Uoštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA i*| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—*, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
30. kos.	v	LJUBLJANI	dne	13.	aprila	1940.	Letnik	XI.
VSEBINA:
144. Uredba o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino.
145. Uredba o naglih vojaških sodiščih v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju.
118. Uredba o gospodarskih svetovalcih.
147. Uredba o spremembah uredbe o odpisu zaostankov davkov, taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja.
148. Tolmačenje točke 2. § 21. zakona o nadzorstvu nad živili.
149. Nove telefonske zveze 7. inozemstvom.
150. Pojasnilo o kolkovanju načrtov za gradbene dovolitve.
Zakoni in kraljevske uredbe.
144.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki
na predlog ministrskega sveta in na podstavi člena 1. uredbe o političnih zakonih z dne 26. avgusta 1939. predpisujejo tole
uredbo
o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Jugoslavije.*
I.
Splošne določbe.
Clen 1.
Volitve poslancev za narodno skupščino, ki se sestane v Beogradu na redno zasedanje dne 20. oktobra vsakega leta, se vrše po določilih te uredbe, in to s svobodnim, splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.
Ce se narodna skupščina razpusti pred pretekom
štiriletne dobe, mora ukaz o njenem razpustu obsegati
naredbo za nove volitve najkasneje v roku treh mesecev,
in odredbo o sestanku narodne skupščine najkasneje v - *»
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15. marca 1940., št. 61/XVIII/150.
štirih mesecih od dne razpusta. Tako je postopati tudi, če je pretekla štiriletna doba.
Člen 2.
Volitve narodnih poslancev, ki se morajo izvest! enega in istega dne v vsej državi, in sicer v nedeljo, se odrede z ukazom na predlog ministra za notranje posle in po zaslišanju ministrskega sveta. Ukaz se mora objaviti v »Službenih novinah«.
Člen 3.
V času od petnajstega dne pred volitvami pa do tretjega dne po volitvah ne sme nobeno oblastvo pozivati volivce pospmeznih občin kakor koli skupaj, na primer na skupno delo ali raboto (kuluk) ali v vojaške namene ali na vaje, razen ob nujni potrebi, o čemer odloča ministrski svet; prav tako ne sme pozivati posamezne volivce, razen ob neodložhi potrebi ali ob izsledovanju zločinov in prestopkov kakršne koli vrste.
V občinah, v katerih bi ne bilo glasovanje izvršeno na dan, ki je določen z ukazom, in se določi drugo glasovanje, velja to tudi za drugih osem dni.
Če so bili volivci prej kamor koli poklicani ali zbrani, se morajo razpustiti najpozneje petnajst dni pred volitvami.
II.
Volivna telesa in število poslancev. Državni odbor.
Člen 4.
Narodni poslanci se volijo po volivnih okrožjih.
Volivna okrožja so tale:	n
Volivno okrožje št. 1 s središčem v Ljubljani. K njemu spadajo tile upravni srezi: ljubljanski (izvzemši mesto Ljubljano), radovljiški, kranjski, kamniški in škofjeloški.
Volivno okrožje št. 2 s središčem v Mariboru. K njemu spadajo lile upravni srezi: dravograjski, gornjegrajski, slovenjgraški, konjiški in mariborski-desni breg.
Volivno okrožje št. 3 s središčem v Murski Soboti. K njemu spadajo tile upravni srezi: murskosoboški, ma-riborski-levi breg, ljutomerski, lendavski in ptujski.
Volivno okrožje št. 4 s središčem v Celju. K njemu spadajo tile upravni srezi: celjski, laški, šmarski, brežiški in krški.
Volivno okrožje št. 5 s središčem v Novem mestu. K njemu spadajo tile upravni srezi: litijski, novomeški, logaški, kočevski in črnomeljski.
Volivno okrožje št. 0 s središčem v Varaždinu. K njemu spadajo tile upravni srezi: čakovški, preloški, ivaneški, varaždinski, ludbreški in novomarofski.
Volivno okrožje št. 7 s središčem v Zagrebu. K njemu spadajo tile upravni srezi: predgraski, krapinski, zlatarski, klanjski, donjoslubiški, zelinski in križevški.
Volivno okrožje št. 8 s središčem v Zagrebu. K njemu spadajo tile upravni srezi: zagrebški (razen mesta Zagreba), samoborski, jastrebarski, pisarovinski, veliko-goriški, dugoselski in karlovški.
Volivno'okrožje št. 9 s središčem v Bjelovaru. K njemu spadajo tile upravni srezi: koprivniški, durdiški, bjelovarski, čazmanski, grubišnopoljski, garešniški in ku-tinski.
Volivno okrožje št. 10 s središčem v Ogulinu. K njemu spadajo tile upravni srezi: čabarski, kastavski, su-šaški, delniški, vrbovski, crikveniški, krški, rabski, nov-ljanski, ogulinski, vojniški in slunjski.
Volivno okrožje št. 11 s središčem v Petrinji. K njemu spadajo tile upravni srezi: sisaški, vrginmostski, glinski, petrinjski, kostajniški in dvorski.
Volivno okrožje št. 12 s središčem v Gospiču. K njemu spadajo tile upravni srezi: brinjski, sen jaki, otočaški, perušiški, koreniški, gospiški, udbinski, donjolapaški in gračaški.
Volivno okrožje št. 13 s središčem v Šibeniku. K njemu spadajo tile upravni srezi: preški, benkovški, kninski, biogradski in šibeniški.
Volivno okrožje št. 14 s središčem v Splitu. K njemu spadajo tile upravni srezi: splitski, sinjski in imotski.
Volivno okrožje št. 15 s središčem v Dubrovniku. K njemu spadajo tile upravni srezi: braški, fivarski, ma-karski, metkoviški, korčulski in dubrovniški.
Volivno okrožje št. 16 s središčem v Osijeku. K njemu spadajo tile upravni srezi:* virovitiški, slatinski, do-njomiholjski, našiški, valpovski, osiješki in dakovski.
Volivno okrožje št. 17 s središčem v (Slavonski) Po-žegi. K njemu spadajo tile upravni srezi: daruvarski, pakraški, slavonsko-požeški, novski, okučanski, novogra-diški in brodski.
Volivno okrožje št. 18 s središčem v Sremski Mitroviči. K njemu spadajo tile upravni srezi: vukovarski, vin-kavški, županjski, šidski, iloški, sremsko-mitroviški, iriški, sremsko-karlovški, staropazovski, rumski in zemunski.
Volivno okrožje št. 19 s središčem v Bihaču. K njemu spudajo tile upravni srezi: cazinski, bihaški, bosensko-krupski, sanski, bosensko-petrovški, kljuški, bosensko-grahovski in glamoški,
Volivno okrožje št. 20 s središčem v Banjaluki. K njemu spadajo tile upravni srezi: bosensko-novski, bo-sensko-dubišlci, bosensko-gradiški, prijedorski, banjalu-ški, kotorvaroški, mrkonjičgradski in jajški.
Volivno okrožje št. 21 s središčem v Banjaluki. K njemu spadajo tile upravni srezi: prnjavorski, tesliški, tešanjski, dobojski, gračaniški in maglajski.
Volivno okrožje št. 22 s središčem v Derventi. K njemu spadajo tile upravni srezi: derventski, gradaški in brški.
Volivno okrožje št. 23 s središčem v Tuzli. K njemu spadajo tile upravni srezi: bijelinjski, tuzlanski, zvorni-ški, kladanjski, vlaseniški in srebreniški.
Volivno okrožje št. 24 s središčem v Travniku. K njemu spadajo tile upravni srezi: travniški, bugojinski, fojniški, livenski, prozorski in duvanjski.
Volivno okrožje št. 25 s središčem v Sarajevu. K njemu spadajo tile upravni srezi: žepški, zeniški, visoški, sarajevski, rogatiški, čajniški in 1'očanski.
Volivno okrožje št. 26 s središčem v Mostarju. K njemu spadajo tile upravni srezi: kčnjiški, ljubuški, mostarski, nevesinjski, gataški, slolski, ljubinjski, bileški in trebinjski.
Volivno okrožje št. 27 s središčem v Somboru. K njemu spadajo tile upravni srezi: dardanski, batinski, soinborski, apatinski, odžaski in bačko-palanški.
Volivno okrožje št. 28 s središčem v Novem Sadu. K njemu spadajo tile upravni srezi: subotiški, bačko-topol-ski, kulski, starobečejski, novosadski, žabal,jski in titelski.
• Volivno okrožje št. 29 s središčem v Petrovgradu. K njemu spadajo tile upravni srezi: senČanski, novokanji-ški, velikokikindski, novobečejski, jašatomiški in veliko-bečkereški.
Volivno okrožje št. 30 s središčem v Panče vu. K njemu spadajo tile upravni srezi: kovačiški, alibi narski, vršaški, pančevski z mestom Pančevom, belocerkevski in kovinski.
Volivno okrožje št. 31 s središčem v Šabcu. K njemu spadajo tile upravni srezi: mačvanski, pocerski, jadranski, posavo-tamnavski in radevski.
Volivno okrožje št. 32 s središčem v Valjevu. K njemu spadajo tile upravni srezi: posavski (Obrenovac), posavski (Umka), tanmavski, podgorski, valjevski, kolu-barski (Lazarevac) in kolubarski (Mionica).
Volivno okrožje št. 33 s središčem v Smederevu. K njemu spadajo tile upravni srezi: vračarski, gročanski, podunavski, kosmajski, mladenovški, jaseniški in oraški.
Volivno okrožje št. 34 s središčem v Požarevcu. K njemu spadajo tile upravni srezi: požarevški, ram9ki, golubški, moravski (Zabalj), mlavski, zviški in homolj-ski.
Volivno okrožje št. 35 s središčem v Zaječarju. K njemu »padajo tile upravni srezi: kljuški, poreški (D. Mi-lanovac), brzopalanški, negotinski (Krajina), krajinski, zaječarski, boljevški, timoški in zaglavski.
Volivno okrožje št. 36 s središčem v Užicu. K njemu spadajo tile upravni srezi: azbukovški, črnogorski, raški, užiški, požeški, viŠegradski, zlatiborski in ariljski.
Volivno okrožje št. 37 s središčem v Cačku. K njemu spadajo tile upravni srezi: kačerski, takovski, ljubiški, trnavski, dragačevski in žiški.
Volivno okrožje št. 38 s središčem v Kragujevcu. K njemu spadajo tile upravni srezi: orašaški, oplenški, le-peniški, kragujevški in grušlu.
Volivno okrožje št. 39 s središčem v Jagodini. K njemu spadajo tile upravni srezi, resavski, despotovški, beliški, ravaniški, levški, paračinski in temniški.
Volivno okrožje št. 40 s središčem v Kruševcu. K ‘njemu spadajo tile upravni srezi: ražanjski, trsteniški> kruševški, župski, rasinski in kopaoniški.
Volivno okrožje št. 41 s središčem v Nišu. K njemu spadajo tile upravni srezi: banjški, aleksinški, moravski (Zitkovac), svrljiški, niški, dobriški, prokupski in kosa-niški.
Volivno okrožje št. 42 s središčem v Pirotu. K njemu spadajo tile upravni srezi: belopalanški, nišavski, lužni-ški, caribrodski in vlasotinški.
Volivno okrožje št. 43 s središčem v Cetinju. K njemu spadajo tile upravni srezi: šavniški, nikšiški, kola-šinski, andrijeviški, bokokotorski, cetinjski, danilovgrad-ski, podgoriški in barski.
Volivno okrožje št. 44 s središčem v Prijepolju. K njemu spadajo tile upravni srezi: pribojski, novovaroški, pljeveljski, mileševski, moravški, sjeniški, bijelopoljski in beranski.
Volivno okrožje št. 45 s središčem v Kosovski Mitroviči. K njemu spadajo tile upravni srezi: studeniški, deževski, štaviški, kosovsko-milroviški, vučitrnjski, lap-ski, dreniški in gračaniški.
Volivno okrožje št. 46 s- središčem v Leskovcu. K njemu spadajo tile upravni srezi: jablaniški, leskovški, poljanški, masuriški in bosiljgradski.
Volivno okrožje št. 47 s središčem v Peči. K njemu spadajo tile upravni srezi: istoški, peški, dakoviški, po-drimski, podgorski, nerodimski, šarplaninskl in gorski.
Volivno okrožje št. 48 s središčem v Vranju. K njemu spadajo tile upravni srezi: gnjilanski, pčinski, preševski in krivopalanški.
Volivno okrožje št. 49 s središčem v Skoplju. K njemu spadajo tile upravni srezi: kačaniški, skopljanski, žegligovski in kratovski.
Volivno okrožje št. 50 s središčem v Tetovu. K njemu spadajo tile upravni srezi: donjopološki, gornjopolo-ški, gališki, kičevski, debarski, struški in ohridski.
Volivno okrožje št. 51 s središčem v Bitolju. K njemu spadajo tile upravni srezi: poreški, veleški, krušev-ski, prilepski, prespanski, morihovski in bitoljski.
Volivno okrožje št. 52 s središčem v štipu. K njemu spadajo tile upravni srezi: ovčepoljski, kočanski, carevo-selski, štipski, radoviški, tnaleški, negotinski (na Var-daru), strumiški, dojranski, kavad&rski in devdelijski.
Volivno okrožje št. 53. Okrožje je mesto Beograd (z Zemunom).
Volivno okrožje št. 54. Okrožje je mesto Zagreb.
.Volivno okrožje št. 55. Okrožje je mesto Ljubljana.
Clen 5.
Koliko poslancev naj se voli v vsakem volivnem okrožju, določi državni odbor po celokupnem številu prebivalstva v vsakem okrožju, ugotovljenem pri poslednjem popisu prebivalstva, pri čemer upošteva poznejše spremembe glede območja posameznih srezov in »nest.
Na vsakih 40.000 prebivalcev se voli po en poslanec. Ce znaša ostanek prebivalcev najmanj 25.000, se voli še en poslanec.
Clen 6.
Državni odbor je osrednji in vrhovni volivni organ. Ta odbor je sestavljen iz predsednika državnega sveta, predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu, predsednika stola sedmorice v Zagrebu, predsednika vrhovnega sodišča v Sarajevu, predsednika vrhovnega sodišča v Ljubljani, predsednika oddelka B kasacijskega sodišča v Novem Sadu in predsednika vrhovnega sodišča v Podgorici«
Ce so predsedniki teh sodišč zadržani, stopijo na njih mesto njih namestniki.
Predsednik državnega sveta je predsednik državnega odbora; nadomestuje pa ga v tej dolžnosti najstarejši član odbora.
Potrebni material in osebje za poslovanje državnega odbora dš odboru na razpolago predsednik ministrskega sveta.
Clen 7.
Državni odbor, ki ga skliče predsednik državnega sveta, se snide najkasneje peti dan od dne ukaza o volitvah.
Odbor ugotovi takoj po uradnih podatkih, koliko poslancev se voli'v vsakem okrožju, in objavi to v »Službenih noviiiah«. Ce se pri tem ugotovi, da voli okrožje več poslancev kot je število upravnih srezov, povečano za 1, razdeli državni odbor sočasno toliko največjih upravnih srezov na volivne sreze, kolikor je potrebno, da je število volivnih srezov, povečano za 1, enako številu poslancev, ki naj jih voli to okrožje. Ce se pa ugotovi, da ima okrožje več upravnih srezov kot voli poslancev, državni odbor srezov ne spaja; vsaka politična skupina označi pri sestavljanju svoje okrožne liste lahko eno osebo kot kandidata za katera koli dva sreza ali pa označi za vsak srez posebnega kandidata.
III.
Kdo ima pravico voliti.
Clen 8.
Pravico voliti ima vsak državljan moškega spola, ki je dovršil 21. leto starosti.
Clen 9.
Aktivni častniki in podčastniki, kakor tudi vojuki pod zastavo ne morejo izvrševati volivno pravico. Ta določba ne velja za civilne uradnike in uslužbence pri vojski.
Clen 10.
Volivne pravice nima:
1. kdor je obsojen z izvršno sodbo na robijo, zatoče-nje ali strogi zapor ali na zapor, daljši od enega leta, dokler se mu pravice ne vrnejo;
2. kdor je obsojen z izvršno sodbo na izgubo častnih pravic, za čas, dokler ta kazen traja;
3. kdor je v stečaju (konkurzu);
4. kdor je pod skrbstvom;
5. kdor je obsojen z izvršno sodbo na izgubo volivne pravice zaradi volivnih kaznivih dejanj.
IV.
Kdo more biti narodni poslanec.
Clen 11.
Za narodnega poslanca more biti izvoljen vsak jugoslovanski državljan po rojstvu oziroma vsak državljan po prirojstvu (naturalizaciji), ki biva v kraljevini Jugoslaviji najmanj 10 let od dne prirojstva,	ki	ima	volivno
pravico ne glede na to, ali je vpisan	v	volivni	imenik,
je do dne volitev dovršil 30. leto starosti, zna brati in pisati in zna narodni jezik.
Clen 12.
Aktivni državni, banovinski, mestni in občinski uradniki ne morejo kandidirati za narodne poslance.
Policijski (politični), finančni in gozdarski uradniki, kakor tu*di uradniki agrarne reforme ne morejo kandidirati, razen če so to nehali biti eno leto pred razpisom volitev.
Ministri, aktivni in na razpoloženju, morejo kandidirati.
Clen 13.
Mandat izgube narodni poslanci, ki opravljajo, ko traja njih mandat, z državo podjetniške ali dobaviteljske posle.
Ce nastopi tak primer ali vobče, če gre za izgubo ali popolnitev posla skega mesta, mora verifikacijski odbor najkasneje v mesecu dni od nastopivšega primera narodni skupščini o tem poročati. Ce odbor V tem roku ne predloži poročila, priobči predsedništvo skupščine tak primer skupščini v prvi prihodnji seji v odločitev.
Clen 14.
Narodni poslanci, ki sprejmejo, ko traja njihov mandat, državno, banovinsko, mestno ali občinsko službo, izgubijo s tem dejanjem svoj poslanski mandat. Ta določba se ne nanaša na ministre.
Narodni poslanci so lahko občinski predsedniki.
V. Kandidatne liste.
Clen 15.
Narodni poslanci se volijo po okrožnih listah, razvrščenih v državne liste.
A.	Državna lista.
Clen 16.
Državno listo predloži v potrditev lahko vsaka politična skupina ali zveza (koalicija) političnih skupin. Od tega se izvzemajo politične skupine, ki delujejo ali prepovedujejo, da bi se nasilno spremenil ali porušil obstoječi ustavni red, kakor tudi skupine,' ki delujejo ali propovedujejo delovanje zoper teritorialno celost države.
Državna lista ene politične skupine ali zveze skupin so poleg nosilca državne liste vse njene okrožne liste, ki jih predstavljajo njihovi nosilci. Ni treba, da bi bil nosilec državne liste nosilec kake okrožne liste.
Državno listo predloži v potrditev lahko samč tista politična skupina ali zveza političnih skupin, ki je predložila najmanj v petnajstih volivnih okrožjih pristojnim okrožnim sodiščem svoje okrožne liste v potrditev.
Lahko je tudi več državnih list z istim nazivom politične skupine ali zveze takih skupin.
Ena politična skupina ali zveza skupin postavi lahko največ dve okrožni listi v istem volivnem okrožju.
Državna lista se mora predložiti lcasacijskemu sodišču v Beogradu najmanj petnajst dni pred dnem volitev. Sodišče izda vložilcem takoj prejemno potrdilo.
Clen 17.
Državna lista se sestavlja takole:
Na čelu liste se zapišeta naziv politične skupine ali zveze političnih skupin, kateri lista pripada, in dan volitev. Naziv, s katerim je politična skupina ali zveza skupin označena na državni listi, mora biti isti kot naziv, s katerim je označpna na vseh svojih okrožnih listah.
Nato se zapišeta priimek in ime nosilca državne liste.
Nato se zapišejo priimek in ime, poklic in bivališče kakor tudi volivno okrožje vsakega nosilca okrožne liste te politične skupine ali zveze političnih skupin.
Pod vse to se podpiše svojeročno najmanj pet predlagateljev liste, ki navedejo pri tem svoj poklic in bivališče.
Predlagatelji so lahko samo osebe, vpisane v vo-livni imenik. Njihovi podpisi na državni listi morajo biti overjeni po katerem koli okrajnem sodišču. Poleg tega je treba predložiti tudi potrdilo pristojnega okrožnega sodišča, da so predlagatelji liste vpisani v volivni imenik.
Z dižavno listo morajo predlagatelji za vsakega nosilca okrožne liste, navedenega na državni listi, priložiti potrdilo pristojnega okrožnega sodišča, iz katerega jo razvidno, da je res nosilec okrožne liste, predložene sodišču v potrditev. Pristojno okrožno sodišče izda to potrdilo, ko poprej ugotovi, da je okrožna lista predpisno sestavljena in da spolnjuje vse pogoje za potrditev (člen 24., drugi odstarek).
Clen 18.
Kandidatna lista, ki je že izročena sodišču, najsi tudi še ni bila potrjena, se ne more preklicati in tudi ne kakor koli spreminjati. Ce pa kateri izmed predlaganih kandidatov umrje ali če izgubi pravico, da bi bil izvoljen, predlagatelji lahko namesto njega predlagajo dru-nega kandidata po istih pogojih kot ob vložitvi državne liste.
Clen 19.
Kasacijsko sodišče potrdi listo, ko ugotovi: da je na državni listi naveden naziv politične skupine ali zveze političnih skupin; da ima lista nosilca; da so za njim navedeni nosilci okrožnih list iste politične skupine ali zveze takih skupin; da so priložena potrdila pristojnih sodišč o tem, da je politična skupina ali zveza skupin, ki listo vlaga, predložila v potrditev najmanj v petnajstih volivnih okrožjih predpisno sestavljene okrožne liste, in da ima vsaka okrožna lista na čelu naziv iste politične skupine ali zveze političnih skupin, kakor tudi da je predložilo državno listo potrebno število predlagateljev.
Potrditev državne liste ene politične skupine ali zveze političnih skupin je obenem potrditev vseh tistih okrožnih list te politične skupine ali zveze takih skupin, za katere je bilo predloženo predpisano potrdilo (člen 17., sedmi odstavek).
Svojo odločbo, s katero listo potrjuje, je kasacijsko sodišče dolžno izdati najdalj v 24 urah od vložitve liste.
Potrjeno državno listo z vsemi njenimi okrožnimi listami vred objavi kasacijsko sodišče takoj v »Službenih novinah«.
Najdalj v 24 urah od odločitve, da se potrjuje državna lista ene politične skupine ali zveze skupin, obvesti kasacijsko sodišče o tem vsa okrožna sodišča, katerim so bile predložene okrožne liste te politične skupine ali zveze skupin.
V istem roku obvesti kasacijsko sodišče o tem tudi predlagatelje liste, da morejo o tem obvestiti pristojna okrožna sodišča.
Ce predložena državna lista ne spolnjuje pogojev iz' prvega odstavka tega člena, obvesti kasacijsko sodišče, o tem najdalj v 24 urah predlagatelje liste in jih pozove, naj nedoslatke odpravijo.
J
B.	Okrožna lista.
Clen 20.
Okrožna lista se predloži okrožnemu sodišču kraja, označenega za središče volivnega okrožja, in to najdalj dvajset dni pred dnem volitev.
Clen 21.
Kandidatne liste predloži lahko v vsakem volivnem okrožju najmanj sto oseb, vpisanih v volivni imenik občin, ki spadajo v sestav volivnega okrožja. Ti podpisi morajo biti overjeni po katerem koli okrajnem sodišču. Podpisi pa se overijo lahko tudi pri več okrajnih sodiščih in na več enakih primerkih, ki pa morajo vsi skupaj imeti sto podpisov. Poleg tega overila mora biti zapisana tudi potrditev okrajnega sodišča, da so podpisniki vpisani v volivni imenik tega sodišča.
Clen 22.
Okrožna lista se sestavlja takole:
Na čelu liste se zapišejo naziv politične skupine ali zveze političnih skupin, kateri lista pripada, volivno okrožje in dan volitev.
Nato se zapišeta priimek in ime nosilca liste, njegov poklic in bivališče.
Nato se zapišejo priimek in ime, poklic in bivališče kandidata za vsak volivni srez. Pod ime kandidata za vsak srez se zapišejo priimek in ime, poklic in bivališče njegovega namestnika.
Pod vse to se podpišejo svojeročno predlagatelji, ki pri tem navedejo svoj poklic in bivališče.
Predlagatelje, ki ne znajo pisati, podpiše sodnik sodišča, pri katerem se.podpisi overjajo (člen 21.).
S kandidatno listo so predlagatelji dolžni predložiti sodišču pismeno pritrditev vsakega predlaganega kandidata in namestnika, ki mora biti overjena po katerem koli okrajnem sodišču.
Clen 23.
Nosilec okrožne liste nima namestnika.
Nosilec okrožne liste ne more biti sreski kandidat v istem volivnem okrožju.
Ista oseba je lahko označena kot kandidat za največ dva sreza istega volivnega okrožja. V takem primeru ima lahko za vsak srez drugega namestnika.
Ista oseba je lahko označena kot nosilec, sreski kandidat ali namestnik na največ treh okrožnih listah epe politične	skupine	ali	zveze	skupin. Razen tega	je
lahko nosilec	državne	liste.
Politična	skupina	ali	zveza	političnih skupin,	ki
vlaga okrožno listo, označi	lahko	dve osebi kot kandida-
ta za isti srez.
Clen 24.
Dva primerka tako sestavljene in podpisane kandidatne liste prinese najmanj pet podpisnikov-predlagate-Ijev k okrožnemu sodišču središča volivnega okrožja in ju izroči predsedniku ali njegovemu namestniku, ki izda o tem potrdilo.
Sodišče preskusi: ali je na listi označen naziv politične skupine ali zveze političnih skupin, kateri lista pripada; ali ima lista nosilca; ali je na njej kandidat za vsak srez; ali je priložena pismena pritrditev vseh kandidatov in njihovih namestnikov, overjena po okrajnem sodišču, kakor tudi ali ima po številu dovolj predlagateljev. Ko sodišče to ugotovi, listo overi in izda pred-
lagateljem najdalj v 24 urah od prejema potrdilo (člen 17., sedmi odstavek), da so vložili predpisno sestavljeno kandidatno listo, ki spolnjuje vse pogoje za potrditev. Potrdilo obsega prepis liste. S tem potrdilom vrne sodišče predlagateljem en primerek tako overjene liste, drugega pa hrani zapečatenega na varnem kraju.
Ko dobi poročilo (člen 19., peti in šesti odstavek), da je kasacijsko sodišče potrdilo državno listo kake politične skupine ali zveze političnih skupin, in se prepriča, da se potrjena okrožna lista povsem ujema z listo, ki je bila njemu izročena, postopa pristojno okrožno sodišče dalje po predpisih te uredbe (člen 25., tretji odstavek). Drugače obvesti okrožno sodišče o tem takoj kasacijsko sodišče, ki to okrožno listo razveljavi. Ce zaradi take razveljavitve okrožne liste ne ostane na držav-ni listi politične skupine ali zveze skupin, kateri okrožna lista pripada, okrožnih list iz najmanj petnajstih voliv-nih okrožij, razveljavi kasacijsko sodišče to državno listo in obvesti o tem vsa okrožna sodišča, katerim je bilo dostavljeno obvestilo o potrditvi te liste.
Clen 25.
Z izvirno listo morajo predlagatelji predložiti tudi še toliko natisnjenih primerkov, kolikor je v tem volivnem okrožju volišč, in dva za sodišče. Natisnjeni primerki morajo biti predloženi za vsak srez posebej. Na njih morajo poleg naziva politične skupine ali zveze političnih skupin biti označeni nosilec državne in nosilec okrožne liste kakor tudi kandidat za določeni srez s svojim namestnikom. Ce je politična skupina ali zveza takih skupin označila dve osebi kot kandidata za isti srez (člen 23., peti odstavek), predloži za vsako volišče tega sreza po eno listo za vsakega kandidata.
Na vsakem natisnjenem primerku kandidatne liste mora biti na vrhu natisnjeno: »Za volišče......................«.
Predsednik sodišča ali njegov namestnik se mora prepričati, ali se imena predlaganih oseb na vseh natisnjenih listah ujemajo z izvirno listo, in jih vse potrditi s svojim podpisom in sodnim pečatom. Od teh natisnjenih primerkov se pošlje v treh dneh vsaki občini v volivnem okrožju njej namenjeni primerek oziroma se pošljejo njej namenjeni primerki proti prejemnemu potrdilu vsake izmed njih. Predsedniki volivnih odborov oziroma njihovi namestniki morajo te primerke na dan pred volitvami prilepiti na volivne skrinjice in te postaviti po vrsti, kakor so bile kandidatne liste po kasa-cijskem sodišču potrjene, tako da je skrinjica, na kateri je lista z manjšo številko, pred skrinjico, na kateri jo lista z večjo številko, in tako dalje po vrsti, tako da je skrinjica z najmanjšo številko na prvem mestu s tiste strani, s katere se začenja glasovanje.	.	.
Clen 26.
V mestih, ki zase. volijo poslance, se sestavljajo kandidatne liste na isti način; le da se navedejo kandidati z namestniki lahko v poljubni vrsti, brez navedbe mestnega dela. za katerega se volijo, in da velja prvo imenovani kandidat za nosilca liste.
Clen 27.
Kandidatna lista, ki je že izročena sodišču, tudi ako še ni overjena, se ne more več preklicati in tudi ne spreminjati. Samo, če kateri izmed predlaganih kandidatov umrje ali če izgubi pravico, da bi bil izvoljen, se sme namesto njega predlagati drug kandidat. Za tak predlog mora biti toliko predlagateljev, kolikor La popolno listo.
Take spremembe v kandidatni listi so dovoljene samo predlagateljem prvotne liste in nadalj do pet dni pred dnem volitev. Novi vložilci-predlagatelji takih sprememb se smejo jemati samo namesto tistih oseb, ki so medtem umrle ali pa volivno pravijo izgubile. Tako spremembo potrdi pristojno okrožno sodišče in jo takoj objavi v »Službenih novinah«.
Clen 28.
Ce je za eno volivno okrožje potrjena samo ena kandidatna lista, se glasuje samo za to listo.
VI.
Volivni material.
Clen 29.
Minister za notranje posle mora odrediti in izvršiti vse, kar je potrebno, da se pravočasno pripravi zadostno število skrinjic, kroglic in drugega materiala za glasovanje.
Prva oprema občin z materialom za glasovanje gre na račun skupščinskega proračuna.
Stroške za vsako obnovo ali popravo volivnega materiala trpe občine. Semkaj spadajo obrazci za stalne volivne imenike, ki jih naročijo občine same po ministru za notranje posle.
Clen 30.
Skrinjice morajo biti iz pločevine ali drugega prikladnega materiala; zapirati in odpirati se morajo s tremi različnimi ključi in morajo biti napravljene tako, da se spuščanje kroglic vanje ne vidi in ne sliši. Na vsaki skrinjici morata biti vidno vtisnjena grb kraljevine Jugoslavije in njena zaporedna številka.
Clen 31.
Kroglice morajo biti iz gume ali drugega prikladnega materiala in vse enako velike. Na njih mora biti vtisnjen grb kraljevine Jugoslavije.
Clen 32.
Natančnejšo obliko vsega volivnega materiala predpiše minister za notranje posle.
Clen 33.
Minister za notranje posle mora občinam o pravem času proti potrdilu poslati glasovalne skrinjice in kroglice z vso opremo in pri tem točno paziti na to, kateri občini je kaj poslal. Vsak zabojček s kroglicami mora biti pri razpošiljatvi na občine zaklenjen in potrjen s pečatom ministra za notranje posle. Ključi 5d zabojčka s kroglicami se morajo poslati občinam v zapečatenem zavoju.
Tako zapečateni zabojčki s kroglicami se morajo na občini shraniti do takrat, ko se izroče volivnemu odboru.
VII.
Volišča. Volivni odbori na voliščih. Glasovanje.
Clen 34.
Volivci smejo glasovati vsak samo enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za potrjene državne kandidatne liste.
Clen 35.
Volišče mora biti v občinskem poslopju, Če pa je to poslopje neprikladno ali če se vrši glasovanje na več krajih, v šolskem ali drugem poslopju, ki ga občinska uprava določi za to. Nikakor pa se. glasovanje ne sme vršiti v prostorih, ki so namenjeni bogoslužju.
V občinah, ki imajo nad 800 volivcev, se mora glasovanje vršiti na več krajih, kakor pač volivci stanujejo, in je vsak tak oddelek eno volišče.
Ce pa so hiše v kaki občini zelo daleč od poslopja, kjer bi se moralo glasovati, se smejo tudi manjše občine deliti na več volišč.
Volišče in poslopje, kjer se bo glasovalo, mora občina objaviti najmanj deset dni pred volitvami.
Kjer so občine majhne, se sme določiti za dve občini ali več samd eno volišče; toda tudi tedaj ne sme biti več ko 800 volivcev združenih v eno volišče.
V desetih dneh po potrditvi volivnih imenikov določi okrajno sodišče vsako leto po predpisih tega člena, koliko volišč bo v vsaki posamezni občini njegovega območja in kje bodo. Ce bi sodišče določilo več ali manj volišč, kot je bilo v tisti občini sestavljenih in okrajnemu sodišču v potrditev predloženih stalnih volivnih imenikov za to občino, mora občina v treh dneh po prejetem sporočilu o tem prvotno predložene stalne volivne imenike preurediti po sklepu sodišča in jih predložiti temu sodišču v potrditev.
Clen 36.
Vsako poslopje, v katerem se glasuje, mora imeti, če samo ni dovolj prostorno, ograjeno dvorišče, ki se lahko zapre.
Clen 37.
Na vsakem kraju, kjer se glasuje, mora biti volivni odbor, sestavljen iz predsednika volivnega odbora, enega občinskega odbornika oziroma enega mestnega svetnika, ki ima volivno pravico in ki ga je občinski odbor oziroma mestni svet za to odredil, in iz po enega predstavnika tistih kandidatnih list, ki imajo svoje predstavnike. Ce volijo volivci iz več občin na enem volišču, spada v volivni odbor iz vsake teh občin po en občinski odbornik.
Predsednike volivnih odborov za vsa volišča v enem volivnem okrožju določi okrožno sodišče kraja, določenega za središče tega volivnega okrožja, v senatu treh sodnikov, ki je sestavljen iz predsednika okrožnega sodišča in dveh po stopnji najvišjih sodnikov.
Clen 38.
Najdalj v pet in dvajsetih dneh od dne ukaza o volitvah določi okrožno sodišče za vsako volišče predsednika volivnega odbora predvsem izmed sodnikov, sodnih uradnikov-dovršenih pravnikov in drugih oseb, ki so dovršile pravno fakulteto. V mestih se za predsednike volivnih odborov določijo lahko tudi ženske-sodne uradnice, ki so dovršile pravno fakulteto. Ce ni dovršenih pravnikov, določi okrožno sodišče predvsem osebe, ki so dovršile kako drugo fakulteto, če pa takih ne bi bilo dovolj, tudi osebe, ki so dovršile učiteljsko šolo. Osebe, ki so v politični (policijski), finančni in gozdarski službi, ne morejo biti predsedniki volivnih odborov.
Porazdelitev predsednikov volivnih odborov po srezih, občinah in voliščih objavi sodišče v »Službenih novinah«.
Clen 39.
Predsedniki volivnih odborov se določijo po seznamu oseb, ki so po določbah te uredbe upoštevne za to
mesto; sezname napravijo okrajna sodišča in jih pošljejo po uradni dolžnosti okrožnemu sodišču najdalj v desetih dneh od dne ukaza o volitvah. Okrajna sodišča vpišejo v ta seznam vse osebe, ki imajo v njih območju svoje bivališče in spolnjujejo pogoje iz tega in iz prednjega člena; pri tem označijo poleg njihovega priimka in imena ter poklica tudi še njihovo bivališče.
Člen 40.
Okrožno sodišče vroči vsaki osebi, ki jo je določilo za predsednika volivnega odbora, proti potrdilu posta-vitveni spis, podpisan od predsednika sodišča in članov senata. Osebam, ki stanujejo blizu kraja, kjer je okrožno sodišče, se opravi ta vročitev neposredno, osebam iz bolj oddaljenih krajev pa po okrajnem sodišču, ki mora potrdilo o vročitvi postavitvenega spisa takoj vrniti okrožnemu sodišču.
'Člen 41.
Če bi kdo izmed teh, ki jih je okrožno sodišče določilo za predsednike volivnih odborov, imel posebno važen vzrok, da ne sprejme te dolžnosti, se mora v desetih dneh od dne, ko je bila porazdelitev objavljena v ^Službenih novinah«, obrniti s prošnjo do okrožnega sodišča in navesti svoje vzroke, zaradi katerih ne more sprejeti te dolžnosti. Če sodišče navedene vzroke sprejme, odveže prosilca dolžnosti in določi namesto njega drugega. Drugače pa obvesti okrožno sodišče prosilca po okrajnem sodišču, da prošnji ne more ugodili. Zakasnele prošte se nikakor ne upoštevajo.
Samb če določeni predsednik volivnega odbora ne pride, da bi vršil svojo dolžnost, ga nadomestuje občinski predsednik ali njegov namestnik v krajih, kjer glasujejo samo na enem kraju. V Občinah pa, kjer glasujejo na več krajih, se določijo ti namestniki izmed občinskih odbornikov oziroma mestnih svetnikov ali pa izmed članov občine, če ni dovolj mestnih svetnikov. Kjer ni občinskih odborov, določi namestnike predsednikom volivnih odborov pristojno okrajno sodišče. Te namestnike morajo določiti občinski odbori oziroma mestni sveti in pristojna sodišča najdalj pet dni pred dnem volitev in jim izdati o tem potrebne odloke.
Člen 42.
Predsedniki volivnih odborov imajo pravico glasovati na volišču* kjer opravljajo na dan volitev predsedniško dolžnost, če predlože potrdilo, da so vpisani v stalni volivni imenik svoje občine; to potrdilo se mora priključiti zapisniku volivnega odbora.
Člen 43.
Najdalj pet dni pred volitvami določi občinski odbor oziroma mestni svet enega svojega odbornika oziroma mestnega svetnika za člana vsakega volivnega odbora in enega odbornika oziroma svetnika za njegovega namestnika (člen 37., prvi odstavek). V občinah, kjer ni dovolj odbornikov oziroma svetnikov, se določijo člani volivnih odborov in njihovi namestniki izmed članov občine.
Člen 44.
Najkasneje osem dni pred volitvami prijavi lahko vsak sreski kandidat sam ali po pooblaščencu z overjenim pooblastilom pri okrajnem sodišču ali pri okrožnem sodišču središča volivnega okrožja po enega predstavnika svoje liste in njegovega namestnika za vsako volišče svojega volivnega sreza.
Starešina okrajnega sodišča oziroma predsednik okrožnega sodišča ali njegov namestnik izda takoj, najdalj pa v 24 urah, za vsakega prijavljenega predstavnika in namestnika potrebno potrdilo s sodnim pečatom in podpisom in ga izroči sreskemu kandidatu ali njegovemu pooblaščencu. O tem obvesti sodišče takoj občino vsakega volišča, za katero je predstavnik liste določen.
Od sodišča izdano potrdilo služi predstavnikom list oziroma njihovim namestnikom kot legitimacija za udeležbo pri delu volivnih odborov.
Predstavniki list na voliščih morajo biti iz občine, v kateri se glasuje.
Člen 45.
Na dan pred volitvami ob treh popoldne se morajo vsi člani volivnega odbora ali njih namestniki suiti v poslopju, kjer se bo glasovalo, in tu proti potrdilu prevzeti od občine potrebno število skrinjic in zabojčkov s kroglicami, stalni volivni imenik, knjigo za vpisovanje glasovalcev, knjigo za pisanje zapisnika, kandidatne liste, občinski pečat in vse drugo, kar je potrebno. Skrinjice morajo pregledati in se prepričati, ali so v redu. Prav tako morajo ugotovili, ali so usta skrinjice s platnenim razporkom, skozi katerega gredo kroglice, dobro odprta in nezamašena; nato jih morajo pritrditi na posebno mizo, nasproti mizi, za katero bodo sedeli člani volivnega odbora. Potem morajo skrinjice zakleniti z vsemi tremi ključi in jih zapečatiti, tako da so tudi usta skrinjice popolnoma zaprta. En ključ vzame predsednik volivnega odbora, drugega občinski odbornik oziroma mestni svetnik, tretjega pa predstavnik določne kandidatne liste ali njegov namestnik, če je navzoč. Če predstavnika ali njegovega namestnika ni, ker ni prišel ali ker ni označen, vzame predsednik volivnega odbora tudi tretji ključ.
Člen 46.
Ko volivni odbor vse to izvrši, izbere potrebno število zapisnikarjev in drugih pomočnikov in sploh pripravi vse, kar mu bo potrebno drugi dan za sprejemanje glasov, mora o vsem tem napraviti zapisnik o tem svojem prvem sestanku in v njem navesti zlasti številko vsake skrinjice in kandidatno listo, ki spadata skupaj, kakor tudi, da so vse skrinjice v pravilnem stanju in prazne. Ta zapisnik morajo podpisati vsi člani volivnega odbora; potem zapro okna, odidejo iz glasovalne sobe, jo zaklenejo in vrata zapečatijo, ključ od vrat pa vzame predsednik volivnega odbora.
Naposled določi volivni odbor stražo, ki mora neprestano stražiti poslopje, kjer se bo glasovalo.
Člen 47.
Na dan volitev se mora volivni odbor od sedmih zjutraj sniti v poslopju za volitve pred vrati glasovalne sobe, jo odpreti in iti vanjo. Ko se je prepričal, da so skrinjice in zabojčki s kroglicami kakor tudi vse drugo v redu, mora napraviti zapisnik, v katerem se ugotovljeno stanje potrdi; nato mora odpreti usta skrinjic in tudi to zabeležiti, v zapisniku. Zapisnik morajo podpisati vsi člani volivnega odbora.
Nato se takoj začne sprejemanje glasov.
Člen 48.
Da se ob glasovanju vzdržujeta red in mir, za to skrbi predsednik volivnega odbora. Če je treba, sme. zahtevati predsednik pomoč od občinskega, banovinskega
ali državnega oblastva, in to se mora odzvati njegovemu pozivu. Člani odbora, ki mislijo, da to ni potrebno, imajo pravico, da svoje mnenje zabeležijo v zapisniku.
Clen 49.
Ves čas glasovanja morata za glasovalno mizo sedeti vsaj dva člana volivnega odbora. Eden izmed njiju mora vedno biti predsednik volivnega odbora ali občinski odbornik oziroma mestni svetnik, ki je član volivnega odbora, ali njegov namestnik.
Clen 50.
Ce kdo izmed predstavnikov kandidatnih list. odide z volišča, ne da bi pustil namestnika, se volitve nadaljujejo tudi brez njega; v zapisniku pa se mora to zabeležiti.
Clen 51.
Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnim za boj, razen v primeru, določenem v členu 48. te uredbe.
Uslužbenci vsake vrste, ki nosijo po uradni dolžnosti orožje, ne smejo priti na volišče z orožjem, da bi izvršili svojo volivno pravico.
Clen 52.
V sobo, kjer se glasuje, je treba volivce spuščati po vrsti, po enega ali po več, nikakor pa ne več ko po pet na enkrat.
Clen 53.
Vsak volivec mora, ko stopi v glasovalno sobo, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volivnega odbora, priimek, ime in poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje.
Cp volivca nihče v volivnem odboru ne pozna, ga predsednik volivnega odbora, ko se je prepričal, da je volivec vpisan v stalni volivni imenik, vpraša, ali je res tisti, s čigar imenom se je javil h glasovanju, in ga opozori na zakonske posledice, če bi glasoval na tuje ime. Ce volivec potrdi, da je on tisti, s čigar imenom se je javil h glasovanju, se mora o tem neznanem volivcu napraviti zapisnik, v katerega se zabeležijo njegov osebni popis, kakor tudi ulica in številka stanovanja. Predsednik ima pravico odrediti, da se tak neznani volivec tudi fotografira. Ce tak neznani volivec na zahtevo odbora o svoji istovetnimi ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, da se ugotovi njegova istovetnost, ga odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Ce se v volivnem odboru glede volivca pojavi dvom o njegovi istovetnosti, odloči odbor z večino glasov, ali se tak volivec pripusti h glasovanju ali ne.
Preden da predsednik volivcu kroglico, zaznamuje v stalnem volivnem imeniku, da je ta volivec glasoval, in odredi, da se v seznam glasovalcev vpišeta priimek in ime tega volivca.
Predsednik ali eden izmed članov volivnega odbora mora vsakemu volivcu, preden ga pripusti k glasovanju, glasno povedati, katero ali čigavo kandidatno listo predstavljajo glasovalne skrinjice. Ako volivec ne zna brati, mu mora predsednik ali član odbora prebrati vsa imena na kandidatnih listah. Ce se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da to pripomni in da, ko se glasovanje izvrši, zabeleži to v zapisnik kot protest zoper nepravilno ravnanje odbora.
Vsak predstavnik liste ali njegov namestnik ima pravico volivcu povedati, kateri politični skupini ali zve-
zi političnih skupin pripada ta ali ona kandidatna lista in skrinjica.
Predsednik da volivcu, preden ta prične glasovati, eno kroglico. Ko volivec prejme kroglico, jo dene v desno roko ali pa v levo, če nima desne, in gre s tako zaprto roko od skrinjice do skrinjice po vrsti, vtakne tako zaprto roko v vsako skrinjico, kroglico pa pri tem spusti v tisto skrinjico, na kateri je prilepljena tista kandidatna lista, za katero hoče glasovati. Ko potegne roko iz poslednje skrinjice, jo mora vpričo vseh odpreti, tako da lahko vidi vsakdo, da ni več kroglice v njej.
Ves čas, dokler volivec glasuje, morajo predsednik in člani volivnega odbora paziti na to, da volivec ne dene kroglice v drugo roko in je ne odnese s seboj.
Tisti volivec, ki zaradi telesne hibe ne bi mogel glasovati tako, kakor je povedano v tem členu, ima pravico pred volivni odbor pripeljati pooblaščenca, da namesto njega odda glas. O tem mora sklepati volivui odbor in sklep zabeležiti v zapisnik’
Clen 54.
Ko je volivec oddal glas, mora oditi z volišča. Za volišče se. štejeta poslopje in njegovo dvorišče.
Clen 55.
Volivni odbor ne sme zabraniti nikomur, ki je vpisan v stalni volivni imenik, da ne bi glasoval. Ce pa ima odbor ali posamezni član odbora kaj pripomniti, se mora to postaviti v zapisnik. Ce se volivec prijavi h glasovanju, pa je na njegovo ime že kdo drug glasoval, inora predsednik volivnega odbora potem, ko je postopal po prvem in drugem odstavku člena 53. in se nedvomno prepričal, da je volivec istoveten s tistim, ki je vpisan v stalni volivni imenik, odrediti, da se njega priimek, ime in poklic vpišejo v poseben seznam, ki se vodi kot seznam za take osebe; ne sme ga pa pripustiti h glasovanju. Ta seznam priloži volivni odbor volivnim spisom; v volivnem zapisniku pa je treba lak primer zabeležiti in navesti število takih oseb.
Pri verifikaciji volitev s takimi primeri upošteva narodna skupščina tudi število teh oseb, če to vpliva na izid volitev.
Clen 56.
V volivnih okrožjih se imenujejo liste po nosilcu državne liste in po nosilcu okrožne liste, v volivnih srezih pa seximenujejo skrinjice po nosilcu državne liste, po nosilcu okrožne liste in po sreskem kandidatu.
Clen 57.
Nobeno oblastvo ne sme uikoli in nikjer volivca klicati na odgovor za glas, ki ga je oddal pri volitvah, niti ne zahtevati od njega, naj pove, za koga je glasoval.
Člen 58.
Glasovanje traja nepretržno ves dan do šestih popoldne. Samo če nastane nered, se snie glasovanje s privolitvijo odborove večine ustaviti, dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega se je moralo glasovanje ustaviti, se morata zabeležiti v zapisnik. Ob šestih se zapre dvorišče ali poslopje, če dvorišča ni, in se ne sme nihče več pustiti vanje. Nadaljevati pa se mora sprejemanje glasov tistih volivcev, ki so že bili na dvorišču in v poslopju, dokler ne glasujejo vsi, ne glede na to, do kdaj to traja. Ce se je moralo zaradi nereda gla-
sovanje ustaviti za dalj l<o eno uro, se za toliko časa po Šesti uri nehajo puščati volivci na volišče.
Člen 59.
Ves čas glasovanja se mora pisati zapisnik o vsem, kar bi se dogodilo, in kar bi menil kateri koli član voliv-nega odbora, da je vredno zabeležiti. Vsi člani volivnega odbora morajo zapisnik podpisati; če bi ga pa predstavniki kandidatnih list ne podpisali, velja zapisnik tudi brez njih podpisa.
Vsak član odbora sme oddati svoje posebno mnenje in svoje pripombe.
Člen 60.
Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakor koli dajati alkoholne pijače. To prepoved mora občina razglasiti dva dni pred volitvami.
VIII.
•Sklep glasovanja. Ugotavljanje volivnega izida na voliščih. Konec dela volivnih odborov.
Člen 61.
Ko se glasovanje konča, se morajo takoj zakleniti in zapečatiti zabojčki, iz katerih je predsednik jemal kroglice in jih dajal volivcem. Ključ ostane pri predsedniku.
Člen 62.
Potem se morajo takoj prešteti oddani glasovi po seznamu glasovalcev. Dobljeno število se mora zapisati z besedami na koncu seznama glasovalcev; pod to se morajo podpisati vsi člani volivnega odbora.
Ko se je to zgodilo, se mora zabeležiti v zapisnik: ob katerem času je bilo glasovanje sklenjeno, koliko volivcev je glasovalo po seznamu glasovalcev, in vse drugo, kar se nanaša na potek volitev, pa ni bilo zabeleženo že prej. Vsi člani volivnega odbora se morajo podpisati; vsak od njih pa ima pravico, da poda ločeno mnenje in pripombe.
Člen 63.
Po vsem tem se prično odpirali skrinjice in šteti kroglice po tisti vrsti, kakor so skrinjice postavljene.
Najprej se odpre prva skrinjica in iz nje se iztresejo vse kroglice v posodo. Predsednik prešteje vse kroglice vpričo vseh članov odbora. Ko jih je odštel 100, jih da članu občinskega odbora oziroma mestnemu svetniku, da jih prešteje tudi on, ta jih pa da predstavniku kandidatne liste, katere glasovi se štejejo, da jih tretjič prešteje Se on. Tako se ravna z vsako stotino, dokler niso preštele vse kroglice. Nato se takoj v zapisniku zabeleži z besedami številka skrinjice, dalje, za katero kandidatno .listo je ta skrinjica prejemala glasove in koliko je bilo kroglic v njej. Vsi člani odbora se morajo pod to podpisati. Prav tako se morajo prešteti kroglice tudi v vseh drugih skrinjicah. Ko se vse to zgodi, se zapisnik sklene; podpišejo ga vsi člani odbora. Vse lo se naposled potrdi z občinskim pečatom.
Ločena mnenja in pripombe so dopuščeni tudi tukaj.
Predsednik volivnega odbora izroči predstavnikom kandidatnih list overjeni prepis tega zapisnika.
Predsednik volivnega odbora razglasi pred volivnim poslopjem, koliko je katera kandidatna lista dobila glasov.
Ko je vse to opravljeno, se denejo zapisnik, seznam glasovalcev in stalni volivni imenik v zavitek, ki se pod
občinskim pečatom naslovi na okrožni volivni odbor. Ta zavitek nese predsednik volivnega odbora po najkrajši poti predsedniku okrožnega volivnega odbora. S predsednikom volivnega odbora imajo pravico iti tudi predstavniki kandidatnih list ali njihovi namestniki.
Če predsednik volivnega odbora ne more takoj odpotovati, se pusti zavitek z volivnimi spisi v volivni sobi, ki se mora zakleniti in vrata zapečatiti; ključ shrani predsednik pri sebi. Predsednik postavi stražo, da neprestano straži sobo. Postavljena straža ne sme pustiti v to sobo nikogar z nobeno pretvezo.
Na dan po volitvah najdalj do osme ure odpre predsednik volivnega odbora vpričo članov odbora sobo in ko se prepriča, da je vse v redu, vzame zavitek z volivnimi spisi in ga nese osebno po najkrajši poti in čimprej predsedniku okrožnega volivnega odbora. Če se opazi kaka sprememba glede stanja, v katerem so bili puščeni volivni spisi, se napravi o tem poseben zapisnik, ki se z drugimi volivnimi spisi vred izroči okrožnemu volivnemu odboru.
Volivni material se vrne občini proti potrdilu.
IX. Okrožni volivni odbor.
• Ugotavljanje volivnega izida po okrožjih.
Člen 64.
Na dan po Opravljenih volitvah -e ob deveti uri snide okrožni volivni odbor v središču volivnega okrožja, pri mestu pa, ki je volivno okrožje zase, v tem mestu samem, in sicer v poslopju, ki je za to posebej pripravljeno.
V sestav okrožnega volivnega odbora spadajo en sodnik apelacijskega sodišča kot predsednik, predsednik okrožnega sodišča v središču volivnega okrožja in en sodnik tega sodišča. Predsednika volivnega odbora kakor tudi člane in namestnike članov določi državni odbor.
Dela okrožnega volivnega odbora se udeležujeta tudi po dva predstavnika vsake okrožne liste kot njegova člana s posvetovalnim glasom. Predstavnika liste in njiju namestnika določi nosilec okrožne liste in jima izda pooblastilo, potrjeno po katerem koli okrajnem sodišču.
Če določeni predsednik okrožnega volivnega odbora ne pride, ga nadomestuje predsednik okrožnega sodišča, namesto njega pa vstopi njegov namestnik Okrožni volivni odbor vsekakor začne in nadaljuje svoje delo, če sta poleg predsednika ali njegovega namestnika pri seji še najmanj dva člana, izmed katerih mora vsaj eden imeti odločevalno pravico.
Če bi okrožni volivni odbor iz katerega koli vzroka ne mogel začeti svoje delo, izročijo predsedniki volivnih odborov vse volivne spise okrožnemu sodišču središča volivnega okrožja, ki jih takoj pošlje državnemu odboru. Če je pa okrožni volivni odbor delo začel in ga iz katerega koli vzroka ne more dokončati, mora predsednik lega odbora postopati kakor v prednjem primeru.
Celotni sestav okrožnih volivnih odborov mora biti objavljen v Službenih novinah deset dni pred dnem, določenim za volitve.
Člen 65.
Predsedniki in tisti člani volivnih odborov, ki nesejo volivne spise okrožnemu volivnemu odboru, se morajo temu prijaviti in mu izročiti zapečateni zavitek z
volivnimi spisi in morebitnim naknadnim zapisnikom, če je bii napravljen pc^ osmem odstavku člena 63. te uredbe.
O vsaki izročitvi in prejemu vseh volivnih spisov se mora napraviti kratek zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani okrožnega volivnega odbora, predsednik volivnega odbora, ki je spise prinesel in predstavniki list, če je tudi kateri od njih prišel s predsednikom, da izroči spise.
Clen 66.
Ce bi se na dan volitev zaradi nereda ali iz kakršnega koli drugega vzroka na enem ali na več voliščih ne bilo izvršilo glasovanje, mora okrožni volivni odbor takoj odrediti, da se na vseh teh krajih izvrši glasovanje prihodnjo nedeljo. Za to glasovanje veljajo vse določbe in ves postopek kot za prvo glasovanje. Občinski predsednik mora to, da se bo glasovalo naknadno, v občini razglasiti isti dan, ko mu to javi okrožni volivni odbor.
Ce se tudi sedaj na nekaterih voliščih ne izvrši glasovanje, mora okrož.ni volivni odbor, če gre za manj kot eno tretjino volišč, izvršiti svoj posel ne glede na to neizvršeno glasovanje. Ce pa se je to dogodilo v več ko tretjini volišč, velja, da se volitve v volivnem okrožju ali mestu niso mogle izvršiti. V takem primeru odloči narodna skupščina, ali se mora v tistem volivnem telesu na novo vršiti glasovanje na vseh voliščih ali pa samo na tistih, kjer ni bilo izvršeno. Kazen v tem primeru ne more skupščina odrejati nobeno naknadno ali ponovno glasovanje na posameznih voliščih.
Clen 67.
Okrožni volivni odbor mora pregledati vse volivne spise, ki so mu izročeni, oceniti vrednost, ločenih mnenj in pripomb, vpisanih v zapisnike, in podati svoje pripombe glede poteka volitev na raznih voliščih, če se mu vidi to potrebno.
Clen 68.
Takoj nato mora odbor prešteti in sešteti po glasovalnih seznamih in po zapisnikih glasove in kroglice, ki so bile najdene v skrinjicah na vsakem volišču, da ugotovi, koliko volivcev je vsega skupaj glasovalo v volivnem okrožju, koliko je vsaka okrožna lista dobila glasov kakor tudi, koliko glasov je dobil vsak sreski kandidat. Ce se ugotovi razlika med številom glasov po glasovalnih seznamih in številom kroglic po zapisnikih, se vzame število kroglic po zapisnikih.
Clen 69.
Izid volitev v volivnih okrožjih, ki volijo dva ali več poslancev, se ugotavlja takole:
Število glasov, ki jih je dobila vsaka lista, se razdeli z 1, 2, 3 itd., naposled s številom, ki ustreza številu poslancev, kolikor jih je voliti v tem volivnem okrožju. Od števil, dobljenih s takim deljenjem, se vzame toliko največjih, kolikor je v tem volivnem okrožju volili poslancev, in po njih se dodelijo mandati posameznim kandidatnim listam. Oh enakosti tako dobljenih števil odloči žreb, če je to potrebno, kateri listi naj pripade mandat, za katerega gre.
Mandati, ki pripadajo eni listi, se dodelijo posameznim kandidatom po tejle vrsti: Prvi mandat pripada nosilcu liste, ostali pa se dodelijo p° vrsti posameznim sreskim kandidatom s te liste po številu glasov, ki jih je vsak kandidat dobil Glasovi, dobljeni za enega kandidata v dveh raznih srezih, se seštejejo. Ce dobi kandidat, ki
je bil kandidiran v dveh srezih, toliko glasov v vsakem srezu, da bi po volivnem izidu bil izvoljen v dveh srezih, se oglasi, da sta izvoljena on in njegov namestnik, in se šele nato dodeljujejo naslednja mesta nadaljnjim kandidatom. Ce je imel tak kandidat v vsakem srezu drugega namestnika, se oglasi za izvoljenega namestnik v tistem srezu, kjer je dobil kandidat več glasov.
Ce je dobila ena lista v dveh ali več srezih enako število glasov, se določi z žrebom, iz katerega sreza se oglasi kandidat za izvoljenega. Žrebanje opravi okrožni volivni odbor.
V volivnih okrožjih, ki volijo samo enega poslanca, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil relativno večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov se določi z žrebom, kateri kandidat je izvoljen.
Ce je postavljena za eno volivno okrožje samo ena kandidatna lista, oglasi okrožni volivni odbor kandidate s te liste za izvoljene. Ce je bilo na tej listi več kandidatov, kot pa vOli okrožje poslancev,, se dodelijo mandati po vrsti posameznim sreskim kandidatom s te liste po številu dobljenih glasov.
V mestih Beogradu, Zagrebu in Ljubljani se dodelijo mandati, ki pripadajo eni listi, posameznim kandidatom s te liste po vrsti, v kateri so na listi označeni. Ce je postavljena v katerem teh mest samo ena kandidatna lista, Oglasi okrožni volivni odbor vse kandidate s te liste za izvoljene.
Clen 70.
Pri razdeljevanju mandatov štejeta dve okrožni listi iste politične skupine ali zveze političnih skupin (Čl. 16., šesti odstavek) v razmerju do okrožne liste drugih političnih skupin za eno in se števili njiju glasov seštejeta, da bi se ugotovilo, koliko mandatov jima skupaj pripada.
Mandati, ki jima pripadajo, se razdelijo nato mednje takole: Število glasov, ki jih je dobila vsaka izmed njih, se razdeli z 1, 2, 3 itd., naposled s številom mandatov. ki so skupaj pripadli tema listama. Od tako dobljenih števil se vzame toliko največjih, kolikor mandatov je razdeliti, in se po njih dodelijo mandati vsaki izmed njih.
Mandati, ki se tako dodelijo eni listi, se dodelijo posameznim kandidatom na način, določen v prednjem členu.
Clen 71.
Okrožni volivni odbor izda izvoljenim narodnim poslancem pooblastilo. Pooblastila podpišejo predsednik in vsi člani okrožnega volivnega odbora.
Pooblastila se vročijo izvoljenim poslancem neposredno ali pa po okrajnem sodišču njihovega bivališča.
Obrazec pooblastila predpiše minister za notranje posle.
Clen 72.
O vsem tem delu piše okrožni volivni odbor natančen zapisnik, iz katerega je razvidno, kako se je po vrsti pojav ilo in rešilo vse to, kar je spredaj določeno, da se prouči in reši. Zlasti mora biti v zapisniku navedeno, koliko je bilo vseh kandidatnih list, katere osebe na vsaki listi so bile kandidati in namestniki, koliko je vsaka kandidatna lista dobila glasov in katere osebe so s katere liste oglašene za narodne poslance.
Zapisnik morajo podpisati vsi člani volivnega odbora; vsak od njih pa ima pravico podati ločeno mnenje in svoje pripombe.
Po dokončanem delu objavi okrožni volivni odbor na oglasni deski sodišča, koliko je dobila vsaka okrožna lista glasov in kateri kandidati so oglašeni za narodne poslance.
Clen 73.
Zapisnik okrožnega volivnega odbora z vsemi prilogami in volivnimi spisi vred nese v posebnem zavitku, potrjenem s pečatom sodišča v središču volivnega okrožja, predsednik volivnega odbora po najkrajši poti in v najkrajšem času državnemu odboru v Beogradu.
X.
Delo državnega odbora po izvršenih volitvah.
Clen 74.
Na dan po izvršenih volitvah se snide ob treh popoldne državni odbor v Beogradu. Dela državnega odbora se udeležujeta tudi po dva predstavnika vsake državne liste kot njegova člana s posvetovalnim glasom. Predstavnika liste in njiju namestnika določi nosilec državne liste in jima izda pooblastila, potrjena po katerem koli okrajnem sodišču.
Člen 75.
Na podstavi vseh podatkov in materiala, ki jih je dobil od okrožnih volivnih odborov, pregleda državni odbor poslovanje okrožnih volivnih odborov in ugotovljeni volivni izid v okrožjih.
Clen 76.
Nato sešteje državni odbor na podstavi volivnih spisov vse glasove, ki so jih dobile v volivnih okrožjih posamezne državne liste.
Državni odbor oglasi za izvoljenega nosilca vsake državne liste, ki je dobila v vseh volivnih okrožjih najmanj 100.000 glasov.
Clen 77.
Izvoljenim nosilcem državnih list izda državni odbor pooblastilo. Pooblastila podpišejo predsednik in vsi člani državnega odbora. Pooblastila se izdajo neposredno ali pa se vročijo izvoljenim poslancem po okrajnem sodišču njih bivališča.
Obrazec pooblastila predpiše minister za notranje posle.
Clen 78.
O vsem tem delu piše državni odbor zapisnik, iz katerega je moči razvideti, kako se je kaj po vrsti delalo in rešilo. Zlasti mora biti v zapisniku navedeno, koliko je bilo vseh državnih kandidatnih list, katere osebe so bile nosilci posameznih državnih list, koliko je vsaka državna lista dobila glasov v vseh volivnih okrožjih, koliko je vsaka posamezna okrožna lista iste državne liste dobila glasov v vsakem volivnem okrožju in naposled, kateri nosilci državnih list so oglašeni za narodne poslance.
Zapisnik podpišejo vsi člani odbora; vsak od njih pa ima pravico podati ločeno mnenje in svoje pripombe.
Clen 79.
Ko opravi ta posel, sestavi državni odbor poročilo Za narodno skupščino, ki ga ji dostavi z vsemi volivnimi spisi vred. To poročilo objavi državni odbor v »Službenih novinah«.
XI.
Ostalo določbe.
Clen 80.
Zoper nepravilnosti v teku volitev je dopustna pritožba neposredno na narodno skupščino. Pritožbo vloži lahko vsak volivec.
Člen 81.
Kandidat, ki bi bil izvoljen v več krajih za narodnega poslanca, mora izjaviti najpozneje v treh dneh po verifikaciji mandatov v skupščini, katero poslansko mesto obdrži. Ce tega ne stori, ga oglasi narodna skupščina za poslanca tistega kraja, kjer je dobil največ glasov.
Če je tak kandidat izvoljen kot nosilec okrožne liste in kot sreski kandidat, velja, da je obdržal mandat, ki ga je dobil kot nosilec liste. Ce je kandidat izvoljen kot nosilec državne liste in kot nosilec okrožne liste ali kot sreski kandidat, velja, da je obdržal mandat, ki ga je dobil kot nosilec državne liste.
Člen 82.
Ce se kako poslansko mesto izprazni, se popolni Z osebo, ki je označena kot namestnik tistega poslanca, čigar mesto se mora popolniti. Ce bi bilo tudi mesto lega namestnika izprazujeno ali če bi se izpraznilo poslansko mesto osebe, izvoljene kot nosilec okrožne liste, se pozove v skupščino tisti kandidat, ki ima na tej okrožni listi največ glasov med kandidati te liste, ki niso izvoljeni, oziroma njegov namestnik.
To popolnitev opravi narodna skupščina sama v petih dneh, ko se mesto izprazni.
Izpraznjeno mesto nosilca državne liste se ne po-polnjuje.
Člen 83.
Narodni poslanci morajo biti na dan sklica s svojimi pooblastili v kraju, kamor je s kraljevim ukazom sklicana narodna skupščina.
Narodni poslanci, ki ne prebivajo v kraju, kjer narodna skupščina zaseda, dobivajo iz državne blagajne povračilo za potne stroške, ki jih posebej določi narodna skupščina. Vsi narodni poslanci dobivajo za svoje vzdrževanje dnevnico po 200 dinarjev za tiste dni, ob katerih so prisostvovali delu v narodni skupščini. Narodni poslanec, ki neopravičeno ne sodeluje pri delu skupščine, teh dnevnic ne dobiva.
Narodni poslanec pridobi imuniteto od trenutka, ko ga je okrožni volivni odbor ali državni odbor oglasit z* poslanca, ne glede na to, ali mu je bilo pooblastilo že vročeno ali ne.
Člen 84.
Člani državnega odbora, člani okrožnih volivnih odborov in člani volivnih odborov na vseh voliščih dobivajo iz državne blagajne dnevnico in povračilo potnih stroškov, ki jim višino in način izplačila določi minister za notranje posle. Toda predsedniki in člani občinskega odbora, ki so člani volivnega odbora v svoji občini, in predstavniki list ali njih namestniki v volivnih odborih, ko prinašajo s predsednikom volivnega odbora votivne spise okrožnemu volivnemu odboru, nadalje vse osebe, ki dobivajo plačo iz državne blagajne, če so hkrati člani volivnega odbora v svoji občini, in vsi predstavniki kandidatnih list ne dobivajo nikake dnevnice iz državne blagajne, niti povračila potnih stroškov.
Občinski predsednik ali njegov namestnik dobi, če je po primeru drugega odstavka člena 41. te uredbe predsednik volivnega odbora, za to, da prinese volivne spise okrožnemu volivnemu odboru, povračilo potnih stroškov in dnevnico iz državne blagajne.
Člen 85.
Ko narodna skupščina pregleda poslanska pooblastila in reši vse pritožbe in pojavljena vprašanja, vrne ministru za notranje posle vse stalne volivne imenike, da jih le-ta pošlje občinam, katerim pripadajo. Drugi volivni spisi pa se shranijo pri drugih skupščinskih spisih.
Člen 86.
Občinske uprave morajo najdalj petnajst dni pred volitvami nabiti na občinskem poslopju in na drugih javnih mestih izpisek iz kazenskih določb te uredbe, ki mora obsegati predpise njenih členov 89. do 92., 94., 95., 97. do 106., 110., 111. in 112. Na dan volitev se mora nabiti tak izpisek na vidnem mestu na poslopju, v katerem se glasuje. Ministrstvo za notranje posle dostavi natisnjeni izpisek iz kazenskih določb vsem občinam v potrebnem številu primerkov.
Člen 87.
Vse listine, kandidatne liste, pritožbe in druge vloge po tej uredbi kakor tudi vsa opravila pri sodiščih po tej uredbi so oproščena vseh državnih in samoupravnih taks.
XII.
Kazniva dejanja in kazenski postopek.
Člen 88.
Organi občinskega oblastva, ki opustijo ali nočejo pravočasno izvršiti dolžnosti, ki so jim naložene s to uredbo, ali ki zaprečijo, da kdo uporabi pravico, ki mu jo daje ta uredba, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do šestih mesecev in denarno od 300 do 3000 dinarjev, izvzemši primere, za katere predpisujejo določbe te uredbe ali kazenski zakonik hujše kazni.
Če stori dejanje iz prvega odstavka sodni uradnik ali drug državni uslužbenec ali predsednik volivnega odbora oziroma njegov namestnik, se kaznuje storilec z zaporom od enega meseca do dveh let.
Člen 89.
Kdor z nasiljem ali s pretnjo zapreči enega ali več državljanov, da ne uporabijo svoje volivne pravice, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let.
Člen 90.
Kdor kakor koli drugače zapreči predstavnike kandidatnih list, da bi izvršili svojo dolžnost, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta.
Člen 91.
Kdor da ali obljubi volivcu darilo ali mu ponudi ali obljubi mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali je ne podpiše ali da že dani podpis na njej prekliče ali da za določeno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom od enega meseca do dveh let in denarno od 500 do
50.000	dinarjev.
Prav tako se kaznuje tudi volivec, ki za to sprejme darilo ali tudi samo obljubo darila.
Poteg kazni za dejanja, iz prednjih odstavkov se obsodijo storilci tudi na izgubo pravice, voliti poslance, za dobo od treh do šestih let. Pri obsodbi na izgubo pfa* vice, voliti poslance, se doba, za katero se ta pravica iz*: gubi, računa od dne, ko je bila kazen preštana.
Člen 92.
Kot storilci dejanj, naštetih v členih 88., 89., 90. ih’
91.,	se kaznujejo tudi tisti, ki so obljubili ali dali sredstva ali drugače pomagali, da se izvrši katero izmed teli dejanj.
Po prednjem odstavku se kaznuje tudi, kdor je bodisi v svojem imenu ali pa kot predstavnik gospodarske ali profesionalne organizacije ali kartela obljubil ali dal sredstva za vršenje takih dejanj vobče.
Člen 93.
Kdor kandidira zoper določbe te uredbe na več ko treh okrožnih listah, se kaznuje z zaporom do enega teta ali denarno od 1000 do 10.000 dinarjev. Poteg tega se štejejo vse izvolitve take osebe za neveljavne.
Člen 94.
Kdor primora volivca s silo ali pretnjo, da stori ali ne stori kaj takega, kar je navedeno v členu 91., se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let in denarno od 500 do 50.000 dinarjev.
Če je storil dejanje iz prednjega odstavka državni ali verski uslužbenec z zlorabo svoje službe ali položaja, se kaznuje storilec z zaporom najmanj enega leta ali denarno od 1000 do 50.000 dinarjev.
Pretnja po določbah te uredbe je, če kdo volivcu grozi, da njemu ali bližnjim članom njegove rodbine stori kaj takega, kar se po zakonu kaznuje kot zločin ali prestopek, ali z izgubo mesta v javni ali zasebni službi.
člen 95.	>
Državni ali samoupravni uslužbenec ali predsednik volivnega odbora oziroma njegov namestnik, ki z zlorabo svojega položaja ali oblasti vrši pritisk ali kakor koli drugače vobče vpliva na svobodo volivcev, predlagati kandidate ali podpisovati liste, ali da za določeno kandidatno listo glasujejo ali ne glasujejo, se kaznuje z zaporom najmanj šestih mesecev in z izgubo službe.
Člen 96.
Politični (policijski) uradniki, ki bi predlagali kan-1 didate za narodne poslance ali kako drugače vplivali na sestavljanje kandidatne liste, se kaznujejo z zaporom do enega leta in z izgubo službe.
Če stori tako dejanje častnik v aktivni službi, 'sjB kaznuje prav tako.
Če se uvede kazenski postopek zoper častnika v aktivni službi zaradi dejanja iz prednjega 'odstavka, obvesti sodišče o tem ministra za vojsko in mornarico.
Člen 97.
Volivec, ki glasuje več kot enkrat pri istih volitvah, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega teta in denarno od 500 do 2000 dinarjev.
Poskus se kaznuje.
Člen 98.
Kdor glasuje ali poskusi glasovati namesto drugega in z njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let.
Člen 99.
Volivec, ki pri glasovanju noče vtakniti roko v vsako Skrinjico ali glasuje javno "ali kakor koli krši tajnost glasovanja, se kaznuje denarno od 500 do 2000 dinarjev.
u	Člen 100.
Volivec, ki se pri glasovanju vede nedostojno ali potem ko je glasoval kljub opominu predsednika voliv-ivega odbora ne odide iz poslopja, kjer se glasuje, se kaznuje z zaporom od enega do šestih mesecev in denarno od 200 do 1500 dinarjev. .
' Prav tako se kaznuje tudi, kdor pride na volišče, pa ni vpisan v dokončno overjeni stalni volivni imenik, če ne odide kljub opominu pristojnih oseb.
Člen 101.
Kdor razžali volivni odbor ali člana volivnega odbora, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in denarno od 200 do 10.000 dinarjev.
Člen 102.
Kdor dejansko napade volivni odbor ali katerega njegovega člana, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let, če se ne kaznuje tako dejanje po kazenskem zakoniku s hujšo kaznijo.
;	Člen 103.
Kdor pride na volišče z orožjem ali z orodjem, po-rabnim za boj, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do dveh let. To velja tudi za vse tiste državne, banovinske ali samoupravne uslužbence, ki po uradni dolžnosti nosijo orožje, če pridejo na volišče z orožjem, da bi izvršili svojo volivno pravico, razen če je predsednik volivnega odbora zahteval pomoč.
Predsednik volivnega odbora mora vsako tako osebo takoj odpraviti z volišča.
Člen 104.
Če stori kazniva dejanja, navedena v členih 102. in
103.,	več oseb skupaj, se vsak izmed storilcev kaznuje z zaporom najmanj enega leta.
Člen 105.
Kdor na volišču radi agitacije razširja slike, lepake in druga agitacijska sredstva, se kaznuje z zaporom od Ohega do šestih mesecev.
• h Prav tako se kaznuje, kdor petnajst dni pred volitvami ali na dan volitev razširja lažnive vesti, ki bi mu-gl© v katerem koli pogledu vplivati na volitve.
‘t’? S kaznijo, določeno v prvem odstavku, se kaznuje, kdor bi z vpitjem ali pretnjo oviral volivni odbor ali posamezne volivce pri njih delu.
Vsako tako osebo mora predsednik volivnega odbora odpraviti z volišča po uradni dolžnosti, pa tudi na zahtevo katerega koli člana volivnega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali volivcev samih, ko se prepriča, da se je ta oseba pregrešila zoper predpise tega člena. To se zapiše tudi v volivni zapisnik.
Člen 106.
Kdor namenoma pokvari, uniči ali odnese katero koli listino o volitvah ali kateri koli predmet, ki služi za volitve, ali kdor spremeni število glasov, dajaje, odje-maje ali mešaje kroglice ali kako drugače, ali kdor prestavi prilepljeno kandidatno listo z ene skrinjice na drugo, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta in z izgubo častnih pravic.
Poskus se kaznuje.
Po prednjih odstavkih se kaznuje tudi stražnik, ki je po določbah te uredbe odrejen, da straži volivno poslopje, če dopusti, da stori kdo katero izmed prej navedenih dejanj v tem poslopju.
Člen 107.
Kdor neupravičeno v čemer koli predrugači kandidatno listo potem, ko so jo predlagatelji podpisali, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let in denarno od 1000 do 10.000 dinarjev.
Člen 108.
Če člani volivnega odbora, razen predstavnikov kandidatnih list in njih namestnikov, kakor tudi določeni zapisnikarji in pomočniki, ki jim je priobčeno, da so odrejeni na te dolžnosti, ne pridejo ob določenem času in na določeni kraj na to svojo dolžnost in svoj izostanek ne morejo opravičiti ali če po prihodu brez opravičenih razlogov opuste svojo dolžnost ali nočejo podpisati zapisnike o volitvah, se kaznujejo z zaporom od enega me. seca do enega leta in denarno od 300 do 3000 dinarjev.
Člen 109.
Predsednik in člani volivnega odbora se kaznujejo z zaporom od šestih mesecev do enega leta v lehle primerili:
1. če vedoma dopuste, da kdo glasuje, ki ni vpisan v stalni volivni imenik, pa ne predloži sodnega sklepa, da bi se moral vpisati v volivni imenik, ali da glasuje kdo, ki je že glasoval;
2. Če brez opravičenega razloga skrajšajo čas za sprejemanje glasov ali ga podaljšajo;
3. če spremenijo volišče, ki ga je določilo in objavilo pristojno oblastvo.
Člen 110.
Kdor namenoma nepravilno vodi seznam glasovalcev in volivne zapisnike ali v njih kaj popravi ali kaj vanje vpiše, ko so že podpisani, se kaznuje z zaporom od šestili mesecev do dveh let.
Člen 111.
Kdor brez poziva predsednika volivnega odbora odredi ali brez odredbe dovede na volišče oboroženo silo, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta in denarno o.l 1000 do 10.000 dinarjev.
Člen 112.
Kdor zoper predpis člena (50. le uredbe toči ali kakor koli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od petnajstih dni do šestili mesecev in denarno od 300 do 2000 dinarjev.
Člen 113.
Če predpisuje za dejanja, navedena v tej uredbi, kazenski zakonik ali kak drug zakon hujše kazni, se kaznuje storilec po teh zakonih.
Clen 114.
Dejanja, ki se po tej uredbi ne kaznujejo z več ko .šestimi meseci zapora ali samč denarno, zastarajo v šestih mesecih od dne izvršitve.
Vsa druga dejanja, navedena v tej uredbi, zastarajo, v enem letu od dne izvršitve. Če ni bila v tem času vložena kazenska ovadba ali predlog državnega tožilca za pregon; od dne, ko se vloži kazenska ovadba ali predlog za pregon, se zastarevanje računa po predpisih kazenskega zakonika.
Clen 115.
Vsa kazniva dejanja, navedena v tej uredbi, se preganjajo po uradni dolžnosti.
Vložilec kazenske prijave velja za oškodovanca in ima pravico nadaljevati kazenski postopek kot subsidiarni tožilec, če odstopi državni tožilec od pregona.
Vsa kazniva dejanja, navedena v tej uredbi, so prestopki in jih sodišča preiskujejo in sodijo kot nujne stvari.
Clen 116.
Vsa kazniva dejanja po tej uredbi, storjena do dneva volitev ali na dan volitev, mora volivni odbor popisati v svojem zapisniku in hkrati navesti imena krivcev.
Okrožni volivni odbor izpiše vsa ta kazniva dejanja, ko konča svoje delo, iz zapisnika volivnega odbora in jih naznani pristojnemu sodišču, ki jih preišče in sodi.
Člen 117.
Za vojaške osebe, ki store dejanja, navedena v tej uredbi, so pristojna redna sodišča.
Clen 118.
V postopku zaradi dejanj, navedenih v tej uredbi, uporabljajo sodišča splošne določbe kazenskega zakonika, izvzemši njegove določbe o pogojui obsodbi.
XIII.
Prehodne določbe.
Clen 119.
Pri prvih volitvah po uveljavitvi te uredbe se izjemno od prvega odstavka člena 5. v posameznih volivnih okrožjih voli:
v volivnem okrožju št, 1 s središčem v Ljubljani: 5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 2 s središčem v Mariboru: 4 poslanci;
v volivnem okrožju št. 3 s središčem v Murski Soboti: 7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 4 s središčem v Celju: 6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 5 s središčem v Novem mestu: 5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 6 s središčem v Varaždinu: 7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 7 s središčem v Zagrebu: 7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 8 s središčem v Zagrebu:
7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 9 s središčem v Bjelovaru: 7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 10 s središčem v Ogulinu: 7 poslancevj
v volivnem okrožju št. 11 s središčem v Petrinji:
5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 12 s središčem v Gospiču:
5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 13 s središčem v Šibeniku:
6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 14 s središčem v Splitu: 6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 15 s središčem v Dubrovniku:
4 poslanci;
v volivnem okrožju št. 16 s središčem v Osijeku:
8 poslancev;
v volivnem okrožju št. 17 s središčem v (Slavonski) Požegi: 7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 18 s središčem v Sremski Mitroviči: 10 poslancev;
v volivnem okrožju št. 19 s središčem v Bihaču: 7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 20 s središčem v Banjaluki:
10 poslancev;
v volivnem okrožju št. 21 s Središčem v Banjaluki:
5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 22 s središčem v Derventi:
6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 23 s središčem v Tuzli: 8 poslancev;
v volivnem okrožju št. 24 s središčem v Travniku:
5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 25 s središčem v Sarajevu:
9 poslancev;
v volivnem okrožju št. 26 s središčem v Mostarju:
8 poslancev;
v volivnem okrožju št. 27 s središčem v Somboru:
7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 28 s središčem v Novem Sadu:
11 poslancev;
v volivnem okrožju št. 29 s središčem v Petrovgradu:
9 poslancev;
v volivnem okrožju št. 30 s središčem v Pančevu:
8 poslancev; *•
v volivnem okrožju št. 31 s središčem v Šabcu: 5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 32 s središčem v Valjevu:
6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 33 s središčem v Smederevu:
6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 34 s središčem v Požarevcu:
6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 35 s središčem v Zaječaru:
7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 36 s središčem v Užicu: 5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 37 s središčem v Čačku: 5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 38 s središčem v Kragujevcu:'
5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 39 s središčem v Jagodini:
6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 40 s središčem v Kruševcu: 5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 41 s središčem v Nišu: 9 poslancev;
v volivnem okrožju št. 42 s središčem v Pirotu: 5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 43 s središčem v Cetinju:
7 poslančevi
v volivnem okrožju St. 44 s središčem v Prijepolju: 5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 45 s središčem v Kosovski Mitroviči: 7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 40 s središčem v Leskovcu:
5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 47 s središčem v Peči: 7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 48 s središčem v Vranju: 6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 49 s središčem v Skoplju: 0 poslancev;
v volivnem okrožju št. 50 s središčem v Tetovu: G poslancev;
v volivnem okrožju št. 51 s središčem v Bitolju:
6 poslancev;
v volivnem okrožju št. 52 s središčem v Štipu: 0 poslancev;
v volivnem okrožju št. 53, mesto Beograd: 7 poslancev;
v volivnem okrožju št. 54, mesto Zagreb: 5 poslancev;
v volivnem okrožju št. 55, mesto Ljubljana: 2 poslanca.
Člen 120.
Za prve volitve narodnih poslancev po uveljavitvi te uredbe se razdeljujejo po drugem odstavku člena 7. te uredbe tile upravni srezi na volivne sreze, in to:
1. Srez mariborski-levi breg v volivnem okrožju št. 3 na volivni srez mariborski-levi breg I, kamor spadajo ob ine: mesto Maribor, Košaki, Kamnica, Solnica ob Dravi in Sveti Križ pri Mariboru, in na volivni srez mariborski-levi breg, kamor spadajo občine: Duplek, Jare-nina, Korena, Pesnica, Svečina, Sv. Ana v Slov. goricah, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Trojica v Slov. gbricah, Sv. Anton v Slov. goricah, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Jurij v Slov. goricah, Sv. Lenart v Slov. goricah. Sv. Rupert v Slov. goricah, Šent IIj v Slov. goricah, Velka in Zgornja Sv, Kungota.
2. Srez splitski v volivnem okrožju št. 14 na volivni srez splitski I, kamor spadajo občine: mesto Split, Ka-štel Lukšič, Kaštel Sučurac, K lis, Muč in Šolta, na volivni srez splitski II, kamor spadajo občine: Krajina, Omiš in Poljica in na volivni srez splitski III, kamor spadajo občine: Don ja Kaštela, Lečevica in Trogir.
3. Srez osiješki v volivnem okrožju št. 16 na volivni srez osiješki I, kamor spada mesto Osijek, in na volivni srez osiješki II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza.
4. Srez banjaluški v volivnem okrožju št. 20 na volivni srez banjaluški I, kamor spada mesto Banjaluka, in na volivni srez banjaluški II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza.
5. Srez derventski v volivnem okrožju št. 22 na volivni srez derventski I, kamor spadajo občine: Bosenski Kobaš, mesto Derventa, Derventa selo, Dubočac, Lužau in Mulabegovi, Majevac, Osinja, Plehan, Podnevlje in Velika Sočanica, in na volivni srez derventski II, kamor spadajo občine: Bosenski Brod, Bosenski Klakar in Si-jekovac.
G. Srez brški v volivnem okrožju št. 22 na volivni srez brški I, kamor spadajo občine: Brezovo Polje, Brčko, Bukvik, Gornji Žabar, Gornji Rahič, Donja Makala, Obu-dovac, Orašje in Celič, in na volivni grez brški II kamor
spadajo občine: Bosenski Šamac, Domaljevac, Slatina, Trainošnica in Crkvina.
7. Srez tuzlanski v volivnem okrožju št. 23 na volivni srez tuzlanski I, kamor spadajo občine: Breške, Vukovje, Gornja Tuzla, Lisoviči, Priboj in mesto Tuzla, in na volivni srez tuzlanski II, kamor spadajo občine: Bukinje, Vasiljevci, Dobošnica, Živinice, Lukavac turski, Lukavac-fabrika in Puračič.
8. Srez sarajevski v volivnem okrožju št. 25 na volivni srez sarajevski I, kamor spada mesto Sarajevo, in na volivni srez sarajevski II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza.
9. Srez novosadski v volivnem okrožju št. 28 na volivni srez novosadski I, kamor spada mesto Novi Sad, in na volivni srez novosadski II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza.
10. Srez subotiški v volivnem okrožju št. 28 na volivni srez subotiški I, kamor spada ožje mestno območje mesta Subotice, ki obsega 12 mestnih okrajev, in na volivni srez subotiški II, ki obsega vse drugo območje tega upravnega sreza.
11. Srez bačko-topolski v volivnem okrožju št. 28 na volivni srez bačko-topolski 1, kamor spadajo občine: Can-tavir, Bačka Topola, Mali Idos, Sekič in Feketič, in na volivni srez bačko-topolski II, kamor spadajo občine: Pačir, Bajša in Stara Moravica.
12. Srez velikobečkereški v volivnem okrožju št. 29 na volivni srez velikobečkereški I, kamor spada mesto Petrovgrad, in na volivni srez velikobečkereški II, kamor spadajo vse drugo občine tega upravnega sreza.
13. Srez senčanski v volivnem okrožju št. 29 na votivni srez senčanski 1, kamor spada mesto Senta, in na volivni srez senčanski II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza.
14. Srez pančevski v volivnem okrožju št. 30 na volivni srez pančevski I, kamor spada mesto Pančevo, in na volivni srez pančevski II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza.
15. Srez niški v volivnem okrožju št. 41 na volivni srez niški 1, kamor spada mesto Niš, in na volivni srez niški II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza.
16. Srez gnjilanski v volivnem okrožju št. 48 na volivni srez gnjilanski I, kamor spadajo občine: vitinska, Vrbovška, gnjilanska, paralovska, parteška, pasjanska, požeranjska, slatinska in šurlanska, in na volivni srez gnjilanski II, kamor spadajo občine: ajnovška, bostanska, vaganeška, kameniška, ogoška, raniluška, rogačiška in ropotovska.
17. Srez skopljanski v volivnem okrožju št. 49 na volivni srez skopljanski I, kamor spada mesto Skoplje, in na volivni srez skopljanski II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza.
Clen 121.
V desetih dneh po uveljavitvi te uredbe določi vsako okrajno sodišče, postopajoč povsem po šestem odstavku člena 35. uredbe, koliko bo volišč v vsaki posamezni občini njegovega območja in kje bodo ta volišča.
XIV. Končne določbe.
Clen 122.
Minister za pravosodje se pooblašča, da daje pojasnila te uredbe, če bi se pojavile nejasnosti,
Minister za pravosodje in minister za notranje posle izdasta potrebna navodila za izvrševanje tega zakona.
Člen 123.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalK.
V Beogradu dne 18. februarja 1940.; M. s. št. 352.
Pavle s. r.
Dr. H. Stankovič s. r. Dr. 1. Perovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat varuh državnega pečata, minister za pravosodje dr. Lazar Markovič s. r.
(M. P.)
Predseduik ministrskega sveta Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta
VI.	Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih gg. ministrov.)
 	,	,	—i#-^
Uredbe osrednje vlade.
145.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski »vel na predlog ministra za vojsko iri mornarico tole
uredbo
o naglih vojaških sodiščih v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju.*
§ 1.
Naglo vojaško sodišče je izredno vojaško sodišče, ki se lahko sestavi v mobilnem in vojnem stanju, izjemoma pa tudi v pripravljenem stanju.
V mobilnem ali vojnem stanju se naglo vojaško sodišče lahko sestavi od dne objave tega stanja po odločbi pristojnih vojaških starešin.
V pripravljenem stanju se uvedba naglega vojaškega sodišča lahko razglasi s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarico in v soglasnosti z ministrskim svetom, če posebne razmere to terjajo, bodisi na vsem ozemlju države ali le na njenem posameznem delu. Ce se uvede ustanova naglega vojaškega sodišča v pripravljenem stanju, izdajo odločbo o sestavitvi naglega vojaškega sodišča v vsakem primeru posebej pristojni vojaški starešine.
. § 2.
Naglo vojaško sodišče izreka samo smrtno kazen.
Zoper sodbo naglega vojaškega sodišča ni nikakršnega pravnega sredstva.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne 13. marca 1940., št. 59/XVll/142.
§ 3.
Pred naglo vojaško sodišče more biti postavljen:
1. kdor na bojišču, sklicevaje se na svoje versko, politično ali drugo prepričanje, noče opravljati svojo vojaško dolžnost;
2. častnik, ki se tudi le za najkrajši čas oddalji od svoje čete, da bi izbegnil bližnjemu boju, ali na bojišču samovoljno ali z lažnim izgovorom zapusti svoje mesto;
3. častnik, ki se v vojnem stanju samovoljno oddalji od svoje čete, da bi prestopil k sovražniku ali se mu vdal;
4. vojaška oseba, ki na bojišču samovoljno ali z. lažnim izgovorom zapusti svojo četo ali službo;
5. vojaška oseba, ki zavaja na bojišču drugega z besedami ali znaki na pobeg ali s tem, da odvrže orožje ali strelivo, širi strah ali spravi kakor koli v nevarnost napad, umik ali vobče disciplino ali red pri četi;
6. kdor v vojnem stanju ne izvrši prejetega povelja, ki se tiče službe, če je bilo zaradi tega kaj škodljivih posledic za vojsko;
7. kdor na bojišču pri izvrševanju prejetega povelja, ki se tiče službe, neupravičeno odstopi od njega ali ga v čem prekorači in nastopijo zaradi tega škodljive posledice za vojsko;
8. kdor se na bojišču pokaže nepokornega in se pri tem upre z orožjem ali kdor to stori v vojnem stanju in je bil pri tem nad rejenec telesno poškodovan;
9. kdor na bojišču s silo ali pretnjo prepreči nad-rejeuea ali višjega v izvršitvi njegove dolžnosti ali prepreči izvršitev njegovega povelja;
10.	če se v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju upre najmanj pet vojaških oseb in, ustavljaje se vojaškemu oblastvu ali izvrševanju njegovih povelj, noče vršiti svojo dolžnost — vsak, kdor se udeležuje upora.
§ 4.
Prav tako more bili postavljen pred naglo vojaško sodišče:
1. kdor v vojnem stanju eno ali več oseb naklepoma poziva ali nasnuje, da storijo katero izmed dejanj, navedenih v točkah 1. do 9. § 3. le uredbe, ali jim pri izvršitvi teh dejanj naklepoma pomaga;
2. kdor v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju naklepoma poziva ali nasnuje eno ali več oseb, da store dejanje, navedeno v točki 10. § 3. te uredbe, ali jim pri izvršitvi tega dejanja naklepoma pomaga.
§ 5-
Za dejanja, navedena v § 3. te uredbe, se morejo postaviti pred naglo vojaško sodišče samo vojaške osebe.
Civilna Oseba se more postaviti pred naglo vojaško sodišče samo zaradi dejanj, navedenih v § 4. te uredbe, če je storila katero teh dejanj v vojnem stanju in če j® storila kaznivo dejanje v družbi z vojaško osebo.
V mobilnem kakor tudi v pripravljenem stanju (§ l.> tretji odstavek) se morejo postaviti pred naglo vojaško sodišče samo vojaške osebe, in to samo za dejanja i* točke 10. § 3. ali iz točke 2. § 4. te Uredbe.
§ 6.
Ce stori vojaška oseba dejanje iz §§ 3. in 4. te uredbe, a obstoje splošni pogoji za sestavitev naglega vojaškega sodišča, odloči nadrejeni starešina v položaju polkovnega poveljnika, ali naj mu za to dejanje sodi redno ali pa naglo vojaško sodišče, pri čemer upošteva zlasti
Navedba pristojnega starešine, da se postavlja obdolženec pred naglo vojaško sodišče, se šteje za obtožnico in je treba v njej navesti:
1. zvanje, rodbinsko in rojstno ime obtoženčevo in poveljnišlvo ali vojaško ustanovo, kjer služi;
2. dejanski stan, ki ima znake kaznivega dejanja, katerega je obdolženec obtožen, kakor tudi predpis te uredbe, pod katerega se dejanje podvaja;
3. čas, ko, in kraj, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno;
4. dokazi, s katerimi se ohtoženčeva krivda ugotavlja;	>
5. dan in ura, ko je bila naredba izdana.
tudi pomen dejanja za disciplino, varnost in splošno moralo njemu podrejene čete.
Ce je storila dejanje iz § 4. te uredbe civilna oseba v družbi z vojaško osebo, sodi se pa samo civilni osebi, izda odločbo o sestavitvi naglega vojaškega sodišča poveljnik divizijskega oblastva, na čigar ozemlju je bilo dejanje storjeno. Ce je bilo dejanje storjeno v operativnem pasu, je to odločbo pristojen izdati poveljnik ozadja operativne divizije, v katere udejstvovaluem pasu je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Višji nadrejeni starešine uporabijo lahko pristojnost svojih podrejencev, ne morejo pa predrugačiti že izdano odločbo podrejenega starešine, da se ukreni postopek, da se postavi obdolženec pred redno vojaško sodišče.
‘ § "■
Odločbo o postavitvi pred naglo vojaško sodišče mora izdati pristojni vojaški starešina v 48 urah, kar je zvedel za storjeno dejanje, vsekakor pa najdalj v štirih dneh od izvršitve dejanja.
Ce se storilec kakega dejanja iz §§ 3. in 4. te uredbe ne postavi pred naglo vojaško sodišče, mu sodi redno vojaško sodišče po predpisih vojaškega kazenskega zakonika, ne da bi kakor koli upoštevalo predpise te uredbe.
§ 8-
Vsa civilna oblastva so dolžna, brž ko zvejo za izvršitev kakega dejanja iz §§ 3. in 4. te uredbe, to takoj prijaviti najbližjemu vojaškemu oblastvu. Ce je bil storilec dejanja prijet, ga civilna oblastva po stražnikih pripeljejo in izroče obenem s prijavo najbližjemu vojaškemu oblastvu, ki pošlje prijavo in storilca neposredno starešini, ki je pristojen za sestavitev naglega vojaškega sodišča.
§ 9-
Naglo vojaško sodišče sestoji iz petih častnikov kot sodnikov in enega častnika kot zapisnikarja. Vsaj en sodnik naglega vojaškega sodišča mora bili sodni častnik ali častnik s pravno izobrazbo.
Predseduje po stopnji najstarejši izmed določenih častnikov.
Naglo vojaško sodišče nima vojaško-državnega tožilca.
§ io.
Naglo vojaško sodišče sodi po svobodnem prepričanju.
Naglo vojaško sodišče posluje ne da bi se držalo rednega vojaškega kazenskega postopnika in njegovih obličnosti. Njegov postopek je docela kratek; vendar se vse, kar služi kot temelj za obtožbo in za obrambo, kakor tudi vse okolnosti, ob katerih je bilo dejanje storjeno, in storilčeve pobude morajo, kolikor je mogoče, čim točneje pri vsakomer preiskati in ugotoviti, da sc dobi pravilno prepričanje o krivdi.
Sodba o krivdi enega udeleženca se ne sme odlagati radi preiskovanja krivde drugega udeleženca.
§ H-
Ce pristojni vojaški starešina odloči, naj storilcu dejanja iz §§ 8. in 4. te uredbe sodi naglo vojaško sodišče, izda naredbo za sestavitev tega sodišča, v kateri imenuje Člane sodišča.
Starešina, ki je pristojen za sestavitev naglega vojaškega sodišča, je tudi pristojen za postavitev obdolženca pred to sodišče.
§ 12.
Obtoženec mora imeti pred naglim vojaškim sodiščem branilca. Obtoženec si izbere branilca lahko samo izmed častnikov svojega poveljništva. Ce ga sam ne izbere, mu ga določi sodišče, po uradni dolžnosti izmed soduih častnikov, če jih ni pa izmed častnikov.
Za dva ali več obtožencev se lahko določi en skupni branilec samo, če obramba enega izmed njih po svoji vsebini ne nasprotuje obrambi drugega.
§ 13.
Vse delo mora biti pri naglem vojaškem sodišču končano v 24 urah; če to zaradi obsežnosti snovi, zbiranja dokazov ali zaradi drugih važnih vzrokov ni mogoče pa najkasneje v treh dneh od trenutka, ko je bil obtoženec postavljen pred naglo vojaško sodišče.
Ce naglo vojaško sodišče ne konča dela v treti dneh, se to pismeno ugotovi in se o tem obvesti poveljnik, ki je bil postavil obtoženca pred naglo vojaško sodišče. Poveljnik odredi nadaljnji postopek, da se postavi obdolženec pred redno vojaško sodišče.
Naglo vojaško sodišče deluje tudi ob nedeljah in praznikih in ob vsakem dnevnem času. Posluje lahko tudi pod milim nebom, vendar napravi v takem primeru potrebno število vojakov četverokot in sodi naglo vojaško sodišče v njegovi sredi.
§ 15.
Brž ko se postavi kdo pred naglo vojaško sodišče, začne to takoj preiskavo, kolikor to že ni bilo storjeno in kolikor je potrebno.
Ce je bil obtoženec pri dejanju zasačen, ni treba naglemu vojaškemu sodišču opravljati preiskavo. Ce obtoženec dejanje taji, se sooči.
§ 16.
Ko se pripelje obtoženec pred sodišče, se začne sojenje s tem, da se prebere naredba o njegovi postavitvi pred naglo vojaško sodišče. Nato se zasliši obtoženec o kaznivem dejanju, katerega je obdolžen, se prebere obtožno gradivo, se zaslišijo priče in opravijo potrebne so-očbe. Po vsem tem poda branilec obtoženčev zagovor.
Preden .začne 'sodišče sklepati o sodbi, se d& poslednja beseda obtožencu in se mu zastavi vprašanje, ali ima v svojo obrambo še kaj navesti.
§ 17.
Po končani razpravi se obtoženec odstrani in se začne sodišče posvetovati in glasovati,
Sodniki glasujejo po svojem svobodnem prepričanju, dobljenem med preiskavo in sojenjem o obtoženčevi krivdi, ali so za uporabo smrtne kazni ali ne. Sodniki glasujejo po činu, in sicer tako, da se začne glasovanje pri najmlajšem.
Ce tudi le dva sodnika ne glasujeta za smrtno kazen, se sodba ne izreče, maiveč se to pismeno ugotovi in se o tem obvesti poveljnik, ki je postavil obtoženca p-ed naglo vojaško sodišče; poveljnik pa odredi nadaljnji postopek, da se postavi obtoženec pred redno vojaško sodišče.
' Ce glasujejo najmanj štirje sodniki za smrtno kazen, se izreče sodba, s katero se obsodi obtoženec na smrt. Sodni častnik, če ga ni pa častnik, ki je zapisnikar, izdela pismeno sodbo in jo podpiše obenem » predsednikom in ostalimi sodniki.
Sodba se priobči obsojencu in se takoj pošlje poveljniku, ki je odredil sestavitev naglega vojaškega sodišča, da odredi izvršitev. Ves ta čas, dokler se sodba ne vrne, čaka sodišče na kraju sojenja.
S 18.
Izvršitev sodbe odredi pristojni starešina pismeno; če ga ni v kraju sodišča, sme predsednik sodišča po njegovi pismeni pooblastitvi in po priobčitvi sodbe obsojencu odrediti, naj .se sodba takoj izvrši.
§ 19-
Če se odredi izvršitev sodbe naglega vojaškega sodišča, odide četa, ki je določena za izvršitev, takoj na kraj sodišča, kjer se sodba obsojencu prebere in kazen izvrši z ustrelitvijo.
§ 20.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah.. S tem dnem prenehajo veljati določbe drugega poglavja drugega dela zakonika o postopku vojaških sodišč pri kaznivih dejanjih z dne 15. februarja 1901.	,
V Beogradu dne 8. marca 1940.; M. s. št. 327.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
^Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
— • «»	—
(-’) To*zvanje se more pridobiti in opravljati samo na podstavi dovolitve, ki jo izda ban po določbah te
uredbe.
(3) To zvanje se opravlja po predpisih te uredbe.
§ 2.
(l)	Dovolitev za opravljanje zvanja gospodarskega svetovalca se sme izdati samo osebi:
1. ki ima državljanstvo kraljevine Jugoslavije;
2. ki je sposobna za opravljanje pravnih dejanj in
zanesljiva;
3. ki ni bila s sodno sodbo obsojena zaradi dejanj, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic; kateri ni s sodbo ali rešitvijo sodišča ali z odločbo upravnega oblastva prepovedano -izvrševanje obrta; kateri ni s sodno sodbo odvzeta sposobnost za opravljanje revizij in drugih preskusov po veljavnih zakonskih predpisih; zoper katero razen spredaj navedenih ni še kakega drugega izmed razlogov, navedenih v odstavku 2. § 01. zakona o obrtih, da se odklonj dovolitev za izvrševanje obrta;
4. ki je diplomirala ali doktorirala na ekonomsko-kotnercialni visoki šoli v državi ali na podobni visoki šoli ali fakulteti v inozemstvu, kolikor je ta diploma v kraljevini. Jugoslaviji pravnoveljavna, da se pridobi državna služba;
5. ki je opravila petletno prakso v javni službi gospodarskega značaja, v revizorski službi revizijskih zvez po zakonu o gospodarskih zadrugah ali zvez po uredbi o občinskih hranilnicah, revizijskih družb ali revizijskih zvez po drugih veljavnih zakonskih predpisih ali pri gospodarskem svetovalcu;
6. ki je položila varščino 30.000 dinarjev.
O Od prakse, določene v točki 5. odstavka 1. pri gospodarskih podjetjih in ustanovah, se morata dokazati najmanj dve leti dela na vodilnem položaju.
(3) Crlede polaganja, vračanja in uporabe varščine veljajo določbe § 64. zakona o obrtih kakor tudi določila, ki jih predpiše na podstavi teh določb minister za trgovino in industrijo.
§ 3.
(') Gospodarskemu svetovalcu je naloga:
1. da je s svojim strokovnim znanjem in delom posameznikom in pravnim osebam na pomoč v gospodarskih vprašanjih;
2. da oddaja o takih vprašanjih strokovna mnenja;
3. da na zahtevo sodnih, upravnih in samoupravnih oblastev ali upravičenih zasebnikov revidira in preskuša poslovne knjige gospodarskih podjetij in ustanov, njih celokupno poslovanje, posamezne vrste njihovega poslovanja ali njih posamezne posle.
C2) Sodna, upravna in samoupravna oblastva smejo izdati nalog za revizijo in preskus samo, kolikor so za to upravičena po posebnem zakonskem predpisu.
(:i) Gospodarski svetovalec je dolžen opravljati njemu poverjene posle vestno in točno in varovati tajnost o stvareh, ki so mu bile poverjene. Revizijo in preskus opravlja po dobljenem nalogu. Gospodarski svetovalec, ki prekrši svojo dolžnost, je odgovoren za vso škodo, ki jo je povzročil s svojim postopkom.
(4) Neposredno nadzoruje poslovanje gospodarskih svetovalcev ban, v območju mesta Beograda pa upravnik mesta Beograda.
146.
Na podstavi tj 1.13. finančnega zakona za 1. 1939./40 predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgo vino in industrijo tole
uredbo
o gospodarskih svetovalcih.*
§ 1.
C) Zvanje gospodarskega svetovalca je poklic javnega reda.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	avgusta 1939., št. 177/LIX/457.
§ 4.
(') Gospodarski svetovalec je upravičen, aahtevati za svoje delo nagrado, ki jo določi sporazumno s strankami. Če ni takega dogovora, je odločilna tarifa, ki jo predpiše ban; če pa ni tarife ali ob sporu prisodi nagrado na tožbo gospodarskega svetovalca ali stranke pristojno redno sodišče na podstavi svobodne pogodbe ali tarife.
#	(-) Določba odstavka 1. ne izključuje dogovora na
pristojnost po zakonu dovoljenih razsodišč.
§
(') Gospodarski svetovalec se kaznuje, če ni storjeno dejanje strože kaznivo po drugem zakonu, v denarju do
50.000 dinarjev:1
1. če opravi jaje revizijo ali preskus, v svojem poročilu ali javno kako drugače navede ali potrdi kaj neresničnega ali zamolči ali popači dejstva, ki so važna za presojo uspeha revizije;
2. če prekrši dolžnost varovanja poslovne,ali druge tajnosti o tem, kar je zvedel ob opravljanju revizije ali preskusa, ali če se s tem neupravičeno okoristi.
(2) Gospodarski svetovalec se kaznuje v denarju do
10.000 dinarjev:
1. če je prevzel dolžnost, opraviti revizijo ali kak drug preskus, a brez važnega razloga tega ne opravi;
2. če prekorači tarifo, predpisano po § 4. te uredbe.
(3) Kazni izreka občno upravno oblastvo prve stopnje. Za postopek in pritožbe veljajo določbe §§ 410. do 417. zakona o obrtih.
(’) K a1/, ni se smejo	izterjati tudi iz varščine.	Izterjane kazni se stekajo v	banovinski sklad	za	podpiranje
strokovnih šol po § 400.	zakona o obrtih.
§ 6.
(') Pravica, izvrševati zvanje gospodarskega svetovalca, se izgubi:
1.,	če izgubi gospodarski svetovalec po izdani dovolitvi jugoslovansko državljanstvo ali sposobnost za opravljanje pravnih dejanj ali če pride v stečaj;
2. če je bil gospodarski svetovalec po izdani dovolitvi s sodno sodbo obsojen zaradi dejanja, ki ima za posledico izgubo častnih pravic, ali če mu je s sodno sodbo po odst. 3. § 58. kazenskega zakonika prepovedano izvrševati svoj poklic ali mu je po veljavnih zakonskih predpisih odvzeta sposobnost za opravljanje revizij in preskusov;
3. če se naknadno ugotovi, da ob času izdaje dovolitve ni bilo pogojev iz točk 4. in 5. odst. 1. § 2. te uredbe ali da je bila dovolitev izdana na podstavi nepravilnih listin ali zoper določbe § 2. te uredbe;
4. če se ne položi varščina v določenem roku.
(-) Ko nastopi kateri izmed primerov odstavka 1., odvzame ban po uradni dolžnosti dovolitev in prepove izvrševanje zvanja gospodarskega svetovalca.
§7.
(') Ban sme gospodarskemu svetovalcu odvzeti dovolitev za izvrševanje zvanja gospodarskega svetovalca:
1. če se svetovalec kaznuje zaradi dejanja iz odst. 1. § 5. te uredbe po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali zaradi tihotapstva;
2. če je bil v poslednjih petih letih tri ali večkrat kaznovan zaradi dejanj iz odst. 2. člena 5. te uredbe.
(*) Ban sme gospodarskemu svetovalcu začasno odvzeti dovolitev za določen čas, a najdalj za tri leta, če se
gospodarski svetovalec, dasi je bil predhodno pismeno pozvan na red, zoper svojo dolžnost iznova pregreši z malomarnim ali nevestnim opravljanjem službe ali če zagreši malomarnost ali nevestnost ob obtežilnih okol-nostih. če je bila dovolitev zaradi malomarnega ali nevestnega opravljanja službe začasno odvzeta že dvakrat, jo sme ban ob vnovični nerednosti odvzeti za vedno.
§ 8-
(‘) Osebe, ki imajo na dan, ko dobi la uredba obvezno moč, pooblastitev pristojnega oblastva občne uprave po zakonu o obrtih za opravljanje poslov, ki spadajo po tej uredbi v področje gospodarskih svetovalcev, obdržijo svoje pravice ne glede na to, ali spolnjujejo pogoje iz § 2. te uredbe.
(2) Pooblastitev se v roku, ki ga določi ban oziroma upravnik mesta Beograda, nadomesti z dovolitvijo po tej uredbi. Zamena pooblastitve je oproščena vsake takse. Ob zameni se mora položiti varščina po točki G. odst. 1. § 2. te uredbe.
(3) Če imetniki pooblastitve ne spolnjujejo pogojev iz točke 4. odst. 1. § 2. te uredbe, je v dovolilu označiti področje, ki jim pristoji glede opravljanja revizij ali pregledov gospodarskili podjetij in ustanov po dobljeni pooblastitvi. Imetniki takih dovolil ne smejo uporabljati naziv gospodarskega svetovalca.
(4) Potem, ko dobi ta uredba obvezno moč, se ne morejo več izdajati pooblastitve po zakonu o obrtih za opravljanje poslov, ki spadajo po § 3. te uredbe v področje gospodarskih svetovalcev. Nerešene prijave za izvrševanje takih obrtov, ki so bile vložene do dne, ko dobi ta uredba obvezno moč, se zavrnejo.
§ 9.
Ta uredba dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 20. julija 1939.; M. s. št. 796.
Minister za trgovino in Predsednik ministrskega sveta industrijo	in minister za notranje posle
J. Tomič s. r.	Uragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
'
147.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne
16.	septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo*
o spremembah uredbe M. s. št. 1667 z dne 22. decembra 1939. o odpisu zaostankov davkov, taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja ob koncu 1937. oziroma 1939.**
§ Iv
V petem odstavku § 1. uredbe se namesto besed »v 3 mesecih od dne razglasitve te uredbe« postavljajo besede: »do konca meseca maja 1940.«.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	aprila 1940., Št. 76/XXVII/217.
** »Službeni list« št. 10/2 iz 1. 1940.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinaln.
V Beogradu dne HO. marca 1940.; M. s. St. 471.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič 3. r.
Podpredsednik ministrskega sveta •	dr.	Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič razglašena v »Službenih novinah« št. 74 A z dne 30. marca 1910. in je dobila tega dne zakonsko moč.)
14S.
Tolmačenje točke 2. § 21. zakona o nadzorstvu nad živili.*
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je izdal z odločbo S. Št. 4972 z dne 0. marca 1940. tole tolmačenje točke 2. § 21. zakona o nadzorstvu nad živili.**
»Zdravniški pregled po. pozvanem zakonskem predpisu je obvezen za tisi«* lastnike, ki v obratovalnici nimajo uslužbencev ali ki poleg uslužbencev sami opravljajo posel.«
Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v Beogradu dne l>. marca 1910.; S. št. 1972.
♦ mrn ■	---
119.
Nove telefonske zveze z inozemstvom***
dne 10. januarja 1940. dalje z naslednjimi	taksnimi
lami v zlatih frankih:	
Bled—Geniona	2'55
Bled—Mestre	»». • ) 	
Bled—Piedicolle	2-25
Bled—S. Lucia di Tolmino	2-25
Celje—Grado	2-25
Celje—Me rano	3'GO
Celje—Roma'	4-20
Grahovo pri Cerknici—Fiume	2-25
Jesenice na Gorenjskem—S. Lucia di Tol-	
mino	2'25
Jesenice na Gorenjskem—Tarvisio	2-55
Kranj—Biella	4-20
Kranj—Catania	5'25
Kranj—Geniona	2-55
Kranj—Monza	3-60
Kranjska gora—Ranziano	2-25
Kokra—Trieste	2-25
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	marca 1940., št. 59/XVI1/149.
** »Uradni list« št. 150/34 iz 1.1929./30.
***. »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
S.	februarja 1940., št. 30/VIII/73.
Ljubljana—Biella	4-20
Ljubljana—Corvara di Badia	3'60
Ljubljana—Dignano-Istria	2-55
Ljubljana—Genova	2-55
Ljubljana—Isola d' Istria	2'55
Ljubljana—Len tini	5-25
Ljubljana—Macerata	3-60
Ljubljana—Marini rolo	360
Ljubljana—Rapallo	4-20
Ljubljana—Sagrado d' Isonzo	2'55
Maribor—Biella	' 4-20
Maribor — Legno.no	3-60
Maribor—Monza	3'60
Maribor—Sorrento	4-20
Maribor—Ventimiglia	4-20
Maribor—Za ra	2'25
Meža—Udine	2-55
Ptuj—Monza	S-G0
Ptuj—Postumia	2-25
Rakek—Napoli	4-20
Slatina Radenci—Postumia	2-25
Stari trg pri Rakeku—Castelmare di Stabia 4"20	
Šmarje-Sap—Fiume	2-25
Tržič—Abbazia	2-25
Tržič—Buso	3 60
Tržič—‘Roma	4-20
Velike Lašče—Roma	4-20
Vrhnika—Caccia	2-25
Železniki—Fiume	2-25
Banove uredbe.
150.
V. No. 955/2.
Pojasnilo
o kolkovanju načrtov za gradbene dovolitve.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani je dne
18.	marca 1940. pod št. G005/1—V ex '1940 obvestila kraljevsko bansko upravo, da je ministrstvo za finance, oddelek za davke, pod št. 247G/III z dne 4. marca 1940. izdalo odločbo, da se gradbeni načrti kot priloge k odločbi o gradbeni dovolitvi taksirajo po tar. post. 2. taksnega zakona, t. j. sedaj po din 4'—za vsako prilogo.
To odločbo je izdalo ministrstvo za finance, ker so nekatera sreska načelstva in davčne uprave zahtevala za odobrene gradbene načrte takso po tar. posl. 43. taksnega zakona. Odobreni gradbeni načrti niso samostojne listine, marveč priloge k odločbi o gradbeni dovolitvi, na katerih je posvedočeno, da so sestaven del odločbe, zaradi česar niso zavezani taksi po tar. post. 43., nego le taksi po tar. post. 2. taksnega zakona, na kar je opozorila kraljevska banska uprava že v svojem pojasnilu o državnih taksah za gradbeno dovolitve (Sl. 1. 316/4G ex 193G).
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. aprila 1940.
Po pooblastilu bana, načelnik tehničnega oddelka: .
Ing. Rueli s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; n|en predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jieka in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljauij njen predstavnik; Oluiar Mikalek v Ljubljani,
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 30. kosu XI. letnika z dne 13. aprila 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 4352/1.	1103
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Ptuju.
Prosilci morajo imeti pogoje /.a sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 24. aprilu 1910.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. aprila 1940.
•H
V, No. 318/37.	1102-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zidarska in železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela pri gradnji drž. realne gimnazije v .Mariboru
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. aprila 1910. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št.-13 tehn. oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Ponudbe v zapečatenih kuvertah naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna za:
1. zidarska, težaška in železobetonska dela,
2. tesarska dela,
3. krovska dela,
4. kleparska dela,
in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske za posamezne postavke in ponudbeno vsoto za vsa dela. Ponudba za dela pod točko 1. mora biti nižja od zneska din 3,501,088'22 (tri milijone pet sto šestdeset en tisoč osemdeset osem dinarjev 22/100). Podjetniki se opozarjajo na dodatek k -Splošnim pogojem« za oddajo oziroma prevzem za izvršitev gradbenih del, veljavnim za to licitacijo, po katerih je dopuščena možnost even tualnega naknadnega zvišanja pogojenih cen s pogoji tega dodatka. Kolkovina na ponudbe znaša v državnih kolkih:
1. do ponudbenega zneska din 20.000 din 50'—,
2. nad din 20.000'— do din 100.000'— din 100—;
3. nad din 100.000 — do din 500.000 din 200'—;
4. nad din 500.000'— do din 1,000.000 din 300'—;
5. za posle nad din 1,000.000'— za vsak pričeti milijon še po din 100'—. Poleg tega mora biti ta ponudba kolko-vana z banovinskim kolkom v višini 50% zgoraj navedene drž. takse.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. aprila 1040.
V.	No. 3172/11.	1019 3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri preložitvi banovinske ceste 11/231 (Pertofa—Hodoš— drž. meja) med km 24'625 in km 25*300.
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. aprila 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 50 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8/IV.
Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11.
Ponudbe, ki morajo biti nižje kot uradno ugotovljeni proračunski znesek din 272.194'—, je predložiti na uradnem izvodu proračunskega popisa, v katerega je vpisati obvezne enotne cene ter ustrezajoče zneske /m posamezna dela, kakor tudi skupno ponudbeno vsoto, za katero se dela prevzamejo.
Spremembe, dopolnila in popravila uradnega besedila v proračunu šo nedopustna.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. marca 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
V S 74/40—2.	1091
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mari boru z dne 29. februarja 1940., opr. št. R 124/40—4, je bila Poš Olga, roj. Thalman, posestnica v Rošpohu št. 87, zaradi zapravljivosti, pijančevanja in duševne bolezni omejeno preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen Poš Ivan, posestnik v Rošpohu št. 87.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 9. aprila 1940.
*
P 35/20—33.	1087
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljub ljani l dne 5. januarja 1940, opr. št.
III R 75/40—2, je bil Slapar Kristijan, zdaj stanujoč v Ljubljani-Studenec, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bila postavljena Slapar Marija, pos. žena, Zg. Veterno št. 5.
Okrajno sodišče v Tržiču dne 21. februarja 1940.
•j;
P 138/40-1.	10li7
Oklic.
Tožeča stranka Juhant Polona, pos. sestra, Gmajnica št. 6, ki jo zastopa dr. Trampuž France, odvetnik v Kamniku, je vložila proti toženi stranki Juhantu Janezu, pos. v Gmajnici 8, sedaj v Argentiniji neznanega bivališča, po skrbniku na čin, radi din 5218*20 s pp. k opr. št. P 138/40—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. maja 1940. ob 'A 10. dop. pred tem sodiščem v izbi št. 1, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Ponikvar Alojz, pos. v Kamniku, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II., dne S. aprila 1940.
*
P 139/40-1.	1088
Oklic.
Tožeča stranka Juhant Polona, pos. sestra na Gmajnici št. 6, ki jo zastopa dr. Trampuž France, odvetnik v Kamniku, je vložila proti toženi stranki Juhantu Janezu, pos., Gmajnica 6, sedaj v Argentiniji neznanega bivališča, po skrbniku na čin, radi din 10.790'20 s pp. k opr. št. P 139/40—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. maja 194(1. ob lA 10. dop. pred tem sodiščem v izbi št. I, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Ponikvar Alojz, pos. v Kamniku, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 8. apriia 1940.
H*
P 140/40-1.	1009
Oklic.
Tožeča stranka Juhant Polona, pos. sestra na Gmajnici št. 8, ki jo zastopa dr. Trampuž France, odvetnik v Kamniku, je vložila proti toženi stranki Juhantu Janezu, pos., Gmajnica 8. sedi'j v Argentiniji neznanega bivališča, po skrbniku im čin, radi din 7510'44 s pp. k opr. št. P 140/40—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. maja 1940. ob K 10. dop. pred tem sodiščem v izbi št. 1, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene otranke ni znano, se postavlja Ponikv Alojz, pos. v Kamniku, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 8. aprila 1940.
I 1991/39-8.	936
Dražbeni oklic.
D n e 17. maja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Voglje vi. št. 416.
Cenilna vrednost: din 32.532'—.
Najmanjši ponudek: din 22.354'—.
Varščina: din 3353'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 27. marca 1940.
I 759/39—10.	1051
Dražbeni oklic.
Dne 18. maja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mišji dol polovica vi. št. 13.
Cenilna vrednost: din 35.628'80.
Vrednost pritekline: din 7630'—.
Najmanjši ponudek: din 23.752'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 27. marca 1940. ,
.Va t 1646/39.	1081
Dražbeni oklic.
D n e 16. m a j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču 'v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 59 z bremenom.
Cenilna vrednost: din 333.23f—.
Najmanjši ponudek: din 166.617'—.
Varščina: din 33.234'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okiajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 1. aprila 1940.
Vb I 3323/38—14.	1100
Dražbeni oklic.
Dne 18. m a j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šujica vi. št. 47 po parcelnih skupinah:
I. skupina: pare. št. 934: hiša št. 12 Gaberje z gospodarskimi poslopji in priteklino in bremenom služnosti pešpoti, vožnje in živinogonje, vknjižena pod C/10 pare. št. 914, 913/2, 913/3, 915 in 916 v cenilni vrednosti din 85.770'40, najmanjši ponudek: din 71.475'—;
II. skupina: pare. št. 638 v cenilni vrednosti din 3.768'—, najmanjši ponudek: din 3.140'—;
III. skupina: pare. št. 767, 768, 769, 770 v cenilni vrednosti din 9.723'—, najmanjši ponudek: din 8.t02'50;
IV. skupina: pare. št. 795, 796, 793/3 in 794 v cenilni vrednosti din 5.059'60, najmanjši ponudek: din-4.216'30;
V. skupina: pare. št. 797 v cenilni vrednosti din 1.310'—, najmanjši ponudek: din 1.09165;	•
VI. skupina: pare. št. 804, 805, 806 807 in 808 v cenilni vrednosti: dinarjev 36.562'50, najm. ponudek: din 30.46875;
VII. skupina: pare. št. 888 in 881 v cenilni vrednosti din 6.691'50, najmanjši ponudek: din 5.576'25;
VIII. skupina: pare. št. 883 v cenilni vrednosti din 5.169'—, najmanjši ponudek: din 4.307'50:
IX. skupina: pare. št. 912 in 913/1 s kozolcem v cenilni vrednosti din 11.500, najmanjši ponudek: din 9.583'30;
X. skupina: pare. št. 966 v cenilni vrednosti din 2.943'60, najmanjši ponudek: din 2.453'30;
XI. skupina: pare št. 872 v cenilni vrednosti din 18150’—, najmanjši ponudek: din 15.125'—;
XII. skupina: pare. št. 873 in 874 v cenilni vrednosti din 9.890'40, najmanjši ponudek: din 8.242'—.
Vrednost pritekline: din 3.800'—.
Varščina naj se položi v gotovini ali v vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. b, dne 4. aprila 1940.
I 388/39—10.	1016
Dražbeni oklic.
Dne 17. m a j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Žiri vi. št. 26 (hiša št. 25 v Zireh s travniki).
Cenilna vrednost: din 18.215'—.
Vrednost priteklin; din 1200'—.
Najmanjši ponudek: din 12.128'50.
Varščina: din 192150, ki jo je položiti v gotovini ali vrednostnih papirjih,
prikladnih za nalaganje sirotinskega denarja.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. I.,
dne 8. marca 1940.
IX I 4654/39—9.	904
Dražbeni oklic.
Dne 15. m a j a 1940. ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pobrežje 'A vi. št. 707.
Cenilna vrednost: din 29.555'—.
Najmanjši ponudek: din 19.908'34.
Varščina: din 2.955'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 13. marca 1940.
•j;
I 397/40-21.	'	093
Dražbeni oklic.
Dne 16. m a j a 1940. ob devetih bo pri podmsanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. St. Beznovci “/*» vi. št. 5 in 7/«b vi. št. 117 s hišo št. 4 in gospodarskimi poslopji.
Cenilna vrednost: din 37.358'—.
Vrednost priteklin: din 1440'—.
Najmanjši ponudek: din 25.20550.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 11. marca 1940.
I 1044/39—9.	1078
Dražbeni oklic.
D n e 17. m a j a 1940. ob deveti h bo na mestu samem v Murskih Črncih dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Murski Črnci % vi. št. 171 in 'A vi. št. 71 — njiv, t.ravnikov in gozdov s hišo št. 15 in gosp. poslopji.
Cenilna vrednost: din 19.52475.
Najmanjši ponudek: din 13.038'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se 'ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa'se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 27. marca 1940.
I 1621/39-8.	'	1061
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Polhovica vi. št. 499.
Cenilna vrednost: din 203.014’20.
Vrednost priteklin: din 4040'—.
Najmanjši ponudek: din 135.342'80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil' na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne. .4. aprila 1940,
1 2744/30.	1027
Dražbeni oklic.
Dne 15. ni a j a 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin v dveh skupinah, in sicer: zemljiška knjiga d. o. Pobrežje vlož. štev. 171 kot I. skupina in Pobrežje vlož. štev. 152 kot II. skupina.
Cenilna vrednost: T. skup.: 121.915’— din, II. skup.: din 55.867’—.
Vrednost priteklin k II. skup.: din 910’-.
Najmanjši ponudek za T. skup.: din 60.960’—, za II. skup.: din 37.250’—.
Varščina za I, skup.: din 12.200’—, za II. skup.: din 5600’—. '
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 3. aprila 1940.
&
1 2345/39.	1026
Dražbeni oklic.
Dne 15. maja 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin v 4 skupinah, in sicer:
I. skup. zemljiška knjiga d. o. Sitež vlož, štpv. 2,
II. skup. zemljiška knjiga d. o. Sitež vlož. št. 11 in 12,
III. skup. zemljiška knjiga d. o. Sitež vlož. št. 228,
IV. skup. zemljiška knjiga d. o. Sitež vlož. štev. 55 in 66.
Cenilna vrednost za I. skup.: din 3388’20, za II. skup.: din 7304'50, za
III, skup.: din 3247'80, za IV. skup.: din 5064'80.
Vrednost priteklin k II. skup.: din 500’—.
Najmanjši ponudek za I. skup.: din 2259’—, za II. skup. din 4870'—; za
III.	skup.: din 2166’—, za IV. skup.: din 3377’—.
Varščina za 1. skup.: din 340’—, za
II.	skup.: din 731’—, za III. skup.: din 325'—, za IV. skup.: din 507’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. aprila 1940.
•H
I 3/40-11.	.	,889
Dražbeni oklic.
D n e 18. maja 1940, o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Žetale in Dobrina vlož. št. ‘216 in 150.
Cenilna vrednost: din 128.051'50.
Najmanjši ponudek: din 85368'—.
Varščina: din 12.805'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom družbe, sičer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na-dražbeni oklic, ki je nabit ria uradni deski lega sodišča
Okrajno sodišči* v Rogatcu
dne 15. marca 1940.
4;
I 584/39—11.	1150
Dražbeni oklic.
D n o* 15. m a j a 1940. o b d e četi h bo pri podpisapem sodišču v sobi št. ‘21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kristan vrh vi. šl. 65 in 187.
Cenilna vrednost: din. 26.196’60,
Vrednost pritekline: din 1215' .
Najmanjši ponudek: din 17.464’40.
Varščina: din 2619’66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. H.,
dne 30. marca 1940.
.j.
I 33/40-9.	954
Dražbeni oklic.
D n e 16. maja 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin vlož. št. 205 k. o. Ložnica.
Cenilna vrednost: din 48.106*50,
Vrednost priteklin: din 3340’—.
Najmanjši ponudek: din 32.071’—.
Varščina: din 4811’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-. bencin naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri \eri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. L,
dne 28. marca 1940.
S*
I 372/39-10.	1003
Dražbeni oklic.
Dne 18. m a j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin (hiša z njivami, pašniki, vinogradi in travniki) zemljiška knjiga k. o. Čatež vlož. št. 117.
Cenilna vrednost: din 36.714’10.
Vrednost pritekline: din 830’—.
Solastninska pravica: din 1000'—.
Najmanjši ponudek: din ‘24.476'06.
Varščina: din 367T41.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-betiem naroku pred začetkom dražbe, siceČ bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. 1
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem dne 14. marca 1940.
168/40- 3.	‘	953
Dražbeni oklic.
D n e 14. m a j a 1940. dopoldne oh devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin hiše (pritlične) na Vrhniki, Stara cesta st. 35 z gospodarskim poslopjem in vrtom zemljiška knjiga Vrhnika vlož. št. 894.
Cenilna vrednost: din 100.495'—.
Najmanjši ponudek: din 66.997'—.
Varščina: din 10.050'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer tii se ue mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča	.
Okrajno sed';,* ,la Vrhniki, „(1,1. II., dne 16. marca 1910.
I 198/39.	‘	967
Dražbeni oklic.
I) n e 18 m a j a 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ajdovec vlož. št. 149, 695, 713,
Cenilna vrednost: din 106.127'10.
_ Vrednost priteklin: din 3615'—.
Najmuniši ponudek: din 70.752’—.
Varščina: din 10.613'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dhažbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
"lede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeui oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku
dne 26. marca 1940.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
352.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. aprila 1940.
Besedilo: Hranilni in posojilni zavod v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Vpiše se likvidator dr. Jan Branko za Zadružno zvezo v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1940.
Zadr. VII 254/25.
*
353.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. aprila 1940.
Besedilo: Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 18. marca 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih z.adrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da prevzema od njih grozdje, sadje, vinski in sadni mošt, vino, slivovko, vinovico na čvrst račun ali v komisijo ter te proizvode strokovno obdeluje, predeluje in prodaja.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 25 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljali v listu »Narodni gospodar v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 1. aprila 1940.
Zadr. 11 102/31.
*
354.
Sedež: Pirniče.
Dan vpisa: 14. marca 1940.
Besedilo: Zadružna elektrarna v Pirničah, registrovana zadruga t omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. jan. 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Električna strojna zadruga v Pirničah, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
1. Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavlja kmetijske stroje in jih odstopa svojim zadružnikom v uporabo.
2. Dobavlja svojim zadružnikom električni tok (silo) na skupni račun in nevarnost. Tok dobavlja iz lastne ali tuje elektrarne.
3. Izvršuje za svoje zadružnike i>o-trebne instalacije.
4. Dobavlja svojim zadružnikom za razsvetljavo in obrat potrebne stroje, svetilke in druge v to stroko spadajoče predmete.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10‘— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dnu 13. marca 1940.
Zadr. II 92/8.
*
355.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 28. marca 1940.
Besedilo: Posojilnica na Črni gori pri Ptuju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 3. marca 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo zadružne firme odslej: Posojilnica na Črni gori pri Ptuju, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima na men, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila:
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadruž-
nikov njihove proizvode- v -komisijsko prodajo;
5.	posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 10*— in se vplača v gotovini ob pristopu.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo treb let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s peča-tilom odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Bodošek Jakob, Mesarič Franc, Potočnik Vinko in Jeza Anton, vpišeta pa se na novo izvoljena člana upravnega odbora:
Širec Alojz, pos. v Slapah št. 15, in .
P. Ocepek Konstantin, župni upravitelj na Ptujski gori.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 28. marca 1940.
Zadr. I 114/29. — Zadr. I 121/29.
Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 18. marca 1940.
Besedilo: Hranilnica In posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 3. marca 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, zadrnga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz sedmih zadružnikov in se voli za dobo treh let,
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati go, spodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar . -najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost lit sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadruž-. nikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen
čas.
Poslovni delež znaša 10 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.	'
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitvo na razglasni deski v svoji poslovalnici. Va-
bila -na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva Simončič •lože, Zaman Anton, Čopar Jože, Brčan Jakob, Kuhelj Alojzij, Šinkovec Franc in Brčan Jože, vpišeta pa se člana upravnega odbora:
Zupančič Anton, posestnika sin iz Gradišča št. 2,
Možina Anton, posestnik iz Grbina št. 5.	•
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. marca 1940.'
Zadr. II 96/59.
* .
357.
Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 26. marca 1940.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Šmartnem pri Litiji, registrovaua zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 8. marca 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Šmartno pri Litiji, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbOr sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga itna namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem 6tanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena Potrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 25 din in se mora Vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadrugh objavlja svoje priobčitve na razglasni deški v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbrišeta se člana načelstva Žitnik Matija in Simončič Jože, vpiše pa se član upravnega odbora Lavrič Anton, Posestnik v Selšku št. 5.
^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. marca 1940.
Zadr. II 99/32.
Sedež: Vodice,
Dan vpisa: 29. ianuarja 1940. Besedilo: Mleka! ska zadruga v Vodicah, registrovaua zadruga z omejeno ‘‘a^ezo.
Na občnem zboru dne 30. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 1.1. septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Vodicah.
Upravni' odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se volt za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga'ima namen, pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 50'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom. .
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. januarja 1940.
Zadr II 81/69.
*
359
Sedež: Vodice.
Dan vpisa: 29. januarja 1940. Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Vodicah, registrovaua zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 7. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Živinorejska selekcijska zadruga z omejenim jamstvom v Vodicah.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.	•	.
Zadrugo zastopa upravni odbor Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali. po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševali gospodarstvo svojih članov s tem. da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst
živine glede na določen rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega ob-javljati v listu »Narodni gospodar v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Stanonik A p ton.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. januarja 1940.
Zadr. 11 82/44.
$
360.
Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 26. marca 1940.
Besedilo: Živinorejska selekcijska za- : druga na Vrhniki, registrovaua zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. februarja 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1987.	>
Besedilo odslej: Živinorejska selekcijska zadruga z omejenim jamstvom na Vrhniki.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor, po dva člana upravnega odbora ali po , en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
. Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem do- • mačih in udomačenih pasem vseh vrst . živine glede na določen rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za . vprego.
Zadruga .je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 50 din in se Inora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Va, bila na skupščine mora poleg tega objavljali v listu Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbrišeta se člana načelstva Samolrčan Franc in Umek Jože, vpišeta pa se člana upravnega odbora:
Susman Jakob, posest, iz Mirk št. 3 in Remžgar Jože, posestnik v Verdu št. 18. • Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dn« 22. marca 1940.
Zadr. 11 97/11.
361.
Sedež: Zagradec.
Dan vpisa: 11. marca 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Zagradcu r. z. z n. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Zagradec.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Zagradcu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnih kov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 din in se plača ali takoj pri vstopu, ali v obrokih.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik plača lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa lahko tudi odpove.
Jamstvo je neomejeno; vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim zadružnim uslužbencem.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Na-rodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. Okrožno kot trg. sodišče y Novem mestu, odd. II., dne Tl. marca 1940.
Za dr. I 80/29.
Konkurzni razglasi
3(12.
1093
Poravnalni oklic
(objavljen pod zap. št. 1054 v prilogi k 29. kosu »Službenega lista« z dne
10.	aprila 1940., se s tem razveljavlja in nadomešča z naslednjim besedilom): Uvedba poravnalnega postopka o imo-vini Vrečka Konrada, trgovca v Dobju-Slivnici.
Poravnalni sodnik: Grum Josip, starešina okrajnega sodišča v Kozjem.
Poravnalni upravnik: dr- Jenko Mile, notar v Kozjem.
•Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kozjem dne 8. maja 1940. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 2. maja 1940. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 2. aprila 1940.
Por. 2/40-2.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Narodna banka 1086 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. aprila 1940.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . 2.051,517.203-98( + 5,366.407’49) Devize, ki niso v podlogi 916.561.423-37( + 43,536.269-54) Kovani denar 429,026.833"25 —25,720.613'75) Posolila ■ ■ .1.799,882.037-92 —14,950.420-25) Vrednostni
papirji ... 403,65 2.531-20 (— 125.000--) Prejšnji predieml
državi ...1.633,511.909-80 Začasni predjenii
gl. d rž. blag. 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od 24. Vlil. in
16. IX. 1939. 839,450.000-—
Esbompt bonov nar. obrambe po uredbi od
18. XI. 1939. 1.918,000.000*—(+ 2,000.000--)
Vrednosti rezervo fonda 250.163.355-13(+	847.235-75)
Vrednosti	1
ostalih fondov .......... 41,356.467-41
Nepremičnine .......... 184.680.599-82	(+	586.694-09)
Razna aktiva2.140,221.107-69 -+	893.527-23)
13.208,023.469-07 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . , 180,000.000-—
Rezervni
fond ....	250,247.237-12 (+	537.286-50)
Ostali fondi	42,028.972'Ot
Bankovci v
obtoku . . 10.394.536.500-—<+ 5,683.400--) Obveze na
pokaz . . . 1.888,219.960-97(+ 14,561.635-721
Obveze z rokom . . ioo.ooo.noo-—
Razna pasiva 352,990.808 97 + 2,918.577"88)
13.208,023.469-07
2.282,756.450 97
Oblok in obveze .... 1 Skupna podloga - stvarna
vrednost. .. 3.282,427.526'36 Celotnokritje . . . . 26'72l7n K ritje v zlatu .... 26*47 "/„
Obrestna mora: po eskouiptu ...•■»■• ■ . 5% po zastavah: na zlato in varante	5%
na vrednostne papirje •••••» 6%
RU 828/35—9 Agr. op. Velika Ligojna V, „ 891/36-23 „	„ Bizovik II.
„ 860/36—10 „	„ Goljek 1083
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz
1. Velike Ligojne,
2. Bizovika in
3. Goljeka.
Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je vpisano k 1. pri vi. št. 453 k. o. Velika Ligojna, k 3. pri vi. št. 246 k. o. Bizovik in k 3. pri vi. št. 234 k. o. Čatež, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888.,
k 1. od 14. aprila do 27. aprila 1940. pri občini Vrhnika, k ‘2. od 16. aprila do 29. aprila 1940. pri občini Dobrunje in k 3. od 19. aprila do 2. maja 1940, pri občini Velika Loka razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
K 1. Obrnejitev načrta s kolči na mestu samem in njega pojasnjevanje sta se že izvršila.
K 2. in 3. Obrnejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval k 2. 16. aprila 1940. od 8. do 9. ure v hiši g. Babnika Rudolfa v Bizoviku št. 55 in
k 3. 19. aprila 1940. od 13. do 14. ure v hiši g. Urbančiča v Čatežu pri Zaplazu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, to je k 1. od 14. aprila 1940. do 13. maja
1940.,
k ‘2. od 16. aprila 1940. do 15. maja 1940. in
k 3. od 19. aprila 1940. do 18. maja
1940.,
pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani dne 6. aprila 1940.
Komisar za agrarne operacije I: Pokorn s. r.
*
St. 871/40.
1082
Razpis.
Občina Grosuplje, srez ljubljanski, razpisuje pragmatično mesto občinskega veterinarja.
Pravilno kolkovane prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti v skrajšanem roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Grosuplje dne 10. aprila 1940,
•j;
P. No. 79.	1090
Razpis.
oddaje del za šolsko poslopje v Selnici ob Dravi.
Krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi razpisuje javno licitacijo za pro-
Štev. 30.
— h
Sl ran 170.
vzern mizarskih del ter za instalacijo vodne napeljave in električne razsvetljave za novo šolsko poslopje.
Opis razpisanih del in pogoji se dobe v občinski pisarni proti odškodnini 30 din.
Načrti za instalacijska dela in mizarska dela so razgrnjeni v občinski pisarni, kjer si jih interesenti lahko ogledajo.
Zapečatene ponudbe, naslovljene na krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi, je oddati do 1(1. ure dne 27. aprila
1940. v občinski pisarni v Selnici ob Dravi.
Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddati razpisana dela po svoji uvidevnosti.
Krajevni šolski odbor v Selnici oh Dravi, dne 9. aprila 1940.
*
Opr. št. ZP 94/(5—1938—29.	1070
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika-uradnika specialista za nevrologijo in psihiatrijo z dnevnim delovnim časom 3 ur v uradovem ambulatoriju v Ljubljani s pogoji službenega pravilnika za tdravnike-uradnike. Svojeročno pisane in kolkovane prošnje (din 10'—) je treba vložiti po pošti ali osebno pri uradu, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 (soba 209), in sicer najkasneje do
11.	maja 1910. do 12. ure opoldne.
Službeno razmerje in službene prejemke ureja službeni pravilnik za zdravniko-uradnike. Prosilci, ki žele, da se jim ob sprejemu v službo event. štejejo leta državne ali samoupravne službe, morajo to takoj v prošnji navesti ter predložiti potrebne listine. Kasnejših prošenj za vštetje let urad ne bo upošteval.
Navodila, s katerimi prilogami je opremiti prošnje, kakor tudi pojasnila glede službenih prejemkov in službenih dolžnosti dobe reflektanti v zdravniško-adminislrativnem oddelku urada, soba 349/11, oziroma jih urad pošlje po pošti. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 5. aprila 1940.
Razne objave
10G2
Vabilo na letni redni občni zbor
•lavnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju,
ki bo
dne 29. aprila 1910. ob 15. uri v pisarni ga. Dušana Zanggcrja v Celju, Gosposka ulica 1/1.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovanju družbe in predložitev letnega zaključka z računskim poročilom.
3. Poročilo revizijskega odbora.
4. Odobritev letnega računa in sklep o odvezi upravnega sveta.
5. Volitev članov upravnega sveta in revizijskega odbora.
6. Slučajnosti.
Celje dne 9. aprila 1940.
Upravni svet.
*
1084
Vabilo
na XVII. redni občni zbor Jugoslovanskih tekstilnih tvor-nic Mautner d. d. v Ljubljani,
ki se bo' vršil v četrtek dne 9. maja 1940. o poli enajstih v sejni dvorani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dnevni red :
1 Predložitev bilance za leto 1939.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance, sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolulorija upravnemu svetu in nadzorstvu.
4. Volitve v upravni svet in nadzorstvo.
5. Raznoterosti.
Opomba: Delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, morajo založili svoje delnice najpozneje G dni pred zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
. V Ljubljani dne 10. aprila 1940.
Upravni svet.
❖
1088
Vabilo
na XVIII. redni občni zbor Trgovsko-industrijske delniške družbe Merkur v Ljubljani,
ki se bo vršil v ponedeljek dne 29. aprila 1940. ob
12.	uri v pisarni ravnateljstva Hranilnice dravske banovine v Ljubljani
z naslednjim
dnevnim r e d o m:
1. Poslovno poročilo upravnega ’ sveta in predložitev računskih zaključkov za leto 1939.
2. Poročilo nadzorstva in predlog glede razrešniee upravnemu svetu.
3. Sklepanje o odobritvi poslovnega poročila upravnega sveta in računskih zaključkov kakor tudi o porabi poslovnega prebitka, te’r o razrešnici upravnemu svetu.
4. Dopolnilna volitev v upravni svet.
5. Volitev nadzorstvenega sveta za poslovno leto 1940.
6. Slučajnosti.
*
Po § 27. pravil daje vsakih pet delnic pravico do enega glasu. Po § 28. imajo glasovalno pravico ’ delničarji, ki najkasneje osem dni pred občnim zborom založijo delnice, ki tvorijo podlago za
njih glasovalno pravico, pri blagajni Hranilnice dravske banovine v Ljubljani. Delničarjem, ki na ta način dokažejo svojo glasovalno pravico, se izdajo legitimacije, ki se glase na njihovo ime in v katerih je navedeno število založenih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Upravni svet.
&
10G0
Vabilo na XIX. redni občni zbor,
ki ga bo imela Salus tl. tl. v Ljubljani v družbeni pisarni v Ljubljani, Cigaletova ul. št. 5, v torek dne 31). aprila 19111. oh 17. uri s sledečim dnevnim redom:
N
1. Poročilo upravnega odbora.
2. Poročilo nadzornega odbora.
3. Odobritev zaključnih računov za poslovno leto 1939, in razdelitev čistega dobička.
4. Volitev upravnega in nadzornega odbora.
5. Sprememba S 9. in 11. družbenih pravil.
G. Kventualnosti.
P r i p o m h e : Občni zbor jo po § 19, družbenih pravil sklepčen, če je zastopana po njegovem prvem sklicanju četrtina delniške glavnice.
Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu.
Delnice je treba založiti najpozneje do 24. aprila 1940. pri družbeni bla-gajni.
Ljubljana dne 9. aprila 1940.
Upravni svet.
*	1096
Vabilo na XVII. redni občni zbor
Tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« tl.d. v Mariboru,
ki bo
dne 11). maja 1910. oh 11. uri v prostorih Zadružne gospodarske banke d. d., podružnice v Mariboru,
s sledečim
dnevni m redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in predložitev bilance za poslovno leio 1939.
2. Poročilo nadzorstva.
3 Odobritev bilance za leto 1939. in podelitev absolutorija upravnemu svetu
4. Dopolnilna volitev v upravni svet.
5. Slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti r smislu čl. 14. družbenih pravil oni delničarji, ki predložijo 6 dni pred občnim zborovanjem pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi.
Upravni svet.
10(54
Vabilo na XV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico,
registrovana zadruga z omejeno zavezo v nedeljo dne 21. aprila 15)40. ob 10. uri dop. v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju.
Dnevni red:
1. Otvoritev in konstituiranje občnega zbora.
2. Poročila a) načelstva,
b) nadzorstva.
3. Sklepanje o odobritvi računskega zaključka za leto 1939., o porabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice članom načelstva in nadzorstva.
4. Sprememba pravil v smislu določb novega zakona o gospodarskih zadrugah.
5. Volitev upravnega odbora in dveh namestnikov.
6. Volitev nadzornega odbora in dveh namestnikov.
7. Predlogi in pritožbe.
8. Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, bo pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
V Ptuju dne 5. aprila 1940.
Nnčelstvo.
*	1099
Vabilo na XXI. redni občni zbor,
ki ga bodo imele Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d.d. v Ljubl jani
v torek •dne 30. aprila 1910. « K 10. uri dop. v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Tjrršcva c. 1.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo, predložitev računskega sklepa ter bilance za poslovno leto 1939.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4. Dopolnilne volitve v upravni svet.
5. Določitev kredita izvrševalnemu odboru za leto 1940.
6. Predlog na zvišanje delniške glavnice.
7. Predlog na spremembo pravil.
8. Razhoterosti.
Po § 15. družbenih pravil daje posest desetih delnic pravico do enega glasu na občnem zboru. Delnice delničarjev, upravičenih za glasovanje, se morajo založiti z nezapadlimi kuponi vred vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V Ljubljani dne 12. aprila 1940.
Prcdsedništvo.
1089
Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru.
Bilanca za poslovno leto 1939.
.Aktiva:	Nepremičnine	dinarjev
4,138.527-—, premičnine din2,226.907 —, blago din 1,010.934-—, dolžniki dinarjev 1,043.810-—, naložbe din 43.325-—, vrednostni papirji din 5000-—, prehodni zneski din 22.587-—, blagajna din 60.219'—.
Pasiva: Delniška glavnica dinarjev 1,250.000'—, rezerve din 321.853—, upniki din 7,572.322-—, račun izgube in dobička din 7136'—.
Kosmati dobiček din 1,820.502-—.
Izgub a raznih oddelkov dinarjev 96.119--, časopisja in revij din 143.398'—, obresti din 3134.104-—, davki dinarjev 49.964-—, administracija din 277.675-—, odpisi din 412.105'— in račun bilance: dobiček din 7136'—.
Gornja bilanca je bila odobrena na občnem zboru družbe 6. marca 1940.
Hinko Pogačnik s. r., predsednik.
Drago Humek s. r., nadzor, svetnik.
Stanko Detela s. r., ravnatelj.
*
1085
Poziv upnikom.
Tvrdka »Alpina«, izdelava in prodaja alpinističnih potrebščin, družba z o. z., s sedežem v Ljubljani, je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivi jejo, da se v roku treh mesecev oglasijo pri likvidatorju glede svojih zahtev.
Likvidator: Kovač Saša, Ljubljana, Tyrševa št. 12.
*	1092
Poziv upnikom.
Tvrdka Dental — depot Dentes, družba z o. z. v Ljubljani, je prešla v likvidacijo in poziva eventualne upnike, da prijavijo svoje terjatve podpisanemu likvidatorju.
Pintar Janko, trgovec, Ljubljana, Celovška št. 89, likvidator.
1071
Objava.
Tzgubil sem prometno knjižico za kolo evid. štev. tabl. 29.270 in jo proglašam za neveljavno.
Čonžek Drago s. r., Celje, Kovinarska 9.
*
1104
Objava.
Izgubil sem šolsko odpustnico drž. osnovne šole v Žireh (obe. Žiri) in jo proglašam za nčveljavno.
Demšar Stanislav s. r., Stara vas št. 50.
*
1073
Objava.
Izgubil sem letno izpričevalo I. gimnazijskega razreda državne realne gimnazije v Kranju z dne 28. junija 1937., del. štev. 884, glaseče se na ime Klančnik Franc, in ga proglašam za neveljavno.
Klančnik Franc s. r.
* .
1097
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 72725) in jo proglašam za neveljavno.
Kračun Miroslav s. r.,
čevljarski vajenec v Ločah pri Poljčanah.
•U
V
1105
Objava.
Izgubil sem pomočniško izpričevalo Strokovne zadruge konces. elektrotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani na ime: Potočnik Franc iz Glogovnice. Proglašam ga za neveljavno.
Potočnik Franc s. r.
*
Objava.
Tzgubil sem evidenčno tablico št. 21130 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Seidler Franc s. r.,
Maribor, Kejžarjeva ul. 8. *
1074
Objava.
Izgubila sem šolsko izpričevalo sestra z redne ljudske šole v Rajhenburgu iz leta 1918./19. na ime Marija Založnik iz Senovega. Proglašam ga za neveljavno.
Marija Založnik (Preskdr) s. r., Rajheuburg.
tzdaia kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tieka la zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predsUmuk; O. Mihalek y Ljubljani,