. Na oder so najprej stopili najmlajši — učenci prvega razreda — ki so se predstavili z recitacijami, sledili so krajši prizorčki v priredbi učencev drugega in tretjega razreda. četrtošolci so svoj nastop posvetili pomladi. Cankarjevo proslavo so pripravili učenci zadnjega razreda. Z ^ recitacijami in govori so prikazali j lik matere in hlapca Jerneja. Zanimiv spored je sklenil skupni osnov- j nošolski zbor. Razstavo ročnih del in risb bodo pripravili prihodnji teden. Dežurni zdravniki meseca junija Dežurstvo zdravnikov za goriško, sovodenjsko in števerjansko občino junija meseca bo naslednje: dr Carlo Cassola, Ul. Contavalle 4, tel. 86-183 (2. 17. in 29. junija), dr. Mauro Papagni, Ul. Goldoni 3, tel. 30-234 ali 57-81 (20. in 27. junija) ter dr. Giuseppe Di Maria, Hotel Internazionale, tel. 82-021 (6. in 13. junija). Dobri rezultati za naše dijak« Na dijaškem pokrajinskem tekmovanju v atletiki, ki je bil na šolskem stadionu na Rojčah, so nastopili tudi dijaki slovenskih višjih šol v Gorici. Čeprav je bilo njihovo število zelo majhno v primerjavi z dijaki drugih šol, so naši predstavniki zasedli tri odlična mesta. V teku na 2.000 m za mladince je Tomaž Devetak s časom 6'07”8 zasedel odlično drugo mesto, njegov brat Albert pa je v kategoriji ju-niorjev na isti razdalji postal pokrajinski prvak s časom 5’47”. V metu krogle se je dobro odrezal tudi Vladimir Kont, ki je zasedel četrto mesto. Drevi proslava v Dijaškem domu Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici vabi vse gojence in prijatelje mladine, naj se drevi ob 19. uri udeležijo svečane proslave ob 30-letnici obstoja in delovanja te ustanove. Udeleženci si bodo najprej ogledali arhivsko fotografsko razstavo ter prisostvovali odprtju slikarske razstave, na kateri deluje sedem umetnikov, bivših gojencev doma. Kulturni spored, ki bo ob lepem vremenu na odprtem, vsebuje nastope samih gojencev ter skupin iz Kopra in Doberdoba. Ob sklenitvi spo-jeda bo na igrišču finalna odbojkarska tekma za pokal 30-letnice. Pred prizivnim sodiščem četverica Goričanov Na tržaškem prizivnem sodišču so pred dnevi razpravljali o zadevi štirih Goričanov, ki so bili obtoženi posestva in uživanja mamil. Gre za 21-letnega Roberta Riaviza, 27-letnega Lucia Comellija, 20-let-nega Tullia Daineseja ter 26-letne-ga Maurizia Sussija. Četverico (z njimi pa je bilo še 17-ietno dekle, ki so jo na goriškem sodišču oprostili) so agenti policije zasačili v avtomobilu na Solkanskem polju. Agenti so kasneje povedali, da so mladeniči kadili hašiš ter se čudno vedli, zaradi česar so jih tudi prijavili sodnim oblastem. Na sodni obravnavi, ki je bila v Gorici, je sodišče vse štiri priznalo za krive in jih obsodilo na 2 leti zapora pogojno. Na razpravi, ki je bila v Trstu, niso obtoženi povedali nič novega ter poudarili to, kar so že dejali pred goriškim sodiščem. Po posegu javnega tožilca, ki je zahteval potrditev razsodbe goriškega sodišča, so branilci obtožencev odv. Maeoratti, Primožič, Maniacco in Battello, zahtevali, naj sodišče upošteva novi zakon o mamilih. Tržaško prizivno sodišče je je delno upoštevalo zahtevo branilcev sodišča z izjemo Riaviza, kateremu je znižalo kazen na 1 leto in 6 mesecev zapora. Razstave V umetnostni galeriji Pro Loco na Verdijevem korzu bodo v torek, 1. junija, odprli samostojno razstavo slikarke Ette Balbi. Razstavni prostori bodo odprti do 15. junija, in sicer ob delavnikih od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure. Kino Sovodenjski učenci z zanimanjem sledijo nastopu stojili sošolcev, Vesti iz bolnišnice V goriško bolnišnico se je zatekla 24-letna natakarica Laura Di Lenar-do iz Rezije, ki je zadobila opekline prve in druge stopnje na obrazu in rokah, zaradi česar se bo morala zdraviti 10 dni. Di Lenardova je povedala, da st je opekla, ko je na dvorišču hotela, kjer je delala, sežigala smeti. Na Korzu Italija je včeraj zjutraj prišlo do lažje prometne nesreče, pri kateri se je poškodoval 23-letni delavec Luigi Zonch s Trga Covour 3. Zoncha so v bolnišnici zaradi lažjega možganskega pretresa pridržali za 7 dni na zdravljenju. Trije avtonjobili hudo poškodovani in ena oseba v bolnišnico je obračun nesreče, ki se jo v noči od četrtka na petek pripetila na Rašte-lu. Avtomobil opel rekord je 38-letni Umberto Cravos iz Ul. Sile 18 vozil proti Travniku, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov z vso silo trčil v dva parkirana avtomobila, fiat 128 L.st Paola Di Lenarda in fiat 500 last Carmina Gatta. Sam Cravos je pri nesreči zadobil lažje poškodbe po telesu, zaradi česar so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč. Corica VERDI 16.30-22.00 «La bestia». S. Lane. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.30—22.00 «Ci rivedremo al-l'infemo». Roger Moore, Lee Marvin. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Il caso Catharina Blum». A. Winkler in M. Adorf. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 « Sandokan ». K. Bedi. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Ecco lingua d'argento». C. Villani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. gatto I rzic EXCELSIOR 16.00—22.00 « Il mammone». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 « Son tornate a fiorire le rose». Barvni film. Nova Corica in okolica SOČA «Žrelo», ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Žrelo», ameriški film ob 17.00 in 19.30. DESKLE «Uporni profesor», italijanski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Kor-zo Italia 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73-328. DANES, 29. maja 30-LETNICA DIJAŠKEGA DOMA «SIMON GREGORČIČ» V GORICI Spored : Ob 18. uri: ogled arhivske fotografske razstave in risarskih izdelkov gojencev Ob 19. uri. odprtje razstave goriških slikarjev (svoja dela razstavljajo O. Beccia, S. Bevčar, B. Butkovič, J. Cej, H. Jussa, V. Klanjšček ter M. Kogoj) osrednji kulturni spored: nastop domskega mladin-skega zbora, priložnostni govor, Cankarjeva proslava, folklorni plesi, nastop gojencev DD Koper, nastop moškega zbora iz Doberdoba Vsi dosedanji gojenci in prijatelji naše mladine prisrčno vabljeni! Ob 20.30 Z revije mladinskih in otroških zborov Predvčerajšnjim je bila v dvorani na stadionu «Prvi maj» pevska revija mladinskih in otroških pevskih zborov pod naslovom «Naša pomlad», o kateri smo obširno poročali. Danes objavljamo slike nekaterih zborov. Na zgornji sliki otroški zbor Glasbene matice iz mesta, na spodnji otroški zbor iz Lonjerja in s Ratinare Šolski zbor z openske nižje srednje šole «S. Kosovel» (zgoraj) in dekliški zbor «Vesna» iz Križa, ki bo nastopil na reviji «Pesem ne pozna meja», ki bo jutri popoldne v Križu OB STOLETNICI SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V KOPRU V SAMIH 34 LITIH SVOJEGA DELOVANJA JE ODIGRALO IZREDNO POMEMBNO VLOGO Učitelji niso le poučevali njim poverjenih otrok, pač pa so ljudem pomagali pri prosvetni dejavnosti - V treh desetletjih je učiteljišče dalo 426 učiteljev Včeraj so v Kopru proslavili 100-ietnico slovenskega učiteljišča z odkritjem spominske plošče na poslopju koprske gimnazije, z odprtjem razstave v osrednji knjižnici ter s svečano akademijo v koprskem gledališču. Slavnostni govor je imel predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, sin slovenskega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča, nekdanjega dijaka koprskega učiteljišča. Pravzaprav se je te dni pred ICO leti izteklo prvo šolsko leto slovenskega učiteljišča v Kopru, učiteljišča, ki je veliko pomenilo v zgodovini Primorja in Istre, slovenske in hrvaške. To učiteljišče je namreč delovalo samo 34 let, a so se na njem izšolali številni razgledni in bojeviti učitelji, ki se niso ukvarjali le z vzgojo in šolanjem njim poverjenih otrok, pač pa so v krajih, koder so poučevali, ustanavljali prosvetna društva in jih vodili, po navadi so vodili tudi pevske zbore teh društev nadalje so pomagali in svetovali pri ustanavljanju zadrug, na kmetih so vodili razne tečaje o sadje-reji, čebelarstvu, pa tudi prebujali podeželsko prebivalstvo in ga vodili v političnem boju. Koprsko slovensko učiteljišče je odigralo važno vlogo tudi v razrednem boju in sicer med prebujajočimi se slovenskimi in hrvaškimi ljudmi ter italijansko zemljiško gospodo na obalnem pasu. Do leta 1875 so v tedanjem avstrijskem Primorju delovala tri u-čiteljišča in sicer učiteljišče v Gorici s slovenskim učnim jezikom, v Trstu z italijanskim ter koprsko u-čiteljišče. Ker je bilo dijakov premalo, so tržaško in goriško učiteljišče ukinili, koprsko učiteljišče pa je postalo na neki način tn> ......................................................... Slovenski in hrvaški maturanti in njihovi profesorji leta 1806 jezično, ker je imelo slovenski, hi> vaški in italijanski oddelek. Koprsko slovensko učiteljišče, kot je zabeležil Milan Žerjal, so o-biskovali dijaki iz vse Primorske in čeprav je iz prvega letnika izšlo le 5 slušateljev, se je njihovo število iz leta v leto večalo, tako da je v 34 letih, kolikor je učiteljišče delovalo, izšlo iz njega 426 slovenskih in 117 hrvaških učiteljev. O vlogi in pomenu teh učiteljev smo že povedali, da so veliko prispevali h kulturnemu in družbenemu razvoju na podeželju in v mestih v vsem Slovenskem primorju. Koprsko učiteljišče je dalo tudi nekaj vidnih ljudi. Omenili smo že mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča, kateremu bi morali prišteti še Karla široka, nadalje skladatelja Hrabroslava Volariča in pa Frana Venturinija, ki je še kot dijak na koprskem učiteljišču ustanovil pevski zbor in poučeval zborovstvo. Vloga koprskih učiteljiščnikov in učiteljev je bila izredno pomembna tudi zaradi časa, v katerem je ta šolska ustanova delovala v naših krajih. Gre za dobo pred 100 'M Patronat KZ - INAC svetuje Za brezplačno poletno zdravljenje v klimatičnih in termalnih centrih Državna dobrodelna ustanova za upokojence (ONPI) je v minulih dneh, v duhu svoje nove programske usmeritve, razpisala natečaj za dodelitev skupno dva tisoč brezplačnih mest upokojencem (ne glede na spol) socialnega skrbstva, ki bi se radi udeležili: a) 15-dnevnega klimatičnega zdravljenja v hribih, pri morju ali pri jezerih; b) 15-dnevnega termalnega zdravljenja za artrorevmatične, dihalne, sečne, jetrne ali žolčne bolezni. Tiste prosilce, ki bodo zasedli eno izmed prvih tisoč mest, bodo vključili v posamezne izmene meseca julija, avgusta in septembra, kraj zdravljenja pa bodo določili glede na kraj bivališča in na uvrstitev na natečaju. ONPI bo kril vse stroške za celotno oskrbo, kli-matično in termalno zdravljenje, potni stroški pa bodo v breme vsakega posameznika. Pogoji za sodelovanje na natečaju, ki jih morajo izpolnjevati u-pokojenci MPS, so sledeči: 1) mesečni dohodek ne sme presegati 163.000 lir (zakonca delita skupni dohodek na dva); 2) moški morajo imeti vsaj 60 let, ženske pa 55 let, razen, seveda, invalidskih upokojencev, za katere velja zgornja starostna o*-mejitev; 3) upokojenci morajo biti samostojni (da lahko sami skrbijo zase) in res potrebni klimatičnega o-ziroma termalnega zdravljenja. Rok za predložitev prošenj neposredno na osrednji sedež ONPI, Lungotevere Thaon di Revel št. 76, 00196 Rim, zapade 14. junija. Prošnje naj bodo na navadnem papifjh, vendar mora lastnoročni podpis prosilca overoviti notar, občinski tajnik ali pa pooblaščeni u-službenec ustanove ONPI (v četrtem nadstropju tržaške INPS). Prošnji je treba priložiti fotokopijo zadnje čelne strani pokojninske knjižice, ki vsebuje anagraf-ske podatke in višino pokojninskega zneska, in pa zdravniško spričevalo, ki izpričuje, da je prosilec samostojen in da potrebuje klimatično ali temalno zdravljenje. Pravico, da vložijo zadevno prošnjo, imajo torej vsi upokojenci INPS, ki prejemajo delavsko, kmečko, trgovsko ali obrtniško nepo>-sredno pokojnino. Njihovo zdravstveno stanje pa mora biti tako, da jim zdravnik izrecno priporoča klimatično oziroma termalno zdravljenje. Vsak mesec si ONPI zadrži na sleherni pokojnini omenjenih kategorij znesek 20 lir, ki predstavlja glavni vir dohodkov te ustanove. Bilo je že na raznih forumih veliko govora, če je dejavnost te ustanove res koristna za širše množice upokojencev, ali bi bili morda primernejši in učinkovitejši drugačni oprijemi, ki bi bili na splošno koristnejši in potreb-nejši. Ta natečaj je zelo omejen, saj je dva tisoč brezplačnih zdravljenj v sklopu cele države res malenkostna usluga, vsekakor pa je bolje kot nič, zato svetujemo tistim našim bralcem, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj pravočasno predložijo prošnjo. KMEČKI ZAVAROVALCI IN IZBIRA SPLOŠNEGA ZDRAVNIKA Neposredni obdelovalci in kmečki upokojenci imajo pravico do splošne zdravstvene oskrbe in si sami izberejo enega izmed zdravnikov, ki so podpisali konvencijo s pokrajinsko kmečko - vzajemno bolniško blagajno. Zavarovanci si seveda izberejo tistega zdravnika, v katerega imajo večje zaupanje in ki ima svojo ambulanto v neposredni bližini njihovega bivališča. Ker pa kmečka blagajna prejema finančno podporo od deželnih oblasti z občutno zamudo in tako zdravniki niso prejeli honorarja za več kot leto dni, so se nekateri izmed teh razvezali svojih obveznosti s kmečko blagajno in pustili ljudi na cedilu. Po eni strani je obsodbe vredno, da dežela ne nakazuje redno prepotrebnih prispevkov za redno delovanje, s katerimi bi kmečka bolniška blagajna krila vse stroške (tudi povrnitev stroškov za zdravila), po drugi strani pa menimo, da bi lahko tudi zdravniki pokazali malo več potrpežljivosti in razumevanja do preprostih kmečkih ljudi, ki zaradi njihove odpovedi morajo sedaj hoditi na zdravniške preglede iz posameznih vasi v mesto, kar jim še otežkoča življenje. Vse uiste kmečke zavarovance, ki so svoj čas izbrali za svojega splošnega zdravnika dr. Lasperan-zo, dr. Okorna, dr. Salvija in dr. Sancina, obveščamo, da so navedeni zdravniki dali odpoved in morajo torej izbrati na kmečki bolniški blagajni novega splošnega zdravnika. V vednost navajamo, da so sedaj «razpoložljivi» sledeči slovenski zdravniki: Zdenko Flo-ridan, Just Gruden, Milan Senčar, Franc Sedmak, Milan Starc in Marčeto Verč. leti, ko se je v naših krajih raz-buhtel italijanski iredentizem. Italijanski nacionalizem je v Istri prišel še posebej do izraza ob ustanovitvi deželnega zbora in deželne vlade, v katerih jim je skrajno reakcionarni volilni zakon zagotovil večino. Ker so nacionalno zavedni dijaki koprskega slovenskega in hrvaškega učiteljišča svojo nacionalno pripadnost odkrito kazali in izražali, je to pogosto hudo razkačilo italijanske nacionaliste, tako da je prišlo do hudih trenj, celo do spopadov, rekli bi raje napadov. Razmere so se še posebej zaostrile proti koncu stoletja, ko so koprski bogataši napade na slovenske dijake dobesedno organizirali. Ti pa niso popustili. Nasprotno. Ustanavljali so literarne, glasbene in dramske krožke, seveda tajno, ker je bilo po tedanjih avstrijskih šolskih predpisih vsako združevanje dijakov izven učilnic, izven zavoda prepovedano. Toda slovenski in hrvaški ucitelji-ščniki, ki so bili po večini s podeželja, so stanovali v glavnem pri slovenskih ali hrvaških družinah v Kopru, predvsem pri paznikih koprske kaznilnice, ki so jim nudili gostoljubje tudi za manjše prireditve, seveda predvsem pa za sestanke, skratka za tisto družabno dejavnost, ki je vezala slovenske in hrvaške dijake koprskega učiteljišča v njihovem boju proti pritisku. Dijaki so se bojevali z vodstvom šole za to, da bi se spremenil predmetnik, za to, da naj bi se zgodovina, zemljepis in pedagogika ne predavali v nemščini, pač pa v materinem jeziku, zahtevali so tudi spremembo šolskega zakona. ki je omejeval gibanje di- (Nadaljevanje na zadnji strani) Na filmskih platnih K. Zanussi: «Iluminacija» Državni kinematograj je prikazal poljski film z italijanskimi podnapisi «Iluminacija» (Illuminazione, 1972), ki je delo nam že znanega režiserja Krysztofa Zanus-sija. Kot v ostalih filmih, kaže Zanussi posebno zanimanje za material iz znanstvene kulture, ki ga je povzel iz lastnih študijev. V tem filmu se ta material še bolj kot v ostalih prikaže «objektivno» (kot v kakem Makavejevovem filmu), se pravi ne da bi ga režiser tesno vključil v pripovedni razvoj. Vtis pa imamo, da to ni najbolj produktiven odnos med tem materialom, katerega uporaba je zelo zanimiva, in pripovednim delom individualne zgodbe. S. G. JOŽKO HUMAR 5. Primož Trubar je živel in se vzgajal tudi v Irstu (Odlomek iz dela «Primož Trubar ■ rodoljub ilirski») Cesarjev odgovor, ki je prispel v Trst 14. avgusta, je bil gotovo pritrdilen, kajti meščane je močno vznemiril. Naslednjega dne, 15. avgusta, je bil praznik in v mesto so prisil praznovat tudi kmečki okoličani in pridelovalci soli. «Statutari» so menili, da je napočil ugoden trenutek za vstajo. Vstajo je vodil Antonio Bonomo. Viri poročajo, da je ljudstvo (beri: slovenske okoličane nahujskal neki Andrej Lukeš — plebejec. Tako se je Andrej Lukeš vpisal med prve slovenske revolucionarje. Na žalost pa je slovensko zgodovinopisje vlogo Slovencev v tej vstaji kaj malo raziskalo). «Statutari» so kmalu imeli položaj v svojih rokah, čeprav je cesarski kapitan Luegar imel v mestu okoli tisoč vojakov. Antonio Bonomo je dal zapreti vsa mestna vrata, ujel je Luegarja in njegove glavne privržence. Uporniki so. na trgu obesili petnajst voditeljev cesarske stranke, med njimi tudi Gian Antonia Bonoma, poveljnika mestne milice in očeta poznejšega škofa Bonoma. Luegarja pa so izpustili šele, ko je ta ukazal izpustiti njihove privržence, ki so že od prej bili zaprti v devinskem gradu. Po uspeli vstaji so uporniki v mestu organizirali svojo oblast; izvolili so nov mestni svet, v katerem so bili poleg patricijev tudi plebejci. Zanimivo je, da je bilo v svetu tudi veliko članov s slovenskimi imeni: Lisica, Babič, fiagošič, Vlagošič, Vrisingoj, Smuč, Lukeš, Kozinar, Kosez. Uporniki, ki so se zavedali stalne nevarnosti avstrijskega napada, so zaprosili za pomoč Benetke. Vedno dobro obveščeni beneški senat se zaradi «tržaških plebejcev» ni hotel zameriti cesarju Frideriku. Zato mu je že septembra 1468 sporočil, «da ga tržaška vstaja ne žali nič manj kot Njegovo veličanstvo». Leto tisoč štiristo oseminšestdeset je bilo za komaj desetletnega Petra Bonoma polno grenkob in težkih izkušenj. Ne le, da je tragično izgubil očeta, temveč je moral tudi sam z materjo in brati zbežati v izgnanstvo in okusiti begunsko življenje. Tržaška «komuna» je trajala skoraj leto dni. Šele poleti 1. 1469 je cesarju Frideriku uspelo, da je pri Devinu zbral dovolj močno vojsko za napad na tržaške upornike. Tri tisoč cesarskih vojakov je skoraj mesec dni oblegalo tržaško obzidje. Ko so ga končno zavzeli, so tri dni plenili po mestu, medtem pa na trgu obglavili preživele voditelje upora; večina jih je padla že v boju. Mestna avtonomija je bila ukinjena, vse službe so opravljali cesarjevi uradniki. Peter Bonomo je po izgonu študiral posvetno in cerkveno pravo v Bologni. Sedemindvajset let mu je bilo, ko se je oženil z Avstrij.-o Margarita de Rosemberg. Ko mu je po treh letih žena umrla, se je posvetil študiju bogoslovja in postal duhovnik. Temeljita izobrazba na italijanskih univerzah in rodbinske zasluge za Habsburžane so mu odprle vrata avstrijskega dvora. Leta 1491 je postal sekretar cesarja Friderika. In baje po njegovem priporočilu je cesar istega leta vrnil Trstu avtonomijo; zopet je bil izvoljen mestni svet, ki je volil svoje magistrate. Po Friderikovi smrti (1493) je Bonomo \.. «veta''»lec njegovega naslednika cesarja Maksimilijana I. Ko se je ta zaradi bogate dote, 3e___„ zlatih dukatov in nakita v vre^.- - -----. n -ov, oženil z Bianco Sforza, nečakinjo milanskega vojvode, je Bonomo postal njen kancler. Njegov vpliv na cesarskem dvoru se je tako vedno bolj večal, obenem pa Bonomo ni j ozabil na avjjo ožjo domovin.. — Ti.,., stalno je na dvoru posredov"1 v korist svojega Leta 1501 i je cesar podelil tržaško škofijo in konec leta se je našel., med svojimi rojaki. V Trstu je Bonomo kmalu postal duša patriciata. Kot dober poznavalec političnih razmer je kmalu doumel, da je treba pozaom ... krvavo preteklost, v mestu pomiriti nasprotujoče si stranke, obenem pa mesto osvoboditi stoletne osamljenosti, ki mu je stalno prinašala le revščino in glad. Bonomo je spoznal potrebo po politični in gospodarski povezavi Trsta z avstrijskimi deželami, predvsem z neposrednim zaledjem — Kranjsko. Zavedal se je da bi Trst pod beneško oblastjo ostal za vedno le zakotno malo pristanišče, povezan s habsburškimi deželami pa najpomembnejša luka teh pokrajin. Le tako nam je lahko razumljiva njegova vsestranska prizadevnost na cesarjevi strani v avstrijsko - beneški vojni (1508-1518). Cesarjevi vojski je stalno dajal nasvete in baje celo osebno vodil napad na grad pri Proseku, ga odvzel Benečanom, nato pa ga dal do tal porušiti. Kot tržaškemu domoljubu pa so se Benečani Bonomu gotovo močno zamerili, ko so med njihovo okupacijo Trsta leta 1508 iz mesta odnesli kot vojne trofeje stvari, ki so bile Tržačanom pri srcu: starinske srebrne vaze, rimske in srednjeveške napise in druge ostanke častitljive preteklosti, ki jih niso več vrnili Trstu, in celo pergamentske knjige statutarnih predpisov, ki so jih imeli Tržačani za garancijo svojih komunskih pravic. Po vsem tem postaja avstrijsko usmerjena Bonomova politika čedalje bolj razumljiva. Čeprav avstrijsko usmerjen, pa se je Bonomo močno bal teženj kranjskih stanov, da bi bil Trst priključen Kranjski. Kranjski stanovi so to zahtevo od 1. 1485 pa vse do srede 16. stoletja stalno ponavljali. Bonomo se je zavedal razlike med politično zaostalo fevdalno Kranjsko in Trstom z razvito mestno avtonomijo. Želel je gospodarsko povezavo, ne podrejenosti Kranjski. Zato je 1. 1522 pisal tržaškemu svetu: «Morate se braniti, kolikor morete, da bi bili podrejeni Kranjski, kajti naredili bi vas za sužnje.» Razgledani Bonomo je bil prepričan, da more priti do resnične in enakopravne povezave med Trstom in zaledjem le, če se to zaledje, dvigne iz gospodarske in kulturne zaostalosti, če se to ljudstvo, «topo v mišljenju in slepo v praznoverju», preobrazi in kulturno dvigne. (Nadaljevanje sledi) SOBOTA, 29. MAJA 1976 12.30 12.55 13.30 14.00 14.45 16.45 17.00 17.05 17.55 18.10 18.35 19.28 19.30 19.40 20.00 20.45 22.00 22.30 14.00 18.00 18.25 19.00 19.02 19.30 19.40 20.45 22.00 15.55 17.50 18.10 18.25 19.30 19.50 20.00 20.30 20.40 22.10 22.30 15.55 20.15 20.30 21.05 21.35 22.25 17.50 18.45 20.00 20.40 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Tolstojeva pedagogi ja Komični filmi «Nore glave» in «Stanlio in Olio» DNEVNIK Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih Roto 20 Program za najmlajše: Benove zgodbe Flickove in Flokove pripovedke — češki risani film Program za mladino: Dedalo Izžrebanje loterije Baloni s toplim zrakom — dokumentarec Pot do Penelope — kratek film, ki ga je režiral John Nelson Burton Kratke vesti dnevnika št. 1 Volilna kronika Kronike in Vremenska slika DNEVNIK OPERAZIONE DOMINO V detektivki Operazione domino ima glavno vlogo Da ve Toma, ki ga igra Tony Musante. Je to igralec, ki se je uveljavil že v vrsti televizijskih del in filmov. Pred tem pa je moral krepko delati in je opravljal vrsto poklicev. Po rodu je Američan, toda italijanskega porekla in se je gledališču oziroma umetnosti posvetil že v letih študija pred malo manj kot 20 leti. Tudi v gledališču se je lotil vsakega dela, prodrl pa je kot igralec, celo kot režiser Volilna tribuna 1976 New York — NOGOMET: VELIKA BRITANIJA — ITALIJA Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal Rim: Svetovno prvenstvo v tenisu Kolesarska dirka po Italiji — deveta etapa Rubrike dnevnika št. 2 Pop koncert: Soft Mashine Kratke vesti dnevnika št. 2 ŠPORTNA SOBOTA Volilna kronika DNEVNIK — ODPRTI STUDIO Garinei in Giovannini: UN MANDARINO PER TEO Gre za glasbeno komedijo, ki temelji na naslednjem vprašanju: če bi ti rekli, da pritisni na zvonček, s katerim boš umoril nekoga, da bi se polastil njegovih neverjetnih bogastev, kaj bi ti storil? Bi bil na to pripravljen? Bi bil tega sposoben? Na to vprašanje protagonist zgodbe Teddy Bros, ki ga igra Gino Bramieri, odgovori pozitivno. In nekega dne, pozneje seveda, se v stud:u TV pojavi nekdo, ki sporoči, da je na Kitajskem umrl nekdo . . . Glasbena oddaja — deseto nadaljevanje Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Nogomet: SLOBODA — PARTIZAN, prenos 100 LET SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V KOPRU Obzornik VELIKI RAZISKOVALCI — serijski film DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar TV ŽEHTNIK — satirično zbadljiva oddaja Moda za vas KJE JE POT NA FRONTO — film Film je režiral Jerry Lewis, v glavnih vlogah nastopajo Jerry Lewis, Jean Murray, John Wood. Jerry Lewis je eden najbolj znanih ameriških filmskih komikov, ki je svoj filmski izraz izoblikoval že pred 20 leti v sodelovanju z Deanom Martinom. Med svojim največjim uspehom je začel tudi sam režirati. Tudi «Kje je pot na fronto» je docela njegov film, saj ga je sam režiral in igral glavno vlogo. Tokrat ga bomo srečali v vlogi ekscentričnega, zdolgočasenega milijarderja 1943. leta, ki bi rad pomagal v vojni. Ker ga komisija kot nesposobnega odbije, zbere služabnike, dekleta in še marsikaj na svojo ladjo in odpluje v Neapelj. Seveda njegova «pot na fronto» je vse prej kot bojevita, zato pa zabavna in sila uspešna DNEVNIK PORTOROŽ 76 Koper — barvna Nogomet: SLOBODA — PARTIZAN DNEVNIK UKRADENI LJUBIMEC — Povest iz «Decamerona» G. Boccaccia Pogodba — film iz serije Marcus Welby Mladi Garibaldi — serijski film Film meseca: VODNIKOVA SMRT Zagreb Živela glasba KAPETAN MIKULA MALI Zabavnoglasbena oddaja Pet lahkih komadov — celovečerni film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simfonična glasba; Liki iz naše preteklosti: Rado Bednarik; 19.40 Pevska revija; 20.00 šport; 20.50 Pavlina Pajkova: «Dora», dramatizacija; 21.30 Popevke 22.30 Glasba KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Prijetna glasba; 9.00 Folklora; 9.30 Delavske pesmi; 11.15 Ansambel Pitti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.35 Ital. zbori; 15.15 Orkester Purcell; 15.45 Slovenski periskop; 17.00 Glasba po željah; 18.00 Vročih 100 kW; 18.45 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30, 20.45, 21.35 Glasbeni vikend. RADIO 2 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 8.45 Popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Zborovsko petje; 10.45 Glasbeni variete; 11.00 Volilna tribuna; 12.30 Radijski dnevnik; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.00 Francoski spored; 15.20 Volilne kronike; 15.40 Klavirske skladbe; 16.35 Filmska glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna oddaja; 17.50 Kič; 18.30 Giro d’Italia; 19.55 Supersonic; 21.30 Popoff. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje; 10.45 Turistični napotki 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga 17.05 Na poti v Colombo; 17.30 Gremo v kino; 18.15 Glasbeni omnibus ; 19.40 Ljubljanski jazz ansambel 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.15 Za razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden; 1.03 Zvoki iz naših krajev; 2.03 Glasbena skrinja; 3.03 Iz glasbene tvornosti, Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Držite se bolj daleč od spletkarjev in stopajte naravnost po svoji poti. Pazite se pred osebami, ki bi rade v^p vpH pl p BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte zaključiti neki finančni program. Ker nimate na razpolago vseh potrebnih podatkov, počakajte preden se odločite. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Najbolje bo, če po daljših pogajanjih sprejmete predlog. Upoštevajte nasvet nekega poštenjaka. RAK (od 22. 6. d0 22. 7.) Ne vztrajajte pri neuresničljivih načrtih. Varčujte s svojimi močmi za neko srečanje v teku večera. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne bi bilo primerno, če bi se umaknili prav v tem trenutku. Lotite se neke zadevščine z odločnostjo DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Na vidiku je neka sprememba, spričo katere ne odkrijte svojih kart. Če vam je do zbližanja, bodite bolj previdni. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10» Neka visoka osebnost vam t** naklonjena, izkoristite priložnost. Glede čustev, vse v najboljše111 redu. o1 ŠKORPIJON (od 23. 10. do f1» 11.) Nujno potrebno je, da storite v svojem delu večji organizacijski napor. Pazite na zdravje. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12» Uspelo vam bo rešiti neko zamotano gospodarsko vprašanje. Pplel' no potovanje v veseli družbi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1» Poslovna situacija je polna nas protij, gospodarski uspeh bo P3 vendarle pozitiven. Nervoza. VODNAR (od 21. 1. do 19- 2» Potrebni ste pomoči, toda ne za pajte vsakomur. Tiste, ki vas o krožajo spodbujajte s svojim zgledom. RIBI (od 20. 2. do 20. 3» Natančnost in metodičnost vam P°s. olajšali delo. V nekem vPras^, bi lahko izrekli zadnjo besed • Kadar golobi brusijo kremplje Članice OPEČ najbrž ne bodo povečale cen nafte — Podpora državam v razvoju V razprave ekonomistov in naftnih izvedencev, ki pred vsakim ministrskim zasedanjem organizacije držav izvoznic nafte (OPEČ) javno razglabljajo o morebitnih zvišanjih cen nafte, se je pred tednom dni aktivno vključil tudi saudski kralj Halid, ki je v intervjuju za »New York Times« pozval razvite države, naj »zamrznejo« cene svojih industrijskih izdelkov. Obenem je dokaj odkrito namignil, da bi se njegova država, ki med članicami OPEČ velja za »goloba«, v nasprotnem primem utegnila pridružiti »jastrebom«, ki menijo, da je spričo čedalje dražje tehnologije in dragih vzrokov nujno zvišata cene črnega zlata. Kraljeva izjava je izredno pomenljiva, če ne celo enkratna. Prvič doslej se Je kakšen saudski monarh neposredno vključil v zakulisne naftne razprave, poleg tega pa je hladno demantiral svojega ministra Jama-nija, ki je,- še nekaj tednov poprej trdil, da bo stališče Saudske Arabije tudi na zasedanju na Baliju enako kot doslej. Trudila si bo torej obdržati sedanje cene nafte. Druga razsežnost Halidove izjave pa sled: iz sedanjega položaja v mednarodnih gospodarskih pa gajanjih, kjer razvite države — tako na konferenci v Parizu kot tudi na četrtem zasedanju UNCTAD v Nairobiju, odklanjajo predloge in pobude držav v razvoju o nujnosti celovitega urejevanja mednarodnih gospodarskih odnosov, pričenši s cenami surovin ter pomočjo najbolj ogroženim državam. Izjava iz Riada torej priča, da bodo države v razvoju ob zaključku pogajanj v Nairobiju imele močno podporo svojega najbolj vplivnega dela, dobrega ducata naftnih izvoznic, ki so že doslej dokazale precejšnjo trdnost in odločnost, tudi v časih, ko je gospodarska recesija v svetu grozila zrahljati njihovo enotnost. Prav članice OPEČ lahko v precejšnji meri pripomorejo k dejanski ustanovitvi sklada za financiranje za log surovin, v katerem se je doslej nabralo le okoli 155 milijonov dolarjev, za pričetek delovanja tega sklada pa bo potrebno neprimerno več — najmanj 2 milijardi in 200 milijonov dolarjev Primeren pritisk na razvite države, id spričo znova obujajočega se gospodarstva potrebujejo čedalje več nafte — sedanji izvoz članic OPEČ je okoli 30 milijonov sodčkov dnevno, kar pomeni, da se je približal vr. huncu tik pred naftnim embargom in zvišanjem cene leta 1973 — bi skupaj z že obljubljenim prispevkom naftnih izvoznic pomenil korak naprej v prizadevanjih za dejansko zaživitev sklada, ki je eden temeljnih sestavnih delov strategi je za ustalitev surovinskih cen in zagotovitev večjih dohodkov državam v razvoju. Ta pritisk je pomemben tudi zategadelj, ker so ZDA, ki se najbolj upirajo zahtevam držav v razvoju, v zadnjem času močno povečale uvoz nafte z območja OPEČ in sedaj uvažajo že okoli 42 odstotkov celotne domače porabe. Naftni izvedenci, ki po različnih merilih tehtajo možnosti za spremembo naftnih cen, se strinjajo v oceni, da bodo naftni ministri poleg že omenjenih medna rodnih pogajanj pri razpravah o ceni nafte upoštevali predvsem sedanji položaj na mednarodnem trgu. Ta je, kot smo že omenili, trdnejši kot kdajkoli poprej. Gospodarsko okrevanje Zahodne Evrope, Japonske in deloma tudi ZDA je počasnejše, kot so še pred mesec: napovedovali vladni ekonomisti in dokaj jasno je, da se bo sedanja konjunktura do jeseni še povečala Do tlej se bodo namreč gospodarski tokovi v Zahodni Ev-ropi, ki je naj večji kupen bližnjevzhodne nafte, še bolj ustalili, obenem pa v drugi polovici leta običajno pri de do povečanega povpraševanja, zaradi priprav na zimsko obdobje. Ce upoštevamo obe skupini razlogov, ki bodo imeli odločilno težo ob razpravah o cenah nafte, je dokaj utemeljena trditev, da na Baliju bržčas ne bodo povečali cen nafte, ki so zamrznjene do 1. julija. Ali pa bo povečanje le tolikšno, da bodo naftne izvoznice pokazale razvitim svojo enotnost m jih skušale pripraviti k sprejemljivejšim stališčem na zasedanju v Nairobiju, predvsem pa na pariški konferenci, kjer bo sredi junija na vrsti zasedanje na ministrski ravni. Sele na septembrskem zasedanju, ko bodo določali cene od 1. oktobra dalje, je najverjetneje pričakovati povečanje sedanje cene, ki je 11,51 dolarja za sodček. O tem, koliko dražja naj bi bila nafta v zadnji četrtini leta, pa je še prezgodaj sklepati, saj se napovedi gibljejo od pet odstotkov, za kolikor je nafto pripravljena podražiti Saudska Arabija, do 2,50 dolarja za sod- Izvestija odslej drugačna Modernejši, pestrejši časopis, zapolnjen s kopico drobnih novic in zanimivosti — Novinarji z dvojnim posluhom — Tekma z osrednjim glasilom OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, maja — Osrednje sovjetsko vladno glasilo »Izvestija« je te dni korenito izmenjalo svoj vnanji izgled; postalo je na oko modernejše, pestrejše, zapolnjeno s kopico drobnih novic in zanimivosti. Takšne spremembe se ne dogajajo pogosto v sovjetskem tisku, ki drugače desetletja ohranja ustaljeno obliko. Moral je biti torej pomemben razlog, da se je redakcija časopisa, ki ga za partijskim glasilom »Pravda« najpogosteje citirajo, odločila za takšen korak. Prva razlaga je ta, da so »Izvestija« nedavno dobila novega urednika. Dozdajšnji urednik Tolkunov je namreč odšel v agencijo APN, zamenjal pa ga je Aleksejev iz »Sovjetske Rossije«. Ta je že takoj želel vnesti v doslej precej dolgočasno urejevan časopis nekaj svežine, ga napraviti bolj zanimivega, zlasti pa bolj privlačnega za bralce, ki so zadnji čas med dvema moskovskima večemi-koma začeli dajati prednost »Večerni Moskvi« pred »Iz-vestijami«: v popularni »več-jorki« so namreč našli vse od zanimivosti, sodne kronike, križanke, obvestil in reklam pa do kronike prometnih nesreč, ki jo je časopis, resda za zdaj le v skromni informativni obliki, začel kot prvi in edini objavljati pred letom dni. List, Id se bori za bralce T >da pravi razlog je drugje. Gre za tradicionalno tekmovanje z drugim uradnim glasilom »Pravdo«. Po nastanku pet let starejša »Pravda« (začel jo je izdajati Lenin pred 64 leti), je bila od nekdaj med sovjetskimi dnevniki privilegirana. Iz nje je bilo vselej mogoče razbrati uradno stališče partijskega vodstva. Vrhu tega je lahko računala na zanesljive naročnike med partijskimi člani, medtem ko so se »Izvestija« morala za bralce boriti. Značilen je primer s konca minulega leta, ko so časopisi, zaradi pomanjkanja papirja, morali omejiti naklado in so predčasno zaustavili vsa naročila: izjema je bila »Prav da«, ki je naročila sprejemala neomejeno. Svoje »zlate čase« so »Izvestija« doživljala v času Hruščova, ko je bil glavni urednik njegov zet Adžubej. Ta je tudi vnesel v časopis prve velike spremembe. Namesto dolgih, neprivlačnih člankov m komentarjev je uvedel kratke vestičke, ki se jih je poprijel popularni na ziv »vestička-vodka«:,.plačeval jih je po ceni za steklenico žganjice, 3 rublje. Sprememba je tisti čas povzročila precej diskusije, vendar se je obdržala. Pa tudi nasploh je časopis tedaj zadihal bolj na široko, saj je imel Adžubej dobro pokrit hrbet. Tedaj je večina uradnih novic prihajala skozi in med vrstice »Izvestij«. V tistem času so »Izvesti- ja« začela tudi povečevati svojo naklado, ki je pred desetimi leti dosegla že 7,9 milijona izvodov dnevno, kar je bilo poldrugi milijon več od »Pravde«. Leto kasneje so imela »Izvestija« osem, leta 1968 pa 8,2 milijona izvodov naklade. To je bil vrh, ki ga vladno glasilo ni več preseglo, kajti začel se je nezadržni prodor »Pravde«: leta 1972 je partijsko glasilo že za poldrugi milijon preseglo vladnega in doseglo naklado 9,1 ihilijcna, leto kasneje je imelo 10, predlani 10,6, lani 11, zdaj se bliža 12 milijonom. 8000 različnih časopisov Vladno glasilo je v tem času stagniralo in je imelo vseh zadnjih pet let dnevno naklado kakšnih osem milijonov izvodov. Današnja naklada je natanko takšna kot pred desetimi leti, 7,9 milijona. Potemtakem je nove velike spremembe v urejanju časopisa, ki jih zdaj za Adžubejem uvaja Aleksejev, Draga smrt Prvi vol za pogrebce, drugi za sorodnike, tretji za hčere, četrti za . . . NAIROBI, 25. maja — Pri vzhodnoafriškem plemenu Luo je smrt dvojna nesreča, in sicer ne samo zaradi izgube sorodnika, marveč tudi zato, ker si pokojnikova družina več let ne more opomoči od pogrebnih stroškov. Okoli poldrugi milijon članov tega plemena živi v jugozahodni Keniji, nekaj pa jih je tudi v obmejnih krajih z Ugando in s Tanzanijo. Predniki plemena Luo so prišli iz Sudana že pred štirimi stoletji, vendar je še v začetku tega stoletja prihajalo do spopadov med prvotni mi prebivalci in prišleki s severa. Nekoč bojeviti pripadniki tega plemena so sčasoma postali dobri pridelovale: koruze, prosa, sezama in ka-save, gomoljaste rastlinei ki je zelo pogosto na afriškem jedilniku. Slovijo tudi kot živinorejci, od nedavnega pa pridelujejo industrijske rast line, zlasti bombaž in sisal V tradicionalnem verstvu plemena Luo imajo duhovi prednikov vidno mesto Pri ljudeh, ki se naseljujejo v velikih mestih, na primer v Nairobiju in Mombasi, stan kult bledi, na vasi pa so se še ohranili obredi in dragi običaji. Najcenejši pogreb po šegi tega plemena stane okoli 6.000 šilingov, kar je dveletni zaslužek najslabše plačanega delavca ali cejp triletni dohodek dninarja na podeželju. Po starem običaju je treba takoj po pogrebu zaklati vola, ki pride na mizo za po grebce. Drugega vola zakolje, jo za pokojnikove sorodnike, tretjega za poročene hčere, četrtega za svaštvo. To se na. daljuje, dokler m mošnjiček s prihranki popolnoma pra zen. To je hudo breme celo za bogate kmete, za revne pa je prava poguba. Sorodniki po kojnega Joeja Odonga Onjan. ga so porabili za pojedino po pogrebu 12.000 šilingov, kar je 25.000 dinarjev. Peter Okvaro Omolo je žrtvoval še več. Po ženinem pogrebu je zaklal 25 glav govedi in dvakrat toliko ovac, koz in kokoši. Vso to goro mesa so pospravili sosedje ter pokoj, ničim bližnji in daljni soro dniki. »Po starih zakonih je treba žrtvovati živino,« pojasnjuje Omolo veliki pokol. »Kdor ne stori tega, je preklet in izobčen. Sosedje in vaščani mu obrnejo hrbet«. Mnogi pripadniki plemena Luo se oglašajo proti zastareli šegi. Med njimi so tudi ugledne osebnosti, na primer minister za turizem Ogutu in minister za zveze Okero Prvi pravi, da se je šega uveljavila takrat, ko je bilo dovolj živine, ki je zdaj m pre. več, drugi pa je prepričan, da bo običaj odmrl, ko se bodo člani plemena Luo vključili v sodobne življenjske tokove in v tržno gospodarstvo. Dokler se to ne zgodi, bo vsak pogreb v tem plemenu pomenil 25 glav živine manj in revno družino v©č. DUŠAN MIKLJA narekovala tudi želja, da se »Izvestija« izkopljejo iz stagnacije in da razširijo krog svojih bralcev. Trenutno izhaja v ZSSR dobrih 8000 različnih časopisov s skupno naklado 165 milijonov izvodov, kar seveda terja gore rotacijskega papirja. Papirniška industrija pa je ravno zadnji čas zašla v težave in vsak kilogram papirja je treba skrajno gospodarno izrabiti. Obseg časopisja je zvečine omejen na štiri strani, ki jih je treba dokaj pametno izrabiti. Težave pa niso samo v papirju, ampak tudi v odnosu do časnikarskega dela. Novi. nar mora imeti dvojni posluh — z ene strani posluh za tekoče zahteve vodstva, ki se odražajo prek raznih smernie, razglasov in sklepov, z druge strani pa za vsakdanje razpoloženje ljudi, ki se odraža največ prek tisočev pisem na naslov uredništva. Biti angažiran, kritičen in prodoren, za no vinarja ni vselej lahko: včasih mu pero zaustavi urednik, ki se ne želi preveč izpostaviti, včasih pa oblastni, rajonski ali tovarniški sekretar, kj mu je v osebnem interesu propagirati predvsem uspehe — brez nje. govega sodelovanja pa novica ne more nastati. Znova tekma s Pravdo »Izvestija« so se zdaj očitno odločila, da se približajo predvsem vsakdanjemu bralcu. Uvedla so kratke, enostolpne vesti, s poudar. lenimi naslovi, rubriko zanimivosti z raznih celin, pretresanje pisem bralcev, bogato športno stran, njihovi novinarji odhajajo v zanimive akcije, skoraj ga na dneva, da ne bi časopis objavi] tud; kakšno nesrečo, ali zapisal poročilo s sodi šča. Kpt denimo tisto o traktoristu, ki mu prodaja lec ni hotel prodati vodke, pa se je v besu s svojim traktorjem trikrat, zaletel v trgovino in dokler m obtičal v vratih — od koder so ga izvlekli za štiri leta za zapahe. Prvi komentarji o spre-membah v vladnem glasilu so za zdaj zelo različni. Nekaterim je nova, moderna preobleka, ki spominja na zahodno časopisje, všeč. Dragi pravijo, da ho treba šele videti, koliko bo z novo obliko prišla tudi nova vsebina, in da gre torej za nebistvene, površinske spre membe. Uredništvo časopisa pa se nadeja, da bo prema-gaio dolgoletno stagnacijo — in morda začelo znova resno tekmovati s »Pravdo« TIT DOBERSEK Umetnikom plače Norveška bo po vsej verjetnosti že prihodnje leto postala ena zelo redkih držav — morda celo edina na svetu — ki bo vsem svojim umetnikom garantirala osebne dohodke, in to dohodke v kar dostojni višini. Socialnodemokratska vlada je namreč objavila »belo knjigo« o položaju in vlogi umetnikov v norveški dražbi, in v tem dokumentu je zbrana vrsta zanimivih predlogov za izboljšanje življenjske ravni umetnikov in za boljšo distribucijo umetniških del vseh vrst. Temelj vladnega »svežnja predlogov« je z-amisel o garantiranem osebnem dohodku, do katerega naj bi imel pravico vsak aktiven umetnik. Noben umetnik naj ne bi imel manjših osebnih dohodkov kot naj slabše plačani državni uslužbenec, kar po sedanjih predpisih znaša 39.000 norveških kron letno. Za primerjavo naj navedem, da je ta znesek 87 odstotkov povrečnega osebnega dohodka za delavce v industriji. Aktivni umetniki z dohodki iz drugih virov bodo imeli »državno plačo« ustrezno zmanjšano, in če bodo zaslužili več kot 56.000 kron letno, bodo do nadaljnjega izgubili pravico do plače iz državne blagajne. Vladna »bela knjiga« močno poudarja, da garantirani osebni dohodki ne bodo predstavljali nobene oblike socialne pod- pore, temveč bodo zasluženo plačilo za delo, ki ga je v drugih oblikah težko plačevati. Predlogi so bili izdelani v tesnem sodelovanju z organizacijami, ki zastopajo interese različnih vrst umetnikov. Vedeti je namreč treba, da je »bela knjiga« rezultat dolgoletnih zahtev teh organizacij, da bi se gmotni položaj umetnikov približal položaju drugih poklicnih skupin v deželi. Po ocenah je na Norveškem okoli šeststo umetnikov, ki imajo tako nizke osebne dohodke, da bi bili upravičeni do »državne plače«. Pri dodeljevanju tega de narja bi imele odločujočo vlogo poklicne organizacije umetnikov; te bi namreč demokratično ugotavljale, ali je neki umetnik res aktiven in ali se z umetniškim delom res ukvarja poklicno. Prihodnje leto naj bi tovrstne »državne plače« znašale skupno 6,7 milijona kron. Ce k temu prištejemo še različne vrste umetniških štipendij, naj bi direktni državni prispevki umetnikom znašali skupno 18 milijonov kron Po vsej verjetnosti bo mehanizem garantiranih osebnih dohodkov zvezan z indeksom življenjskih stroškov, taso da bo realna vrednost dohodkov ostajala neokrnjena. MITJA JERMOL Metro pa vztraja Pod geslom »Ohranimo in gojimo lepo domačo govorico« skušajo spodriniti čimveč nepotrebnih sposojenk BUDIMPEŠTA, maja — Široka akcija, ki zbuja splošno zanimanje, doživlja vsako leto ob tem času bleščeči finale v obliki raznih prireditev, o katerih podrobno obveščajo vso javnost. To je akcija za ohranitev čistega madžarskega jezika. Stalno prizadevanje, da bi izločili vse, kar je tuje in neustrezno, ter ohranili madžarščino v vsej izvirnosti, doživlja vsako pomlad vrhunec v tako imenovanih tednih jezika. Samo v županiji Szabolcs-Szatmar, ki je letos dobila ne koliko izrazitejšo vlogo v proslavi jezikovnega tedna, je bi lo v sedmih dneh o madžarskem jeziku nad 120 preda vanj, ki so jih spremljale strokovne razprave pa seveda recitacije in druge ma nifestacije. V drugih županijah je podobno, posebno zanimanje zbujajo tekmovanja v znanju jezika in v izgovorjavi Pose ben sklad »Kazinczy« deli vsa koletne nagrade tistim, ki najbolje znajo madžarsko. V tej zvezi pogosto omenjajo velikana madžarske glasbe Zoltana Kodalyja, ki je govo ril: »Madžarsko izgovorjavo se morajo učiti celo tisti, ki se rodijo kot Madžari.« Ko-daly je sodeloval pri vseh pomembnih razpravah o jeziku, zlasti v uredniških odborih lingvističnih revij. Kljub vsemu, kar delajo pod geslom »Ohranimo in go jimo lepo madžarsko govori co«, vdirajo v jezik besede tujega izvora. Poznavalci trdijo, da je madžarski jezik v zgo-vmi ohranil samo nekaj nad polovico svojih izvirnib ogr-sko-finskih besed, vse dru go pa so tujke. Okoli peti na besed v sodobni madžar ščini je slovanskega ali pa turškega izvora. To morda zveni malce nenavadno zlasti tistemu, ki pride na primer v Budimpešto, kjer takoj opazi, da imajo Madžari tudi za telefon in restavracijo svoje ime V ponazoritev naj navedemo kak ducat besed, ob katere se najbolj spotikajo in ki jih hočejo čimprej nadomestiti z madžarskimi izrazi: licenca, komunikacija, karakter, kom plicirano, metoda, simbioza, garancija, ekstrem, dominan ten, moment, kontakt, kon centrirati, paradoks, rotacija, stop ipd. Neredko se zgodi, da radio in televizija uporabita kako tujko, potem pa poslušalci ali gledalci vprašujejo v pis mih: »Komu pa to govorite?« V javnosti prevladuje pre pričanje, da se je v jezik vtihotapila beseda metro, iz raz za podzemsko železnico ki so jo imeli Madžari prvi v celinskem delu Evrope, ta koj za Angleži. Kritiki pravijo, da bi se v sto letih že lahko uveljavila domača be seda za to prometno zvezo. In vendar je ostala uradna oznaka metro. Po splošnem mnenju je prav uradni jezik najbolj pomešan s tujkami. Verjetno zato je skupina jezikoslov cev na pobudo finančnega ministra pripravila priročnik uradnega jezika, ki razlaga na 350 straneh, katere besede so dobre na celi vrsti področij od industrije in kmetijstva do trgovine, financ itd. Zdaj pripravljajo tak priročnik tudi za pravosodje. Stroke prihajajo na dnevni red druga za drugo, čedalje bolj se zožuje obroč tudi okoli tako imenovanega političnega jezika, ki vsebuje mnogo tujk in precej neustreznih izrazov oziroma površnosti zaradi lahkotnega pojmovanja pomena jezika m s tem nezadostnega spoštovanja tistih, na katere se uradna osebnost obrača s tako skrpucamm jezikom. Zanimivo je, da pri Madžarih vse te stare ali nove besede, s katerimi nadomeščajo tujke, niso m niti ne učinkujejo kot umetni cepiči, tuji sodobnemu jeziku Celo tiste madžarske besede, Ki v dobesednem prevodu zvenijo nenavadno, prisiljeno, v bistvu niso takšne, marveč so čiste, domače. Vsaj tako pravijo tisti, ki so najbolj poklicani, da varujejo jezik, to I pa je madžarska akademija znanosti, ki s svojim odborom za materinščino in ? raznimi publikacijami skrbno pazi na naivečjo možno čistost jezika MILOŠ COROVIČ Libanon Tragična cena zablod Kje se je uštela libanonska desnica TAhanonsVn državljanska vojna, ki s°. it> skoraj štirinajst mesecev razpleta in zapleta od enega nespošiovanega premirja do nove, skoraj praviloma še srditejše runde spopadov, in v kateri se — ne glede na to, ali velja uradno premirje ali r.e — vsak teden tragičen seznam vet deset, tisoč žrtev podaljša še za nekaj sto imen, pravega pregleda nad gmotno škodo pa tako in tako nihče več nima, je predvsem po za-siugi zunanjih dejavnikov dokazaia za zd ij le to, da se vojaški poMžaj ne more razplesti tako, da bi prinesel tu-a politično rešdev, da pa tudi poga-justia miza, pa čeprav še tako okrog-ia, in kompromisi ne morejo dati take politične rešitve, ki bi lahko bila že trajna po vsem tistem, kar se je zgo-auo na vojaškem področju. Črnogled pogled v neposredno liba-nonsKO pnnodnost pa vendar neitodko jasni aejstvo, da so meseci državijan-s.ve vojne, iu vse oolj dobiva razsežnosti nekakšnega čudnega libanonskega samoumčevanja, vsaj pokazali, da so bila nekatera prepričanja ali upanja, ki so po svoje izzvala vojno in jo potem tudi razpihovala, zgolj tragične zablode. Teh napačnih računov in zablod, hkratnih in nasprotujočih si, je sicer na vseh straneh, ki so posredno ali neposredno vmešane v libanonsko krizo, dovolj in se še tragično potrjujejo iz dneva v dan. Toda kljub temu jih je bilo in jih je čedalje več pri desničarjih, ki niso samo kristjani, kot pri levičarjih, ki niso vedno le muslimani, pa čeprav niso pred njimi imuni, ne Palestinci ne Sirci, če naj ostanemo le pri tistih, ki neposredno vedrijo in oblačijo na libanonskem požarnem nebu. Bolj ali manj hotena slepota tradicionalnih desničarskih voditeljev — še napol fevdalnih gospodov, plemenskih in verskih vodij in predstavnikov velike buržoazije — in njihovi zdaj že očitno napačni računi so namreč sprožili plaz, ki je za ceno državljanske vojne pometel nekdanjo libanonsko družbeno ureditev. Izvirni greh mogoče res ni bil storjen že leta 1943, ko so si ob razglasitvi neodvisnosti najvplivnejši možje libanonskih verskih skupnosti po verSKem Ključu razdelili tudi oblast in moč v državi. Tedaj je bilo v Libanonu kristjanov verjetno res več kot muslimanov pa maronitov več kot pravoslavnih ali katolikov, sunitov pa več kot šiitov ali druzov. Toda dejstvo je, da je prav ta skoraj popolna kon-fesionalizacija vsega življenja postala v resnici orožje za pridobivanje najrazličnejših privilegijev. Ker pa je krščanski tabor imel več oblasti, si je počasi izboril tudi več privilegijev. Tudi med kristjani so reveži, in to hudi, in tudi med muslimani so bogataši, enaki tistim v krščanskem taboru, toda verski ključ pri pridobivanju položajev ali pri sklepanju kupčij je po naravi stvari poskrbel, da je postajal muslimanski tabor s hitrejšim razmnoževanjem skozi leta v celoti revnejši, krščanski na bogatejši. V začetku teh za Libanon očitno usodnih sedemdesetih letih so tako kristjani, pretežno maroniti, nadzorovali skoraj tri četrtine velike trgovine, bančništva in turizma, se pravi stebrov libanonskega storitvenega gospodarstva, bkra-ti pa so imeli večino v _ vsej državni upravi in armadi ter policiji. Posledice rastoče inflacije in recesije po svetu je začutilo seveda tudi libanonsko gospodarstvo, toda draginja — življenje v Bejrutu je postalo na primer, dražje kot v New Yorku — je udarila predvsem najrevnejše, se pravi predvsem muslimane, ker je bilo teh med revnimi največ. Ob zahtevah iz muslimanskega tabora, da je treba pravičnejše razdeliti oblast in nacionalni dohodek, je krščanska gosposka zasrešila prvo napako. Prepričan* je bila, da se ji bo posrečilo utišati reformistične zahteve in zgiaditi nasprotja z muslimansko skupnostjo po starem receptu, se pravi v bolj ali manj prijateljsken oaran-tanju s svojimi tradicionalnimi sogovorniki na muslimanski strani, s katerimi si je kljub občasnim nasprotjem dotlej še kar uspešno delila oblast in bogastvo. Izkazalo pa se je, da tradicionalni muslimanski politični, verski in plemenski voditelji, ki so podobno kot krščanski praviloma spretni poslovneži, ne obvladajo več povsem gibanja nezadovoljnih in reform željnih množic. V vodstvu krščanskega tabora so tedaj sicer povsem pravilno sklepali, da gre zasluga za razredno bujenje libanonskih muslimanskih množic v veliki meri Palestincem, temu ideološkemu dinamitu arabskega sveta. Toda med pravilnim sklepanjem in napačnim ukrepanjem je bil usoden korak. Ko desničarski krščanski voditelji niso prodrli s svojimi zahtevami, da je treba Palestince razorožiti, oziroma jih celo razseliti po drugih arabskih državah, so se v skladu z zablodo, da je mogoče Palestince v Libanonu vsaj delno tudi fizično uničiti, odločili za izzivanja in incidente. Usoden je bil lanski 13. april, ko so falangisti v bejrutskem predmestju napadli avtobus s Palestinci in tako s 34 trupli praktično sprožili državljansko vojno. Potem pa so v skladu z zablodami, ki so neustavljivo sledile druga drugi, ukrepali naprej in dajali spopadom nove in nove razsežnosti. Želiš, desničarskega vodstva, da bi z voiaško močjo vrnilo Libanon v stare tirnice in hkrati »rešilo« tudi palestinsko vorašanie, se je kmalu izkazala kot povsem neostvarljiva: muslimanska levica in Palestinci, med katerimi je desničarski pritisk samo še krepil naravno zavezništvo, so bili tudi vojaško močni, lahko pa so računali tudi na pomoč arabskih držav, še posebej Sirije. Nova n s čria desnice in novi zablodi: vsaj na delu libanonskega ozemlja ustanoviti krščansko libanonsko državo, državljansko vojno, v kateri je prihajal vse bolj do izraza razredni značaj boja, pa pobarvati versko in tako strniti Krščanske vrste, ki naj bi jih ogrozila »muslimanska nevarnost«. Izolaciomstična zaoioda je praktično propadla dokaj hitro, pa čeprav še živi v marsikateri glavi. Proti cepitvi države, je bilo mednarodno javno mnenje, cepitev pa tudi ni šla v račun nekaterim potencialnim zaveznikom, na katere so desničarji računali (zahodnoevropske države, predvsem pa ZDA). Proti so bile seveda vse arabske države, še posebej Sirija, ki je videla v novi krščanski državi na svojem boku že »novi Izrael«. Proti izolacionistič-nim idejam nekaterih maronitskih voditeljev so nastopili tudi libanonski rimskokatoliki in pravoslavni. Ob popolnem razsulu armade so piko na i postavili vojaški uspehi levičarskih sil, zaradi katerih je izgubila še neusta-novljena država vse pomembnejše dele Bejruta, predvsem pa naravno zaledje v hribih nad obalo. Ob spoznanju, da v takih razmerah oklicana krščanska država ne bi mogla računati niti na zgubljeno krščansko zaledje, še manj pa na arabsko v ožjem in širšem pomenu besede, od koder je krščanska skupnost dobi j ala ceneno delovno silo in naftni denar, hkrati pa tja izvažala svoje blago, kapital in strokovnjake, se je za izolacionistične ideje ohladilo tudi pridobitniško krščansko meščanstvo Veliko nevarnejši in za Libanonce tudi pogubnejši je bil poskus desničarskih voditeljev, da bi libanonski državljanski vojni dali vse atribute verske vojne, v kateri naj bi bil »ogrožen obstoj krščanske skupnosti«, v najbolj sfanatizirani obliki pa celo »bog v nevarnosti«. V Libanonu, kjer je prav konfesio-nalistična državna ureditev poskrbela, da je v četrtem desetletju svoje neodvisnosti bolj razcepljen in zaprt v verske in plemenske celice, kot je bil v času, ko je bil še francoski protektorat, in kjer je verska pripadnost iz povsem praktičnih razlogov pogosteje celo pomembnejša od nacionalne, je imelo geslo o verski ogroženosti veliko možnosti, da uspe, in je deloma tudi uspelo. Levičarski in palestinski voditelji v Libanonu sicer že od prvih verskih zločinov opozarjajo in svarijo, da gre v državljanski vojni za razredni, revolucionarni boj, ki izključuje versko vojno. Toda zlasti v levičarskem taboru je disciplinirano in zavedno jedro še sorazmerno maloštevilno v primerjavi s številom vseh, ki se borijo v njem. hkrati pa levičarsko »nacionalno gibanje« večino svojih borcev in simpatizerjev le dobiva v muslimanski skupnosti. In ker v tej državljanski vojni, ki je nihče ne more v celoti nadzorovati, v mnogih primerih velja talionsko načelo maščevanja, ni nič čudnega, da so samo v Bejrutu bili dnevi, ko je tudi po več deset ljudi bilo ob življenje le zaradi tistega, kar je pisalo v peti rubriki v osebni izkaz niči, namenjeni beležki o veroizpovedi. Po zaslugi zavednih sil v levičarskih in palestinskih vrstah, ki vendarle še kar uspešno krotijo posameznike in skupine, pripravljene sprejeti »verski izziv«, pa tudi po zaslugah posameznikov v krščanski skupnosti, ki so se uprli in tudi javno obsodili konfesio-nalizacijo državljanske vojne, je najsodobnejša različica križarskega zbiranja in boja le ostala v okvirih posameznih maščevalnih akcij in nasprotnih akcij ali pa individualnih zločinov. Okviri so seveda kar najbolj črni — uničena so številna muslimanska ali krščanska naselja, nihče ne more oceniti, koliko je bilo žrtev zgolj verskih zločinov, še bolj sta se razširila nezaupanje in negotovost — toda v Libanonu je še veliko naselij in mestnih četrti, kjer ni opaziti verske nestrpnosti, desničarskim voditeljem pa zgolj s križarskim pohodom ni kljub vsemu uspelo ustaviti hrumečega vala levičarskih sil. _Ko tudi poskus konfesionalizacije državljanske vojne ni prinesel pričakovanih rezultatov, ampak kvečjemu nasprotne, ko je tako torej znotraj libanonskih meja zmanjkalo moči, sredstev in pretvez za upiranje reformističnim zahtevam, ki jih je vse bolj uspešno podpiralo tudi orožje, so se libanonski desničarski voditelji oklenili novega upanja: vojaško naj bi pomagala tujina, tista, ki je dotlej mo-ralno, pogosto pa tudi z denarjem in orožjem podpirala desničarsko gibanje. Pa je nova zabloda prinesla le novo razočaranje. Čeprav so libanonski desničarski voditelji posredno, pa vendar glasno vabili Združene države Amerike, zahodnoevropske države Združene narode in Vatikan in še »ves svobodni svet«, naj pridejo na pomoč »ogroženi skupnosti«, ni bilo nikoder pravega odziva. Washington, dovolj zaposlen s predsedniškimi volitvami in morebiti še z globalnim reševanjem bližnjevzhod-nega vprašanja — obojemu pa bolj ustreza tleča državljanska vojna v Libanonu kot pa kaka samostojna krščanska država, ki bi porušila sedanje negotovo ravnotežje sil — je namesto rešilnih čet poslal le posrednika. Ker velika večina članic OZN, še posebej pa neuvrščeni, obsoja vsakršno delitev Libanona, tudi od tam ni bilo pričakovati pomoči. Vse meje za- hodnoevropske prizadetosti za dogajanja v Libanonu pa najbolje ilustrira najnovejša bolj simbolična kot stvarna ponudba Francije, da pošlje v Libanon kak »mirilen« polk, saj sta po sirskih ocenah že za vzdrževanje premirja le v Bejrutu potrebni vsaj dve diviziji. Tako so se morali desničarski voditelji posloviti še od ene svojih poslednjih zablod in sprejeti pomoč, iU je linieri.a Velika ir?. sUira zabloda libanonske krščanske skupnosti, deloma pa tudi uspevajoče muslimanske buržoazije, je namreč bila, da se Libanonu ni treba preveč navezovati na svoje arabske sosede. Zlasti v krščanski skupnosti so naravnali odnose s svojimi arabskimi sosedi v skladu z nekaterimi že zgodovinskimi kompleksi (strah pred islamsko nadvlado, občutek kulturne privzdignjenosti nad »zaostalimi« Arabci, zmedenost v ločevanju arabskega in islamskega itd ). Ker so se v krščanski skupnosti že od prvih dni libanonske neodvisnosti zanašali na popolno pomoč in podporo zahodnega sveta, se jim je zdelo odveč, da bi se politično preveč navezovali na arabski svet in njegove probleme, še posebej na palestinskega Odprta vrata v arabski svet so veljala le za kupčije. V skladu s takšnimi pojmovanji so tudi sprejeli že januarske sirske posrednike in nekaj njihovih čet kot »okupatorje«, kot »kršilce libanonske nacionalne in ozemeljske celovitosti«, Glasnega nasprotovanja proti sirskemu posredovanju je bilo konec že februarja, ko so Sirci zaradi svojih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih potreb — kar najhitreje pomiriti Libanon — nenadoma prelevili iz zagovornikov levičarskega in palestinskega gibanja v miritelje reformistov in tako praktično postali vsaj zagovornik nekaterih desničarskih pogojev za politično rešitev krize. Ko pa se je marca začel pohod levičarskih sil proti desničarskim položajem v hribih nad Bejrutom in napad na nekatere desničarske postojanke v Bejrutu, libanonski desnici ni preostalo drugega, kot da je poklicala na pomoč Sirce, da jo obvarujejo bolj ali manj dokončnega vojaškega in političnega razsula. In odtlej so Sirci za desničarske voditelje nenadoma edini nravi bratje, ki varujejo Libanon pred »mednarodno levičarsko zaroto«, že s tem pa tudi arabski svet, ki ga seveda pooseblja Sirija, edini svet, v katerega sodi Libanon«. Za pomiritev vesti ostane zdaj libanonski desnici, katere obstoj varujejo predvsem prosirske ali pa sirske enote, prepričanje, da je Sirija lahko spustila čez libanonsko mejo voja-ke le s tiho privolitvijo zahoda. Miro Poč Mladi utrjuje) atstvo Že petnajstič prihaja vlak bratstva in enotnosti iz Srbije — Z njim potuje vse več mladih — Vzgojiteljice gredo za maturantski izlet v Kraljevo MARIBOR, maja — Z nestrpnostjo pričakujemo Vlak bratstva in enotnosti. Prek tisoč prijateljev iz različnih krajev Srbije, nas bo obiskalo. Že petnajstič se bomo objeli, petnajstič po letih vojne, ko so se slovenski izgnanci s povsem drugačnim vlakom odpravili neznani usodi naproti. Srbi so jih sprejeli s svojo znano gostoljubnostjo in jim nudili vse, kar so mogi;. Izgnanci so se vključili v normalno življenje in delo, mnogi pa tudi v vseljudski odpor. Tesni stiki med slovenskimi in srbskimi družinami so se nadaljevali tudi po vojni. Kot najzrelejši sad dogovorov med predstavniki Maribora in Kraljeva je leta 1961 prisopihal na praznično okrašeno in močno obiskano mariborsko železniško postajo prvi vlak Bratstva in enotnosti. Vlaki so poslej potovali vsako leto — privič s srbskimi gostitelji v Slovenijo, drugič s slovenskimi izgnanci v Srbijo ... človeške ve zi, skovane v vojni, se utrjujejo. Pobratile so se sloven ske in srbske občine, okrepilo se je sodelovnje na različnih področjih, v zadnjem času navezujejo tudi tesnejše gospodarske stike. Vsako leto pripotuje z njimi več mladine, ki neguje prijateljske vezi, tradicijo in solidarnost. In prav potovanje mladih v obe smeri je v veliko veselje in oddolžitev za neumorno delo Nuši Jemec, profesorici na Srednji vzgojiteljski šoli v Mariboru. Velik del svojega življenja je posvetila vezem s srbskimi prijatelji. Na številne generacije mladih je prenesla izročilo o v vojni skovanem bratstvu in enotnosti. »Oče in mati sta gostoljubje in pomoč srbskih prijateljev občutila še bolj kot drugi, saj sta bila izgnana skupaj z devetimi otroki. Najmlajši je bil star komaj štirinajst dni. Vsi smo na šli kot in kos kruha, pa veliko razumevanja in topline, ki nam je pomagalo, da smo preživeli težka leta pregnanstva. Vsi smo se vrnili, le najmlajši, Lojzek, je umrl za težko poljučnico. Pa niso le grobovi tisto, kar nas zmeraj znova vleče v Srbijo. To so ljudje, domačini, ki sami niso imeli veliko in še zmeraj nimajo, pa so kljub temu delili svoje borno imetje z nami, ki smo imeli še manj — le gola življenja in nekaj obleke. Ko sem hodila, še vsa majhna in nebogljena, s pisano torbico od hiše do hiše v Prilipcu, kjer smo preživljali izgnanstvo, sem si kar naprej- ponavlja la: Teh ljudi ne smem pozabiti, dokler bom živela. Nikoli jim ne bom mogla vrniti, kar so nam dali, toda kar bo v mojih močeh ...« pripoveduje Nuša Jemec. »Po vojni sem se velikokrat vrnila v svoj Prilipac. Tam imam svojo drugo družino, ki jo pooseblja vsa vas. Prvi Vlak bratstva in enotnosti, ki je pripeljal v Maribor, je bil nepozabno doživetje. Prišli so naši prijatelji in dobrotniki, za mnoge je bilo to najdaljše potovanje v življenju.« »Seveda sem o svojih doživetjih v izgnanstvu ter o kasnejših srečanjih s prijatelji v Srbiji pripovedovala učenkam, kadar sem le imela priložnost. Rade so poslušale in veliko so spraševale, zmeraj sem bila vesela, da svojih besed ne sejem v prazno,« nadaljuje Nuša. Razred maturantk z vzgojiteljske šole iz leta 1967 je šel na ma- j turantski izlet v kraje, kjer so našli slovenski pregnanci drugi dom. »Seveda sem bila vesela in ponosna, da so se učenke tako odločile. Povezala sem se z družbenopolitičnimi organizacijami v Kraljevu in po vprašala, če imajo dom Počitniške zveze. Povedali so, da doma sicer nimajo, vendar naj za prenočišče nikar ne skrbimo. Dekleta so izde lala nekaj drobnih daril za neznane prijatelje in odpra vile smo se, polne nestrpnosti in pričakovanja. Vse smo visele na oknih vagona, ko je vlak prispel na končho postajo. Osupnile smo. Kaj pa je zdaj to? Vse Kraljevo je bilo na postaji in vzklikalo: »Dobro nam do-šli, Slovenci!« Cvetje, zastavice, godba, pa mladina v narodnih nošah ... Velja vse to nam, smo se zmedeno spraševale. Ljudje so nas sneli z vlaka, nas pozdravljali in objemali. Pripravili so natančen program, kaj vse si bomo ogledale v dnevih biva nja. že prvo srečanje z gostiteljem je bilo doživetje, ki se je kasneje stopnjevalo. Še posebej v Prilipcu, kjer so vsi Antoviči, Maistroviči, Radoviči in Rakiči pripravili ljudsko slavje. Vsaka maturantka je našla streho pri eni od družin. Ob tolikšnem gostoljubju so se jim zdela skromna darila še skromnejša. »Kakšna darila,« so se hudovali očanci. »Vi, mladi, ste največje darilo.« »Imela sem mamo in očeta, zdaj imam več mam m več očetov,« je zapisala ena od učenk, ko se je vrnila s Srbije. Tudi mladina nestrpno pričakuje 5. junij in vlak bratstva in enotnosti. Prišel bo čika Dobrivoje, ki tako doživeto pripoveduje, pa tetka Radojka in Zoki ter Mi lena, ki jim bo treba pokazati vse skrite kotičke, ki jih poznajo samo mladi. ... Ne vsako leto, vsaj dvakrat letno bi moral peljati ta težko pričakovani vlak! SONJA GRIZILA Kulturni dnevi Kosova Želja po medsebojnem spoznavanju in poglabljanju stikov Na pobudo Kosova sta se delegacija te samoupravne avtonomne pokrajine in predstavniki kulturne skupnosti Slovenije dogovorili, da bodo v prvi polovici junija organizirali v Ljubljani »dneve kulturega ustvarjanja Kosova«. Podobne kulturne dneve je Kosovo doslej že organiziralo v Srbiji in Cmi gori, za letos pa razen v Sloveniji načrtujejo podobne manifestacije tudi v BiH in Makedoniji. Njih namen je, odpreti večje možnosti za bodoče kulturno sodelovanje in boljše medsebojno spoznavanje. Tako tečejo tudi pogovori, da bi prihodnje leto na Kosovu priredili dneve slovenske kulture. Poleg tega, da bo imelo ljubljansko občinstvo od 6. do 13. junija priložnost prisostvovati devetim likovnim, gledališkim, filmskim, glasbenim, folklornim in literarnim prireditvam, bodo imeli hkrati tudi slovenski kulturni delavci z vseh področij priložnost navezati trdnejše stike s kosovskimi kulturnimi ustvarjalci, izmenjati z njimi izkušnje in se dogovoriti za sodelovanje. S. S. Rešitev v novi cesti Tovorni promet v koprsko Luko po »ogrlici« — Velike pristojbine KOPER, 27. maja — Posledica naglega razvoja koprske Luke je vse bolj naraščajoči tovorni promet skozi mesto, zlasti po Vojkovem nabrežju. Zaradi naraščajočega prometa so načrtovalci urbanističnega načrta Kopra vzpo-redno z Vojkovim nabrežjem predvideli novo cesto, ki naj bi služila izključno tovornjakom, in sicer do zgraditve vzhodne vpadnice v Luko. Predvideno je, da se bo del vzporednice ali »ogrlice«, kot jo imenujejo, zaradi slabega zemljišča nekaj časa pogrezal, kar bo seveda terjalo stalno vzdrževanje Zato je koprski izvršni svet na današnji seji sklenil skupščini predlagati v razpravo odlok, ki ureja tovorni promet v Luko in določa pristojbine za uporabo »ogrlice«. Odlok govori tudi o pristojbinah za parkiranje, ki naj bi jih uporabili za ureditev velikega parkirnega prostora za tovornjake pri poslopju Vektorja. Po predlogu izvršnega sveta bodo morali tovrnjaki za kilometer ali dva dolgo bližnjico od Istra-Benza do vhoda v Luko plačevati kar za vidljive vsote: tovornjaki brez prikolice po 15 din, s prikolico vlačilci pa kar 20 din. Parkiranje bo za prve stalo 20 din, za večje kamione pa 30 din. Za upravljanje in vzdrževanje tovorne ceste bo pooblaščen sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, za vzdrževanje in urejanje parkirišča pa Vektor.B. JEŽ Spet vabljiv Družbeno organizirano proizvodnjo vina naj bi v petih letih v obnovljenih in novih vinogradih skoraj podvojili V Sloveniji so odkupili v preteklih letih — razen leta 1973 — približno le polovico vina, ki so ga prodali naša gostišča in trgovina na drobno. Ob najboljši vinski letini v zadnjih 10 letih, omenjenega leta, so z odkupom od vseh slovenskih vinogradnikov pokrili le dve tretjini potreb. Prodaja v gostiščih in trgovini je bila precej ustaljena in se je gibala med 400.000 in 410.000 hi letno, odkup od vinogradnikov pa je nihal med 170.000 in 274.000 hi vina. Bil je precej odvisen od pridelka grozdja, ki se je po posameznih letih gibal med 63.000 in 101.000 tonami. Pregled vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, ki ga je pripravila poslovna skup-no-st, kaže, da zasebni vinogradniki pridelajo veliko vina zase, oziroma ga prodajo mimo vinskih kleti in organiziranega trga. Leta 1971 je organiziran odkup zajel 45,9 odst. vsega pridelka grozdja oziroma vina v družbenih in zasebnih . vinogradih, naslednje leto 43,2 odst., potem 41,1 odst. in predlani 43,4 odstotka. Ob najboljši letini je bil odkupljen najmanjši odstotek pridelka — v hektolitrih pa še vedno največji — ker je bila ponudba velika. Vzlic taki ponudbi so eno tretjino vina, ki so ga potrebovala gostišča in trgovina na drobno, pripeljali iz drugih republik. Takega »uvoza« sicer ne kaže obsojati, če ne ovira prodaje domačega pridelka. Pomembneje je zboljševati naše vinogradništvo, ,da bo z boljšo tehnologijo in obnovo starih vinogradov ter drugimi izboljšavami hkrati z več- jim pridelkom zniževalo pri- i delovalne stroške. V Sloveniji je nekaj več kot 20.009 ha vinogradov. Družbenih je le okoli 16 odstotkov. Večino teh so obnovili ali drugače izboljšali v drugem desetletju po vojni, druge pa še pozneje. Skoraj vsi družbeni vinogradi so dobro obdelan’ in v polni rodnosti. Zasebnih vinogradov pa je bilo v tem času obnovljenih zelo malo. Okoli 19 odst. od 17.000 ha, kolikor je vseh, je še vedno zasajenih s samo- rodnicami, okoli dve tretjini pa je po ocenah strokovnjakov slabo produktivnih predt vsem zaradi ostarelosti. Kaže, da so zasebni vinogradniki že spoznali svoje slabosti, ko so jih občutili na lastni koži. Po srednjeročnem razvojnem načrtu za obdobje 1971—1975 naj bi obnovili letno 240 ha vinogradov, a so jih veliko več: prvo leto 288 ha, drugo 354 ha, tretje 457 ha, četrto že 521 ha m lani okoli 340 ha. Obnovo vinogradov so zvečali zlasti v Posavju, in sicer v štirih letih od 74 ha na 192 ha letno. Podjetni so na Primorskem, j saj so predlani imeli 40 odst. vse obnove vinogradov v Sloveniji. Velik napredek, so dosegli tudi v Beli krajini s skupinsko obnovo 22 ha na Plešivici, pri kateri je udeleženih 112 lastnikov. Po teh uspehih so za naslednje petletno obdobje predvideli še hitrejšo obnovo vinogradov. Določila dolgoročnega razvojnega načrta naj bi presegli za več kot 100 odstotkov. Predvidevajo, da bi vsako leto obnovili 1078 ha, od tega 813 ha zasebnih vi- nogradov, in sicer organizirano, v kooperaciji s kmetijskimi organizacijami oziroma vinskimi kletmi, ter 265 ha družbenih. Tako bodo družbeno organizirano proizvodnjo vina v petih letih skoraj podvojili. Zajela bo 11.240 ua, kar bo 62 odst. vseh vinogradov v Sloveniji. Leta 1980 naj bi organiziran odkup zajel že 460.000 hi vina. Okoli 410.000 ni bi ga namenili za porabo v Sloveniji in pokrili vse potrebe, če ne bodo večje kot v preteklih letih, ostanek pa bi prodali v druge republike oziroma izvozili. Poleg razpoloženja zasebnih vinogradnikov za pospešeno obnovo so potrebne še nekatere stvari. Trsnice bo treba zvečati, da bodo dajale dva krat več kakovostnih cepljenk Kot v preteklih letih, ko so jih vinogradniki morali iskati tudi v drugih e-publikah. Mnoge cepljenke z juga pa ne ustrezajo našim razmeram, kar se že pozna v obnovljenih vinogradih. Za napravo novih vinogradov bo po predračunski vrednosti potrebnih 157 milijonov din in za druge potre- be vinogradništva in vinarstva 184 milijonov din. Za zvečanje vinskih kleti in gradnjo ene nove predvidevajo 124 milijonov din in za razno opremo 45 milijonov din. Podpisnice srednjeročnega načrta razvoja vinogradništva in vinarstva v Sloveniji bodo Krile poprečno 30 odstotkov investicij z lastnimi sredstvi, 10 odstotkov naj bi bilo združenih . sredstev, 60 odstotkov pa bančnih. Odkup od zasebnih vinogradnikov se vse bolj usmerja na grozdje. Vtem ko so družbene kleti leta 1971 odkupile 48.500 bi vina in naslednje leto 34.000 hi, so ga predlani le še 14.000 hi. Odkup grozdja pa se je v teh štirih letih zvečal od 45.920 na 100.000 m stotov. Ker družbeni vinogradi in njihova rodnost ne rasejo tako hitro Kot odkup od zasebnikov, se njihov delež v vsem odkupu zmanjšuje. Pri sedanjem načrtovanju, ko bo rodnih zasebnih vinogradov štirikrat toliko kot družbenih, tak razvoj tudi ustreza. Pri prodaji vina se z do- seka je že mimo Tovarna gospodinjske opreme Gorenje se je naglo prilagodila novim razmeram v gospodarstvu - Skok izvoza VELENJE 24. maja — V TGO Gorenje so s prestrukturiranjem proizvodnje, predvsem na večjim izvozom' uspešno prebrodili težave, do katerih je prišlo po uveljavitvi novih finančnih predpisov. Današnji položaj v tej delovni organizaciji je, lahko bi rekli, ze povsem normalen in delo teče po ustaljenih tirih, s tem da so celo povečali proizvodnjo štedilnikov (za 15 odstotkov) In proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov (za 30 od- StOtKOV). Po 1. aprilu je v večini delovnih organizacij prišlo do težav. Izdelki so zaradi opreznosti trgovine (ki ima pač premalo obratnega kapitala), manjše kupne moči prebivalstva itd. obležali v skladiščih, zaloge so se kopičile, vsakdo pa jih je skušal reševati po svoje. Pri vsem tem pa se je pokazalo še nekaj: nekvalitetni proizvajalci so bili še bolj pod »udarom«, prav tako proizvajalci, ki so imeli ali pa imajo neprimeren proizvodni program. Med tistimi, ki so jim kmalu po uveljavitvi »meničnega zakona« (kot nove predpise nekateri radi imenujejo) zaloge povzročale precej skrbi, je bila tudi tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja. Od 1. aprila pa do sredine meseca niso prodali praktično ničesar. Domači trg se je skoraj povsem zapri in izhod so v TGO videli le v prestrukturiranju proizvodnje in večjem izvozu. Najteže je bilo s prodajo pralnih strojev in zmrzoval-nih skrinj — dveh naj dražjih proizvodov te tovarne. Proizvodnjo pralnih strojev so nekoliko znižali, delavce na zaposlili v proizvodnji štedilnikov in malih gospodinjskih aparatov, names+o zmrzovalnih skrinj pa so pri- govarjanjem uveljavljajo dohodkovni odnosi, ne le med vinogradniki in kletmi, ki prevzemajo njihovo grozdje ali mošt, temveč tudi gostišči in trgovino. S sedanjim razmerjem cen sicer še niso povsem zadovoljni, jih pa bodo še prilagajali razmeram. Vinogradnike vznemirja, da prodaja vina v gostiščih nazaduje že več let. Leta 1968 so gostinci prodali 222.000 hi. vina, 1971 le še 205.000 hi. in predlani Komaj 174.000 hi. Tolažijo se lahko s tem, da prodaja vina v trgovini na drobno rase približno za toliko, za kolikor v gostiščih nazaduje. Leta 1968 so trgovine prodale 171.000 hi. vina, predlani pa že 232.000 hi. Spremembe pri prodaji pa opozarjajo, ■ da' J'e v gostiščih vino gotovo predrago. Celo tuji turisti ga raje pijejo v spalnicah kot v restavracijah. Take cene gotovo spodbujajo tudi neorganizirano prodajo vina pri zasebnih vinogradnikih mimo vinskih kleti, trgovine in gostišč. JOŽE PETEK čeli izdelovati tudi zmrzoval-ne omare, ki jih trg trenutno bolje sprejema. To so bili ukrepi za racionalizacijo proizvodnje znotraj tovarne, medtem pa so vprašanje zalog oziroma manjše prodaje doma reševali tudi — ali predvsem — z večjimi izvozom. Aprila in | maja bo izvozna bilanca TGO za več kot polovico boljša kot v drugih mesecih in iz voz bo presegel polovico ce lotne proizvodnje. »V Jugoslaviji menimo, da je dovolj, če kakšna industrija izvozi okoli 30 odstotkov svoje proizvodnje, po našem mnenju pa mora takšen prn izvajalec, kot je Gorenje, izvažati približno polovico svojih izdelkov,« je poudaril direktor TGO Slavko Geretič. TGO bo v prihodnjih petih letih ta cilj po vsej verjetnosti tudi dosegla, vendar pa bi pri tem kazalo poudariti. da ob takšni politiki cen, kot jo imamo, izvoz nikakor ne more biti tudi rentabilen. S poprečno 60 do 70 odstotkov dražjim reprodukcijskim materialom izdelek seveda ne more biti konkurenčen na zunanjih trgih, pa čeprav imajo v izdelkih osebni dohodki skoraj trikrat manjšo udeležbo kot pri najhujših konkurentih. To razliko mora nekdo pokriti — ali domači kupec ali pa družba kot celota. Cilj TGO je v tem, da povečuje izvoz in izboljšuje kvaliteto, medtem ko fizični obseg proizvodnje do leta 1980 ne bi bi! bistveno večji, kot je danes. Pri nekaterih programih bodo število celo zmanjšali, na ta račun pa povečali izbor izdelkov. Tako bodo na primer kmalu pričeli proizvajati centrifuge, če prav se zavedajo, da večjih količin ne bodo nikoli mogli prodati. Izvoz bodo povečevali v dveh smereh: na klasični oziroma komercialni način — to- rej z izvozom gotovih izdelkov, in pa s pomočjo mednarodne kooperacije. Slednje velja predvsem za države v razvoju. »Zaradi neurejenih cen doma,« pravijo v Gorenju, »bomo obdržali položaj v klasičnem izvozu le z boljšo kvaliteto, medtem ko bomo v državah v razvoju prodajali v prvi vrsti znanje, izkušnje in tehnologijo.« ILIJA BREGAR V trgovskem ladjevju bo 3S3 ladij Dopolnjeni načrt do leta 1980: več ladij, a skromnejša celotna tonaža REKA, 25. maja (Tanjug) — Trgovsko ladjevje pod jugoslovansko zastavo bo leta 1980 po dopolnjenem razvojnem načrtu štelo 383 ladij s 4,902.987 tonami nosilnosti (3,143.485 BRT) in bo imelo 17.800 potniških mest. Dopolnjen načrt, ki so ga sprejeli na izvršnem odboru skupnosti pomorskih ladjarjev Jugoslavije, je pripravljen za sejo skupščine te skupnosti, kjer bo predvidoma sprejet. Jugoslovanska trgovska mornarica šteje danes 318 ladij z 2,886.290 tonami nosilnosti (1,900.526 BRT) ter s 16.200 potniškimi mesti. Do leta 1980 bomo kupili 128 ladij z 2,354.999 tonami nosilnosti (1,474.987 BRT) in 5600 potniškimi mesti. Odpisali pa bomo 63 ladij s 338.302 tonama nosilnosti (232.028 BRT) in 4000 potniškimi mesti. Dopolnjeni načrt se od dosedanjega loči po tem, da predvideva nakup dodatnih 20 ladij, hkrati pa tudi za 283.000 ton noslinosti (101.000 BRT) skromnejšo tonažo. Novi program predvideva tudi nakup večjega števila rabljenih ladij, to je 58 namesto 33. Skupna vrednost predvidenih nakupov ladij do leta 1980 se giblje okrog 930 milijonov dolarjev. V razvojne načrte vključujejo jugoslovanski »ladjarji« nakup ladij, s skupno 749.000 tonami nosilnosti oziroma 440.^ :0 BRT, ki so že naročene pri tujih ladjedelnicah in bodo veljale 333 milijonov dolarjev. 49 ladij bodo zgradili v ladjedelnicah. k raziskovalnega dela „Skladišče“ imen ■V Prof. Mate Simundič pripravlja slovar osebnih imen pri Jugoslovanih Veda o imenih je področje onoma-stike -in sè^imenuje antroponimija. Ukvarja se z osebnimi imeni, priimki 'in vzdevkCslavist dr. Mate Simundič, profesor pedagoške akademije v Mariboru, se je z antroponimija začel ukvarjati že na zagrebški filozofski fa-kulteti leta 1950, ko mu je prof. Ljudevit Jonke dal seminarsko delo o studi-jidr. Toma Marelica »O narodnim imenima i prezimenimu u Hrvata i Srba« (Zagreb, 1886), ki je pomenita začetek raziskovanja imen pri Hrvatih. Šimundidevo sedanje raziskovalno delo je dovolj zanimivo tudi za nas Slovence, saj nosi naslov »Osebna imena pri Jugoslovanih«. V prvem zvezku 9. letnika Časopisa za zgodovino in narodopisje (izdaja založba Obzorja) je leta’ 1973 objavil študijo »Pomen naj starejših slovenskih imen«. Simundič se je v študiji o slovenskih imenih naslonil na raziskovalne izsledke slovenskih jezikoslovcev, zlasti na velikega izvedenca v onomastiki prof. dr. Franceta Bezlaja, Stanka Bunca, Franca Miklošiča, Maksa Pleteršnika in zgodovinarja Frana Kosa. Namen šimundidevih raziskav je sestaviti slovar osebnih imen pri Jugoslovanih, ki ga v tej zasnovi še nimamo, medtem ko se drugi narodi ponašajo s številnimi sodobnimi tovrstnimi deli. Šimundideva začetna metoda je bilo »terensko delo«, zelo podobno raziskavam v 19. stoletju, se pravi, da je nabiral in izbiral imena po vsej Jugoslaviji od Gevgelije do Maribora. V desetih letih je z zbiranjem in sistematiziranjem ustvaril Kartoteke, vsebujoče več kot 10 tisoč imen. To »skladišče« po abecedi urejenih imen nas je s svojo obsežnostjo in naglo dostopnostjo do izvora imen osupnilo in navdušilo, za raziskovalca pa je to seveda !e ena izmed faz raziskave, ki se vleče od zbiranja značilnih imen do »končnega izdelka« — slovarja. Simundič želi registrirati, če bo le mogoče, vsa moška in zenska temeljna imena in njihove izvedenke, če niso fakultativne, se pravi, če je njihova uporaba potrjena vsaj v 10 izvedenkah v enem ali več krajih. Potem ko raziskovalec imena zabeleži na terenu (v 10 letih je Simundič prepotoval že vso Jugoslavijo podolgem in počez), jih razporedi v temeljna imena in izvedenke, da bi bil bodoči slovar uporaben za vsakogar, ne glede na stopnjo izobrazbe. Tu pa smo že pri temeljnem vprašanju o slovarju: kako bo narejen? Ali po republikah, po narodih in narodnostih oziroma njihovih jezikih, ali kako drugače? šimundičevo metodološko izhodišče je zt.popadeno pravzaprav že v naslovu raziskovalne naloge. Tako zasnovo pa si je raziskovalec mogel dovoliti edino ob domnevi, da imamo Jugoslovani veliko imen skupnega, oziroma zelo sorodnega izvora. Po dosedanjih raziskavah je Simun- dič ugotovil, da imamo Jugoslovani 90 odstotkov skupnih imen in le 10 odstotkov posebnosti, ki pa jih bo raziskovalec tudi upošteval. Temeljna imena bo našteval v slovarju po abecedi in pod vsakim imenom bo njegov pomen in pot, po kateri je ime prišlo do nas. Tako bo pojasnjen izvor vsakega imena. Avtor bodočega slovarja je doslej končal zbiranje in obdelavo gradiva in rešil vprašanje pomenoslov-ja (etimologija). V jeseni pa bo začel pisati slovar, ki naj bi po vsej verjetnosti čez kaki dve leti izšel pri akademiji znanosti in umetnosti v Sarajevu. Od kod izvirajo in kaj pomenijo Raziskovanje osebnih imen se zdi na prvi pogled kot prijeten konjiček, vendar ima znanstveno in celo politično implikacijo. Že s tezo o enakem izvoru večine (90 odstotkov) imen pri Jugoslovanih si je dr. Simundič v svoji domči republiki Hrvatski pred časom nakopal nejevoljo in grajo tako nacionalistov kot unitaristov. Prvi so mu očitali, kako more metati v isti koš srbska in hrvatska imena, drugi pa tudi niso bili zadovoljni, najbrž zato ne, ker je jezikoslovec pokazal, kako so se sicer nekoč enaka imena skozi zgodovino pri obeh narodih različno preoblikovala. Družbena zgodovina (kakor je jezik njen proizvod, so ji razvojno podvržena tudi imena) je pustila v naših osebnih imenih številne sociološke, kulturne, antropološke in druge prvine. Na vsaki kartici v ši-mundičevi kartoteki je ime, poleg njega pa je navedeno, kaao je ime prišlo v današnji prostor Jugoslavije, fonetični razvoj besede in etimologija (pomen) imena. Že v praindoevropščini je bila večina imen sestavljena iz dveh, treh ali pa celo štirih besed. Le manj kot 10 odstotkov imen ni bilo sestavljenih. V-sanskrtu je npr. ime Bhaga-datta, kar pomeni »od sreče dan« ali »dala ga je sreča«. Sestavljena 'mena v skoraj vseh civilizacijah vsebujejo željo staršev, da bi bil otrok in pozneje mož ali ženska zdrav, srečen, bogat, močan, pogumen, da bi ga ščitili bogovi itd. Veliko pa je tudi zaščitnih ali profi-laktičnih imen, s katerimi so starši hotel otroka zaščititi pred zlemi duhovi, sovražniki ali boleznimi, in so mu nadeli ime, ki zbuja strah, npr. volk, medved, tiger, lev (Leon, Lev) ali v srbohrvaščini Gruban, Grajo — kar pomeni grob, grd v obraz, surov. Pri zlaganju imen iz dveh ali več pomenov oziroma besed so ljudstva izvirna in poetična. Indijanci, ki jih jezikovno štejejo v uralo-altajsko jezikovno skupino, kar pa ni dokazano, poznajo, denimo, žensko ime Minehaha, kar po meni »voda smeha« oziroma »smejoča se voda«. Arabski narodi imajo poleg zloženih tudi veliko nezloženih imen, ki so pomensko zelo lepa. Tako, na primer, Hussein pomeni čeden, zal, Hajrija dobra, srečna, Me-liha lepotica, Raifa milostljiva. Manj znano je, da je Eleonora arabskega izvora. Latinsko ime je Ellinor iz arabskega Alinor, kar pomeni »bog je svetloba«, sestavljenka iz Al Illah in nur, torej bog in svetloba. Ko ljudstva z več pomeni opisujejo imena, posegajo pri tem na vsa področja svojega življenja in dela. Keltsko ime Vasso-caletis pomeni »tisti, ki ima močne konje«, staroindijsko Giri-kšatra pomeni »tisti, ki ima imetje na planini«, Atitki-gva pa pomeni človeka, »ki ima tavajočo čredo«. Germanski Adolf je sestavljen iz Wolf (volk) in iz starovisokonemške besede adal/edel (plemenit), torej »plemeniti volk«. Podobno so zlagali imena tudi stari Slovani, po katerih imamo v Jugoslaviji največ imen, če odštejemo seveda tuja, se pravi biblijska, svetniška, teoforična in imena, ki jih starši največkrat prevzemajo po znamenitih ljudeh (državnikih, znanstvenikih, pisateljih, igralcih, športnikih itd.). Za najstarejša praslovanska imena velja, da so imela v prvem delu glagolski koren, v drugem pa samostalnik: Damir od dati in mir, Zdemir od deti in mir, narediti mir. Mlajša so imena z velelnikom ali aoristom v prvem delu: Branimir, Trpimir, Zvonimir, Branislav, Velislav. Prvi del je lahko tudi pridevnik, na primer Dobroslav, Jaroslav, Ljubomir ali pa samostalnik, na primer Domagoj, Dimamir, Domogoj. Ime lahko tvorita tudi dva pridevnika kot Ljubodrag ali Dragoljub, Dra-gorad. Pri vseh jezikih, ki izhajajo iz in-doevropščine, se imena sestavljajo podobno. človek, ki bo vzel v roke bodoči slovar osebnih imen pri Jugoslovanih, bo moral vedeti, da imamo temeljna imena in izvedenke. Temeljna imena bodo v začetnem delu slovarja, izvedenke v dragem delu. Edino tako je slovar uporaben, praktičen in pregleden. Simundič je naštel v Jugoslaviji le okrog 5.000 temeljnih imen, izvedenek pa najmanj dvajsetkrat toliko. Ime Gabrijel je našel v 100 izvedenkah, Peter v več kot 60, Ivan v 50 itd. Vinko nima nič z vinom Raziskovalec sledi razvoju imena iz indoevropščine prek praslovanščine do današnje oblike v jugoslovanskih jezikih. Poseči pa mora tudi k drugim, včasih že izumrlim jezikom, saj so npr. biblijska imena prišla med Slovane iz hebrejščine s krščanstvom, muslimanska pa z islamom. Za Hrvaško in Slovenijo (območje rimskokatoli-štva) velja, da sta imeli do tridentinskega koncila (16. stoletje) večinoma stara slovanska imena, ki pa jih je po koncilu cerkev na silo izrinila in vsilila biblijska ter svetniška imena. Ta so pobrana pri različnih narodih, npr. Franc, Fračišek (temeljno ime je Francisco, latinizirano Franciscus, ita- | lijansko Francesco in starofrancosko Franc — svoboden). Zanimivo je, da je cerkev pri nas pustila slovansko ime Dejan, ker se je duhovnikom zdelo, da je iz latinskega deus, v resniic pa je iz slovanščine. Podobno kot rimskokatoliška je vsiljevala biblijska in svetniška imena tudi vzhodna oziroma pravoslavna cerkev, vendar pri zatiranju domačih, slovanskih imen ni bila tako uspešna, saj je (v Srbiji, Črni gori, Makedoniji) delovala pod Turki. Hrvatje in Slovenci so na široko začeli uvajati stara slovanska imena spet v dobi razsvetljenstva v 18. stoletju. Naj- večji val obujanja starih slovanskih imen smo v Jugoslaviji doživeli po drugi svetovni vojni. Tedaj so biblijska in svetniška imena na veliko »prevajali«. Seveda često napačno. Tako je iz Ludvika nastal Ljudevit, iz Gav-dencija Veselko, iz Friderika Miroslav. Sestavljale! koledarjev po osvoboditvi so se v večini primerov pri slovanje-nju imen zmotili, ker niso poznali prave etimologije in ne sistema slovanskih imen. Veliko imen je namreč tudi neprevedljivih: tako lurij pomeni poljedelec, Ivan pa »bog je milostljiv«, Marko je kladivo, pomen imena Anton sploh ni znan. V vinorodnih krajih je Simundič srečal mnogo Vinkov, čeprav nima Vinko ali Vincenc nič skupnega z vinom, ampak pomeru »tistega, ki zmaguje«. Podobno je s priljubljenim Bojanom, ki ni od boja ali bojevitosti, marveč iz avarskega bajan, kar pomeni vladar horde (sorodno ban pri Hrvatih). Veliko iznajdljivosti kažejo ljudje pri inicialnih imenih, sestavljenih iz več imen. Simundič je v Splitu vpisal v svojo kartoteko kratico Lema, iz Lenin, Engels, Marx. Deklica Anda je včasih lahko iz imena očeta Anteja in matere Danice. Iz imen rastlin in živali so ljudje od pradavnega povzemali imena. Melita je po grško čebela. Imena rastlin najrajši dajejo deklicam. Višnja, Trešnja, Hortenzija Orhideja, Dalija, Dunja (iz grške osnove, pomeni kutina). Manj rastlinskih imen je med moškimi: Cvetko (Florian), Oliver (iz francoščine, pomeni oljka), Dubravko, Dubravka (pomeni hrast). Nekdaj so se že po imenu razločevali plebejci od »boljših ljudi«. Končnica —uša, je ugotovil Simundič, praviloma označuje podeželanko, plebejko: Maruša, Ivuša. Včasih ju loči le naglas: Ana je kmečka, Ana meščanka (v srbohrvaščini). To, da so meščanke bile Esmeralda, Eleonora, Nives, Ines, Kleopatra, njihove podeželanske vrstnice pa Barbara, Marta, Ana, Štefanija itd., je veljalo nekoč. Danes se to celo sprevrača. Za konec smo iz šimundičeve kartoteke izvlekli kartice nekaterih najbolj slavnih imen. Med njimi srečamo Othella, katerega pomen ni znan, Odiseja, to je »tistega, ki se jezi«, Hamleta, kar pomeni vasico, zaselek ter Jožeta, Josipa, Jožefa, ki je v hebrejščini pomenil »bog je povečal, pomnožil«. Tako in podobno bomo brali, če bomo kdaj listali po slovarju osebnih imen. France Forstnerič KOLESARSTVO V 8. ETAPI «GIRA» KOŠARKA V 1. DIVIZIJI NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI I Gimondi na vrhu skupne lestvice Tretja etapna zmaga De Vlaemincka Moser je zaradi krize v odločilnem trenutku dirke izgubil roza majico LAGO LACENO, 28. — Gimondi je pripravil svojim navijačem še eno prijetno presenečenje: čeprav ima že več kot 34 let je ponovno oblekel roza majico na letošnjem «Giru». Prevzel jo je od Moserja, ki je zašel v odločilnih trenutkih tekmovanja v krizo (zajela ga je slabost) in to ga je stalo 59 sekund zaostanka ter, seveda, obenem tudi vodstvo na skupni lestvici. Današnja vožnja je bila precej razgibana, čeprav so bih,tekmovalci še utrujeni od včerajšnjega tekmovanja na kronometer. Kljub mnogim poskusom pobega pa je o etapni zmagi le odločal skupinski nalet, v katerem si je že tretjič zagotovil etapno zmago neutrudljivi De Vlae-minck. Etapna lestvica je taka: 1. De Vlaeminck (Bel.), ki je prevozil 256 km dolgo progo v 7. 46’52” s p.h. 32,896 km na uro. V njegovem času so sledili še: 2. Merckx (Bel.) 3. Gimondi (It.) 4. Bertoglio (It.) 5. Battaglio (It.) 6. Vandi (It.) 7. Oliva (Šp.) 8. Panizza (It.) 9. Baronchelli (It.) 10. Clively (Avstralija) 11. De Witte (Bel.) 12. Bellini (It.) 13. Marcussen (Dan.) 14. Agostinho (Pori.) 15. De Muynck (Bel.) 16. Puyol (Šp.) 17. Nazabal (Šp.) 18. Moser (It.) po 59” 19. Bortolotto (It.) 20. Pizzini (It.) Skupna lestvica:' 1. Gimondi 41.46’24” 2. De Muynck (Bel.) po 33” 3. Moser 52” 4. De Vlaeminck (Bel.) 54” 5. Merckx (Bel.) 1’04” 6. Panizza 1’22” 7. Bellini 1’31” 8. Baronchelli 1’34” 9. Bertoglio 1’40” 10. Agostinho (Port.) 1’40” 11. Battaglin 1’43” 12. De Witte (Bel.) 1’53” 13. Nazabal (Šp.) 211” 14. Puyol (šp.) 212” 15. Clively (Avstralija) 218” V nadaljevanju «Turnirja Corrente» sta se na Padričah ekipi Gaje in Domia razšli pri neodločenem izidu brez golov. Čeprav na razmočenem igrišču sta ekipi prikazali dopadljiv nogomet, zlasti v prvem polčasu, ko sta res dali vse od sebe. Prvi udarci so pripadali gostom, saj so si zapravili vrsto priložnosti, nakar so prevzeli pobudo «zeleno-rumeni», ki so jo tudi obdržali do konca tekme, toda obramba gostov je bila zanesljiva. Najzrelejšo priložnost je imel (in to v prvem polčasu) Dobrila, ki je s prostega strela zadel prečko. D. G. ATLETIKA Sovjet Valerij Borzov danes in jutri ne bo nastopil v sovjetski reprezentanci proti ZRN v Miinchnu, ker si je med nekim treningom natrgal mišico v desnem stegnu ter zato celo ni gotovo, če bo lahko sploh nastopil na olimpijskih igrah v Montrealu. * » » HELSINKI, 28. — 25-letni Finec Seppo Hovinen je vrgel kopje 89,94 in je s tem postavil sezonski svetovni rekord ODBOJKA V prvenstvu 1. ženske divizije je Corridoni premagal Slogo s 3:1 (—7, 12, 11, 4). MINIBASKET Servolana - Breg 77:1 (45:1) BREG: Rapotec 1, Peter Žerjal, Smotlak. Klabjan, Boris Žerjal, Mauro in Gianni Štrajn. Nikoli ni tako obveljal olimpijski rek «glavno je sodelovati» kot v tem srečanju, kjer je premočna Servolana izredno visoko premagala najmlajše Brežane, ki tako plačujejo davek svoji neizkušenosti. MOČNI FERROVIARIO NASPROTNIK BOROVCEV Pomemben nastop Poleta v Begi lanu 1. DIVIZIJA j primeru zmage bi Brežani celo do- V drugem povratnem kolu prven- hiteli borovce na lestvici. stva 1. divizije bo Bor zopet igral doma, tokrat proti močnemu Ferro-viariu. ki je borovce zanesljivo premagal v prvem delu. V četrtek so «plavi» brez večjih težav (a samo z desetimi točkami) premagali Calza Bloch. Le-ta je o-stala na dnu destvice brez točke. Medtem ko bodo jutri Kontovelci počivali, pa bodo poletovci gostovali v Beglianu, kjer bodo morali nujno jurišati na zmago, da se obdržijo pri vrhu lestvice. «PROPAGANDA» Borovci, ki so nepričakovano izgubili proti Chiadinu, bodo danes igrali proti močnemu Ricreatoriju, ki je trdno na tretjem mestu lestvice. Škoda, da je Perkovim varovancem v četrtek spodletelo, kajti nasprotno bi napravih lep korak proti sredini lestvice. Brežani bodo jutri poskusili to, kar borovcem v prejšnjem kolu ni uspelo: to je premagati Chiadino. V Pokal «A. Melloni» Deželna košarkarska zveza fo od jutri do 1. junija priredila širšo košarkarsko manifestacijo ki bo vsebovala celo pet turnirjev. V enem izmed teh bo igrala tudi Borova članska peterka. «Plavi» bodo jutri igrali v Tržiču proti Italsi-dru, v ponedeljek (31. maja) pa proti Italcantieriju. V sklepnem srečanju pa se bodo spoprijeli s Servolano. Kot vidimo, je konkurenca v tej skupini izredno težka in «plavi» imajo le malo možnosti za kako zmago. Turnir pa bo za mlade borovce lepa izkušnja za bodeče nastope. Zmaga Jugoslovank CLERMOND FERRANO, 28. — Jugoslavija je na ženskem evropskem košarkarskem prvenstvu premagala Italijo s 75:65 (33:28). V ostalih srečanjih je Nizozemska odpravila ZRN s 70:60, Madžarska pa Španijo s 64:60. Dokaj pomembne tekme za vse tri naše ekipe Na lestvici bo verjetno prišlo do precejšnjih sprememb Jutrišnje 12. povratno kolo bo dokaj zanimivo. Na sporedu bo namreč nekaj res zanimivih srečanj, ki bodo prav gotovo prinesla spremembe na lestvici. Med našimi ekipami bosta Vesna in Primorje sprejela Sagrado, oziroma Campanelle, Zarja pa bo igrala na tujem igrišču proti nevarni ekipi Villesseja. Viilesse — Zarja Bazovce čaka težko in naporno srečanje v gosteh proti ekipi Volesse, ki ima še možnost, da zasede eno od prvih dveh mest na lestvici. Zato je razumljivo, da bodo domačini napeli vse sile, predvsem ker hočejo ohraniti ali celo povišati svoje trenutno mesto. Predstavniki Villesseja seveda upajo tudi na slab nastop vodečih ekip (Isonza in Li-bertasa). Ne smemo pa pozabiti, da je Zarja v zadnjih tekmah pokazala, da je res prebolela dolgo krizo in ekipa je trenutno v sijajni formi. Zato vlada v bazoviških vrstah optimi- ..............................................................................................................................................................................■mn KOLESARSTVO JUTRI V ORGANIZACIJI ADRIE JUBILEJNA DIMA VETERANOV ZA «10. POKAL LONJERJA» Organizatorji pričakujejo rekordno udeležbo TENIS NA TURNIRJU V RIMU Mirna v finalu RIM, 28. — Jugoslovanka Mirna Jaušovec je dosegla izreden uspeh na italijanskem mednarodnem teniškem prvenstvu v Rimu: uvrstila se je namreč v finale, kjer bo njena nasprotnica Avstralka Hunt. Jaušovčeva je v polfinalu odpravila čehoslovakinjo Marsikovo s 7:5 in 6:1. Med moškimi je prišlo do zapleta: v četrtfinalu posameznikov je bil Amerikanec Solomon tik pred zmago nad Italijanom Panatto, saj je Vodil z izidom 2:6, 7:5, 5:4 (30:0), ko je iz protesta zapustil igrišče, ker naj bi mu sodnik napačno dosodil neko žogo. Zmaga je tako pripadla Panatti, NOGOMET Turnir UEFA V prvem dnevu mladinskega nogometnega turnirja UEFA so dosegli te izide: Madžarska - Italija 2:1 Wales - Jugoslavija 2:0 Islandija - Švica 0:0 Francija - ČSSR 2:1 ZRN - Finska 2:1 SZ - Nizozemska 3:0 Danska - Sev. Irska 5:3 POKAL CORRENTE Gaja — Domio 0:0 GAJA: Kante, Stranščak, Milkovič, Vrše, Dobrila, Rismondo, Grgič, Zuzich, Baldassin, Kalc, čuk, 12. D. Kalc, 13. Naturah DOMIO: Furlan, Gmgovaz, Gri-toalda, Verani, Petronio, Gnessa, Ferrante, Ceglar, Codagnone, Gher-gheta, Bertesina. KOTI: 7:5 za Ga jo. Kolesarska dirka po Lonjerju bo jutri slavila svojo deseto izvedbo, slavili pa bodo tudi tisti kolesarji, ki so opravili vseh deset dirk, kar predstvalja pravi rekord. Vendar pa je udeležencev tekmovanj skozi celo desetletje kaj malo: le trije, seveda, če se bodo tokrat predstavili na startu te tradicionalne dirke veteranov. Med njimi je tudi član domačega društva Adria Nino Maver, kateremu ni v mlajših letih uspelo, da bi vsaj enkrat zasedel prvo mesto na «svoji» dirki. Spomniti se je namreč treba, da so domačini iz Lonjerja in s Ratinare prva leta organizirali dirko za «Pokal Lonjerja» prav zanj, kasneje pa se je prireditev razširila in zadobila širše meje, s,aj je vnesla med; domače športnike1 novega duha! Maverju ni nikdar uspelo zmagati pred svojim občinstvom, ki je večkrat ostalo razočarano, saj se je njegova usoda odločila prav v zadnjih metrih, ko so ga tuji kolesarji prehiteli pred ciljno črto. Kar ni uspelo njemu, bo morda uspelo ostalim članom Adrie, saj i-majo letos v svojih vrstah dobro pripravljene tekmovalce. Macarol misli že dalj časa le na to dirko in se je, kot v prejšnjih letih, vestno pripravil. Upa le, da se ne bo tudi tokrat ponovila zgodba iz prejšnjih tekmovalnih sezon, ko je odpovedal prav na dirki, kjer se je hotel najbolj izkazati. Marušič bo prvič star-tal v Lonjerju in po obetavnem začetku letošnje sezone bi lahko pripravil prijetno presenečenje (tako j vsaj upajo člani društva, pa tudi I vsi vaščani). Poleg teh dveh «out-siderjev» Adrie pa ne smemo pozabiti na Bonanna, ki bi lahko s svojimi izkušnjami precej pomagal svojima klubskima tovarišema, istočasno pa tudi sam malo pomislil na prva mesta. Maver je izjavil, da bo tokrat nastopal, ker je pač deseta dirka, verjetno pa bo spet med najbolj aktivnimi. Vendar pa je te dni njegova največja skrb, če bodo prišli Jugoslovani, med katerimi je precej njegovih prijateljev, s katerimi je pred leti nastopal kot amater na raznih dirkah po Jugoslaviji in v tujini. Start jutrišnje dirke bo ob 14. uri, proga pa bo potekala po istih cestah kot pred dvema letoma, torej v skupni dolžini 80 km. Predvidevanja so na predvečer nastopa skoraj nemogoča, ker prireditelj nima še točne sliko, kdo vse bo nastopil, kar pa je nekaj običajnega v ama- terskem kolesarstvu. Verjetno se bo dirka odločila tako kot druga leta, na vzponu iz Boljunca do Ključa in nato pri spustu v Lonjer, kjer so se razne številčno večje skupine vedno raztrgale. Organizator tudi tokrat upa, da bodo tekmovalci prispeli posamezno na cilj, saj bi pri- Proga dirko pa bo naslednja: Lonjer - Ključ - Bazovica -Padršče - Trebče - Opčine -Prosek - Križ - Nabrežina -Sesljan - Cerovlje - Mavhinje -Šempolaj - Bajta - Gabrovec -Božje polje - Križ - Trbiška cesta - Ul. Brigata Casale - Naselje Sv. Sergija - Lakotišče -Dolina (županstvo) - Boljunec -Ključ - Lbnjčr. šlo v nasprotnem primeru zaradi ozkih in vijugastih cest lahko do gneče, ki bi v zaključni fazi lahko popolnoma spremenila potek dirke. Domačini, ki se že nekaj dni ubadajo z zadnjimi pripravami na prireditvenem prostoru in na cesti, u-pajo seveda, da se bo dirke udeležilo čim večje število ljudi in da bodo tokrat presegli rekordno številko petinosemdesetih tekmovalcev izpred treh let. Predvideva se, da bodo kolesarji prispeli na cilj v Lonjerju okrog 16. ure, R Pečar ODBOJKA Ob 30-!etnici Dijaškega doma Drevi v Gorici finalna tekma Danes zvečer se zaključi odbojkarski turnir 30. obletnice ustanovitve slovenskega Dijaškega doma «Simon Gregorčič» v Gorici. Sinoči so se odigrale polfinalne tekme, drevi pa bo na sporedu finalna tekma za 1. in 2. mesto med sinočnjimi zmagovalci. V polfinale so se uvrstile sledeče ekipe, ki so se v polfinalu srečale v naslednjih parih: Mladinski krožek (Gorica) — PD «Naš Prapor» (Pevma - Oslavje - Št. Maver) in Mladinski odsek (Štandrež) — PD Danica (Vrh). Nocojšnja finalna tekma za prvo mesto se bo pričela približno ob 22. uri, po zaključku domovske pro slave, ki se bo pričela ob 20.30. Po tekmi bo sledilo nagrajevanje, Prve tri uvrščene ekipe v moški, in ženski konkurenci bodo prejele pokale in kolajne; poleg tega bo prejela pokal tudi četrtouvrščena ekipa ženskega turnirja. Obe prvouvrščeni ekipi bosta prejeli pokal Mladinskega centra - Gorica, ki je organizator in pobudnik tekmovanj. Ostale pokale pa so podelili: Slovensko kulturno - gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Primorski dnevnik in urarna Šuligoj iz Gorice. Finalna. tekma in osrednja proslava 30. obletnice ustanovitve Dijaškega doma bo v prostorih slovenskega Dijaškega doma v Gorici (Svetogorska ulica 84). I. K. ATLETIKA DANES IN JUTRI Bor na štirih stadionih Za atletinje in atlete Bora se o-beta še en polno zaseden konec tedna. Tekmovanja bodo danes v Miljah in Trstu, jutri pa v Sacileju in v Gorici. Od današnjih tekmovanj je važnejše tisto v Miljah, kjer bodo startale deklice in dečki z lepimi možnostmi za dobro uvrstitev, predvsem v sprintu s Saro Košuto ter v daljini s Sonjo Zupančič. V moški konkurenci bosta zanimiva nastopa predvsem dolgoprogaša A-drijana Sedevčiča in metalca Igorja Bigattona. V Trstu bo nastopil verjetno samo Sandi Bigatton. Izbral bo manj naporno panogo, ker še občuti posledice poškodbe. Jutri bosta oba kladivarja, Peter Zupan in Aleks Kalc, potovala v Sacile. Njuna potovanja so žal neizbežna, ker v Trstu ni mogoče metati kladiva. Tekmovanje, ki obeta največ, je jutrišnja ženska prireditev v Gorici, kjer bo Bor nastopil s skoraj vsemi atletinjami. K. B. ODBOJKA V 1. DIVIZIJI Danes in jutri poslednje kolo Preostale bodo le še zaostale tekme in kvalifikacije Na mednarodnem odbojkarskem moškem turnirju v Tokiu je Japonska premagala Italijo s 3:0 (5, 2, 8), Kuba pa ČSSR s 3:1 (6, —13, 8, 11). Danes in jutri se igra zadnje kolo tako v moški, kot tudi ženski 1. odbojkarski diviziji. V tem kolu bo nekaj zanimivih tekem. S tem pa se prvenstvo ne bo še končalo, ker bo treba odigrati še nekaj zaostalih tekem, zmagovalca pa bosta imela še kvalifikacijski turnir za napredovanje v višjo ligo. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Vodeči Sokol bo odigral poslovilno prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci. Slavje domačih odbojkaric po vsej verjetnosti Tor-riana iz Gradišča ne bo mogla preprečiti. Po edinem porazu v Pordenonu so Nabrežinke nesporne favoritinje za osvojitev šestnajstega para točk. Prva tekma med tema dvema šestericama v Gradišču se je končala v korist Sokola s 3:1. Domačinke bi morale imeti to pot precej lažjo nalogo. Zastopnice Kontovela bodo odigrale zadnjo tekmo v Vidmu. Vi-demčanke zadnje čase zaradi potresa sploh ne trenirajo in prav zaradi tega je bila tekma s Slogo v prejšnjem kolu preložena. V takem vzdušju res ni mogoče igrati in glede na to, da je PAV Despar na varnem pred izpadom, upamo, da bo le odigral ti poslednji tekmi. Kontovelke so doma zmagale po 3 setih igre. 1. MOŠKA DIVIZIJA V zadnjem kolu igra Olympia v Gorici, kot gost mestnega tekmeca AGI. Domačini, ki so že zdavnaj obsojeni na izpad, proti slovenskim odbojkarjem res nimajo kaj iskati. To pa posebej sedaj, ko slovenski ligaš igra vse bolje, kar najbolje potrjujejo tri zaporedne in toliko bolj dragocene zmage. Res, da je vsak derbi izredno nevaren, toda preslabi AGI ne bi smel mešati štrene zagnanim nasprotnikom. To najbolje potrjuje njegov položaj na lestvici in komaj dve izbojevani točki. V prvem delu prvenstva je slavila zmago Olympia po štirih setih igre. G. F. ni skupini: Fužinar, Bor in Poreč so v prvi ter Sokol, Maribor in Ri-jeka v drugi izločilni skupini. Tudi v tej konkurenci bodo najprej izločilne tekme (po sistemu vsak z vsakim), nato pa finalne tekme najprej za peto, tretjo in končno za prvo mesto. Vse tekme bodo igrali na dva dobljena seta. Tekmo za peto, oziroma šesto mesto bodo igrali samo pod pogojem, da se zadnja izločilna tekma konča pred 13. uro. V tej konkurenci brani prvo mesto še-sterka Rijeke, ki je obenem tudi letos prvi favorit. Več o tem sklepnem turnirju in možnostih naših dveh zastopnikov Sokola in Bora bomo napisali v naši jutrišnji številki. Danes objavljamo samo urnik posamez.nih tekem, ki je naslednji: 8.30 Bor — Poreč 9.30 Maribor — Rijeka 10.30 Fužinar — Bor 11.30 Sokol — Maribor 12.30 Poreč — Fužinar 13.30 Rijeka - Sokol Tekme za končni vrstni red se bodo pričele najprej ob 15. uri za 5. mesto ,nato ob 16. za 3. in končno uro kasneje za 1. Tudi v Poreču bosta sodila dva sodnika z našega področja ter dva iz Slovenije in z Reke. Vse tekme bodo igrali v lepi dvorani hotela Diamant. G. Furlanič Jubilej GS Fortitudo Ob 30-letnici ustanovitve Fortitu-da bo danes v Miljah atletsko tekmovanje, v žavljah pa bosta dve nogometni tekmi: ob 16.30 Ponzia-na — Koper in ob 18.00 Fortitudo — Triestina. IIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirNUIIIIIIIIIlilllllliiKtlllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllIll zem pred jutrišnjo tekmo v kateri upa Zarja vsaj na remi. Primorje — Campanelle Po treh zaporednih porazih (Li-bertas, Viliesse, Fogliano), prose-ško Primorje sprejema v goste Campanelle, ki zasedajo zadnje mesto na lestvici in so že matematično izpadle iz lige. Izid nedeljskega spopada s Campanellami ni važen glede lestvice, temveč je izredno pomemben predvsem iz psihičnega vidika. Zato je povsem razumljivo, da morajo Prosečani igrati proti Cam-panellam odločno, si zagotoviti obe točki in dokazati svojim navijačem (ki so po zadnjih nastopih svojega moštva zelo razočarani), da ima e-kipa še voljo do igre. V moštvo bi se morala ponovno vrniti vratar Kapun in Barnaba, ki prejšnjo nedeljo ni igral, ker je bil diskvalificiran. Vesna — Sagrado Križani sprejemajo v goste nevarno ekipo Sagrada. Po nedeljskem porazu s Costalungo je razumljivo, da Križani odločno startajo na zmago. Sicer bo nasprotnik trd oreh za Vesno in bo brez dvoma prišel v Križ z namenom, da odnese vsaj točko. Glede postave Vesna nima problemov, zato mislimo, da ne bi smela razočarati svojih navijačev, katerim bi se morala odkupiti za poraz, ki ga je doživela v nedeljo. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Rosandre in Demacorija nad E. Adriatico, oziroma Foglianom, remi v tekmah S. Anna - Aurisina in Isonzo - Costalunga; tekma Flaminio - Libertas pa je odprta vsem izidom. H. V. ODBOJKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI Nepričakovan poraz Olympia 1. MOŠKA ODBOJKARSKA DIVIZIJA Lib. Turjak — Olympia 3:2 15:4, 15:13, 10:15, 11:15, 15:10 LIBERTAS: Clementin, Baldo, Bergamasco, Bensa, Ferfoglia, Virgo-lin, Trentin, Muset, Bergamasco in Portelli. OLYMPIA: Malič, Kuštrin, Nardin, Cotič, Lavrenčič, Soban, Černič, Tomšič. SODNIKA: Totaro in Pelesson. Zapisnikar: Bresigar. Šlo je za neposreden dvoboj dveh šesterk, ki se borita za obstanek v ligi. Pričakovali smo lepo srečanje, ki pa ga je skalilo prav v zaključnem petem setu, ko je Olympia odločno vodila, nesramno obnašanje domače publike in Libertasovih i-gralcev samih, ki so ob dozdevnem napačnem sojenju zagnali hrup z grožnjami in psovkami na račun glavnega sodnika. Ta se je omejil na opomin dveh igralcev in poslej sodil očitno v prid domačim. V drugačnih razmerah bi goriški odbojkarji dali več od sebe. Vsekakor pa je bil najuspešnejši Soban, tako v napadu kot v kritju. Grenak, nepričakovan poraz torej, ko so vsi računali na neoporečen zaključek prvenstva. Kljub temu o-staja Olympia na boljšem z ozirom na Libertas, zaradi večjega števila osvojenih setov. JUTRI V POREČU Sklepni turnir za «Pokal prijateljstva» Kot smo že poročali bo jutri v Poreču sklepni ženski odbojkarski turnir za «10. pokal prijateljstva». Žreb je določil dve naslednji izločil- mmmSM Ltt Avellino - Varese X Brindisi - Catanzaro 1 L.R. Vicenza - Modena 1 Novara - Ternana 1 Palermo - Spal X Pescara - Genoa X Piacenza - Catania 1 Reggiana - Brescia 1 Sambenedett. - Foggia 1 Taranto - Atalanta X Pistoiese - Sangiovann. X Rimini - Pisa X Messina - Lecce 1 X 2 X 2 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 1 2 1 1 1 X X 1 2 2 DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 29. maja 1976 KOŠARKA «PROPAGANDA» 19.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Ricreatori ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v Nabrežini Sokol — Torriana * « * 20.30 v Vidmu PAV Despar — Kontovel * * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Gorici, Trg Culiat AGI — Olympia * * * TURNIR 30-LETNICE 22.00 v Gorici, Dijaški dom Finalno srečanje NOGOMET NAJMLAJŠI 18.30 v Trstu, Ul. Flavia Primorje — Ponziana ATLETIKA TEKMOVANJE NAJMLAJŠIH 15.00 v Miljah Nastopa tudi Bor * * # 15.00 v Trstu, na «Grezarju* Nastopa tudi Bor JUTRI NEDELJA, 30. maja 1976 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Vilešah Viilesse — Zarja 16.00 na Proseku Primorje — Campanelle * * * 16.00 v Križu Vesna — Sagrado « * * MLADINCI 10.30 v Križu Vesna — Edera « * * 9.45 na Opčinah Op. Supercaffè — Primorje * * * 10.30 v Dolini Domio — Zarja # # # 11.45 v Trstu, Ul. Flavia Libertas — Primorje * * # ZAČETNIKI 9.00 v Nabrežini Sistiana — Primorje * * * NARAŠČAJNIKI 11.30 na Proseku Kras — Campanelle * # # POKAL CORRENTE 9.00 na Padričah Gaja — TC Gorizia B TENIS ITALIJANSKI POKAL 9.00 na Padričah Gaja — Monfaicone KOLESARSTVO 10. POKAL LONJERJA 14.00 v Lonjerju Prireja Adria ATLETIKA ČLANSKO TEKMOVANJE 9.00 v Sacileju Nastopa tudi Bor * * # TEKMOVANJE ČLANIC 9.00 v Gorici Nastopa tudi Bor KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 9.30 v Dolini Bor — Ferroviario * « * 9.30 v Beglianu Begliano — Polet # # * PROPAGANDA 9.30 v Trstu, Ul. della Valle Chiadino — Breg « # « POKAL A. MELLONI 20.00 v Tržiču Italsider — Bor ODBOJKA POKAL PRIJATELJSTVA 8.30 v Poreču Sodelujeta tudi Bor in Sokol KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO 9.00 v Trstu Nastopa tudi Polet ISTRSKI » ODRED j I (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBOKUj Prešnico in Podgorjem, da bi odvrnili sovražnikovo pozornost in s tem olajšali prehod drugi skupini, ki je bila zaradi tovorne živine in približno 50 novincev bolj občutljiva. Druga četa pa bo s komandantom bataljona pospremila novince in pratež v noči na 31. avgust iz Boršta skozi Zabavlje na Kubed, tam bo zavila mimo Črnega kala proti Kastelcu in se napotila prek Beke proti Krvavemu potoku, prekoračila cesto Reka - Trst in se severno od Kozine prebila proti Vrhpoljam. Tu bo zavila proti vzhodu, med Rodikom in Divačo pa prekoračila progo Divača - Pulj ter se umaknila v Brkine. V primeru, če bi bil umik dovoljen, pa so ga nameravali v skrajnem primeru izpeljati tudi čez Hrvaško Istro in jugovzhodno od Buzeta prekoračiti progo. Tedaj so bataljon — da bi se laže prikrival in bi si četi v primeru močnejšega sovražnikovega napada laže medsebojno pomagali — razdelili: štab bataljona in 1. četa ter firinerski vod so se zadrževali na območju Boršta in Labora, četa pa v okolici Bočajev, Trseka in Popeter. Tu je četno Poveljstvo priredilo miting, 29. avgusta pa se je četa spopola s sovražno kolono, prispelo iz Dekanov, vendar se je fiorala zaradi sovražnikove premoči umakniti. To ji je Ospelo brez izgub, sovražnikovih pa niso ugotovili. Nemci zaplenili le osedlanega konja bataljonskega štaba, ki je pri kovaču. Ko je štab bataljona dobil iz odredovega štaba ukaz ^ umik, se je 28. avgusta sestal v Borštu, proučil dane Fjožnosti in sklenil takoj pripraviti vse potrebno in organizirati umik v dveh ločenih skupinah: 1. četa, minerski vod ln del štaba (politični komisar, namestnik komandanta in buiturnik) — skupno 53 mož — se bodo umaknili, če bo P°treba, pa tudi prebili, v noči od 29. na 30. avgust med Umik 1. bataljona iz Slovenske Islre na Kozjane od 28. avgusta do 2. septembra 1944 V bataljonu je bilo takrat okoli 120 borcev in približno 50 novincev. Imel pa je tudi nekaj tovornih konj in mul, j ib je uporabljal za prenašanje soli v Brkine, dokler je' bil mogoč prehod čez progo. Prvi skupini je uspelo priti čez progo po načrtu, brez težav in bojev. Kurirji, ki so jo spremljali do proge, so se vrnili in o tem obvestili komandanta. Ugodna vest je opogumila borce in jim vrnila omajano upanje, da se bo umik posrečil tudi drugi skupini. Potem so se temeljito pripravili: določili so pohodno zavarovanje, borcem in novincem razdelili suho hrano ter jih poučili, kako naj ukrepajo v primeru, če bi doživeli napad. Konje in mule so dobro nakrmili in jim s krpami povili kopita. Ker je bila pred njimi dolga pot, polna nevarnosti, so krenili iz Boršta že okoli 21. ure. Tudi ta pohod je potekal po načrtu in kolona proti pričakovanju ni nikjer naletela na sovražne patrulje in zasede, čeprav so jo sovražni vojaki, kot so pozneje zvedeli, celo videli, vendar so se raje potuhnili, ker niso vedeli, kako je dolga. Kolona je srečno prispela na Beko, kjer bi bila morala po nalogu odredovega štaba in v skladu z dogovorom z vodstvi okrožnih organizacij prevzeti ranjence iz ogrožene okrožne bolnišnice ec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15000. Firiančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda IVA 12% Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pnkrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska POMEMBNA PRIDOBITEV ZA JUGOSLAVIJO Predsednik Tito prvi potnik na «progi sanj» Beograd-Bar Železniška povezava je dragocena za gospodarstvo, ki je z njo dobilo hitro in ceneno zvezo s pristaniščem v Baru, in za potniški promet (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — «Proga sanj», kakor šo v Jugoslaviji poimenovali železniško povezavo med Beogradom in Barom in črnogorski obali, je od danes v prometu. Zjutraj je po njej kot prvi odpeljal «modri vlak» predsednika Tita. 3Ma trgu pred beograjsko železniško postajo je biio pred odhodom vlaka veliko ljudsko zborovanje. Množice ljudi pa so Tita, ki je v torek slavil 84. rojstni dan, pozdravile že vzdolž ulic od njegove rezidence na Dedinju do postaje. Na velikem zborovanju na Trgu Bratstva m enotnosti je najprej spregovoril predsednik beograjske mestne skupščine Živorad Kovačevič. Med drugim je na predsednika Tita in njegove sodelavce ter zbrano prebivalstvo naslovil tele besede: «V trenutku, ko od tod, z beograjske železniške postaje, odhaja prvi vlak po novi progi proti Baru, lahko s ponosom rečemo, da se je uresničil še en sen generacij pred nami in da je izpolnjena še ena naloga, ki smo si jo zastavili, list var j aine generacije socialističnih graditeljev so končale še eno pomembno delo.» Predsednik mestne skupščine je spregovoril tudi o splošnem pomenu proge Beograd - Bar in o njem pomenu za nadaljnji razvoj jugoslovanskega glavnega mesta, ob koncu pa je poudaril: «Ko se boste s prvim vlakom na progi Beograd - Bar peljali skozi kraje, ki ga z veseljem pirčakujejo, boste, dragi tovariš Tito, tudi sami doživeli ponos prebivalcev zaradi še ene delovne zmage, izbojevane pod vašim vodstvom.» Ko je Tito povzel besedo, so ga množice Beograjčanov pozdravile z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem. Jugoslovanski predsednik je novo progo ocenil kot enega «največjih» objektov «v naši socialistični državi», čestital je graditeljem in med drugim dejal: «Zdaj so možnosti, da se bo velik del naše dežele približal morju, od katerega je bil doslej precej ločen. To je zelo koristno, ne samo zaradi gospodarskih in kulturnih vzrokov, temveč tudi zaradi. Strateških. Kajti gre za o-bjekt, ki je zelo pomemben za o-brambo naše dežele.» Točno ob devetih zjutraj je «modri vlak» odpeljal iz Beograda proti Baru. Tita na tej poti spremljajo mnogi njegovi sodelavci. Med drugim Edvard Kardelj, Vidoje Žarkovič Stane Dolanc, Džemal Bijedič in vodilni predstavniki vseh republik in pokrajin. Med vožnjo proti Baru je predsednik Tito v vseh krajih, skozi katere pelje nova proga, doživel veličasten sprejem. Kot poroča Tanjug, se je «modri vlak» med drugim ustavil v Kosjeriču, kjer je Tito obiskal tovarno cementa in si v pol ure ogledal najpomembnejše naprave. Tudi v Titovem Užicu so jugoslovanskega predsednika zelo prisrčno pozdravili. Tito se je zahvalil za sprejem in med drugim dejal: «Vidite, nismo se zaman borili, borili smo se za to, kar danes imamo, imeli pa bomo čedalje več. Ta proga bo gospodarsko pomembna he samo za kraje, skozi katere pelje, temveč za vso našo skupnost.» «Modri vlak» je iz Užiča odpeljal proti Priboju, jutri pa bo prispel v Črno goro in popoldne na končno postajo — Bar. Tamkajšnja organizacija socialistične zveze je objavila razglas, v akterem poziva prebivalstvo, naj pride pozdravit naj- z njo dobilo hitro in ceneno zvezo s pristaniščem v Baru, temveč tudi za potniški promet. Prav zaradi tako velikega pomena je predsednik Tito prvi potnik v vlaku na progi Beograd - Bar. VLADO BAKABAŠ LONDON, 28. — Odnosi med britansko in sovjetsko vojno mornarico, ki So bili prekinjeni pred 20 leti, ko je med skrivnim opazovanjem, sovjetske križarke v ports-mouthskem pristanišču brez sledu izginil pomorščak Lionel Crabbe. so bili zopet uradno navezani danes, in to prav v omenjenem pristanišču. Tjakaj je priplula sovjetska torpedovka «Obraztsovy», istočasno pa se je zasidrala v Odesi na Črnem morju britanska torpedovka «De-vonshire». Sovjetsko ladjo so pozdravili s topovskimi salvami in vojaško godbo. To je prvi uradni o-bisk neke sovjetske vojne ladje v Angliji, odkar je križarka «Roni-kidze» pripeljala tjakaj Hniščeva in tedanjega predsednika moskovske vlade Bulganina. ZADNJI BAN ZASEDANJA UNCTAD V KENIJI Tretji svet za pravičnejšo delitev svetovnega bogastva Mednarodno trgovino treba korenito preosnovati Nepopustljivost bogatih in zrelost revnejših TRŽAŠKI DNEVNIK dražjega gosta, maršala Tita. V razglasu je tudi rečeno: «Naše veselje je še večje in naše zadovoljstvo popolnejše, ker s prvim vlakom prihaja tudi naš najdražji gost predsednik Tito. Sleherno srečanje z njim je posebno doživetje za vsakega delovnega človeka, vsakega občana. Zelo hiter gospodarski in splošni družbeni razvoj socialistične Jugoslavije in našega predela v njej je neločljivo1, povezan z, življenjskim delom največjega sina in junaka našega ljudstva — ljubljenega tovariša Tita. V istem dnevu sta združena dva srečna in vesela trenutka — pričakujemo maršala Tita in prvi vlak na progi sanj». Nova železniška proga Beograd -Bar je velika pridobitev Jugoslavije, kajti Vojvodina in Srbija sta imeli doslej zelo slabo železniško povezavo z morjem, medtem ko na črnogorsko primorje in v Titograd pelje iz Beograda ena sama boljša cesta, ki je bila v turistični sezoni razumljivo polno obremenjena. Železniška povezava je zato dragocena ne samo za gospodarstvo, ki je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiii KVALITETA PRIKAZANIH FILMOV JE BILA POD POPREČJEM PREJŠNJIH LET Ameriškemu filmu «Taxi Driver» zlata palma festivala v Cannesu Pomembni priznanji italijanski kinematografiji: E. Scola nagrajen kot najboljši režiser, D. Sanda pa kot najboljša igralka - Rosi jev «Cadaveri eccellenti» najboljši med filmi izven tekmovanja NAIROBI, 28. — Kot je bilo pričakovati, se bo 4. zasedanje Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD — United Nations Con-ference on Trade and Development) sklenilo, ne da bi bil izračunan med delegati industrializiranih in držav v razvoju skupni imenovalec glede nadaljnjega poteka trgovinske izmenjave oziroma gospodarskega sodelovanja med bogatimi in revnejšimi. Pravzaprav ni prišlo niti do zedinjenja stališč med samimi odposlanstvi zahodnih bolj ali manj kapitalističnih dežel, kolikor zadeva temeljni vprašanji, ki sta že skoraj mesec dni predmet razvnetih pogajanj v Keniji in katerih pretresanje je pred tednom obtičalo na mrtvem tiru. Dogodki poslednjih dni so jasno dokazali, da tiči krivda za neuspešne pogovore okoli problemov surovin in zadolženosti tretjega sveta v nepopustljivosti nekaterih najbolj razvitih dežel, tako zlasti ZDA in ZR Nemčije, ki še slišati nočejo o kakšni koreniti preobrazbi sedanjega mehanizma zunanjetrgo- CANNES, 28. — Čeprav je žirija | oceni res najbolje podali svoja lika. na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu zaključila svoje delo že včeraj, so šele danes razglasili nagrajence letošnjega festivala, na katerem je bilo po oceni kritikov veliko dobrih filmov, nobeden pa ni po kvaliteti izstopal. Delo žirije pa ni bilo lahko tudi zato, ker so vrsto zelo kvalitetnih filmov kot Bergmanov «Immagine allo specchio», H-'tch-kockov «Family Plot» in Rosijev «Cadaveri eccellenti» vrteli izven konkurence. Žirija se je končno odločila in proglasila za letošnji najboljši film na festivalu ameriški «Taxi driver» režiserja Martina Scorseseja. Pomembni priznanji je dobila tudi italijanska kinematografija in sicer nagrado za najboljšo režijo, ki so jo podelili Ettore Scoli za film «Brutti, sporchi e cattivi» ter igralki Dominique Sanda za najboljšo žensko vlogo v filmu Maura Bologninija «Eredità Ferramonti». K temu gre dodati še neuradno priznanje: žirija časnikarjev in filmskih kritikov je proglasila Rosijev film «Cadaveri eccellenti» za najboljši film, ki so ga vrteli izven tekmovanja. Poleg omenjenih so bili nagrajeni še s posebno nagrado zahodnonem-ški film «Markiza von 'O» in španski «Cria cuervos», madžarska igralka Mari Torocsik (obenem z Dominique Sanda) za najboljšo žensko vlogo in španski umetnik Jose Luis Gomez za najboljšo moško vlogo v filmu «Pascal Duarte». Nagrada španskemu umetniku je presenetila kritike in časnikarje, saj so vsi pričakovali, da bo nagrajen ameriški i-gralec Robert De Niro za vlogo v filmu «Taxi driver», medtem ko ni presenetila nagrada madžarski u-metnici Mari Torocsik in francoski Dominique Sanda, saj sta po splošni Poudariti gre tudi, da žirija, ki ji je predsedoval Tennesse Williams, sestavljali pa Charlotte Rampling, Jean Carzou, Mario Cecchi Gori, Costa Gavras, Andreas Kovacs, Lorenzo Lopez Sancho, Georges Sche-hade in Mario Vargas Liosa, ni o-svojila predsednikovega načela, po katerem naj ne bi napadih filmov, ki prikazujejo nasilje. Nagrajeni «Taxi driver» je namreč ravno prikaz nasilnega življenja v sodobnem velemestu, nasilja, ki ga gledalec vidi skozi oči nočnega taksista. Prav tako je bil nagrajen španski umetnik Jose Luis Gomez, ki je neprekosljivo podal lik nasilneža. Ob koncu naj omenimo še, da je prisotne presenetil tudi sklep žirije, da podeli posebno nagrado «ex equo» nemškemu filmu «Markiza von ’O» ter španskemu «Cria Cuervos», saj so bili po splošni oceni drugi filmi vrednejši priznanja. Kljub vsemu pa je žirija sorazmerno dobro opravila svoje delo: prisiljena je bila na nekatere kompromise, ki pa vsekakor ne zmanjšujejo umetiiške vrednosti nagrajenih del. Svečanost v Brescii ob 2. obletnici pokola na Trgu della Loggia BRESCIA, 28. — Nad deset tisoč ljudi se je davi zbralo na Trgu della Loggia v Brescii, da bi počastilo spomin žrtev fašističnega nasilja, ob drugi obletnici pokola. Bomba, ki je ubila osem ljudi, dvajset pa ranila, je eksplodirala 28. maja 1974, med sindikalnim zborovanjem. Svečano- Divjanje libanonskih falangistov sti na brescianskem trgu so prisostvovali predstavniki vseh okoliških občin, zastopniki strank ustavnega loka, tovarniških svetov in antifašističnih organizacij. V imenu sindikalne federacije CG IL, CISL, UIL je spregovoril Bruno Trentin, vsedržavni tajnik zveze kovinarskih delavcev FLM, ki je poudaril, da je bila bomba namenjena velikemu enotnemu gibanju, ki je nastalo iz združitve različnih družbenih sil. Govornik je zato pozval k enotnosti, saj je odporništvo zmagalo ravno zaradi enotnosti vseh protifašističnih sil. Na izzivalno žvižganje nekaterih osamljenih levičarskih izvenparlamentarcev je Trentin še pribil, da se proti fašizmu «moramo boriti z zavzemanjem za demokratizacijo in napredek družbe ne pa s sektaštvom in razbijanjem enotnosti delavskega gibanja.» Izvenparlamentarci so s svojim neodgovornim ravnanjem motili potek svečanosti tudi po zaključku. Trenti-novega govora, ko so skušali odstraniti predstavnike krščanske demokracije. Pozneje sta se proti sedežu KD napotila dva sprevoda, ki pa ju je policija razpršila. Ob stoletnici slov. učiteljišča (Nadaljevanje s 4. strani) BEJRUT, 28. — Državljanska vojna v Libanonu ne pozna premirja. V samem bejrutskem središču se dan za dnen» stopnjujejo oboroženi spopadi med falangisti in muslimani. Falangisti, pristaši Gemayelove krščanske desničarske stranke, so našli nov izgovor za svoje napade: z utemeljitvijo, da doteka na bejrutsko letališče orožje za levičarske musli- manske sile, ki jih vodi Kamal Jum-blatt, so jeli s topovi streljati na letališče, ki so ga tako že v veliki meri razdejali. Minister za javna dela in prevoze Adel Osseirane si je ogledal škodo in zatrdil, da se kljub obstreljevanju letališča zračni promet med Libanonom in tujino ne bo u-stavil. Zločinska skupina falangistov se je medtem omadeževala še z gnusnim umorom: vdrla je na dom Jumblat-tove sestre Linde Al Atrashove, žene bivšega sirskega ministra, in jo hladnokrvno ubila v prisotnosti 18 in 27-letne hčerke. Na sliki (telefoto ANSA) vidimo Jumblatta (na sredi-nP nekaj trenutkov po odkritju sestrinega trupla. jakov, zahtevah so prosto potovanje brez posebnega ravnateljevega dovoljenja, saj jim ni bilo dovoljeno niti, da bi obiskovali slovenske prireditve v bližnjem Trstu. Zaradi teh zahtev in ob nepopustljivosti vodstva je prišlo tudi do stavk in sicer v letu 1897 ter v letu 1908. Zadnja stavka je bila še posebej uspešna, saj so si učite-Ijiščniki priborili vsaj to, da so se od tedaj dalje spričevala na slovenskem učiteljišču tiskala v slovenščini jn ne več dvojezično. In isto je veljalo za slovensko vadnico. Ta zmaga pa ni bila poceni. Nad 50 dijakov je bilo tedaj izključenih ali kaznovanih. S šolskim letom 1908-1909 pa je koprsko učiteljišče vendarle postalo prvo popolnoma slovensko učiteljišče. Tega kratkega prereza bogate zgodovine koprskega učiteljišča ne moremo zaključiti, ne da bi omenili še kako ime. V Kopru je bil dolgo let ravnatelj učiteljišča poznejši ravnatelj goriškega učiteljišča prof. Viktor Bežek, tu je bil tudi znani zgodovinar dr. Franc Kos, na hrvaškem oddelku koprskega učiteljišča, ki se je 1908, preselilo v Kastav, je poučeval hrvaški pesnik — borec Vladimir Nazor. Tu je poučeval tudi istrski in hrvaški politik Vjekoslav špin-čič. In če se hočemo omejiti na naše ožje področje, bomo k že prej omenjenim bivšem koprskim dijakom, ki so se uveljavili, dodali še znanega tržaškega šolnika Štefana Ferlugo z Grete, ki je bil dolgo let učitelj na Opčinah, kjer je tudi vodil tedanji openski pevski zbor «Zvon». Bil je to znan govornik in narodni buditelj, ki je bil 1909 izvoljen kot prvi slovenski učitelj v tržaški mestni svet. Z učiteljem Antonom Grmekom je 1906. leta ustanovil tudi tržaško učiteljsko društvo. Skratka, koprsko učiteljišče je v svojih treh desetletjih in pol delovanja do preselitve v Gorico v letu 1909, odigralo za naše kraje, za vso Primorsko, pomembno zgodovinsko vlogo. vinskih tokov. Dežele v razvoju povsem upravičeno zahtevajo novo gospodarsko ureditev, takšno, ki naj omogoči pravičnejšo delitev bogastva na svetu (specializiran raziskovalni inštitut Organizacije združenih narodov ve povedati, da je zaradi pretiranega kopičenja bogastva v bogatih državah, ki prepuščajo revnejšim le drobtine, danes na svetu pol milijarde oseb podhranjenih, a med njimi je veliko predvsem otrok); v ta namen je treba preustrojiti mednarodno trgovino tako, da se prepreči nadaljnje skokovito spreminjanje cen su rovinam in s tem omogoči hitrejši gospodarski razmah dežel, ki surovine izvažajo. Skratka, potrebno bi bilo — tako naglašajo predstavniki tretjega sveta — uvesti določeno obliko nadzorstva nad trgovinski-mi tokovi, kar pomeni, da bi ti ne smeli v bodoče več sloneti na načelih svobodne izmenjave. Takšen predlog je za najbolj kapitalistično nastrojene države zahoda kajpak (po njihovem) nesprejemljiv, zato je težko verjeti, da bi ga sploh kdaj v prihodnosti sprejele kljub opozorilu skupine 19 držav v razvoju, ki so na pariški konferenci o mednarodnem gospodarskem sodelovanju odločno poudarile, da se brez kakšnih bistveno pozitivnih rezultatov nairobskega zasedanja dialog med bogatimi in revnejšimi ne bo mogel nadaljevati tvorno. Sprevrgel naj bi se postopoma v čedalje ostrejše interesne spopade, ki, če bi z ene strani prizadeli tretji svet, bodo z druge škodovali industrializiranim deželam. Tega se na Zahodu nekateri prav dobro zavedajo in mirijo duhove ter prepričujejo najbolj trmoglave delegate, raj vendar dosežejo zadovoljiv sporazum z izvoznicami surovin, dokler ne bo prepozno. Neki zahodnjak je na današnjem jutranjem zasedanju odkrito priznal, da je «skupina 77», v katero sodi v resnici okoli 110 azijskih, afriških in latinskoameriških držav v razvoju, pokazala na pogajanjih več čuta za odgovornost in več zrelosti, kakor pa industrializirane države. . . Le-te so predložile včeraj svojim revnejšim sobesednikom, kot znano, dva dokumenta, ki zadevata vprašanji surovin in dolgov. V prvih jutranjih urah danes je «tabor revnih» oba dokumenta kar najodločneje odklonil. Ne samo, glasnik tretjega sveta je izjavil novinarjem, da pomenita oba dokumenta za države v razvoju grobo žalitev, kakršnih odslej ne bodo več trpele. Zaradi takšnega položaja je bilo sklenjeno, da se zasedanje ne konča danes, temveč naj bi ga podaljšali do jutrišnjega večera. Hkrati so zastopniki držav tretjega sveta nekako o-četovsko povedali zahodnim delegatom, da so sicer pripravljeni še počakati, da se članice «skupine B» pobotajo, vendar ne predolgo. V enotni resoluciji zahtevajo države v razvoju, da se najpozneje do konca septembra skliče poseben medvladni organizem za ustanovitev skupnega sklada za finansiranje surovinske trgovine: sklad pa naj se uresniči najkasneje do konca leta 1978. V začetku septembra naj se pričnejo ožja pogajanja o posameznih surovinah, da se doseže enoten mednarodni program o trgovanju z 18 najpomembnejšimi surovinami. Dejansko prepušča tretji svet industrializiranim državam še dve leti časa, da skladno z zahtevami revnejših postavijo svetovno gospodarstvo na pravičnejše temelje. Z VČERAJŠNJE SEJE V VIDMU Sklep o ustanovitvi meddeželnega odbora za obnovo prizadetih krajev Poleg Furlanije-Julijske krajine bodo v njem zastopane tudi druge dežele severne Italije - Danes v deželni skupščini zakon o obnovitvi poškodovanih stanovanj, kmečkih domov in gospodarskih poslopij V Vidmu so se včeraj sestali predstavniki italijanskih dežel z navadnim in posebnim statutom, da bi pregledali vprašanja obnove krajev v Furlaniji-Julijski krajini, ki jih je prizadel potres. Goste je pozdravil predsednik deželne skupščine Pitto-ni, predsednik deželnega odbora Co-melli pa je podal podrobno poročilo o škodi, ki jo je povzročila naravna katastrofa, in o prvih posegih deželne uprave za, premostitev njenih posledic. V svojem pozdravnem nagovoru se je predsednik Pittoni zahvalil predstavnikom drugih italijanskih dežel za pomoč, ki so jo izkazale prizadetim krajem in za solidarnost, ki so jo pokazale s prebivalstvom uničenih mest in vasi. Nesreča, ki je prizadela naše kraje — je dejal Pittoni — je stvar ne le naše dežele, temveč vse Italije, in prav dežele bodo lahko v največji meri prispevale, v sodelovanju s Furlanijo-Julijsko krajino, k ponovni vzpostavitvi rednega PRISPEVAJTE ZA ŽRTVE POTRESA V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo včeraj prejeli: V UREDNIŠTVU : Marija Kalc (Gropada 73) 3.000 lir. NA NAŠEM TEKOČEM RAČUNU 1840 PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI : Tvrdka Omniacommerce Trst 50.000 lir. POVZETEK V uredništvu 3.000 lir Na naš tekoči račun pri TKB 50.000 » 53.000 lir Prejšnja vsota 23.879.490 » SKUPAJ 23.932.490 lir + 545 N-din. Prispevke sprejemamo v tajništvo uredništva v Trstu - Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki. življenja v naših krajih. Predsednik deželnega odbora Co-melli je nato poudaril, da si je Fur-lanija-Julijska krajina prevzela veliko odgovornost, ko ji je država poverila — prvič v zgodovini — nalogo, da sama in na avtonomni osnovi poskrbi za uporabo finančnih sredstev, nakazanih v pomoč prizadetim po potresu. Comelli je nato orisal ukrepe, ki jih namerava dežela sprejeti za konkretno rešitev vprašanj, ki ro se odprla s strahovitim potresom z dne 6. maja in je v tej zvezi naglasil, da namerava deželno vodstvo najprej rešiti vprašanje stanovanj za brezdomce, tako da bo njihovo bivanje v šotorih čim krajše. Kar zadeva konkretno poseganje za rešitev posameznih vprašanj, je Comelli naglasil, da se bo morala dežela v prihodnje še v večji meri kot doslej oslanjati na občinske in na dru- ge krajevne upi-ave ter na gorske skupnosti. Pri tem pa bo nujno potrebovala pomoč dodatnega tehničnega in upravnega osebja, ki bi ga lahko dale na razpolago tudi druge dežele. Seveda računa naša dežela tudi na njihovo nadaljnjo gmotno in strokovno pomoč. Ob zaključku zasedanja je predsednik deželne skupščine Pittoni predlagal ustanovitev posebnega meddeželnega odbora za obnovo Furlanije, ki naj bi ga sestavljali zastopniki naše in bližnjih italijanskih dežel: Veneta, Lombardije, Ligurije, Piemonta, Toskane in Emilie-Romagne ter zastopniki avtonomnih pokrajin Bočen in Trident. Predlog je bil načelno sprejet in v naslednjih dneh bodo deželni organi poskrbeli ža takojšnjo umestitev novega skupnega organa. Popoldne so si zastopniki italijanskih dežel ogledali nekatere izmed najbolj prizadetih krajev. Prisotni so bili zastopniki dežel Abruci, Emilia - Romagna, Lacij, Ligurija, Lombardija, Piemont, Sardinija, Toskane, Tridentinsko - Gornje Poadižje, Veneto, Umbria, Doline Aoste in zastopniki avtonomnih pokrajin Trident in Bočen. Danes dopoldne se bo v Trstu sestal deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva vrsto izrednih posegov v korist prebivalstvu Furlanije, Karnije, Rezije in Beneške Slovenije, ki ga je prizadel potres. Osnutek se konkretno nanaša na finančno pomoč iz deželnih razpoložljivosti za popravila na stanovanjskih zgradbah, za katere so strokovnjaki ugotovili, da jih je potres le delno poškodoval, tako da jih bo mogoče popraviti in jih ponovno usposobiti brez večjih stroškov in v razmeroma kratkem času. Zakon se nanaša tudi na kmečke domove in gospodarska poslopja. O norm; so se že pozitivno izrekle komisija deželnega sveta, pristojna za javna dela, sindikalna zveza CG IL-CISL-UIL in posebna 15-članska komisija deželne skupščine za pomoč prizadetim po potresu. Predviden postopek je zelo poenostavljen, tako da bodo med drugim denarna nakazila izplačevali neposredno župani. Zakon določa v ta namen 60 milijard lir, od tega 50 milijard za popravila na poškodovanih stavbah in 10 milijard za nabavo montažnih hiš za brezdomce. S seje pokrajinskega sveta Avgusta v Zgoniku peta pokrajinska vinska razstava Letošnja peta pokrajinska vinska razstava bo ob koncu avgusta v Zgoniku. Ta sklep je sprejel tržaški pokrajinski svet na svoji včerajšnji seji. Razstava bo trajala tri dni in zanjo je predviden izdatek 9 milijonov lir. Gre za skupni sklad, ki ga je pokrajinska uprava namenila za to prireditev. Pokrajinski svet je sprejel še vrsto sklepov, med katerimi naj o-menimo izvolitev pripravljalnih odborov za pokrajinski konferenci o kulturi in o gospodarstvu. Obema bo predsedoval predsednik Zanetti, v odboru pa so predstavniki vseh strank ustavnega loka. Na sinočnji seji so tudi spremenili sestavo obeh svetovalskih komisij, k; bosta šteli po sedem članov. Doslej je bilo v 20. JUNIJA BODO PRVIČ GLASOVALI TUDI JETNIKI PRIPRAVE NA VOLITVE V KAZNILNICAH Volilna zborovanja so v kaznilnicah zaenkrat prepovedana - Med zaporniki 18.000 volilnih upravičencev RIM, 28. — Z uvedbo kaznilniške reforme bodo junija prvič v italijanski zgodovini volili tudi jetniki. Doslej zaporniki niso mogli uveljaviti te svoje pravice, ker je manjkal zakon, ki bi, podobno kot v bolnišnicah, urejeval potek glasovanja v kaznilnicah. Pomanjkljivost je bila odpravljena z novim volilnim zakonom, ki je stopil v veljavo 23. aprila letos. Čeprav v glavnem zakon zadeva skrajšanje roka volilne kampanje in poenostavitve volilnega postopka, v členih 8 in 9 določa tudi volilni postopek v kaznilnicah. Jetnik, ki hoče oddati svoj glas. si mora najprej priskrbeti volilno potrdilo v pristojnem uradu občine, v volilnem seznamu katere je vpisan, nakar bo moral do tri dni pred volitvami pismeno sporočiti občini namen, da glasuje v kaznilnici. V ta namen je pravosodno ministrstvo pri-po-očilo ravnateljem zaporov, naj o-rišejo jetnikom glavne točke voljnega zakona, naj jim pomagajo pri oskrbovanju z volilnimi potrdili, skratka, naj naredijo vse, kar je potrebno, da bodo zaporniki lahko glasovali v najbolj primernem vzdušju. Vrsta novosti zadeva tudi glasovanje samo, ker bodo ustanovili posebno volišče v kaznilnici sami, volišče, Id bo postavljeno dan pred volitvami. Z razliko od volišč v bolnišnicah pa volišča v kaznilnicah ne bodo le privesek najbližjil: zunanjih sedežev, pač pa povsem avtonomna. Glasovnice vseh volilnih u-pravičencev bodo zbrali v posebni žari, ki jo bodo ob koncu glasovanja odnesli na najbližje volišče, kjer bodo nato prešteli glasove. To velja za kaznilnice, ki imajo kvečjemu 500 jetnikov, medtem ko za, tiste, kjer je število volilnih upravičencev večje, bodo glasovnice, za preštevanje, porazdelili med najbližja zunanja volišča. Da si jetniki lahko ustvarijo bolj-(o sliko položaja v državi, je pra-[osodno ministrstvo odredilo, da lah-berejo vsakršen časnik, tudi tak, ki ni v prodaji v kaznilnicah, istočasno pa lahko sledijo tudi televizijskim propagandnim oddajam. Neposredna volilna kampanja, kot so zborovanja, je zaenkrat v jetnišni-cah prepovedana, ker se pristojni organi bojijo, da bi lahko bila povod za izgrede. Ker zakon teh zborovanj ne prepoveduje izrecno, pa bodo lahko ravnatelji sporazumno z nadzornimi sodniki sproti odločali, če naj v prihodnje zborovanja dovolijo ali ne. Po približnih računih kaže, da je med jetniki okrog 18.000 volilnih u- pravičencev. Gre za tiste, ki so preventivno zaprti, za tiste, za katere obsodba ni še polnomočna in za tiste, ki so bili obsojeni na kazni, za katere zakonik ne predvideva odvzema ali začasne ukinitve državljanskih pravic. V primeru spora bo o jetnikovi pravici, da glasuje, moral odločati volilni urad občine, v seznam katere je jetnik vpisan. Zanimiva razsodba CAGLIARI, 28. — Sodnik dr. Alberto Cozzella je izrekel svojevrstno razsodbo proti upravi avtonomne sardinske dežele. Ta bo morala zopet zaposliti 14 gozdarskih delavcev, ki jih je gozdarsko nadzorni-štvo iz Nuora odpustilo, kljub temu, da so z njim podpisali delovno pogodbo za nedoločen čas; do odpusta je prišlo, ko je omenjeno nad-zorništvo prešlo pod deželno upravo. Slednja bo morala v smislu Coz-zellove razsodbe tudi plačati vse sodne stroške, razen tega pa izplačati vsakemu delavcu 500.000 lir odškodnine. Sodnik je svoj sklep utemeljil z okoliščino, da se javna u-prava povsem izenači z zasebnikom, čim vzpostavi s tem ali onim državljanom odnos «jure privalorum». vsaki komisiji 17 članov in je bilo zelo težko doseči sklepčnost. Prvi komisiji bo predsedoval svetovalec Pampanin (PLI), drugi pa svetovalec Panizon (KPI). Umestili so tudi odbor, ki bo urejal vestnik tržaške pokrajine in sprejeli vrsto sklepov, ki zadevajo pokrajinske u-službence. To je bila zadnja seja pokrajinskega sveta pred volitvami 20. junija. Stanovanjski upravičenci budno spremljajo gradnjo ljudskih stanovanj IACP Odbor za stalno protestno akcijo, ki ga sestavlja osemnajst družinskih poglavarjev, si je včeraj ogledal v spremstvu voditeljev pokrajinskega enotnega sindikata stanovanjskih upravičencev potek gradnje ljudskih stanovanj pri Magdaleni. Predsedništvo je nato odšlo na županstvo, kjer se je sestalo z odbornikom Abatejem, ravnateljem podjetja ACEGAT inž. Castaldijem ter inž. Devescovijem. Stanovanjski upravičenci želijo s temi srečanji doseči, da bi pospešili gradnjo ljudskih stanovanj in da bi se tako čimprej lahko vselili vanje. Tržaška občina in podjetje ACEGAT sta namreč svojčas zagotovila, da se bodo družine, katerim so bila že podeljena stanovanja na podlagi posebnega natečaja, lahko vselile že avgusta ali najkasneje konec septembra. Stanovanjski upravičenci so s svoje strani izjavili, da bodo odločno ukrepali, če jim vselitev v stanovanja ne bo zagotovljena v določenih rokih. Odbor se bo v prihodnjih dneh sestal tud; s predstavniki avtonomne ustanove za ljudska stanovanja. Podjetja ACEGAT bo skrbelo za vodovodne naprave v Huminu Podpredsednik vsedržavne federacije občinskih podjetij Biasiolo se je preteklo sredo sestal na sedežu deželnega odbora za javna dela v Vidmu z deželnim tehničnim predstavništvom. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi glavni tajnik federacije dr. Cavallina, predsednik tržaškega občinskega podjetja ACEGAT Co-slovich ter ravnatelji nekaterih drugih večjih občinskih podjetij, so izrekli priznanje osebju številnih občinskih podjetij v naši deželi, ki je organizirano prispevalo svojo pomoč v krajih, ki jih je prizadel potres. Ta pomoč se je odražala predvsem pri popravljanju vodovodov, ki so jih poškodovali potresni sunki. Med temi je tudi tržaško podjetje, ki je že prvi dan po potresu poslalo v prizadete kraje svoje delovne skupine. Nekaj tehnikov in delavcev je še sedaj na delu. Na srečanju so podrobneje obravnavali tudi možnosti nadaljnjega tesnejšega sodelovanja med deželnimi organi in federacijo občinskih podjetij, da bi bili posegi čim bolj u-činkoviti. Med drugim so sklenili, da bodo ACEGAT, AMGA iz Vidma ter občinska podjetja iz Gorice skrbeli za vodovodne naprave v Huminu, S. Danielu del Friuli in Magnami in Riviera. Tržaškemu podjetju bodo posebej poverjene naprave v Huminu. S Štokovim «Mutastim muzikantom» Dekanski amaterski oder drevi v gosteh p.d. Cankar Drevi bosta Slovensko amatersko gledališče in PD «Ivan Cankar» i-mela prvič v gosteh Amaterski o-der iz Dekanov, ki bo ob 20.30 v dvorani šentjakobskega prosvetnega društva, v Ul. Montecchi 6, prikazal veseloigro kontovelskega ljudskega dramatika Jaka Štoka «Mutasti muzikant». Dekanski gledališki amaterji so skupina navdušencev, ki hodijo P° slovenski Istri in prinašajo med lju~ di lepo slovensko besedo, pesem, jotografijo našega vidnega in P[0' jeciranega sveta. Toda ne prinašajo ljudem samo levate in razmišljanja, tudi razveseljujejo jih z burko, sproščajo v njih smeh, obujajo radoživost in smisel za humor. Vse kaže, da so z «Mustastim muzikantom» dobro izbrali. Poleg v Dekanih so že gostovali po Istri» zdaj pa bodo šli v delovne kolektive. Igrali bodo med stroji, ne na odru. Povabili pa so jih tudi » Kobarid in na Štajersko. Za začetek torej lažje delo, ko pa bo amaterski oder v Dekanih malce dozorel, bodo lahko segli, tako pravijo, tudi po zahtevnejših delih. Za sklep pričujočega poročila na] še omenimo, da sta Slovensko amatersko gledališče in PD «Ivan Cankar», ki delujeta v istih prostorih, sklenila skupno organizirati gostovanje dekanskih gledaliških amaterjev prav v želji, da bi si drevš-njo predstavo ogledalo kar čimveč ljudi in da bi se dragi gostje J* Istre prijetno počutili v naši sredi-