Leio ML
ss Velja po poŠti i s
■a cele i«to uapiej.. K 60 --Ea es mesec n .. „ 5.50 ■a Inozemstvo , „ 70 —
V	Ljubljani na dom Za »slo »to upre).. K 53-— n ea meseo „ .. K 5-—
V	upravi preleairnttsiCiit,, 4-5«
es Sobotna Izdaja: si
JSa oelo letu.....k 10 —
ia inoiuistf o m g i u 15 —
	v.'. \	1
M:	|	■o'
		
M:';		
		
		
'.V. lA		•v r V,' !«.' ,
		w
HT Crednlitv« fa t Kopitarjevi ailsl iter. BUL Hokopls! aa ae vračaj«; aelraaktraaa pisma m a« ■aa (prejemajo. — Drtdalikeoa telefona stev. M »a
■arv^PO«
Polita list n
mt- Inaaratii
Enostolpna petltmta (U mm Uroka U& 3 mm visoka ali a]e
proste r) sa eakrat .... p« 50v U dva- li večkrat . „ 45 „ prt večjih naroilllh primeri« popns) p« dogovora. Ob sobotah dvojni Uril
eu—~l3 Poslano i Enostolpna petltvrsta K 1* Izhaja vsak daa tiTsemil >»• ■edeljsk la daa po prarali«, ob 5. url ajifraj.
CpravnfStvo Je v Kopitarjevi aliol It S. — Rada poštne hraslinloe avstrtjcie št 24.797, odrske 26.511, bost. Utre, št. 7569. Dpravnilkega telefona fet 50.

nemiftl mdlfeijgp.
Na »lovensko-nemški štajerski meji in nemškem zaledju te zadnjih štirinajst dni vršijo dogodki, ki zahtevajo našo politično pozornost. Dokazali smo že, da zastrupljajo odnošaje med Slovenci in Nemci vse-nemški hujskači, v prvi vrsti Wastian, Malik in ljudje enakih nazorov in enakega mišljenja in obzorja. Socialna demokracija ln pretežni del nemških krščanskih social-cev noče več na fa vsenemška pota* ker ima več čuta za odgovornost in več smisla «a zboljšanje medsebojnih ochjoša.jev, toda potrebne energije ni, da bi se to jjočetje a pri ari onemogočilo.
Po ponesrečeni politični ofenzivi in ponesrečenem puču v Mariboru igrajo Vse-nemci svojo dvorezno igro naprej. Sedaj organizirajo »Bauernerhebung* ia »Baueru-wehr«, da izvršijo to, kar so že napovedali 2. februarja v »Tagblattu«, da. bodo namreč prišle »Iavine s hribov in ugonobile raJego v dolinah«. Kako sistematično huj-skajo, kažft dejstvo, da imajo v Gleichen-bergu telefonično, v Gradcu pa leledraiič-no zvezo in enotno vodstvo. Tako hujska-}o odgovorni neodgovorno naprej, vznemirjajo ljudi, povzročajo vedno nanovo nered in prelivanje krvi, gojijo boljševiški duh, rušijo avtoriteto, zastupljajo moralno ia etično še naprej ljudi ter nečejo primati pametne in pravične ureditve, kakor niso poznali nikdar pametne in pravične politike, temveč le krivico in nasilje.
Dvoreznost je tudi v tem, da nočejo poznati nobenih mednarodnih načel, ako zmaguje trene tn o njihova dvorezna in nasilna politika, & vpijejo, tarnajo in protestirajo, ako napravi naše. vojaštvo mir in red. Tako sc širijo danes vesti, da. so zastopniki Radgone izjavili, da nočejo imeti nič opraviti z onimi tolpami, ki so sedaj nastopile in da zahtevajo od graške vlade tudi razorožitev nemških tolp. A istočasno izvemo, da hočejo iz Gradca vznemirjati našo nemškutarijo.
Mi smo pokazali do sedaj dovolj volje, da hočemo živeti mirno na svoji zemlji, da ne mislimo kratiti pravice nikomur, da rabimo tudi mir za resno pozitivno delo v blagor našega ljudstva. Zato svarimo zadnjikrat pred takšnim neodgovornim, brezvestnim početjem, kakor ga opazujuno sedaj pri Gradčanih. Do žrla smo siti nemirov in prelivanja krvi, Ako pa nam štajerski nemški hujskiči nočejo slediti na to stvarno pot strpnosti jn dobrih medsebojnih odnoišajev, potem naj prevzamejo odgovornost za vse posledice. Naša meja, naša zemlja in naši mirni kmetski slovenski domovi morajo biti zavarovani in strašno je lahko maščevanje našega vojaštva
in našega ljudstva nad nemikutarskim brezvestnim početjem, ako miroljubno naše ljudstvo uvidi, da ni druge poti kot brezobzirna samopomoč. Ako potem poleg krivcev doleti proti naši volji nesreča tu-patam tudi nedolžne, ne bo kriv tega nihče
drugI, kakor vsenemšM hujskači. Če se ti zanašajo na nezavednost našega ljudstva, se bodo prebridko varali ter spoznali, da jim ne bo prav nič koristila tudi potuha, ki jim jo daje imperialistična italijanska javnost. ■
Ljubljena, 7. februarj'a. »Večerni list« poroča lz Radgone: Današnji položaj na ceH črti od Špilja. do Radgone na levi strani Mure ?e jc za nas izrazito izboljšal, Naše čete niso porazile lo Nemcev ic Maža-rov v Radgoni, temveč tudi nemške tolpe pri Obrajni, pri Puiklji, Gozdišču in Cmii-reku. Vse tc postojanke, iz katerih smo se bili začasno umaknili, so sedaj zopet popolnoma v naših rokah.
Včeraj so se vršile manjše praske v okolici Cmurcka. Zmagovalci so bili naši. Naše žrtve so malenkostne. Vsega skupaj imamo 4 mrtve in kakih tO ranjenih. Med mrtveci se nahaja, častniški namestnik Greif, med ranjenci pa poveljnik mesta Radgone nadporočnik Zeilhofcr.
Dokazano je, da. jc tc napade ua naše postoiankc na levem bregu Mure organiziral Gradcc, Graški mogotci so bili natanko poučeni o vseh pripravah v Glei-chcnbcrgu in drugih večjih krajih severno od Radgone. Graški nemški akademiki in častniki so cel teden pred napadom hodili od vasi do vasi in so zbJrali prostovoljce med kmeti. Jasno je, d«i je Gradec dal tem tolpam na razpolago municljo, orožje in drug vojuf materijal.
Črta od Cmurcka do koroške meje pa je popolnoma v redu. Mi smo dobro pripravljeni na vsak morebitni napad.
»IO.
Sestanek prijateljev treznosti pretekli petek je bil nov korak k streznenju našega naroda, Večji pomen je dobil zlasti stem, ker so se ga udeležili štirje poverjeniki narodne vlade, med njimi predsednik nove deželne vlade. Namen se-i stanka je bil dvojen: 1. Kako izvesti trez-nostuo organizacijo, 2, Kako delo »tabora« j Svete vojske nadaljevati. Predsednik po-j roča, kaj se je že storilo od tabora dalje. Najprej in sicer takoj tretji dan po taboru smo vzdignili na noge hrvatsko Sveto vojsko v Zagrebu. Mecl tem pa smo Žc izvedeli, da jc hrvatska vlada vzela protial-koholno organizacijo pod svoje okrilje- in ji zasigurala pokritje njenih izdatkov. Nasproti pa je iz Belgrada od velike srbske družbe »Trezvcnost« došel 27, januarja naši Sveti vojski poziv in povabilo, da sc združimo v borbi za treznost jugoslovan-
PcložaJ med Cmurekom in Radgono so zopet jcboljSaJ.
Radgona, 7. febr. Položaj na črti med Cmurekom in Radgono so je zopet zbolj • Sal. Danes popoldne smo pregnali' tisto nemško tolpo, ki je pri Apačah udrla ua desni breg Mure. To tolpo go nsšl večinoma ujeli. Sedaj jo desni breg Mure med Cmurekom in Radgono iu sploh na celi črti očiščen. Purklja in Obrajna sta še deloma v rokah nemških tolp. Cmurek je jiopolnoma v našiji rokah in so vse vesti, da bi na?e čete zapustile ta kraj, neutemeljene.	,
V zadnjih bojih so imelo nemške tolpe velik", krvavo izgubo. Naši poizvedovale! trdijo, tla jo na nemški strani mrtvih najmanj 40 do 30 mož, ranjenih pa veliko več.
Položaj zahodno od Cmureka jo nespremenjen. Naši držijo celo železniško progo.
Na£l Junaki.
žpillc, 7. febr. Včeraj opoldne je poveljnik neko posadke med Špiljem in Er-navžem nadporočnik Gračner z računskim podčastnikom Nj.lvarjem poizvedoval proti Ernovžu. Med potjo ju jc nemška patrulja zalotila in ujela. Spravili so ju v nevko kmečko hišo, od koder sta ponoči ob 11. uri srečno iibežala iu prišla na svojo postojanko. Seboj sta prinesla dragoceno podatke o sovražnih pripravah.
skega naroda, kar se bo seveda zgodilo. Odgovorili smo jim za enkrat pismeno, a v najkrajšem času stopimo ž njimi tudi v osebni stik v Belgradu samem.
Sveta vojska je dalje vložila več vlog na naše oblasti, tičočih sc treznostne akcije, med drugfrni zlasti: 1. Višjemu šolskemu svetu, da naj sc pouk o alkoholizmu, zaukazan že prej po šolah na Kranjskem, predp is c <20. celo slovensko ozemlje. Višji šolski svet se je tej prošnji rad odzval ter bo izšel v kratkem nov tozadevni uka.2 vsem šolam po Slovenskem. 2. Deželni vladi, da naj bi skrbela, da se njene odredbe glede omejitve pijančevanja po deželi točneje izvršujejo, Dočim se namreč v Ljubljani policijska ura precej dobro drži, prihajajo z dežele pritožbe, da se tam za vladne odredbe prav malo ne zmenijo, da ponekod pijejo in plešejo cele noči in se iz vladnih naredb norčujejo. — Razgovor jc tudi prišel na pro-
LISTEK.
Ivan otefe sc je sinoči sam usmrtil. Počakal je trenutka, ko je bil v svojem stanovanju brez prič, napisal je nekaj pisem svojim znancem in si je potem končal življenje, Politični boj, ki se jc bil na Slovenskem pred enim letom, še ni pozabljen, in rane, ki so se tedaj usekale, še dolgo nc bodo zaceljene, Ivan Štefe se je tega boja živahno udeleževal, stal je zvesto in s polnim prepričanjem v prvi vrsti med ljudmi, Id so ga znali pridobiti zasej vem, da je hotel dobro, da je veroval v pravičnost in odrešilnost mnenja, kj ga je tedaj zagovarjal, Tragika njegovega življenja obstoji v tem, da jc izgubil vero v misel, ki jo je z vsemi sfedstvi spretnega časnikarja branil, in vero vase. On ili padel v boju, ampak sc je pogreznil, ker mu je zmanjkalo tal pou nogami; ni izkrvavel, ampak se je zadušil.
I/, marsikatere orače sc jo med njegovim dolgoletnim in neutrudnim časnikarskim delom sprožil kamen nani, včasi naravnost, včasi pa iz zasede. To ga ni bolelo, toda bil je človek, ki je potreboval tudi prijateljev. Dokler jih je imel, jc bil močan in trden: ko je oslal sam, j« obupal.
In danes, ko ga ni več, moramo reči, da je imel prijateljev manj, nego jih je zaslužil.
Iz tistega časa, ko sem namerjal prve kor alfe v tiskarno, se ga šc spominjam. V sprednji uredniški sobi je bil njegov pro-5tor.Stal je — vedno je stal — pred pultom, visoko obloženim s časniki in dopisi, sredi kupa papirjev, med katerimi se je on edini spoznal. Vedno svež, dovtipen, podjeten in pogumen. Kakor veter je preveval tiskarno, bil jc povsod hkrati: pri stavcih, pri urednikih, pri meterju, pri strankah, v upravništvu. Na cesti je hitel z gibčnim korakom, vedno zaposlen; vsakemu drugemu človeku, ki ga je srečal, je imel kaj naročiti. Poznal je vso Ljubljano, njene skrivnosti in potrebe, Ob volitvah, ob dnevih velikih prireditev so bile vse niti napeljane v njegove roke in vodil jih je s kretnjo veš čaka, ki dobro pozna množico in njene nagone. Kdor ga je videl pri tem delu, jc moral ceniti njegove sposobnosti-
A bolj kot te sposobnosti sem cenil človeka v njem, V nedeljo pred svojo smrtjo me jc obiskal in je prebil popoldne pri meni. Govorila sva prvič po dolgem, dolgem Času. Vnir>s je bila v*a pretekla politična borba, nešteto udarcev s pestjo in bodljajcv z iglo — in vendar vsega tega ni bilo. Po preplašenem, nemirnem pogledu, nervoznih kretnjah, pretrganih stnvlrih sem videl, da zelo trpi. Ko jc vzel cigareto, mu jc roka trepetala. Čutil sc je negotove-
ga, izgubljenega. Prve njegove besede so bile: »Ne mislite, da igram komedijo I Meni je obupa,til« Ne, na komedijo ni bilo mogoče misliti, kdor ga je videl, kako jc nemirno korakal po aobi, grabil za glavo in klical; »Kristus, zakaj se mi je tako zgodilo?«
Kar jc govoril, ie bila dolga izpoved, polna pekočega kesanja in obtožbe tistih, ki so ga zavedli v pogubo, Ivan Štefc jc bil do zadnjega časa trdno prepričan, da bo s svojimi somišljeniki rešil, kar se še da za slovenstvo rešiti iz pretečega poloma, h kateremu da vodi politika Jugoslovanskega kluba. Oči so se mu odprle šele tedaj, ko se je češka duhovščina soglasno izjavila za politiko češkega sv;iza, in hotel je nazaj, tja, kamor ga je srce vleklo. A tedaj ni mogel, ker ni bilo šefa v deželi, in takoj nato je bilo prepozno. Bil nt lc sposoben človek, ampak tudi pošten človek, <*e nc obstoji nepoštenost v tem, da jc kdo lahkoveren dovolj, da postane tuja žrtev.
Nepozabljivi ml bosta ostali tisti dve uri zadnjega razgovora z njim, kakor nc more človek pozabiti klica obupanca, ki se utaplja. Tistj d.vc. uri mi j'' bilo iz src« žal za slednjo trdo besedo, ki sem jo kdaj izrekel o njoin, in nikdsr poslej bi je uc hotel več izreči.. Nc spodobilo bi sc, di bi mu mi grešni in zmotni ljudje b 'i ' strogi sodniki, nego mu bo oravič- ; V g.
L C.
testni shod gostilničarjev. Ns tem shcx$<!
so gostilničarji povedali nekij pametnimi med drugimi zlasti to, da naj 8?, ne kaznuje samo gostilničar, ki predpisa prestopi, marveč pijanec sam naj bo k a z -njivi Dalje so f c gostilničarji upravičeno pritoževali, da jc pijanosti mnogo kriva jMOsta prodaja žganja po kmetih. Tc proste prodaje pa jc kriva prosta kuha žganja, ki jo je poverjeništvo za finance v eni prvi svojjh odredb dovolilo. Verjamemo tudi, da imajo gostilničarji rajši trezne m mirne goste kakor pijane«. Res pa jc tudi, da je šievilo gostiln nad vso mero preveliko. Če ie n. pr. v mestecu z 2000 pra-bivalci celih 33 gostiln, ko bi jih za res-nično potrebo gotovo zadostovalo pet, šesL kvečjemu 10, se iz lega jasno vidi, da ne» je bivša Avstrija s to vrsto socialne oskrbs prebogato obdarila. Čc pa je Avstrija vlekia dobiček iz ljudske propasti, tega Jugoslavija ne sme delati! Zato bo treba v tem oziru v naši mladi državi temeljite reforme. Gostilne no smejo biti kraji brez-mernega popivanja, ampak naj res služijo svojemu prvotnemu ip pravemu namenil: postreči s hrano in okrcpčiii potrebnim. Potem bo • gostilničarski stan rčs koristen in'spoštovan. Predvsem pa je treba omejili sganjepitje in žghnjekuho. 13.000 žg?-njarskih kotlov je- posebna kranjska -čpe-cialiteta in kranjska — sramota. Po drugih deželah lega ni v toliki meri. Naša vlada tej zlorabi sadja ne- 6mc roke držatA!
Predsednik deželne vlade obljubi, da bo vlada od svoje strani storila, kar ji je mogoče, da se bodo njene, odredbe tudi po deželi izpolnjevale, d?, se pa ne srn« vse samo od vlade zahtevati. Niti orožniki nc morejo vsemu kaj.' Ljudstvo samo mora skrbeti za redi Organiziranj p.r o t i a 1 ko h ol i k i po posameznih krajih so poklica ni paziti, da se tozadevne vladne odredbe izpolnjujejo, — Sadjarski nadzornik H u m e k priporoča popularizacijo treznostne ideje, — Poverjenik dr. P o g a č n i k nasvetuje predavanja o treznosti po vojašnicah, — Profesorica Š t u p c a priporoča, naj se znova prično gospodinjski tečaji, da bedo znale naše gospodinje dobro postreči moškim in jih e . tem bolj privezali na dom. — Ravnatelj R o h r m a n poudarja, da je treba skrbeti, da se bo naše domače vino pridno eksportiralo, ne pa t.uje, niti hrvaško, še manj pa ogrsko in laško, k nam impor-tiralo. Za pijanost in pijance zahteva dra-koničmh kazni, sicer ne bo bolje.
Glede protialkoholne organiraci-j c sa jo poudarjalo, da bi bilo za stvar najuspešnejše, čc bi imela vsaka stranka svojo. Kajti potem bi skušala pridobiti v svojih krogih kar največ članov in bi se pričela vesela tekma med posameznimi organizacijami. Tudi pri drugih narodih se grupirajo protialkoholiki po strankah. Voditelji posameznih organizacij pa naj bi tvorili skupni akcijski odbor, Tak medstrankarski akcijski odbor, broječ 15 članov, so je izvolil takoj. Ta o.lbtrr ima voditi nadaljujo akcijo za trezno Jug-:-'-—'h.
Pameten Človek bo po prejemu ded-Sčine najprvo pregledal, kaj ima, koliko ima dohodkov, koliko izdatkov, koliko možnost razvijanja sil. Tako moramo delati tudi mi s svojo jugoslovansko dedščino. Vedeti moramo, da sta zaenkrat poljedelstvo in živinoreja to, kar označuje bistvo naše države. S tem pa seveda ne rečemo, da mora država gledati samo na to panogo in da lahko vse druge zanemarja. Ravno nasprotno, poljedelstvo in živinoreja, naj pomagata tudi drugim, da se postavijo na lastne noge, s<- osamosvojijo in dobijo najdaleksežnejšo možnost rarvoja. Ta dva, sla podlaga, na kateri stoji vse drugo. Mi samo rečemo, da brez teh dveh tudi drugi nc morejo obstojati. Druge panoge pa vplivajo potem zopet nazaj na prvotni dve, tako j« vse v sveži, drug drugega to Izpopolnjujejo. Seveda — lo rebrne pač v^ak —< s^ mora industrija prilagoditi agraričnemu značaju naše nove države in ee bo tudi rada, saj izvira iz njega in je lo le v njeno korist. Industrija bo posvečala svojo pozornost predelovanju poljedelskih produk-
tov, proizvajala bo vse to, kar je v zvezi s poljedelstvom, stroje, orodje, umetna gnojila itd. Na vsak način bomo morali spraviti v sklad industrializacijo države in pa potrebe poljedelstva, prenehati bo motal vsak boj, to zahteva mirni in nemoteni razvoj našega novega gospodarstva.
Če hočemo dobiti torej vernost do prihodnjega gospodarskega razvoja v Jugoslaviji, se moramo predvsem ozirati na dejanj-ski položaj sedanjega kmetijstva. Vse temu aamenu služeče podatke je zbral Josip La-katoš v knjigi »Jugoslavija v luči statistike«. Seveda zbirka ni popolna, saj tudi v sedanjih razmerah biti ne more, vendar je uajboljše, kar se je dalo naredit«. Saj ua-cnen statistike ni natančno število, temveč le približno, v svrho primerjama. Zaenkrat obsega Lakatoševo delo Slovenijo, Hrvatsko, Istro, Dalmacijo, Bosno- Hercegovino, Baianjo, Bačko, Banat in Srbijo Ta PTct ®pri 22,326.000 hektarov; na njive in vrtove odpade nad 7 milijonov hektarov ali 31.7% vsega sveta, to je sedem Kranjskih. Najbolj prideio v pošlev seveda ;už_ocgrski kraji. Travni! ov je nad 3va milijona hektarov, vinogradov 557.000 ali 1.6%, pašnikov pa nad 15%. Travnikov in pašnikov skupaj je za približno četrtino cele površine. Gozda ie še več kakor njiv, 32.3%, skoro tretjina, ra več kot sedem Kranjskih. Sa' je samo Bosna do polovice pokrita z gozdom in Bosna meri sama pet Kranjskih. Neproduktivnega sveta je okoli 9%. Ta številka se nam zdi premajhna, Lakatoš se je oziral na staro avstrijsko statistiko, ki je v tem oziru preveč optimistična in vidi gozd tudi tam, kjer vidimo mi kvečjemu kako slabo kraško grmičje. Od sedem milijonov hektarov njiv jih pride na pšenico in rž nekaj nad dva milijona, ječmen 438.000, oves 618.000, na koruzo nad dva milijona, na k r o m p ir nad 200.000. Pšenice in rži so pridelali leta 1910 na omenjenih hektarih skoro 27 milijonov centov, ječmena štiri in eno četrtino, ovsa nad šest. koruze skoro 37, krompirja pa nad 15, — Vrednost vseh teh pridelkov je znašala po takratni (1910) nizki ceni približno eno milijardo in 276 milijonov kron.
Vprašamo, koliko teh pridelkov lahko prodamo. Odbiti moramo žito za setev in za krmo živini, vsakemu prebivalcu pa prisodimo 150 kg žita in koruze. Če bi bila letina bolj srednjevrstna in s tako moramo
Eač povprečno računati, bi vendar še lah-o izpeljali nad tri milijone centov pšenice in rži, 2,230.000 centov ječmena in nad 20 milijonov centov koruze, torej velikanske množine. Zlasti še, če pomislimo, da jc to vrednost 400 milijonov predvojnih kron. ■— Cela bivša monarhija je prodala n. pr. I^tno za 250—300 milijonov K lesa in za ravnotoliko sladkorja in to sta bila njena glavna dva izvozna produkta. — Seveda bo pa tudi naša industrija skušala de! te preostale množine izkoristiti in potem šele stopiti z njim na svetovni trg, kar bi našo zunanjo trgovino prav izdatno dvignilo in pokrepilo.
Razvila bi se nadalje industrija špirita, testenin itd. Pri vsem tem pa vpošte-vamo poljedelstvo tako kakršno je danes, torej poljedelstvo precej nizke stopnje. V Avstriji n. pr. so pridelali pred vojsko na hektarju 15 metrskih stotov pšenice, skoro 15 meterskih stotov rži, 16 ječmena, 12 ovsa, na Ogrsko-Hrvaškem 13, 12, 14 in 12, Na Nemškem pa 23 meterskih stotov pšenice, na Češkem 22, na Danskem 26 itd. Vidimo, da lahko svoje poljedelstvo še dosti izboljšamo, vrhtega je pa naša zemlja rodovitnejša nego nemška ali danska; zato bomo sčasoma prišli pri pšenici lahko na 25 do 30 stotov namesto dosedanjih 13 do 15 stotov itd, Potem bi bil lahko tudi eks-port večji — kajti prebivalstvo sc ne bo tako hitro množilo kot bi lahko rastla intenzivnost obdelovanja —, domača industrija bi dobila več življenja, celo gospodarsko in z njim vred kulturno življenje bi dobilo drugo sliko. Tudi nova agrarna reforma bo produkcijo dvignila, seveda, če bo pametna in se ne bo zadovoljila samo z razdelitvijo sveta.
Mi imamo v svoji zemlji vse predpogoje zdravega in trdnega gospodarskega razvoja; pridni moramo biti, vztrajni, energični, pa bo šlo. Razstave in sejme moramo prirejati, šole graditi, sploh gojiti izobrazbo; narava nam je dala vsega dosti, samo izkoristiti moramo njene darove, _L__
KVIahssH prp*I
lanom.
Italijanski podadmiral v Jadranskem morju Cagni je naslovil na škofa dr. Antona Mahniča na Krku dopis, v katerem sprejema na znanje, da je dr, Mahnič prepovedal svojim duhovnikom nastopati kjerkoli ali v kakršnikoli obliki v zadevah, ki niso strogo verskega ali cerkvenega značaja; nadalje se zahvaljuje na odi, redbi, da se ima ob praznikih vsaj ena 6lužba božja vršiti v latinskem jeziku in propoved v italijanščini; nadalje prosi, naj mu g. škof pošlje seznamek cerkva, v katerih se sme vršiti služba božia v slovan-
skem jeziku nadalje poziva, naj k n e z o -škofijski o r d i n a r i j a t namesto župnika v Malem L o š i n j u dr. Benefačiča, ki se je na poziv italijanskega poveljnika Dcnlija prostovoljno odpovedal svoji službi, ker ni bil priljubljen pri ljudstvu, kar je po predpisih zakonskega prava zadosten razlog za njegovo odstranitev, imenuje italijanskega duhovnika, ker se more samo tako upati, da se bo v kratkem času povrnil mir in red med prebivalstvo Malega LoŠinja.
Dr. Anton Mahnič je odgovoril na ta dopis dne 3. januarja 1919 sledeče:
1.	Navedbe markeza Denti di Piraino glede prepovedi duhovnikom, nastopati na kakršenkoli si bodi način pod kakršnokoli si bodi obliko v zadevah, ki niso strogo cerkvenega ali verskega značaja, moram popraviti. Omnjam, da mi je g, tnarkeze govoril c demonstracijah, ki so se dogodile ob priliki obiska francoskih ladij v Lošinju, Rabu in v zadnjem času na Čresu. Baje so se postavili na čelo teh demonstracij, ki so bile naperjene proti Italijanom, gotovi duhovniki. Odgovoril sem, da ne bom nikdar dopustil, da bi moji duhovniki omadeževali svoj stan na tak r.ačin, in da sem pripravljen proti temu nastopiti z najstrožjimi odredbami. Razume sc, da som zadevo preiskal. Danes sem na podlagi informacij iz najbolj verodostojnih virov prepričan, da se je v omenjenih slučajih šlo samo za čine uljudnosti brez demonstrativnega ali izzivajočega značaja.- Dotični duhovniki niso storili druzega, kakor da so vrnili francoskim častnikom obiske ter jih snremili na njih ladje, .S tem so dali tudi ljudstvu zgled uljudnosti, česar kot škof duhovnikom ne morem prepovedati, toliko manj, ke* se gre za pojave ljubezni in hvaležnosti nasproti junakom sporazuma, ki so bili rsvezniki Italije,
2.	Vaša Ekscelenca me je prosila, naj vpošljem seznamek onih meni podrejenih cerkva, v katerih se mora glasom papeževega dekreta z dne 18, decembra 1905 v liturgiji uporabljati slovanski jezik. Ekscelenca me bode oprostila, če tej zahtevi ne bom ustregel, in to iz razloga, ker kot škol ne morem priznavati Vaše Ekscelen-ce za svojega predstojnika, kojemu bi bil dolžan dajali odgovor o svojem cerkvenem poslovanju. Vaša Ekscelcnca bi se gotovo čudila, če bi zahteval od Vas predložiti mi svoja poverila, da bi jih presodil, ali se Vaša Ekscelenca drži nalogov, ki Vam jih je zaupala ententa. V zahtevi Vaše Ekscelence ne vidim drugega kot poskus nadzirati mojo cerkveno oblast glede izvrševanja li-turgičnih predpisov, izdanih od svete Stolice. Svobodno je Veši Ekscelenci obrniti se v tem pogledu do sv. Stolice, katero edino priznam za kom-petentno dajati mi ukaze v liturgičnih zadevah. Sv, Stolica bo mogla imenovati tudi apostolskega delegata z naročilom, da preišče, ali sem se držal tozadevnih predpisov ali ne,
3.	Prihajam k vprašanju odpovedi od strani župnika - dekana v Malem Lošinju dr. Kvirina Bonefačiča. Za Vašo Eks-celenco je to vprašanje že rešeno, ker s<J je dr. Bonefačič izjavil pripravljenega, odpovedati se svojim funkcijam kot župnik v Malem Lošinju. Toda jez, njegov škof, poslužujoč se predpisa v kodeksu kanonskega prava (Can. 189), ne sprejmem njegove odpovedi, in to iz sledečih razlogov: Res je, da se trdi, da je bil župnik Bonefačič pozvan, naj prostovoljno zapusti mesto župnika, po svoji prosti volji; toda zamolčalo se je, da je fregatni kapitan Sal-vatore Denti di Piraino župniku Bonefa-čiču, da bi ga pripravil do odpovedi, grozil, da bo v nasprotnem slučaju — t. j. ako bi se branil odpovedati se — storil druge korake, in da je samo pod pritiskom teh prsteni dosege! to^, hnr je zahteva!. Izjava dr. Bonefačiča m bila prosta, marveč izsiljena, in zato jo izrekam na podlagi can, 185 irrita ipso jure, nulla. Dr, Kvirin Bonefa??5 ie in ostane župnik-de-kan v Malem Lošinju.
Dogodek v Malem Lošinju bi bil pre-cedenčni slučaj z lahko previdljivimi posledicami. Uvidevši, da se je posrečil tak nasilen in nezakonit korak, bi se stremelo po odstranitvi drugih duhovnikov, kojih ne vidijo radi gotovi individuji, ki bi radi uka-redkokdaj ali pa nikoli. Takih duhovnikov je še veliko število, tako da bi v kratkem večji del ljudstva ostal brez svojih pastirjev, kar bi bilo z ozirom na sedanje pomanjkanje duhovnikov tembolj obžalovati. Ker sem dr. Bonefačiču na opetovano prošnjo za tri- ali štirimesečni dopust iz zdravstvenih ozirov dopust dovolil bom izročil za čas njegove odsotnosti upravo Malega Lošinja duhovniku, ki ga smatram za to mesto sposobnega, odklanjajoč vsakršno vmešavanje v to zadevo spadajočo izključno v moje področje.
Če se Vaša Ekscelcnca sklicuje na kanonsko pravo, ni upoštevala predoisov, ki pri odstranitvi župnika predpisujejo go tovo omtopani'. s uodi-obnimi formalnost-
mi, ki imajo biti izpolnjene. Ne nameravani se spuščati v podrobnosti. Prosim Vašo Eicscelenco, naj blagovoli prečitati tozadevne kanonc 2147—2156. Sicer je pa bil dr. Bonefačič župnik-dekan v Malem Lošinju že 15 let in nikdar ni bilo proti njegovi osebi kake pritožbe, nikdar se ni zahtevalo od strani vernikov, naj se ga odstrani. Razmere so se spremenile Žele v zadEjih dveh mesecih, odkar so kraljeve italijanske čete zasedle to otoke, da bi vzdržavale ra i, kar po mojih mislih pomeni .vzdrža vati stvari in statu quo. A namesto tega se je v kratkem času na kvar-nerskih otokih vse izpremenilo tako, da če pojde tako dalje, ne bo ostalo drugega, kakor dr ce 85 odstotkov hrvatskega pre-bivalstvc izseli.
Vaša ekscelenca govori o zelo deli-katni misiji, ki jo ima na kvarnerskih otokih, ter povdarja takt, s katerim je poveljnik Denti izvršil zaupano mu nalogo. Vidim, da je Vaša Ekscelenca navdana z najboljšimi intencipmi in voljna uporabljati načela pravičnosti v vsem in za vse. Zato sem uverjen, da bo Vaša Ekscelenca upoštevala še sledeče navedbe;
a) Poveljnik Denti mi je očital pri svojem zadnjem obisku na Krku, da sta dva mojih duhovnikov s priž-nice h u j s k a l a vernike proti Italijanom, Na mojo zahtevo, naj navede pismeno imena dotičnih duhovnikov, in pa besede, s katerimi eta hujskala, mi je poveljnik obljubil pod častno besedo, da bo to storil. Kljub temu je preteklo že osemnajst dni, kar zaman pričakujem poročila. Ker navedena obdolžitev žali čast mojega duhovništva, prosim, naj se stvar pojasni. Ne dvornim, da bo Vaša Ekscelenca naložila poveljniku Dentiju predložiti orne-nieno ovadbo in dokazati nje utemeljenost ali pa v nasprotnem slučaju, obdolžitev brezpogojno preklicati.
b)	4. decembra 1918 so sc predrznill nekateri italijanski vojaki v Čuuskem odstraniti s cerkve nekatere hrvatske spominske plošče. Župnik Gregor Fugošič jih je opomnil, naj pustijo pjosče, katerih eno so že razbili, na svojem mestu. Nato je bil Fugošič a r e t i r a u, peljan kot hudodelec od dveh vojakov v Mali Lošinj, kjer je bil izpostavljen najbolj nizkim žalenjem in kjer mu je vojaški povcljink ukazal vse cerkvene obrede vršiti v latinskem aH italijanskem jeziku, ker bi ga sicer aa mestu zaprli. Fugošič je zapustil svojo župnijo in pobegnil na svoj dom. Cerkev v Čunskem se je morala zapreti in prebivalstvo je ostalo brez duhovnika. Zahtevam, da se navedene plošče postavijo zopet na svoje mesto, da se župniku Fugo-šiču da polno zadoščenje in možnost, da izvršuje nemoten svoj 6veti poklic.
c)	Trije mojih duhovnikov, Josip Pa« vačič, Simon Pičinič in Bernardin Bariče-vsč so bili odvedeni kot ujetniki ne vem kam. Kot njihov škof hočem vedeti, kje s-3« nahajajo in v čem obstoja njihov pre-grsšek in kakšne namene ima glede njih lo poveljništvo.
Ekscelenca, imel bi še mnogo pritožb. Postopanje proti prebivalstvu .teh otokov, ld jc po 85 odstotkov hrvatsko, zasluži ime persckucij. Ne maram dolžiti Vaše Ekscelence, ki sigurno nc pozna pravega položaja. Toda želeti bi bilo v interesu pravice in tudi v interesu slovesa italijanskega imena, da si Vaša Ekscelenca ustvari objektivno sodbo o pravih razmerah teh zemelj. Nam za seda) ne ostane druzega kot trpeti in molčati. Toda prej) ali slej bo prišel čas, ko bo svet zvedel, kaj se godi in koliko 6C trpi.
V mojem značaju je govoriti odkrita, zato prosim oproščenja.
Dr, Anton Mahnič L r„
velene

Dr, Brecelj oproščen.
Kakor znano, je bil dr. Brecelj dne 10. januarja v Gorici aretiran. Pri hišni preiskavi so našli pri njem kolo italijanskega izvora ter nekaj kotenine. Odpeljali so ga nato v Trst. Glavni vzrok te aretacije pa ni bilo italijansko kolo, pač pa je imela aretacija politično ozadje. 31. januarja je sedel dr. Brecelj pred tržaškim vojnim sodiščem, obdolžen, da si je prilastil kolo in blago laškega izvora, katero bi - moralo glasom odredb tržaškega gu-vernatorata pripasti, kot last bivše av-stro-o&rskc armade, italijanski vladi.
Radi omenjenega kolesa je imel dr. Brecelj svoječasro že sitnosti z nemškim poveljstvom v Ajdovščini. Sedaj je bil v Trstu oproščen, ker je dokazal, da je kolo iri drugo blago kupil že leta 1917. Zagovarjal ga je tržaški odvetnik dr. Bručič, Dr. Brecelj je bil izpuščen takoj na svobodo. — V ječi je trpel velike duševne in -telesne muke,
Italjansko vojaštvo krade. ,
Večkrat smo žc poročali, da vojaštvo povsod krade. Bili so to slučaji, pri katerih so bili udeleženi le posamezniki, sedaj pa so sc pričele tatvine na debelo in sistematično. Vojaške patruljo, ki bi morale paziti na javni mir in red, 60. postale tatinske družbe. V Lojah pri Podmelcu . • pred par dnevi italijanska ^patrulja ukradla nekemu kmetu koštruna. Na.njegovo vpit e in protestiranje je pričela patrulja nanj streljati. K sreči ga ni zadela. Druga patrulja je prišla k nekemu posestniku iui Logu pri Podmelcu in tamkaj plenila, Ugrabli so več kilogramov slanine, moke in krompirja ter 2000 kron denarja. Na Temeljanah pri Podmelcu jc italijanski vojak vlovil neko mimoidoče dekle na zanj-ko ter zahteval od nje denarja. Priskočila mu jc na pomoč patrulja in hoteli so dekle oropati iu posiliti. Slučajno je neki mimoidoči kmet rešil dekle gotove smrti.
'Pism® iz iCoževIa.
\ 31. januarja 1919.
Naši Kočevarji so vsi srečni, veseli, zadovcljni, vshičeni! Kaj pa je vendar"' Avtonomijo bodo dobili, pa z Nemško Avstrijo bt>do zvezani! So že v tesnem stiku z ljubljanskimi Nemci ter z Dunajem, Vse dobro! Sieg! Heil! Rache! —■ 15,' t. m. so volili iicv narodni svet, v katerem sede zver-ii.e bivši vojaki-ter kočevski mladini; starini se niso dali vo' ti v ta narodni sv< t, ampak se shajajo še k sejam starega narodnega sveta. Mladini so toliko napredni, da imajo poleg odvetnika — bodočega ministrskega predsednika kočevske republike (eni so bolj za to nego za Nemško Avstrijo) — ter par trgovcev in obrtnikov v narodnem svetu tudi še žensko, neko gospo. Tudi pri tistem volilnem shodu je bilo dokaj ženstva. Da bi se sedaj, ko imajo kar dva narodna sveta, njih sanja in želje ne vresničilc, vendar ni mogočel Mora biti! Saj so Nemci in če Nemec kaj reče, mora biti — šc vedno mislijo, pa so oči-vidno prespali dogodke zadnjih mesecev. Slovenci (27 odstotkov prebivalstva) bodo jim tudi v bodoče helotje — tudi mora biti —, jih bodo lepo redili s svojim delom, svojim denarjem in svojo krvjo. Pa slovenskih zastav in slovenskega petja in slovenskega uradništva ne bo več, ti bodo samo Še en mesec v Kočevju, potem bo pa vse drugače. Oj, zlati vek sedaj Kočevccm pride!
Po deželi so se tudi ustanovili narodni sveti, pomaga vrhtega »Bauernbund«, vse se organizira, shode imajo ter baje že pobirajo glasove za Nemško Avstrijo ter sc lepo pripravljajo za volitve. Da nc gre brez zabavljanja in hujskanja proti SHS državi, se ume. Drugače gotovi ljudje niti ,iiveti ne bi mogli, a denarje pa so le dali žigosati! Toliko »deutsch« pa le niso.
Višek pa je to gibanje doseglo, ko je bival 25. in 26. januarja med njimi prejasni knez Auersperg. Z aristokratsko gesto je zagotovil bivši, čez vse pridni, neumorno delavni ter uspehov polni f?l Doslanec
svoje ljube Kočevarje, da jim bo šlo vse po volji. Seveda, če knez kaj reče, se bo Jugoslavija kar v prah zdrobila. To se umej Ali se je tudi lepo zahvalil gospodu, kateri je v uvodnem članku v »Gottscheer
se
Bote« — iz same ljubezni do gozda (!) potegnil za to, da ostane posestvo prejas-uega kneza nerazdeljeno, sc pa ni izvedelo, Menda vendar, ne?
Zato je vse veselo po Kočevju; z ne* kakim pomilovalnim nasmeškom gledajOo zlasti veljaki, Slovence, češ, uboge pare, kmalu bo po vas! In potem vaj bomol Za mirno metodo so starejši, modrejši, trez« nejši, za metodo — recimo avstrijsko —> pa mlajši, zlasti nezreli mladiči, bivši avstrijski častniki, ki imajo samo zrelostni izpit (seveda vojni), drugega znanja pa nobenega, razven, kar so si ga prisvojili kot rezervni avstrijski častniki. Ti šuntajo, grozijo, podpihujejo, da tudi starine obhaja groza; kaj bo, kaj. bo?
Nedavno tega ~ menda v nedeljo ali pondeljek — je prišlo 15 do 20 vojakov v Kočevje in so tu nastanjeni. Strahom so se izpraševali nekateri: Sind das Serben? Seveda, če se kdo, ki je bil avstrijski čast-nik, miši boji, pa bi se nc stresel pred Srbi? Dobro le, da sta le dva Srba. — A nič zato: Kmalu bodo imeli Kočevarji svojo državo ter svoj denar, kakšen grb bo na denarju, še sami ne vedo. Morebiti bodo uganili na »Hcimkehrerabend«-u dne 1. februarja.
Časi so drugod kruto resni, a v Kočevju, kakor vidite, pa vlada — predpustl
si
b®
„_____USsisMfu.
Eelgrud, 7. fobr. (Lj. k. u.) VCerajSnJo
>Pravda« prinaša uvpelnik pod naslovom »Radič«. V Članku pravi med drugim: Stjo-pan Radič jo snoval za najhujšega trpin čenja Jugoslovanov hrvatsko - bolgarske zvezo. Ta peanik habsburške slave krtfc. sedaj že tri meseco: 2!vela republika! Ra/ di£ zahteva hrvatsko republiko, ker st boji, bosta stisnila oni »H« v sredi obt krojna >;S-S«. Njegova agitacija za repub liko ni nič druficsa, kakor izzivanje raz
besnele mržnje rroti vsemu, kar se Imenuje srbsko, proti srbski dinastiji iu srbski vojski. Iz nerazrešljivega kaosa Radi-čevih »hlev in načel po da izbrati samo eno: Živa želja, da »e vrnejo oni nekdanji časi hrvatsko-srbskega spora, časa veliko Hrvatske.
Pred sEclicanfiem državnega veža.
Zagreb, 7. febr. (Lj. k. u.) Sinoči sta 'dospela v Zagreb iz Belgrada podpredsednik srbske narodne skupščino Ljuba Jo-vanovtč in njegov tajnik pero JovanoviČ. Kakor se poroča, jo to potovanje v zvezi • sklicanjem državnega veča.
Socialistična samoodločbi
irssasa o
WSif©d©V»
Spopadi med	>c H^mcI.
Bera, 6. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: (Socialistična konferenca.) Po preči tanju resolucije se podeli delegatu Nemca (Ceh) beseda. Dvomi, da bi so s ljudskim vglasovanjem glede na teritorijalna vprašanja v Alzaciji, Lotaringtjl, v Fin-landskl, Egiptu ln kjs drugod sploh iz-premenil položaj. 7h Čehe M pomenil ■prejem WHsonove t. tečko uničenja dr-Save. Ako bi odtrgali novi češld državi narodnostno mešane kraje, bi to pomenilo sanjo smrt Govornik je predlagal k 4. točki dodatek, čigar sprejem smatra ea neobhodno potreben ia uspešen razvoj tolike drtave. Konferenca odklanja skupno ali prikrito aneksljo ozemelj, ki so bila r&znarodena po državni sili ali tujem kapitalu. Delegat Ell^nbogen (Avstrija) jo izjavil s ozirom na izvajanja Nemca, naj se da nemSkim delom češke mirno izroči o (svoji usodi, ako so res Čehi tako prepričani o svoji pravicL Kaj pravijo češki so-ilrugl k temu, da so bili nemški deli Če-Bke vojaško zasedeni (Medklici Čehov: To iso ententne čete) ln da so bili svobodno levo! j eni nemški delegati aretirani po Selil buržoaziJL (Medklici Čehov: Naše ljudi Je Avstrija štiri leta obešala.) Ellenbo-gen je prebral nato brzojavko ogrskih socialistov, ki protestirajo proti češkim ln srbskim nasttstvom. Konferenca se mora jasno te odločno postaviti tudi prott čeho-alovaSkim zahtevam na »tališče samoodločbe. Ne more dopustiti, da bi se anektl-ralt trije milijoni Nemcev proti njihovi jroljl. (Odobravanj«.) (Nadaljevanje posve-jbovanja Jutri ob devetih dop.)
Bera, 7. febr. (Lj, kor. u.)' Švicarska Brzojavna agentura poroča: Na današnji seji mednarodnega socialističnega kongresa so nadaljevali posvetovanja o teritorij al nlh vprašanjih. Prvi Je govoril Troel-»tra (Holandsko). Obžaloval je včerajšnje osorne govore Grumbacha !n Ellenbogna. Nadalje Je Izvajal: >DanaSnja konferenca je tip mednarodnega proletarijata. Vsi sa-tirani narodi gledajo na berasko konferenco, ker pričakujejo .od nje, ne pa od pariške konferenca resnično osvoboditev. Zveza narodov mora biti tudi zaščita proti prevelikemu partikularlstičnemu pretiravanju. Nazlranje Čehov, da dajo ekonomične potrebe ln historične zahteve državi pravico, imeti manjšine tudi prott njihovi volji, moram odklanjati« Engberg (Svetilko Je izjavil: »Glede samoodločbo narodov moramo vprašati, če prebiva prebivalstvo v delu dežele po naključju ln če more brez ozira na skupno3t naroda odločevati o izstopu 17, države. V zadnji instanci mora o takih vprašanjih odločiti cveza narodov. Z nazlranjem Čohov, da so ne more pripustiti brez drugega samoodločba, ne da bi o tem fmcla zveza narodov zadnje bosede, so strinjam ▼ primerih, v katerih Je narodno gibanj« dcvedlo do tega, da Jo prebivalstvo gotovega dela dežele v svoji ekapnostl drugačno, kakor bi bilo pričakovat! po prirotlnsm razvoju.* Govornik jc stavil k resol. dodatni predlog, ki zahteva, naj se zveza narodov v primerih. v katerih J3 sistematična denaclcna-Uzacijsba politika preprečila svobodni razvoj prebivalstva, ozira pri odločitvi o to-rltorljalni pripadnosti na to dejstvo.
I®
t,
Mirovni kongres 10, raain,
ženeva, 7, februarja. (Lj. kor, ur.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Glasom poročil iz Lyona je Pichon iznova v pogovoru s časnikarji izjavil, da sc bo pravi mirovni kongres, ki mu bodo prisostvovali tudi zas topni Id bivše četverozveze, začel dne 10. maja, ako nc pride vjnes kaka ovira,
Divtf mir,
Frankobrod ob Mani, 7, fobr. (Lj. b. u.) ulasom čohoslovaSkoga tiskovnega urada poročajo iz Londona: Nortchliffe objavlja v tedniku AVeeklv DUpatcb fiauek, v katerem ostro protestira proti mirovnemu kongresu. Kaže se, da bodo ustvarili divji mir, ki bo zavezniško narode zelo razočaral. Vojska cla št* nI končana, nmpalc samo prekinjena. Mir bo trajen, če bo takšen,
Sedež zveze narodov,
Ženeva, 7. februarja. Naznanja se, da bo Lausanne ali 2eneva sedež zveze narodov.
Ocškg-Jagofllovanska zveza.
Parlr, 5. febr. (Lj. k. u.) Čehoslovažflri tiskovni urad porofa: Zastopniki petih velesil so razpravljali danes t, dr. Kra-mafem in dr. Benešcm. Čehoslovaki zahtevajo državo, ki bi obsegala mejo prejšnjega češkega kraljestva s približno 13 milijoni prebivalcev. Razon tega zahtevajo tudi popravo meje v ozemlju Gmiinda in Temenaua na Nižjem Avstrijskem. Končno so izrazili tudi željo, da bi njihova država mejila na Jugoslavijo. Na ta način bi bili Nemci od orijenta odrezani.
Nemčija naj plača odškodnino,
Roterdam, 7. febr. (Lj. kor. u.) Zveza angleških trgovskih zbornic jo pozvala Lloyd Georgeja, naj Izvede nastopne točke: Odškodnino alilrancem za vse direktno in indlrektne izdatke v vojni, ki Jih Je zakrivila Nemčija; odškodnino za vso škodo na javni in zasebni lastnini; odškodnino za ftkodo vsem osebam, eventualno vdovam in s(rotam; odškodnino ali Irancem za vso produkcijsko izgubo, nastalo vsled vojne.
NemSfea Avstrija in $?©« venska nemSBtuSariia.
, Dunaj, 6. febr. (Lj. ko.r. u.) Dun. kor, urad poroča; Po izvršenem delu neinško-avstrijske narodne skupščine je predsednik Dinghofer dal v govoru, ki so ga poslušali stoje, pregled o delu, izvršenem po skupščini. Predsednik je nato ugovarjal proti zasedbi razsc.žnib čisto nemških ozemelj v sudetskih deželah, ua južnem Tirolskem, v Koroški in na Štajerskem in je izjavil: V imenu vse skupščine smem ugotoviti, da vztrajamo pri svojih zahtevah po ozemljih, ki 30 nam bila protipravno s silo odvzela. (Burno odobravanje in. ploskanje.) Upamo, da. nasilni mir ne bo našim bratom na. teh ozemljih kratil pravice samoodločbe. Našim rojakom na teh ozemljih pa kličemo: Vztrajajte, dan rešitve in združitve velike narodne rodbine bo prišel in mora priti, — Nato je bila seja zaključena.
Proti nenemškim visokošolcem.
Dunaj, 7. februarja. Izobčenje slovanskih dijakov z dunajskih visokih šol ni omejeno samo na jugoslovanske dijake. Danes naznanja na črni deski mcdicinskc fakultete dekan dr. Ilaberda, da se bodo odslovili vsi dijaki nenemške narodnosti.
Nemška narodna skupščino,
We!mar, 6. febr. (LJ. k. u.) Dun, kor. urad poroča: (Narodna skupščina nemške republike.) Po Ebertu jo večinski socialist poslanec Pfannkuch zasedel predsedniško mesto in je imel kot starostni predsednik nagovor na skupščino. Potem po sprejeli poslovilni red zborovanja stranke kot pro-vizorni predlog starostnega, predsednika. Ob izklicanju imen se jo pokazalo, da je navzočih 397 poslancev. Starostni predsednik je določil prihodnjo sejo za petek ob ■treh opoldne. Dnevni red: Volitev predsednika, podprcdseduikov tn upraviteljev.
Weimar, 7, februarja. V današnji nemški narodni skupščini je dr, David bil izvoljen za predsednika parlamenta. Od 399 oddanih glasov je dobil dr. David 374, Dr, David jc izjavil, da volitev sprejme.
Socializacija v Nemčiji — cjgo^cna.
Haag, 6. februarja, (Lj. k, u.) Čehoslo-vaški tiskovni urad poroča: Berlinski dopisnik »Manchester Guardiana« jc imel razgovor r. Ebcrtom, ki mu jc med drugim izjavil, da se bo socializacija morala za nedoločen čas odgoditi, dokler industrija v Nemčiji ne doseže zopet prejšnjega viška,
Razna poročita.
Italijanski kralj v Istri,
Lugano, 7. februarja. Italijanski kralj Viktor Einanuel jc 3. februarja prispel v Koper in Poreč, Italijansko prebivalstvo je kralja slovesno sprejelo. Kralj je odtod nadaljeval svojo pot v Rovinj,
Jurnotirolski vojfli ujetniki na dopustu.
Dunaj, 7. februarja. Kakor je zvedela v Reichspost«, je italjansko vojno vodstvo dovolilo, da sc v italijansko južno Tirolsko spadajoči vojni ujetniki začasno odpuste na šest mesccev v njihovo domovino,
Italija ljubosumna na Francijo.
Curib, 7, februarja, (Lj. kor. ur.) Č<v hoslov. tisk, urad poroča: »Persoveraiua« obdolžujc Francijo, d t jc potom velike Itancoske banke spravila milijone na Balkan, da prepreči vsako gospodarsko ini-cijativo Italije, V Franciji odkrilo podpirajo Juge lovanc. Francoski prostozidarji so zavzeli tako stališče, da jc bil veliki
r>rr>r!rtnta<k p "li!* r»«-1--li -M-ne^-rM"-'!*«,
Nathan, primoran uvesti protiakcijo. List napada z ostrimi besedami, ki so le malo ovirane po cenzuri, zunanjo politiko Francije in boj proti italijanskim želiam na Adriji.
Italijani zapuščajo Carigrad.
Curili, 7. februarja. Turinska »Stam-pa« naznanja, da italijanske oblasti zapuščajo Carigrad. Ladje entete, ki so vsi-drane v luki, izkrcavajo čet®, da zasedejo mesto,
Ljeninovi komunist«.
Frankobrod ob Meni, 7. febr. (LJ. k. u.) čehoslovaški tiskovni urad poroča: »Ber-liner Tageblatt« javlja is Stockholma: Po vesteh lz Helsingforsa objavljajo petro« grajski časopisi Ljeninovo vabilo na konferenco komunistov, ki bi nadkriijevala mirovni posvet v Parizu, kakor tudi socialistično konferenco v Bernu. Vabilo jo naslovljeno na vso boljševisko komi'/"!' " Nemčiji, Avstriji in Poljski, v lv: provincljah in na Kitajskem.
Boljševiška armada.
Bcrn, 7. februarja. (I,j. kor, ur.) Čeho-slovaški tisk, urad poroča :• Glasom poročila lista »Nouvelle Correspondence« javlja ?Daily Chronicle« podrobnosti o ra-čriih moskovske vlade. Armada brljševi-kov ima že nad 1 milijon mož. Ljeoin meni, da so mu bo posrečilo, nabrati 5 milijonov mož, pri čemer pričakuje, da so mu bodo prikiopili nemški boljševiki. Naloga te, armade bo, začeti vojno proti zapadni Evropi, Londonski listi smatrajo ta poročila. za potrdilo, da je Rusija inscenirala sedanj", velike stavke,
Brzovlak Pariz-Bukarešta.
Dunaj, 7. februarja. Med nomško-av-slrijsko vlado in francosko vlado se je te dni sklenil dogovor, da se vpelje brzovlak med Parizom in Bukarešto- Prvi brzovlak odide iz Pariza v torek, dne 11, februarja preko Inomosla, Linca, Dunaja, Budimpešte v Bukarešt. Od Linca so bo odcepila postransko proga v Prago, z Dunaja pa postranska proga v Varšavo, — Brzovlak Pariz-Bukarešta bo vozil dvakrat na leden.
Prepoved orožja v volilnem boju.
Dunaj, 7, februarja. Z ozirom na volilno gibanje je vsem vojaškim osebam prepovedano izven služl-c nositi orožje od S. februarja do 6. marca.
Poljska prosi pomoči.
Stanislavov, 7. febr. (Lj. k. u.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Jz Varšava je bil odposlan vadiogram, v katerem se naproša ententa za pomoč. Odklonitev prve intervencije ob priliki bojev v Lvovu spravlja Evropo v nevarnost, ua izbruhuo nova krvava vojna, ki bi Poljake oslabila in jih izročila bolj Se vi kom. Prošnja za pomoč io podpisana po ministrskem predsedniku Paderevvskem.
Ameriška letalska policija,
Praga, 7. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov a \i tisk. urad javlja: Kakor poročajo angleški listi, so uredili v Nevvyorku pri policiji !••• talno plužbo. ki obsega zor-asno tri stotnije letalcev z 12 piloti in tehničnimi iu sanitetnimi uradniki. Nameščenci uovi službe so večinoma ljudje, ki so si pridobili med vojno izkušenj. Letalna služba nima posredovati samo kot varnostni organ, t<nuveč tudi pri požarih, eksplozijah itd.
SomanLsil na Ogickem,
Praga, 7. fobr. (Lj. k. u.) Čeho3lova?-ki tifkov nI urad poroča: Komunistični organizacijski odbor železniških nameščencev v Budimpešti je pričel med delavstvom ogrskih železnic agitacijo, ki jo na široki podlagi zasnova,na. Razširili so ua tisoče letakov, kjer odsvetujejo od boja proti Ček osi i vakoru, Romunom, Srbom in proti drugim eutentnim državam. Odbor zahteva revolucijo ln izfiŠčenje madžarsko so-cialno-demokratične stranke, ki podpira kapitalistično državo. Železniški nameščenci so vabijo k vstopu v komunistično stranko in se tirajo s tem'k rcvoluciji, ki naj bajo vso moč tn seveda tudi želoznice spravi v roke delavstva.
-\- Zborovanja S. I-. S. se vrše v nedeljo, 9. t. m„ na Dobrovi, Jezici, v Dom-/.alah, v Kranjski gori, v Slang.i in na Preski.
-1- Maniicstacijski shod v Preval j rh na Koroškem se vrši dne 1£>. svečana v nedeljo ob 10. uri dopoldne za celo Mežiško dolino. Protestiralo sc bode. proti grabežljivim Ncmccm, Italijanom in Ma-žarom, ki nam hočejo odtrgati dele slovenskega ozemlja. Na shodu govorijo govorniki vseh strank. Zavedni Slovenci in Slovenke! Pridite na ta pomemben shod cd blizu is daleč, da se pogovorimo in poučimo o važnih 6tvarch v uri, ko odločuje usoda narodov na mirovni konferenci. — Narodni svet v Prevaljah.
-f Red v Mariboru. Mariborska nom-Rkutarlja jo imela svojo	znslombo
v V«,>TV>*1-«1V) ii^MoHct'-!!. Tm t« litli-v npt>M-
fičo in gnezdišče vseh spletk ln lutrlg, ka. terih očetje pa so Bedeli v Gradcu. Sedaj je vlada z energično roko razdrla ta ko-tiSča in razgnala nemško propagando. Vsi nemški profesorji in učitelji na ženskem učiteljišču so odstavljeni in njihova mosta so zasedli Slovenci. Ljudem, ki so delovali proti naši državi, so vzete plačo in podpore. Za vodjo ženskega učiteljišča je imenovan proL Alfonz Val os, za začasnega šolskega nadzornika pa miški učitelj Matija L i c h t o n vva 11 n e r.
-f- Prehrana Maribora in obmejnih krajev. Iz Maribora nam poročajo: Preskrba našega mesta in obmejnih krajev e mesom je skrajno slaba. Slovensko obmejno ozemlje je še izza nemškega režima popolnoma izčrpano in ne morejo več dobaviti živine za Maribor in druge obmejne i Kije. Gospod Lcgvart od Vnovčevalnice za sivino v Ljubljani je s voj čas sicer ob-nam dobavljati živino iz spodnjih
■v, a svojo obljube ni držal. Sedaj j« ■> t; v no obmejnih krajih « silo rekvi« živino iz hlevov. Ljudje sa oprav.'	hurjajo in pravijo, da v novi
državi x . bo.JjSc, kakor je bilo v stari. Če je H koristno .ta že itak napet položaj ob naši severni meji, bo morda vedel g. Lcgvart, kateremu gotovo tudi ni neznano, da je pri nas peleg civilnega prebivalstva tudi veliko vojaštva, ki nujno rabi mesa.
-i- Amerika sa Slov&nce. Dno 5. febr. je dospel v Maribor član ameriško prehranjevalne komisije v Belgrauu, da prouči prehranjevalne razmer9 v Maribora. Ugotovil je skupno z dr. Scnekovičem, da jo položaj mesta in okolice težaven, vsled česar je obljubil koruzna in pšenične moke za prvo silo. To pride iz Bs?iata. Dalje ho Amerika poslala več vajronov ječmena ter večjo množino manufaktuniega blaga za obrne i ne slovensko kraje.
-f Poverjeništvo za finance. Piše sa nam: Prav je, da ste opozorili poverjeništvo za fijianee, da ni bilo po časopisju nič naznanjeno, <k jc s 1. februarjem prenehalo po naših krajih delovanje poštne hranilnico na Dunaju. Nastalo so zmede. Sc celo Uradnemu listu za Slovenijo so šc ta mesec priložili postnohranilnične čeke. Dobro bi bilo pa tudi pojasniti tistim, ki imajo še vloge pri poštno-hranil-ničnemu uradu na Dunaju, na kakšen način bodo sedaj svoje vloge dobili izplačane.
-f Politična naivncsJ. V Gradcu snubijo proti Slovencem v Zagrebu In celo pri Srbih češ: niti Hrvati, niti Srbi no odobro,-vajo ing a, kako so ravnali slovenski vojaki v Mariborut Zato bi bilo neprimerno postopati proti Hrvatom in Srbom tako, ka^-kor proti Slovencem. Le no tako otročje, gospodje v Gradcu! Ali mislilo, da so Hrvatje. in Srbi taki voterajaki kakor vse-nemški in ncmSkonacijonalni politiki. Posebno Srbski del na Sega trolmenskcga naroda ne ho nikdar pozabil, kaj ste pisali o njih in kako ste ravnali 7, njihovim imetjem, z deco in ženami I Lssciato ognji epa-
-)- O agrarni rebrni bo razpravljala
in zavzeta stališče Napredna demokratska stranka na svoji konferenci dne 16, t. m., ki jo sklicuje predsednik dr. Lcrkovič v Z;:grcb.
-]- Za verstvo avtonomnih pravic se potc:-.a zagrebško >.-?sTovo Vrijcme«, glasilo Lorkovičevc N, D. S. in očita banu ia njegovi stranki, da se jc popolnoma udinjala belgrajskim centralističnim težnjam. Med drugim pravi: »Slovenija svoj delokrog -— brez ozira na centralno vlado —-v interesu naroda in narodnega napredka naravnost lepo razvija. Na Hrvatskem pa naj se vsled trme in muhavosti g, Pribičc-viča in njegovih lizunov vse obrne narobe.«
Piškavo sadje, Na vsakem drevesu raste rrmogo piškavega sadja, Id se ob vsakem vetru vsipa na tla. Nič drugače ni z verniki katoliške Cerkve. Nemški listi poročajo, da je lo dni v Mariboru prestopilo v protc.vtantiz.cm 162 katoličanov radi znanih dogodkov, ki so jih bili itak izzvali Nemci. Takih vernikov, ki iz politiČE« kljubovainosti menjajo vero, se tudi protestantska cerkev nc more veseliti,
-j- Splitski Stol v Rimu. »Corriere dolla St>ra« poroča, da jo splitski čkof Gji-vovič preko Jakina (Ancone) dospel v Rim. Dopisnik »Tribu
ne« jo obiskal Škofa, ki mu je Izjavil: »Mojo potovanje jo popolnoma verskega značaja.. V Rimu bom ostal k večjemu tri do štiri dni. Ne morem pa reči, ali so bom potem vrnil v Split ali pa bom tol v Pariz; to je odvisno od dogovorov, kt se odločijo te dn!.«
-f Državni zbor v NemSki Avstriji je sklenil nove postave. Važna je postava v varstvo rejenčkov, ker določa redno nadzorstvo za vse rejenčke in nezakonske otroke in dovoljuje le pogojno rejerčke posameznikom. Posebna postava hoče onemogočiti izselitev kapitala. Tudi proti prikrivanju dohodkov ta obdavčenje imajo postavo. Sklenili co nadalje razlastitveni zakon, na podlagi kalnega lahko v mest:h razlastijo stavbene pircele. ako se na njih zidajo hiše z malimi starnvanii, PreJložen je predlog, da »e odpravi lovska pravice tii ftdili r»n»»«tv<h.
-f Deficit v proračunu Nemške Avstrije znaša za prvo polletje leta 1919. ogromno svoto 1247 5 milijonov kron. Za bodoče računajo z rednim primanjkljajem 670 milijonov na leto. Veseli se, davkoplačevalec, v »srečni« Nemški Avstriji! Stari Avstriji, ko je bila približno sedemkrat tako velika, so prorokovali finančni strokovnjaki že pred vojsko polom. Kako naj bo šele v sedanji!? Sicer pa so Nemci zmiraj trdili, da plačajo v stari državi nad dve tretjini vseh davkov, torej imajo sedaj priliko, da pokažejo svojo resnično davčno moč. Hvala Bogu, da naši ljudje ne bodo pri tem nemško-avstrijskem primanjkljaju prav nič trpeli.
Dnevne m®
H? 13«
—	Upokojen. G. Ludoviku S c h i f f -*erju, župniku v Žalini na Dolenjskem,
'ie dovoljen pokoj.
—	Umrla je v Podbrezjah na Gorenj-iskem splošno priljubljena soproga zemljiškega, posestnika gospa Ana Stular iz anane Jegličeve rodbine v Podtabru. Za-puSCa poleg žalujočega soproga deset nepreskrbljenih otrok. Bila jo dobra krščanska mati, izvrstna gospodinja ln velika idobrotnica revežev. N. p. v m.!
—	»Narodni škandal.« Naprosili so nas, da objavimo: Pod tem naslovom pri-občuje »Slovenski Narod« od 6. t. m. članek« v katerem opravičeno ožigosa vlaganje nemških spisov pri sodnijah. Pri tem se člankar popolnoma neutemeljeno zaletava jv neko neimenovaio osebo in jo poživlja, 'da se javno opere. Gre se za neki spis, ka-(teri je bil vložen leta 1915 pri deželni sod-■oiji v Ljubljani; spis obsega v nemškem jeziku tehnična izvajanja iz peresa bivšega "deželnega, sedaj odpuščenega inženirja; glava in konec spisa pa sta v slovenskem .jezik« sestavljena. Za spis je odgovoren ioni, kateri ga podpiše; neumljivo je tedaj, ■kako more člankar neprizadete osebe odgovorne napravljati za ta spis ali pa celo Itrditi, da se je kaj tacega zgodilo v sedanjem času. Torej v bodoče več informacije!
■ ■ — Perila za naše vojake- Naši fantje, Iti branijo našo domovino vz. Koroškem in Štajerskem, pogrešajo potrebnega perila. Odbor dobrosrčnih gospd zbira v ta namen perilo po Ljubljani Po deie-li ra ne more. Zato se je obrnil potom »Dobrodelne pisarne« do župnih uradov in Jclskih vod-gtev po vsem nezasedenem slovenskem ozemlju, naj bi blagovolili pomagati, da se zbira perilo tudi po deželi. Nabrano perilo naj se odda dotičnemu okretnemu glavarstvu, odkoder se bo doposlalo rDcbrodelni pisarni« v Ljubljani (Alojzjevišče). Iz krajev pa, kjer jim je priročneje poslati direktno tej pisarni, naj pa kar njej pošljejo Pa tudi vsaka druga obleka se hvaležno »prejme. Kajti invalidi vedno prosijo obleke, a se jim more le malo ustreči. Če smo isa staro Avstrijo toliko podobnega dela naredili, storimo to tudi za našo pravo do-
movino
Pozdravi naših fantov. Fantje Slovenskega planinskega polka, 9. stotnija, pošiljajo s Koroškega iskrene pozdrave vsem znancem in čitateljem -Slovenca«: desetnik Lovrin Jožef, Blatna Brezovica; poddesetnik Češarek Jožef, Ribnica; strelci; Rihar Jožef, Polhovgradec; Brajer Jožef; Romov Ignacij, Ježica; Kresolj Jožef, Doberniče; Založnik Jožef, Dobrova; Koren Jožef, Polhovgradec; Zdešar Alojzij; Bitenc France, Dol; Šimec Anton; Cerar Anton, Dol; Hribar Leopold, Tomačevo; Skrobud Jožef, Spodnji Laknič; Božnar Jakob, Škofja Loka; Dolenc Janko; Čemažar F., Sv, Lenart; Kokolj France, Pšata; Am-brožič Ivan, Polhovgradec. Pozdrave vsem tistim, ki se še za pečjo grejete, pošiljamo fantje Slov. plan. pešpolka, 10. stotnija. Na noge! Pridite, da poženemo roparje z rodne zemlje! V imenu vseh: Davorin Lovšin, J, Levstik, Josip Košir, Alojzij Kordiš,
—	Redki knjigi Letos je 50 let, kar je Jožef Stritar izdal svoje »Pesmi« pod psevdonimom Boris Miran. Dotična knjiga je dandanes velika redkost. To in nje zanimivost ji daje veliko veljavo.^ Sotrudnik našega lista pa jo proda, če bi jo kdo želel, za 25 K. — Še večja redkost so »Gottfried August Burger's Gedichte« ,katere so izšle 1796. leta. Ta knjiga pa se odda za 50 K. Kdor pošlje znamko za odgovor, zve, kje se dobita redki knjigi.
—	III. bataljon ccljskcgn pp. prosi zavedne Slsvence, da bi mu poslali nekaj zabavnih in humorističnih knjig za vojake, ki imajo sedaj med premirjem prilike za čitanje dovolj, a nobenih knjig. Poveljstvo prosi tudi za kratke zgodovinske spise iz zgodovine našega naroda in pa za pcsmarlce narodnih pesmi. Za darove se poveljstvo vsem darovalcem v imenu vojakov Iskreno zahvaljuje. — III. bataljon celjskega pešpolka, Velikovec.
—	Urad za pospeševanje obrti države SHS v LJubljani je prejel večjo množino denaturiranega špirita, katerega bo razdelil med obtrnike. Interesantje naj prigla-Bijo svoje potrebščine pismeno ali ustme-no na Urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22 un jl.r jgnoje
do IZ. t. m., ker eo na pozneJSe priglase ne bo mogoče ozirati. Po špirit mora priti vsak osebno s pj-imerno posodo, da ga vzame s seboj.
—	»Slovenka,« Dotične, ki smo jim poslali na ogled prvo številko »Slovenke«, pa je ne mislijo naročiti, najiskreneje in nujno prosimo, da naj jo vrnejo, ker imamo ogromne stroške. Ni drugega treba, kot da na ovitek napišejo: »Nazaj, ne sprejmem-« in jo brez znamke oddajo na pošto.
—	Koncert na Dovjem. Pevski zbor na Dovjem priredi dne 0, in 16. svč^n* ob treh popoldne v šoli Dovj»m pod vodstvom župnika Jakoba Aljaža koncert v korist revnih šolarjev.
—	Vsi ura d liki in orPfhfec <tej?f»rnfti wodov na slovenske*« czsmlju so vabljeni na zborovanje, ki kp vrši " nedelio, d?.e 9. t, m. v Mali dvornni Narodn<*gn doma v Ljubljani, .— Začetek ob uri dopoldne, nadaljevanje ob 3. uri popoldne,
—	Zn^rhr.i brzojavki nrrmet sm>. fwz!»» Javnih :mžne železnica. S 1. svečanom t. 1. se je zopet upsl.lal '/asebal brzojavni promet na vseh brzojavnih postajah južne železnice v slovenskem ozemlju držpve SHS. Začasno je zasebni brzojavni proroat omejen na državo SHS.
—	Vrvarskž mojstri, zbrani iz celc Slovenije na sestanku dne 2. t, m., so oklenili ustanoviti zadrugo. Soglasno so sklenili, da bo centrala pri Ivanu N. Adamiču. — De-putaciia odide v kratkem v Zagreb in Belgrad.
—	Razpis služb šslezBiških zdravnikov. Ravnateljstvo državnih železnic SHS v Ljubljani razpisuje mesta železniških zdravnikov za zdravniške okraje Celje, Šoštanj in Slov. gradeč. Obsegi zdravstvenih okrajev in službeni prejemki zdravnikov ostanejo začasno neizpremenjeni. Pravilno kolekovane in opremljene prošnje je vložiti do 15. februarja 1919 pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani,
—	Cenzuri podvrženi so v Nemški Avstriji vsi brzojavi in vso vrednostne po-šiljatve za dobo treh let.
—	Uradni list deželne vlsdc za Slovenijo. Izšle so 45., 46. in 47. številka.
—	Južna železnica rabi več brzojavnih mojstrov. Mladeniči, izučeni mehaniko ali sličnih obrti, ki imajo zanimanje za stalno železniško službo, naj vlože prošnjo s spričevali na ravnateljstvo južne železnice potom obratnega nadzorništva v Ljubljani. (Belgijska vojašnica IV.)
—	Postrezite! Kdo izmed vojakov, ki so bili na tirolski fronti, ve kaj o Josipu Žigon, črnovojniški bataljon št. 157, tek. vod, vojna pošta 517. Zadnje njegovo poro-' čilo je bilo od 25. oktobra 1918. Naznanila prosi Josip Zigon, Gorenjavas, pošta Za-tičina, Dolenjsko. Stroški se povrnejo in plača nagrada.
—	Josip Žagar, bivši železniški uradnik v Trstu, pozneje na Jesenicah, sedaj kapetan 2. jugoslovanskega polka, pošilja iz Kotora (Dalmacija) pozdrave vsem stanovskim tovarišem in drugim prijateljem.
—	Razpis natečaja. Poštno in brzojavno ravnateljstvo SHS za slovensko ozemlje vabi š tem poštene narodne tvrd-ke, da se za sedaj potegujejo za sledeča dela: 1. kovaška dela (popravlajnje in izdelovanje vozov), 2. kolarska dela, 3. izdelovanje pečatnikov, 4. urarska dela (popravljanje stenskih uradnih ur), 5. sedlarska dela (popravljanje torb za pismonoše,. K točkama 1, in 2. omenjamo, da se more potegovali za vsa taka dela tudi ena sama tvrdka. — Natančnejša pojasnila se dobivajo v uradnih urah od 8. zjutraj do 1. ure popoldne in od 4. do 6. ure zvečer pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani in sicer reierentu za ekonomične za-djve poštnem komisarju dr. Janžekoviču.
—	Vsi konjcrejci in posestniki konj se v lastnem interesu opozarjajo, da je vsaka kupčija s konji, ki so bili last bivše avstro-ogrske armade, strogo prepovedana. Oškodovani bodo kupci, ker ss na protipostavne kupčije ne bo oziralo, proti prodajalcem se bo pa uradno postopalo. Vsak izvoz konj čez deželne meje je istotako zabra-njen.
—	Vozni rod osebnih in mešanih vlakov na progah ravnateljstva državnih železnic SHS v Ljubljani.
Proga Trbiž—Jesenicc, Odhodi iz Trbiža ob 8. uri 6 minut dopoldne in 6, uri 21 minut popoldne; prihodi na Jesenice ob 9. uri 20 minut dopoldne in 7. uri 35 minut popoldne; odhodi iz Jesenic ob 10. uri 30 minut dopoldne in 10. uri 5 minut ponoči; prihodi v Trbiž ob 11. uri 45 minut dopoldne in 11. uri 20 minut ponoči.
Progn Jesenice—Bistrica—Bohinjsko jezero. Odhodi iz Jesenic ob 10. uri 35 minut dopoldne in 10. uri 10 minut ponoči; prihodi v Bistrico — Bohinjsko jezero ob 11. uri 34 minut dopoldne in 11, uri 9 minut ponoči; odhodi iz Bistrice—Bohinjsko jezero ob 8. uri 6 minut dopoldne in 6. uri 36 minut popoldne; prihodi na Jesenice ob 9. uri 15 minut dopoldne in 7. uri 45 mi-j nut zvečer.
Proga Jesenice—Ljubljana glavni kolodvor. Odhodi iz Jesenic ob 5, uri 19 minut dop., 10. uri 20 mtnut dop, in 8. uri 22 minut zv.; prihodi v Ljubljeno glavni kolodvor
ob 7. uri 36 minut dop., 12. uri 40 minut pop. in 10. uri 46 minut ponoči; odhodi iz Ljubljane glavni kolodvor ob 6. uri 57 minut dop., 11. uri 54 minut dop. in 6. uri 45 minut pop.; prihodi na Jesenice ob 9. uri 30 minut dop., 2, uri 31 minut pop. in 9. uri 18 minut ponoči.
Proga Kranj—Tržič. Odhodi iz Kranja ob 8, uri 15 min. dopoldne, ob 1. uri 5 minut pop. in ob 8. uri .25 minut ponoči; prihodi v Tržič ob 9. uri 12 minut dopoldne, ob 1. uri 59 minut pop. in 9. uri 19 minut ponoči; odhodi iz Tržiča ob 5. uri 31 minut dopoldne, ob 9. uri 30 minut dopoldne in ob 6, uri 30 minut popoldne; prihodi v Kranj ob 6. uri 18 minut dop,, ob 10. uri 16 m'"ut dopoldne in ob 7. uri 19 minut pop.
Proga Ljubljana držav. kol.--K*mtnk. Odhodi iz Ljubljane državni kol, ob 7, uri 48 minut dop., ob 3, uri 10 minut pop. in ob 7, uri 30 minut zv.; prihodi v Kamnik ob 9, uri 2 minuti dop., ob 4. uri 34 minut pop. in ob 8. uri 45 minut zvečer; odhodi iz Kamnika ob 5. uri 28 minut dop., 12. uri opoldne in ob 5. uri 5 minut pop.; prihodi v Ljubljano državni kol. ob 6. uri 44 minut dop., 1. uri 18 minut pop. in ob 6. uri 26 minut popoldne.
Proga Ljubljani glavni kol.—Novo sto—Br.bnjerci—Kočevje, Odhodi iz Ljubljano gl. kol. cb 8. uri dop. in 7. uri 4 min. pop.; prihod v Novo mesto ob 10. uri 55 minul dop, in 9. uri 58 minut ponoči; prihodi v Bubrjardh ob i. uri 16 minut pop, in 12. uri 8 ciictro ponoči; prihodi v Kočevje ob 11. uri 11 minut dop, in 10, vri 16 tninut ponoči; odhodi iz Kočevja ob 5. uri 50 minut dop. in 5. uri 46 minut pop.; odhodi iz Bubnjarcev ob 3. uri 53 minut zjutraj in 3. uri 50 minut pop.; odhodi iz Novega mesta ob 6. uri 3 minute dop. in
6.	uri 2 minute pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol. ob 8. url 59 minut dop. in 9. uri
minute ponoči. Na delni progi Trebnji-Novo mosto odhod iz Trebnjega ob 6, uri 42 minut dop., prihod v Novo mesto ob
7.	uri '16 minut dop.; odhod iz Novega mesta ob 9. uri 16 minut dop., prihod v Trebnje ob 9, uri 50 minut dop.
Proga Trebnje—Št. Janž na BoL Odhodi iz Trebnjega ob 10, uri 30 minut dop. in 9. uri 33 minut ponoči, prihod v Št. Janž na Dol. ob 11. uri 28 minut dop, in 10, uri
31	minvt ponoči; odhodi iz Št, Janža na DoL ob 5. uri 28 minut dop, in 4. uri 59 minut pop.; prihodi v Trebnje ob 6. uri
32	minut dop. in 6. uri 25 minut pop.
Proga Novo meslo—Straža—Toplicc. Odhodi iz Novega mesta ob 11. uri 12 min. dop,, 4, uri pop. in 10. uri 10 minut ponoči; prihodi v Stražo—Toplice ob 11. uri 30 minut dop., 4, uri 18 minut pop. in 10. uri 28 minut ponoči; odhodi iz Straže—Toplic ob 5. uri 27 minut dop., 11. uri 52 minut dop, in 5. uri 20 minut pop.; prihodi v Novo mesto ob 5, uri 45 minut zjutraj, 12, uri 10 minut pop, in 5. uri 38 minut pop.
Proga Spodnji Dravograd—Velenje— Celje. Odhodi iz Spodnjega Dravograda ob
8.	uri 41 minut dop. in 5. uri 23 minut pop.; prihodi v Velenje ob 11. uri 48 minut dop, in 7. uri zvečer; odhodi iz Velenju, ob 5. uri 39 minut dop. in 7. uri 10 minut pop,; prihodi v Celje ob 6. uri 58 minut dop. in
9.	uri 15 minut ponoči; odhodi iz Celja ob 7. uri 44 minut dop. in 1. uri 50 minut pop.; prihodi v Velenje ob 9. uri 13 minut dop. in 4. uri 22 minut pop,; odhodi iz Velenja ob 9. uri 43 minut dop. in 4, uri 44 minut pop.; prihodi v Spodnji Dravograd ob 11. uri 20 minut dcp. Ln 7. uri 56 minut zvečer.
— Iz Zagorja ob Savi. Od tukajšnjih beguncev, čeravno nas je še nad sto, se prav malo sliši. Ostali moramo še tu, ker se nam na naše žalostne razbite domove še ni mogoče vrniti, kar nam otežkuje tudi tarn gospodujoči zemlje lačni Italijan. Vsi smo podpisali izjavo za priklopitev naše solnčn.e Goriške k državi SHS ter najod-iečnejše protestiramo proti okupaciji naše zemlje po Italiji. Žalostne so razmere nekaterih naših sotrpinov tudi tu. Sirote, ki so bile primorane vsled vojne zapustiti svoj dom, se tu enostavno mečejo na sneg, kar se jc zgodilo danes dvema nedoraslima deklicama. Morali sta le po dvadnevni odpovedi zapustiti stanovanje. Drugega stanovanja seve nimata; če se teh otrok kdo usmili, je vprašanje. Starši teh se nahajajo donla na Goriškem, kjer si hečejo s trudom pepraviti svoj dom. Tudi tam še nimajo stanovanja, da bi družini soala pr»d streho, torej je izključeno, da bi manjše otroke mogli .ccboj vzeti. Omenjena družina tudi ne dobiva podpore že od oktobra dalje, tako r'a se nahaja brez sredstev in pod kapom. Pripomniti je, da se je odtrgala podpora nekaj v resnici potrebnim družinam, dočim se je ostalim izplačala le za december in januar, ne pa še za november. Nikake podpore se nadalje ni izplačalo že od oktobra dalje neki ženi s tremi otroci, ki je bila navezana izključno na podporo. Takih slučajev je še več, ki jih pa ne bomo vseh naštevali. To storimo le zato, da opozorimo merodajne faktorje na naše neobhodne potrebe ter prosimo slavno Narodno vlado, posredovalnico za goriške begunce in apeliramo tudi na naše poslance, da se, ako mogoče, trdi za nas kaj ukrene in poskrbi, Mi sami želimo, da bi nam čim prej nc. bilo treba prosili za
nadaljno podporo, kakor tudi ne uživati gostoljubnosti pod tujo streho.
—	Civilna obleka odpuščenih vojakov.
Intendanca II. vojnega okrožja naznanja: Ker prihajajo dan na dan k vojaški inten-danci odpuščeni vojaki ter zahtevajo odškodnino za baje izgubljeno obleko, katero so svoječasno pri pristojnih krdelih shra-nili, ne da bi mogli upravičenost svojih
Erošenj dokazati, se razglasi sledeče: Vsa« emu možu se ima pri odpustu Iz vojaške službe (proti oddaji vojaške obleke) izročiti civilna obleka, katero je dotičnik svoječasno pri pristojnem krdelu shranil. Če se je civilna obleka izgubila ali pa tz kakega drugega vzroka ni dosežna, se ima možu porabna vojaška obleka kot nadomestek izročiti. Je bil torej mož od tvoje vojaške oblasti s porabno vojaško obleko odpuščen ali se je s tako z bojišča vrnil, nima več pravice do odškodnine, ker £e ista obleka kot nadomestek velja. Ako je mož svojo civilno obleko pri katerem krdelu v območju Slovenije shranil, se ima osebno, pismeno ali po kakem zaupniku na dotično krdelo obrnili ter tam svojo obleko prevzeti. Če obleke ni več tam, lahko prizadeti s tozadevnim potrdilom pri oblasti, katera ga je odpustila, odškodnino zahteva. Ako je pa krdelo, pri katerem se je obleka shranila, izven območja Slovenije (v Nemški Avstriji itd.), ima prosilec prošnji za odškodnino izjavo priložiti, da je svojo civilno obleko svoječasno pri vojaški upravi shranil ter je ni več vrnjeno dobil; tako izjavo ima pristojna občina in orožništvo potrditi. Razen potrdila, ozir< izjave, da se je obleka izgubila, se ima prošnji priložiti tudi potrdilo, da se je vojaška obleka resnično vojaški upravi vrnila; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, katero je vojaško obleko prevzelo. Tako opremljene prošnje se naj potom občinskih uradov vojaški intendanci v Ljubljani pošiljajo, Upravičene prošnje se bodo upoštevale ter bo deželna vlada, oz. vojaška uprava odškodnino v denarju do največ 80 kron ali pa civilni obleki v natura poravnala.
—	Ustanove za babice. V Ljubljani
sta se doslej vršila navadno vsako leto dva slovenska petmesečna tečaja za babice, za katera je obstojalo 13 ustanov v znesku po 105 K; v enem tečaju te jc oddalo šest in v enem sedem ustanov. Za tečaj marec-julij 1919' se ustanovi deset ustanov po 200 K, ker pridejo v poštev gojenke iz vse Slovenije. Gojenke imajo poleg tega prosto hrano in stanovanje,
—	Uradna povišanja. Franc Juvanc,, pristav pomožnih uradov pri deželni vladi v Ljubljani z naslovom ravnatelja, se pomakne v VIII. činovru razred, — Zdravstvenemu nadzorniku dr. Demetru Blei-weisu se priznajo prejemki 2. plač. stopnjo VIL čin. razreda od 1. julija 1918 dalje, — Policijski komisar dr. Ivan Senekovič v Ma Ibora ec imenuje policijskim nadkoml-sarjem in pomakne v VIII, činovni razred.
—	Tobačna glavna zaloga v Slov. BI« stric!, spojena z založno trafiko, se razpisuje v oddajo po javnem natečaju. Natančnejši podatki o dosedanjih donosih prodaje in o stroških, ki jih je imel prejS-nji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem ravnateljstvu v Mariboru oli pri preglednem okrajnem vodstvu finančne straže v Mariboru. Invalidi iz zadnje vojske, takisto vdove in siroto po vojakih, padlih ali umrlih v tej vojski, imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilcL Ponudbe je napraviti ua predpisani uradni tiskovini, pravilno jih j a kolekovati ln podpisati ter najpozneje dne 3. sušca 1919, dopoldne ob 10. uri v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih vročiti vodji podpisana prodajne oblasti na finančno, ravnateljstvo v Mariboru.
—Izprašavahsa komisija za šolarje. Poverjeništvo za javna dela jfe določilo sporazumno s poveljstvom II. vojnega okrožja SHS izpra-ševalno komisijo za šoferje: Tozadevne prošnje, kolekovane z 2 K in opremljene z nrav-nostnim spričevalom je doposlati avtomobil-nemu referentu (poveljstvo avtomobilno čete) Ljubljana, Hotel Ilirija, in priložiti 10 K pre-izkuševalno takse. Skušnji se sme podvreči vsaki, ki je vsaj 18 let star in ni bil sodnij-sko radi tatvine, goljufijo ali sploh rudi katerega zločina kaznovan. Pripomni se. da bodo smel v bodočnosti voziti lo ta z avtomobilom (motociklom) kdor bode dobil tozadevno spričevalo, čo ga nimu že od biVšo c. kr. oblasti izstavljeno. Legitimacijo bivšega c. in kr. poveljstva avtomobilne čete na Dunaju niso za vodenie civilnih avtomobilov veljavne. K preizkušnji s tovornim avtomobilom so isti dostavi od avtomobilno četo. Za evontuclno poškodbo med skušajo jamči izprašanec. Za preizkušnjo v vožnji z osebnim avtomobilom ali motociklom mora prosilec sam voz (moto-cikl) dostaviti. Izdano spričevalo volja za vol-nje z vsomi vrstami avtomobilov oziroma mo-tociklov.
—	Oddrja prtljage. Poveljstvo II. vojne« ga okrožja naznanja: y tukajšnjem auginen-tacijskem skladišču ljubljanskega pešpolka se nahaja prtljaga sledečih častnikov in aspiran-tov, katerih naslovi so neznani: Podpolkovnik Flcischer, podpolkovnik Pichler, major * Kantz, major Tedesco, stotnik Illicher stotnik Canisin*. stotnik Latterer, nadporočnik Zupan Mihael, nadporočuik Benedikt Fric, nadporočnik ledinec, nadporočnik Hohlmann, nadporočnik Holzraann, nadporočnik Prelt-ner, nadporočnik Šufic, nadporočnik dr. Šturm
in nadporočnik Petrold, poročnik Zamelli, poročnik Zurl Josip, poročniki Aleš Franc. Ao-
B
pich Frlc, Applch Viljem, Božič Ivan, Gott-Iieb, Haizb, dr. Heidn Maks, Hočevar, JaroS, Kozraar Andor, Kociancig, Lackncr, Mayer Maks, Rajh, Rapatz, Ronsbacher, Rosenber-ger, SajJfcr, Serstka, Sternberg, Troianschek, praporSčaki Dolenc, Heitner M., Micki Lc- i Opold, Milic, Mondrc Otmar, sanitetni praporščak Sommer, asistenčni zdravnik Scltla-chter Vendelin, dr. TauČar, praporščak Va-gaja, kadet Bochschfitz, kadet Eberth Franc. Imenovani naj se obrnejo na likvidacijsko skupino ljubljanskega pešpolka,
—	h Boštanja pri Sevnici. Pri nas dobivamo poŠto prav neredno. Enkrat manjka »Slovenca«, drugič »Slov. Naroda«, tretjič zopet kai drugega. Ne vemo, kdo je temu vzrok, slutimo pa lahko. Ko vendar dojde dotična Številka Usta naslovljencu v roke — vselej vendar ne — je taka, da je prav lahko »pognati iz nje, da so jo brali drugje. Samo nemški pečat »Radna bei Lichtenwald« nas izziva že, odkar obstoji poštni urad na Radni. PoStno ravnateljstvo v Ljubljani opozarjamo, da jc poŠta že par let v Dol. Boštanju; poStni pečat do torej moral imeti v Jugoslaviji drugačno označbo, »Recepise« dobivamo na pošti v vaeh mogočih jezikih, samo slovenskih žc dolgo ne, menda odkar smo v Jugoslaviji. Tudi >ri nas vlada draginja kakor drugod; izjema m samo pri mostnini: za 4 vinarje prideš v Sevnico in nazaj, če se ne oglasiš gredoč pri Papežu. Pač Se ena izjema je: za poštni nabiralnik dobi naS čislam Jože vedno isto odškodnino.
—	Dična nemška »volkswehr« se odlikuje zlasti na Koroškem ne samo s svojimi »ju-naikimi« čini zoper Slovence, marveč tudi z drugimi častnimi čini. Učiteljici Seebacher v Labudu je bilo iz stanovanja v šoli ukradenih raznih stvari v vrednosti 900 K, nadučite-lju Oberlercherju pa rjuhe v vrednosti 400 K. Kot storilca so zasačili ondotnega »volks-wehr-ovca« Tomaža Sabat in njegovo ljubimko M. Hedenig. Oba so oddali sodišču. Rav-notam so nemške tolpe plenile tudi v zupni-Sču [župnika Umlaufa so odvedli v Št. Pavel) in ukradli kuharici dvoje hran. vložnih knji-žic, vrednih nad 5000 kron. — V Beljaku je straža prijela tri takšne »brambovce«, ki so bili ukradli devet kur in enega kunca.
—	Opozorilo. Poverjenlštvo za promet ie s 25. januarjem izročilo vse posle, ki so tičejo opStne uprave na slovenskem ozemlju, v roke ministrstva za pošt« v Belgradu. Odslej ni tukajšnjo pbverjeniStvo v nobenem nadrejenem" službenem razmerju do poStne uprave. Občinstvo se opozarja, da se v vseh poštnih za-devah obrača na poStno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani, Ltngarjteva ulica. V železniških stvareh opravlja povevjeniStvo za promet svoje dosedanje posle po naročilu ministra za železnico g. Vulovita, toliko časa, dokler oe ne izvrže vse organizacijske priprave za centralizacijo.
Prošnja. Ona dva vojaka, pristojna sedmemu lovskemu bataljonu, ki sta pri-ila začetkom meseca prosinca v laški obleki iz laškega ujetništva, eden doma pri Novem mestu ,drugi pa pri Skoiji Loki, prosi Ivan Soklič, bivši nadlovec, sedaj Novi Udmat 167, Ljubljana, ko bi mu hotela poslati svoje naslova Stroški tse jima povrnejo.
UubSlanske novice*
lj Ivan Stefa f. Tragična usoda ga je zadela. Težko je nosil zadnjo čase svojo usodo, ki so mu jo v veliki meri zakrivili drugi Moralo ga je boleti, ko je videl vstajenje svobodne domovine, bn pa je moral stati daleč ob strani, sam, zapuščen .zaničevan ln preziran; on, ki je bil v svojih mlajših letih duša vsakega narodnega gibanja v Ljubljani. Ko Je pred kakimi dvaj • setimi leti demonstrirala slovenska mladina pred kazino proti nemštvu, je bil njen voditelj Ivan Stefe »oblečen v slovansko surko je hitel od gruče do gruče ter dajal navodila To je bil tisti mladi idealni in agilni Ivan Štefe ,ki je v svojih dijaških letih v znani »Zadrugi« Iv. Cankarja, Otona ŽupančiCa, Dragotina Ketteja ln Silvina Sardenka navduševal za slovensko slovstvo. Bilo je to, ko je bil še učenec Mahrove trgovske šole. 2e tedaj je pisal za »Slovenca« gledališke kritiko. Ko je začel izhajati »Slovenski List«, ki je bil radikalno narodno glasilo, je Štefe postal njegov urednik in duša. Pozneje je prišel k »Slovencu«, pri katerem ja deloval skoro pol človeške dobe. Stranka mu je postala vso. In tu je Sel včasih preko dovoljenih mej. Kasneje je dobil dr. šusteršič osebno nanj odločilen vpliv. In za njim je šel, kakor prej za stranko, do žalostnega konca. Pri »Slovencu« je vsled svojih zvez s šusteršičom postal nemogoč. Deloval je pri šusteršičevih »Novicah«, a tudi tu je bilo'kmalu vsega konoc. Mož, vedno vajon dela, jo bil obsojon v brezdelje iu samotarstvo. In v tem času jo trpel hudo duševne muko. — Pogreb bo dauos ob treh pop. iz stanovanja na Miklošičevi cesti.
lj Francosko-slovenska organizacija v Ljubljani, Narodni dom. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, 9. februarja ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu, I. nadstr, K zanesljivi udeležbi se vabijo vsi člani, ki so naznanili svoj pristop. Pri tej priliki zved6 člani tudi natančne podatke glede obiskovanja učnih tečajev, predavanj, konverzacijskcga krožka, čitalnice, knjižnice in ostalih oddelkov. — Z ozirom na popolnoma neutemeljene govorico r katerih znanih ncprijateljev naše or • c - e se izrecno poudarja, da znaš i rina za pouk, redna predavanja, ob.', vanje konverzacijskega krožka, čitalnice in knjižnice skupaj mesečno samo 10 K in da imajo vsi člani brez izjeme enake pravice. V izključno porabo si je organizacija že zasigurala za svoja predavanja, kon-
verzacijskl krožek, čitalnice in druge prireditve malo dvorano Narodnega doma, za pouk pa potrebne učilnice.
lj Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani vabi k Valentin Vodnikovi slavnosti, ki jo priredi v spomin stoletnice njegove smrti v nedeljo, 9. februarja 1919 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12, Pričetek točno ob 5. uri popoldne. — Spored: 1. A. Foerster: Zbori iz »Venca Vodnikovih pesni«. — 2. Dr. B. Ipnvec: »Ilirija oživljena«. Moški zbor. — 3. Govor, (Govori clr, Janko Arnejc.) — 4. »Slovenija oživljena.« Dramatična scena; zložil J. Bile.
Osebe: Vodnik; Cojz; Linhart,
.Ci-
gan čarovnk.« Veseloigra v dveh dejanjih s petjem. Spisal dr. Janez Ev. Krek, — Vstopnina: Sedeži I, vrste 3 K, II. vrste 2 K, III. vrrte 1 K 50 vin., stojišča 1 K — Predprodaja vstopnic: V nedeljo, 9. febr. ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, in pred pričetkom slavnosti pri blagajni.
lj Slovenska Marijina kongrcgacija gospodov. Redni teden ski :hod v ponedeljek, dne 10. februarja, ob pol 8, uri* v kongre-gacijski kapeli oo. jezuitov.
lj A!i so danes vse prbs^e ob veljavo? Prepoved v nedeljo, dne 9. februarja, ob
5.	ur; popoldne v kapeli oo, jezuitov.
lj Učiteljska aprovizafni odbor ljubljanski bo imel v ponedeljek, dne 10. t. m. ob šestih zvečer, zopet redno sejo. Pridite vsi! — J. Dimnik, mčelnik,
lj Športni klub »Ilirija«. Člani S, K. »Iliriia« se vabijo na sestanek, ki se vrši v nedeljo, 9. februarja ob 10. uri dopoldne v restavrrciji pri Mraku na Rimski cesti, Prešernova soba.. — Odbor,
lj Slovensko zdravniško drušfvo jo sklenilo na zadnji odborovi seji, da bo prirejalo redne znanstveno večere z demonstracijami vsak tretji četrtek v mesecu. Prvi izredni znanstveni večer bo v torek, dne 11. t. m. ob 5. uri pop. v deželni bolnici. Predaval bo g. d r. Ivan M a t k o: »O problemih mala r i j e «.
lj Trnovska Vinceacijova družba ima redno sejo v pondeljek, to je 10. svečena ob pol 7. uri zvečer v župniseu.
lj Ljubljanskem članom L Iju.bFan-skaga delavskega konSamr.cga črnllva so naznanja, da se razdelujo dividenda letos Izjemoma, v blagu ter jo mora vsak dvigniti najkasneje do konca prihodnjega tedna. Prihodnji teden jo torej zadnji rok za dvig dividendo ter so na one, ki bodo tudi ta rok zamudili, no bo oziralo. — Prihodnji teden se pa prično razdeljevati dividenda tudi v izven ljubljanskih podružnicah in sicei-: V pondeljek v Kranju, v torek v'Tržiču, v sredo pa v Križali.
lj Tovarišem odvetnikom! Dobili smo: Pri današnjem sestanku vpoklicanih odvetnikov je bilo sklenjeno zaprositi odvetniško zbornico, da se na. vsa sodišča Slovenije razpošlje poziv, sličen enemu, ki gd je razposlala dunajska odvetniška zbornica in je bil objavljen v »Juristische Bliit-ter« dne 26. januarja 1919. V poštev pridejo tovariši, ki so imeli dne 1. novembra 1917 že lastne pisarne (žarelo rdi o-Jorto) ali vsaj vse predpogoje (prakso iu izpit) za otvoritev, in ki so vsaj eno leto zdržema ostali vpoklicani. Izvoljen je bil odsek treh članov (dr. Lovrenčič, dr. Benkovič in dr. Adlešič), ki naj predvsem sestavi seznam vpoklicanih tovarišev in zbere potrebno gradivo za spomenico, ki se bo predložila zbornici. Komur je kaj na stviri, nrij lje podpisanemu sledeče podatke in sicer do 15. t. m.:l. Ime in priimek, stan in starost? 2. Sedež pisarne in leto otvoritve? 3, Doba vpoklica in čin? 4. Kraj službovanja? 5. Pisarniško osobje (koncip,, solic.. strojepis.) ob vpoklicu in ob povratku?
6.	Obratovanje pisarne (odprta, zaprta, ves čas ali le delom?)? 7. Odmerjena, dohodnina v davčnem letu pred vpoklicem? — Ljubliana, dne 4, februarja 1919. — Dr. Ivan Lovrenčič.
Ij Našla se jc doza na Dunajski cesti. Dobi se v pisarni Oddajališča živil za vojaštvo (Balkan.)
Vestnlk S« S« I.
' »Krekova prosvets«. Predstava s petjem in tamburanjem sc jutri v nedeljo, dne 9. t. m., ponovi ob peti uri popoldne v društvenih prostorih (Alojzijevišče),
* šentjakobska »Prosveta«. Novoosno-var.i odsek »Prosvete« ima sejo prihodnji ponedeljek, dne 10. t. m., ob 6. uri zvečer v prostorih »Prosvetc«. — Pevski odsek ima redne vaje vsak ponedeljek zvečer točno ob pol 8. uri.
šišensko prosvetno društvo vijudno vabi vse društvene člane k rednemu društvenemu predavanju (predava dr. Sluno-nik), ki bo v nedeljo, dne 9. svečana ob 4. uri popoldne v prostorih pri Favaju poleg ivaega kolodvora. Udeležite se preda-i v obilnem številu! Šmartno pri LitijL Na svečnico dne 2. februarja je imelo slov. katol. izobr. društvo po štirih letih zopet redni občni zbor. Udeležba nad 200 članov je pokazala ponovno smisel za izobrazbo in zavednost našega ljudstva. Ustanovil se je ob tej pri-
liki dramatičen odsek. Tudi društvena knjižnica je pričela delovali; odprta bo vsako nedeljo po deseti sv, inaši, — V nedeljo dne 9. svečana popoldne ob pol 3. uri priredi Ljudski oder v društvu Vodnikovo slavnost, pri kateri nastopi šolska mladina šmartinske in litijske šole. — Pripravljamo tudi igro »Domen«.
jpvjst? ')& -S Vi! &
).,• Iz clcdalijko ptearno: V soboto, dno t., ni. v dramskem gledališču zvečer ob 7. uri Jurčičeva tragedija »Tugomer« z& C abon. V opornem gledališču ob pol R. zvečer opera ».Tevgenij Onjegin« za B abo-noment. — V nedeljo, 9. t. m. v dramskem gledališču zvečer ob pol S. -Charlcyeva teta« izven abon. Za operno gledališči so na splošno željo občinstva repertoar ponovno spremeni in sicer je sedaj stolno določena popoldne ob pol 3. ljudska igra »Divji lovec« izven abon. Zvečer ob pol pa opora »Prodana nevesta« izvon abon. — V pondeljek, 10. t. in. v dramskem gledališču zvečer ob pol S. »Tiha sreča« izven abon. Operno glodali-lčo ostane ta dan zaprto.
pr Slikarska šola v Osjcku. Akade-mični slikar Shvko Tem?rim dvori 15. februarja t, 1. v Osjeku slikarsko šolo. V ta uamen mu jc odstopil klub hrvatskih pisateljev v Osjeku eno-dvorano ljudske šole v Lovački ulici.
novice.
r Dalmacija proti Italijanom. Prebivalstvo občine Klis in vseh njenih delov Dugopolja, Konjskega in Kollcnice, zbrano v nedeljo na javni skupščini, je soglasno sprejelo resolucijo preti odtrganju naših krajev. — Z nedeljske skupščine v Boro-vištu je bila odposbna brzojavka dr. Trumbiču, v kateri se ga pozivlje, naj ne dovoli, da bi Italijani odtrgali naše kraje. Odposlana je bila ludi brzojavka predsedniku \Vilsoau, naj so zavzame za samoodločbo vseh narodov. — V nedeljo je bila v Igranah velika protestna skupščina proti zahtevam Italijanov po jugoslovanskih kraji'). Številno tio bili zastopani tudi prebivalci krajev Živogošče in Drašnice. — Na nedeljski protestni skupščini v Pučiščah jo bila ccglasr.0 sprejeta resolucija proti italijanskim aspirncijam, v kateri sc ape-lujc na \Vii30na in svetovno demokracijo za posredovanje, — Isti dan je bila v Su-peti svečana protestna skupščina, ki so f c jc udeležili tudi odposlanci Milne in Splic';e. Soglasno je bila sprejeta resolucija proti italijanskim nasilstvom na Jadranu, v kateri se tudi apelira na svetovno demokracijo. — Občina sollanaka jc odposlala v imenu 4200 prebivalcev preko pokrajinske vlade nastopno brzojavko predsedniku Wilsonu: Celokupno prebivalstvo otoka Solte, ogorčeno vsled postopanja uradne Italije, prosi vašega posredovanja z a priklenitev okupiranih krajev Jugoslaviji, izvedbo plebiscita ter za skorajšnje priznanje naše nove države v okviru zahtev troimerskega naroda. Istočasno jc bfa z iste skupščine odposlana brzojavka na dr. Trumbiča, v kateri sc ga prosi pomoči proti italijanskim nasilstvom. — V Uglianah je bil velik shod proti neupravičenemu prisvajanju najlepših krajev naše mlade državp od Italijanov. — S skupščine v Župi je bila odposlana dr. Tiumbnu soglasno sprejeta resolucija proti i«al:ianskim aspirncijara na naše kraje. Istctako je bila s skupščine odposlana brzojavka predsedniku Wilsouu. — S skupščine v Opuzenu je bila odposlana predsedniku V/ilsonu brzojavka, v kateri se ga prosi v imenu mesta Opuzcn in krajev Konun, Rcgctin, Desne, Bagalovic, Borovci, Nova sela, Otič, Struge, Pline, lisičina in Vid, naj ec zavzame ua mirovni konferenci za nas, ki zahtevamo izvedbo njegovih načel samoodločbe. Dr. Trumbiču je bila isto tak o odposlana soglasno sprejeta resolucija. — Na poziv akademskega kluba v Splitu je bila v Selcah na Braču velika protestna skupščina proti za;edbi naših krajev po italijanski vojski. Sprejete resolucije so b:le odposlane predsedniku \Vilsi-nu in ministru sa zunanje stvari dr. Trumbiču. — V Sulivanu je bil velik protestni shod proti italijanskemu imperializmu in za-edbi naše obali. Sprejeta xso-luciia je bila odooshna preko pokrajinske vlade predsedniku \v/i!somi. ministru dr Trumbiču ter dr Trcsič - Pavičiču, ki jc sedaj istotako v Parizu
NEMČIJA SASUDE DELE — GESKE?
Pi-aga, 7. februarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Listu »Pravo Li-du« so brzojavili iz Berna duo 6. t. mes.: Teritorijalna komisija jo danos sprejela z večino glasov predloj Seilzev, ki zahteva, da je Nemčija opravičena zasesti večja ozsrulja čeholovaška dri.avo (Nem."ko Češko). Sodrug Bechyno jo obrazložil slili-Šče Cehov iii nazuanil manjLinjski votum.
VSESLOVANSKI KONGRES V UKRAJINI.
Kijev, 7. februarja, (Lj. k. u.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: »Golos« javlja, da so zastopniki vseh slovanskih narodov v Kijevu sklenili, sklicati v kako u!crajin'sko mesto vscslovanski kongres, da sc poravnajo na podlagi ctnogralskega načela in samoodločbe vsi spori med slovanskimi narodi. Pripravljalni odsek je naprosil kijevski direktorij, naj omogoči kongres,
HRVATSKA POLEMIKA.
Zegrcb, 7, februarja. »Novo Vrijeine<t piše o naši zunanji in notranji politiki ter pravi, da glede naših mej 5e nimamo nobenega uradnega načrta. Imamo lc neka--ere izjav e naših državnikov. Tako je dr. Korošec v svoji izjavi nejlasil, da morata Trst in Gorica ostali naša, medtem ko je bila ta izjava odveč poluradncmu glasilu • Rijcči SHS«, ki jc vsled tega napadla dr, Korošca. Temu jc sledil drugi udarec na dr. Korošca cd samega Pašiča. Ta je de-snuviral dr. Korošca pred Italijani, ko je izjavil, da so ozemlja bivše monarhije ple-taenjko zelo zmešana. Tu Pasič misli na hrvatsko in slovensko ozemlje proli Italijanom. Torej je Pacič v nasprotju z dr. Korošcem. Druga zapreka r-^ši zunanji politiki je naša notranja politika, katero vodi minister Pribičevič, izzivajoč Hrvate s svojimi intervivi in organizujoč radikalne pro-vokaterske shode (n. pr. Banja!uki),
UKRAJINCI PORAZIL! EOUŠEPrTKE.
Kijev, 7, februarja. (Lj. k, u.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: V bitki 20 km pred Kijevom so ukrajinski strelski polki zmagali nad boljševiki. Ukrajinska vlada, ki sc je bila začasno preselila v \Vinnice, posluje zopet v Kijevu, Tudi v vzhodni Ukrajini so bili boljševiki poraženi, Char-kov, Poltava in Jekatcrinoslav r.o v rokah Ukrajincev. Kakor deznavamo, je vrhovno poveljništvo entsntnih čet v Odesi obljubilo, tki bo podpiralo boj proti boljševi-kom, ia sicer z municiio in artiljcrijo,
Stanislava, 7. februarja (Lj. k. u.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Poveljništvo čet, ki so bojujejo proti boljševikom, bo baje prevzel francoski general Barthelemy.
Listnica upravniatvas
Gorp. Alojzij J., Gornjigra-!: Vašo dne 27. j :n. oddano denarno nakaznico smo P";"!i_ e!e dne 5. februarja, in takoj isti ci -.n odposlali naročeni časopis. Kje v zadnjem č;>su tako dolgo zastajajo clenarno-poštne pošiljatve, nam žal ni znano.
Friispevaš&e sa c-^ad S. L. SI
Zadnjič smo podali v glavnih potezah vodilne misli, ki naj bi bilo splošno mere-dajne za končnoveljavno ureditev stanovanjskih razmer. x\ko bi hoteli, da bi biia slika, ki smo jo poclaii, popolna, bi morali pač šo marsikaj pripomniti, toda ker bi to
presegalo stavljeno nam meje, preidemo k' praktičnem zgledu, ki ima za razmere na
Slovenskem gotovo največji pomen, ter bomo pri njem sproti povdarili tudi ono, kar smo v prejšnjem Članku opustili.
Gre za ureditev stanovanjskih razmer
v Ljubljani. Da moramo odobravati vso pametno korake, ki imajo namen od-pomoči trenutni stanovanjski mizeriji, čeprav so morda za trajno ureditev tega vprnJiiija brezpomembni, jo saino ob sobi urnljivo. V Ljubijani jc tedaj nasoljenih veliko ljudi, ki čakajo ugodno prilike, da bi co mogli preseliti v svoj domači kraj. I?es povečujejo tudi taki gostjo stanovanjsko bedo, vendar pa pri trajni ureditvi tega, vprašanja no plidcjo v poštev. Da pa moramo kljub tomu računiti tudi za poznejšo dobo z velikim pomanjkanjem stanovanj, o tem n i — kot smo žo zadnjič omenili — nobenega dvorun. Kako torej rediti stanovanjsko vprašanje v Ljubljani tako, da bomo vsaj v glavnih potezah zadostili našim zahtevam?
Ljubljana j>i bila do sedaj i rovincijal-no mesto, ler jo ohranila dovolj znakov pristnega podeželskega značaja. Gotovo je, da vsega tega tudi sedaj no bo zgubila ter ne bo nastalo na njenem prostoru kar čez neč veliko mesto, vendar pa je gotovo, da so bo v tem oziru marsikaj izpre-menilo, kar bo dalo Ljubljani bolj čisto mestni značaj, kot ga jo inrh dosedaj. V sredini bodo zrastlo nove wliko stavbe, predvsem uradi in trgovint, na periferiji pa — upajmo vsaj — bodo nastale nove ! tovarne in sploh indtulrijska podjetja.
V.-o to pa zahteva popolnoma novo orientacijo v načrtu bodočega razvoja Ljubljane in le tedaj, lo. bo ta načrt dovolj velikopotezen in d< olj modern, bo mogel ostati daljšo dobo veljavi, siccr ga bo treba izpremlnjnt popravljati, Se pre-dno so bo uresn' To dejstvo pa jo za stanovanjsko vy e, zlasti čo so oziramo na zahtov :ao jih stavili v prejšnjem članku, v v Snosti, kajti edino tedaj, čo so bo i.:,al ves načrt bodor
čega razvoja dovolj prosto in velikopotezno, bomo mogli preskrbeti delavcem in uradnikom stanovanja, o kakršnih smo govorilL
Usodopol na uapaka bi bila, ako bi boleli v mestu samem pozidati potrebno število hiš, kjer bi moglo vso tiste družino ki eo danes brez primeraili stanovanj, dobiti nova stanovanja, ki pa bi bila napravljena in uro jena po dosedanjem vzorcu. Rekli smo, naj so drži vsako stavbi?, ki je namenjena za stanovanje, tudi primeren kos zemljišča, ki ga morejo stranke vzeti v najem, da ga obdelajo, ali sploh vporabijo, kakor jim to pač najbolj prija. Da v mestu samem to ni izvedljivo, o tem ue dvomi nihče. Gotovo je tudi, da je v mestu dovolj družin, ki bi so za kos zemljišča, najsi bo vrt ali karkoli, le malo zmenile, ker te bi vedele, kaj naj store z njim, da bi imelo od njega vsaj toliko koristi kot bi plačalo najemnine. Na drugi strani pa je gotovo tudi dovolj takih, ki bi z največjim veseljem najeli stanovanje, 6 katerim bi dobili tudi košček vrta, katerega bi pridno obdelovali.
Toda kje naj dobi človek v mostu kaj takfega? Gotovo nikjer! Z a. to pa pojdimo ven iz mosta, na Vič, v Šiško in Se dalj v Št. Vid. na Posavje Itd. Komur jo drago tičati v mestu, med večnadstropnimi hišami ter se boji svežega zraka, naj ostane tu, kogar pa vleče Brce veu v naravo, temu dajmo priliko, da se mu izpolni njegova želja. V mestu naj ostanejo uradi, veliko trgovine, banke itd., tu naj stanujejo bogatejši meščani, ki ljubijo mestno življenje v zimskih mesecih vsled gledišča, zabav in veselic, poleti pa gredo za cele mesece na deželo; delavec iu uradnik, ki si z napornim delom služita v mestu svoj kruh ter nimata niti časa, niti denarja, da bi hodila za daljšo dobo na deželo, naj stanujeta zunaj, kolikor mogoče daleč, kjer so lahko vsaj v svojem prostem času prosto gibljeta, veselita in zabavata, ali pa tudi delata.
Ljubljani ni treba novih hiš po vzorcu stanovanjskih kasarn. Če dobimo kaj novega, naj bo res tudi lepo, monumeu-talno, ako pa izgine polagoma sem ln tja kaka stara razpokana podrtija, ne bi prav uič škodilo, če bi na njenem prostoru nastal mesto nove modeme večnadstropne č>katlje lep vrt, ki bi veliko pripomogel k slikovitosti in prijaznosti mesta. Na ta način bi mesto dobilo polagoma popolnoma drugo lice kot ga ima sedaj, za urade, trgovine itd. bi pa ostalo kljub temu Sp vedno dovolj prostorov.
To je vse lepo, in morda us bi bilo tako težko dobiti človeka, ki bi pritrdil naši misli, ko bi se le dala izpeljati. Poskusimo! Rekli smo: delavec in uradnik uaj gresta ven na Vič, v šiško, Št. Vid, na Posavje itd. Da, toda kako in kje uaj stanujeta, saj tudi v teb krajih ni primernih stanovanj? Res, kar Čez noč se to ne bo dalo izvesti, vendar pa bi po našem mnenju ne bilo tako težko kot se morda mnogim zdi.
Prvo, kar bi bilo treba etoritl, bi bilo, da se podaljša električna železnica v te kraje. Ni treba, da bi vozila redno ves dan. Zadostovalo bi za začetek par voz ob določenih urah, ko bi se vozili delavci in uradniki v mesto v službo in obratno iz mesta domov. V začetku bi bil promet sicer naravno razmeroma majhen, zlasti ker tudi v omenjenih predmestnih krajih — kot že rečeno —- ni bogve koliko stanovanj, da bi so mogli delavci in uradniki tam naseliti. Toda to bi se v dveh, treh letih bistveno izpreme-rdlo. Ob električni železnici, oziroma oh cesti, bi hitro vstalo nove hiše, namenjene za stanovanje delavcev in uradnikov iu v najkrajši dobi bi bilo stanovanjsko ,ic največ vredno, tako rešeno, da bi smeli jo največ vredno, tako rečeno, da bi smeli biti s to rešitvijo v resnici zadovoljni.
Toda to je račun brez krčmarjal Da, tudi na tem jo nekoliko restiicc; ampak, Če vpoštovamo, da spada razširjenje omrežja električne železnice žo samo oh sobi med vprašanja, ki so morajo v uaj-krajši dobi rešiti, potem bi bilo pač škoda, ako nc bi tega storili tako, da bi s tem pripomogli obenem k rešitvi prav tako važnega atanovanjskega vprašanja. Polovičarstvo bi bilo v tem oziru še dražje kot temeljita izprememba, ki bi odpomogla za daljšo dobo najnujnejšim potrebam. Jasno je, da bi Be ves načrt, ki smo ga razvili, ne dal naenkrat Izvršiti, temveč bi ga bilo treba stopnjema uresničevati.
Potreba, da so vpelje električna železnica v Si £ k o, jo vedno večja in kljub težavi s prehodom preko južne železnice, bo treba to vprašanje kmalu rešiti. Da pa to da to izvršiti, zlasti tc v slučaju, če bi co električna železnica podaljšala preko šiško ven proti Št. Vidu, o tem ni dvoma. Vprašanje prehoda preko južne železnice bi lahko celo odpadlo, ker bi se dalo tako urediti, da bi bila proga onstran železnice, Sokler se južna postaja nc preloži bolj daleč iz mesta, samostojna, tako da bi občinstvo pri prehodu presedalo v druge vozove.
S podaljšanjem električno Železnice ua V i č pa itak ne bi bilo poleg financi-jelnego, vprašanja nobenih posebnih tež-koč.
Ta dva podaljška, bi za enkrat morda že zadostovala., pčasom pa bi se zveza v mestno okolico izpopolnjevala in namesto da bi se sredi Ljubljano poslopja drenjala in tiščala drug drugega, bi mot-to dobivalo vedno bolj slikovito lice, njegova okolica pa bi rastla in pridobhala tudi na blagostanju. Seveda bi se moralo vršiti vse to izpremombe in ves ta razvoj po enotnem načrtu, ker bi mogli edino tako preprečiti, da ue bi nastala uova predmestja po vzorcu tedanjih, temveč bi so pri tem vpošteval« vso zahtevo glede stanovanj kot smo jih zadnjič razvili.
Opozoriti hočemo samo na nekatere najvažnejše točke, katerim bi bilo treba pri tem načrtu posvetiti še posebno pozornost. O splošnih zahtovah glede stanovanj za uradnike, kakor tudi za delavce smo govorili v prvem članku. Tam smo tudi povdarill, da nam delavski okraji in predmestja kot so nastajala zadnja desetletja zlasti v industrijskih mestih in trgih, ne morejo biti vzor, še manj, da. nas niti za silo ne morejo zadovoljiti, če smo in hočemo biti res demokratični, potem mora tudi v tora oziru izginiti moja med prolc-tarci ter med srednjimi »višjimi« sloji. In to bi te dalo po našem mnenju prav lepo doseči, če bi skrbeli za to, da bi te nova okolica mesta razvijala tukb, da bi našli tam primerna stanovanja vsi sloji, zlasti pa. delavci i n uradniki.
Ta misel pa ue izvira morda is pretiranega teoretično-demokiatskega mišljenja, temveč ima važno praktično ozadje. Razlika med delavcem in uradnikom se ne da zatajiti, pa naj ee končno njuni dohodki popolnoma zeuačijo. Načiu življenja obeh se bo vedno precej ločil, ker je tudi popolnoma prav, če se loči. S tem no trdimo, da velja eden bogve koliko več kot drugi, temveč priznavamo le tisto razliko, ki temelji v vzgoji, izobrazbi, ter sploh v vsem individualnem življenju. Namesto pa, da bi to nujno razliko le še ostrili iu večali, moramo gledati, da jo kar najbolj mogoče premostimo iu zmanjšamo. Mesto da bi se delavec in uradnik odtujevala drug od drugega, jih moramo zbližati, ker eo tudi njuni interesi precej sorodni iu ker so s svojimi telesnimi in duševnimi močmi lnhko s Imela v močno euoto.
To ima tudi v gospodarskem oziru precej velik pomen. Rekli smo, da je treba stanovanjsko vprašanje tako rešiti, da si bosta mogla delavec in uradnik pripraviti no le stanovanje, temveč primaren dom. Ker moramo računati s tem, da bi bilo treba združiti pod eno streho po dva ali tri take domove, bi naleteli na precejšnje težave, ako bi hoteli delavske in uradniške domove strogo ločiti. Vrt, ki spada k hiši s par uradniškimi stanovanji, je težko tako razdeliti, da bi bile vso stranke zadovoljne, ker imajo približno vso enake želje iu potrebe. Ako pa nastanimo v tako hišo tudi eno delavsko rodbino, dobi cela stvar popolnoma drugo lice. Do-čim si izgovori uradniška družina tisti del vrta, ki služi več za lepoto ter morda za razvedrilo in oddih, ima za delavsko družino gotovo več pomena, da prevzame tisti kos zemljišča, ki jc namenjen obdelovanju iu ki ji douasa stvarne dohodka. Na takem zemljišču ima delavec ob pastem času. tudi vedno priliko, da so lahko posveti koristnemu delu ter si tako tudi izven službenega časa kaj pridobi. Podjetnim iu pridnim rokam bi bila tudi sicer ravno s tem, da bi stanoval delavec in uraduik v isti hiši, dana ugodna prilika za postranski zaslužek, ker bi delavec ua primer od svojih pridelkov z vrta lahko marsikaj prodal uradniku, ali pa mu v prostem času opravi) -razna malenkostna domača dela, ki jih tudi sicer itak treba dobro plačati. Vso to so sicer, navidezno vsaj, malenkosti, vendar bi se bilo treba tudi ua to ozirati ter vpoštevati tudi take reči. čo sta št. viška in posavska mlekarlca reduo vsak dan vozile v Ljubljano svoj voziček z mlokom, par jajci in različno zelenjavo, zakaj ne bi (a ali oni prodal v domači hiši, kar je mimogrede pridelal na svojem vrtu ali njivici? Iu zakaj ue bi bila to ravno delavčeva. žena? —
Toda to vodi predaleč! Opozoriti smo hoteli tudi ua različne gospodarske posledice. ki bi sledilo, izvršitvi našega načrta. Da ne bi šlo vse tako gladko kot smo opisovali, to jo jasno. Vendar pa lahko rečemo, da bi storili velik korak naprej, čo bi vodilne misli, ki smo jih podali v naših dveh člankih vsaj uačeluo uresničili. Koristili bi s tem Ljubljani iu njeui okolici, koristili pa bi zlasti delavcem in uradnikom. ker bi jim pomogll, da bi imeli ono, r»»ar si vsak Ciovck želi, uamtoi; p r J -ui c r c n dom.
Obča Drids&itfna za L1913
Uradno nam poročajo:
Kakor znano, je priredba pridobnine v smislu avstrijskega zak. o oeeb. dav.
teoretično zatniSljeua tako, da »e porazdeli zakonito določena cclokupna vsota (»glavna vsota«, prlni. § 11, zak.) Najprej na »davčne družbe«, ti delni zneski, tako-zvani družbeni kontingenti, pa potoni re-particijc na davkoplačevalce. Želcč zvišali glavno vsoto, je bivše avstrijsko finančno ministrstvo lo delo za leto 1918 i oliko časa odlagalo, da ga je končno prebite] državni preobrat. Naši vladi je bilo torej rešiti vprašanje, ali naj izvrši za svoje področje lastno kontingencijo aH pa si na drug načiu pomaga iz zapreke, ki se je pojavila vsled omenjene zamude.
Načelno bi bilo gotovo, voliti prvo pot, Težkoče izpeljave so čeloma nepremagljive — laška okupacija in negotovost političnih mej na Koroškem in Štajerskem, deloma pa so v sedanjih razmerah, ko se nedostaja statističnih in podobnih stvarnih pripomočkov, tako velike, da bi se žc itak hudo »akasnela priredba zavlekla šc za precejšen čas, ko bi sc konliugeniacijc resno in temeljito lotili, ne pa je vzeli kot gole formalnosti, da se zadosti črki zakona. Tz lega razloga se jc naša. vlada v popolnem soglasju z mnenjem, ki sc ie izrazilo tudi od ugledne strani, stoječe izven finančne uprave, odločila za to, da za leto 1918 opusti kontingentaeijo, ki sama po i;cbi ni najboljši plod avstrijskega davčne-gp zakonodajstva. S kontingentaeijo pa odpade obroč, ki veže ves uiehnnizcm priredbe, in ker je korenita reforma v tako kratkem času tudi izključena, ni pre-ostajalo drugega, kakor da se priredba za leto 191 7 kolikor mogoče obdrži tudi za leto 1918.
V to svrho določa naredba. Uradni list štev. 337, da je vobče predpisati pridobitno s tistim zneskom, kakor za leto 1917. Ker ie jc pa odmera za to leto izvršila z ozirom na obratne razmere leta 1916., in ta podstava v posameznih slučajih ne bo več odgovarjala zahtevam pravične <n enakomerne porazdelbe davka, dovoljuje naredba, da sc izjemoma na predlog davkoplačevalcev, ali pa, ako davčno oblastvo spozna to za potrebno, uvede nova priredba, ki bodejo zanjo merodajne obratne razmere 1. 1917. Davkoplačevalci, ki se žele poslu-žiti tc možnosti, morajo pa vložiti predpisano pridobninsko izjavo, in sicer najpozneje do 17, t. m., sicer njih predloga ni več treba upoStevati. Za vse druge odpade- ta za leto 1918 pridobninska izjava in prired-beno postopanje sploh, izvzemši, da je davčno oblastvo to izrecno odredilo.
P@slS davSnih temisSf. ,
Uradno smo prejeli:
V uradnem, listu od 3. i. in. se razglaša pod št. 336 naredba celokupne Narodne vlade, ki se tiče poslov d a v č -n i b komisij m ki določa v členu J„ cla se dosedanji kranjski komisiji II. stopnje — pridobninska deželna komisija in dohodninska prizivna komisija — razpustila in mesto njih ustanovita novi komisiji za v s e območje finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani, torej tudi za štajersko in koroško ozemlje, kolikor pripada naši državi. Ta odredba je bila absolutna potreba. Za navedeno ozemlje je namreč z državnim preobratom ipso faclo prenehala kompetenca deželnih komisij v Gradcu in Celovcu, kranjskima komisijama v njih stari sestavi kot izraženima regijojalnima instancama so pa štajerski in koroški okraji kratko in malo tudi niso mogli podrediti. Ustanoviti se jc moral torej zanje nov prizivni forum v pridobninskih in dohodninskih zadevah, ta pa bodita v smislu naredbe št. 336 razširjeni in preustrojeni komisiji II, stopnje v Ljubljani. Izmed detajlov člena I. je občnega interesa samo to, da odpošlje mesto deželnih zborov, dokler ne dobimo zanje ustavnega ekvivalenta, poverjenik za notranje zadeve gotovo število članov, in sicer v prav tistem razmerju, kot dosedaj deželni zbori. Da sta se ustanovili za vse območje finančnega deželnega ravnateljstva enotni komisiji, jc upravičeno nc samo po upravno-tehničnih in dav-čno-političnih ozirih, marveč tudi po tem, da nimamo nobenega povoda, umetno vzdrževati stari avstrijski regionalizem.
Še mnogo važnejši od člena T, je člen II., katerega kratka vsebina je ta, da preide v prvi instanci priredba občne pridobnine in dohodnine (davka za vojne dobičke) začasno v roke davčnih o b 1 a s t c v. Sedanje komisije datirajo po svojem jedru še iz predvojne dobe, Gospodarske in kočno tudi politične razmere so se pa od takrat tako temeljito spremenile, da so komisije v svoji današnji sestavi pravi a n a h r o n i z c m , ne glede na to, da je marsikatera le se za silo sklepčna in da starejši člani če z vso umljivo naveličanostjo opravljajo svoje posle. Razpust starih komisij je torej neizogiben, holeč pa sestaviti nove, je morala vlada uvaževati še drug zelo nujen upravni postulat, in ta je, da davčna «bla»tya, katerih osobje sc je v vojni dobi
porabljalo v vse mogoče administrativne svrhe, dobi končno nekoliko duška in spravijo priredbeni aparat vsaj približno zopet v normalni red Znana stvar je in tudi razsodni davkoplačevalci se čim dalje tem bolj pritožujejo, da je treba na naj-navadnejšo odmero, kaj šele v kompliciranih slučajih, čakati po celo leto in več. Da take zamude uiso v prid niti državnemu zakladu niti rednim davkoplačevalk ceni, je jasno, in razmere kriče po reme-duri. Ta pa je sedaj, ko se iz drugih razlogov borimo s personalnimi težkočami, mogoča le na ta način, da se davčna ob-lastva za nekaj časa posvetijo izključno priredbenemu delu. Bas v tem ozira bi pa bila sestava no vili komisij in ž njo združimo volitve še ena in zelo občutna zapreka več, ne glede rta to, da so volitve v okupiranih in obmejnih okrajih kratko in malo neizvedljive in da je več kot dvomljivo vprašanje, je,li so razmere sploh ž« godne za volitve v strogo upravne za-stope,
Če sc je vlada iz teh razlogov odločila Jia začasni razpust komisij I. stopnje, d a si ceni v komisijonelni priredbi eno najvažnejših pridobitev modernega davčnega prava, sme pač pričakovati tudi od občinstva, da se bo sprijaznilo s to odredbo, tembolj, ker je lahko uverjeno, da se bodo razpisale volitve čimprejc, če Ie mogoče žc za leto 1920. Za prehodno dobo je dala deželna vlada vsem oblastem z odlokom od 4. januarja 1919, št. 769, primerna navodila, ki se v bistvenih točkah glase iako-le:	tem več pa mi je na.
tem, da se ta provizorij ne izkoristi ali celo zlorabi v enostranske fiskalične namene. Čim večjo odgovornost prevzamejo po naredbi (st. 336) davčna oblastva os-pram državi, da dobi zadnjo krono, Id ji gre v zmislu pametno in pravično uporabljenega zakona, tem skrbneje se morajo varovati vsega, kar bi moglo vzbuditi v prebivalstvu uezaupnost in tisti čut brezpravnosti, lu ne bi bil za bodočnost naših davkov nič manj usodepoln. nego slabi zgled nepoštenih patentov, ki jih davčna oblast nc zna zadeti. Ravno formelna olajšava priredbe, ki jo prinaša naredba, opominjaj davčna oblastva, da v materijalnem osiru še z večjo skrbnostjo in vestnostjo izvedejo priredbo in v to svrho kolikor mogoče vzdrže zvezo s tistimi člani raz-puščenib komisij, ki so sc odlikovali po svoji objektivnosti, zanesljivosti in poznavanju krajevnih razmer. Zakon nudi ob-lastvom možnosti dovolj, da si zasigurajo sodelovanje takih elementov in jih zaslišijo kot izvedence, zaupnike itd. v vseh dvomljivih, zlasti pa v tistih slučajih, kjer je po zakonu predpisan ukrep cenilnc komisije, Pričakujem od davčnih referentov, da sc bodo te možnosti kar največ poslu-žili in dali dotičnikom — njih lojalnost napram državi predposta.vlje.uo — brez razlike narodnosti priložnost, da ss vsaj trm potom udeleže priredbe.t
Ainrovteadlas
a Slanina sc uakazuje pri mestnem magistratu vuako sredo in soboto. Kilogram stane 22 K,
a Pri mesarjih se bo dobilo v soboto po 10 dkg govejega mesa ua osebo. Stranke morajo prinesti seboj izkaznice za meso. —
Masla se je pred tremi tedni denarnica z uro. Dobi se pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti.
Pogreša se Jožef Hauptmau iz Štartnega pri Litiji, službujoč pri bivšem c. i. kr^ 17. pp., kateri je bil ujet leta 1914. v Galiciji. Zadnji čas se je nahajal v Jekatjriaa-burgu v Rusiji. Kdcr izmed vračajoiiu se ujetnikov bi kaj vedei o ujem, se prosi., da poroča proti povračilu stroškov o njegovem sedanjem bivališču no naslov: Fran Matipl-man. Šmartno pri Litiji.
Kdo ve o Henriku Košuti iz Volčj« Drage pri Gorici? Služil je pri 22. pp. Zadnjič je pisal s poti v Galicijo 11, aprila leta 1915, Kdor bi kaj vedel, naj sporoči njegovi ženi Karolini Košuta, Gorenja vas 21j p, Šmarjcta, Dolenjsko.
Prošnja. Kdo izmed vračajočlh se ujetnikov iz Rusije v6 kaj o Ivanu Kiso-vec, ki je služil pri 17, pp., 9. komp. Ujet jo bil leta 1914. v Galiciji in se je nahajal
v ruskem taboru: Kriegs-lager št. 16.612, Tomsk. Rusija, Sibirija v Mali Aziji. Zadnjič jo pisal iz Sibirije l. 1917. Kdor v6 kaj o njem, prosim, uaj sporoči Mariji Kiso-vec, Lončarska steza 6, Ljubljana.
Prošnja. Domobranec Franc Snedic iz Bobovka pri Kranju se je ualiajul leta 1917. kot vojul ujetnik ua Ruskem, baje v neki bolnišnici v Veseloja Gora — Eka-terinoslavv. Ker pa. od tega časa ui o njem zanesljivih poročil, se prosijo vsi bivši vojui ujetniki, da sporočijo zanesljive vesti o Suedicu na naslov: Zdravko Koren, Ljubljana, Ravniharjeva ul. G. Ker sta mati in žena pogrešanega popolnoma obu-I pani, naj so ta prošnja blagovoli upo-števatL
— Za begunce. Išče s« begunska družina, vajena obdelovanja vinogradov. Pogoji so jako dobri. Sprejme se tudi takoj služkinja za domači posel z mesečno plačo 40 do ,50 kron. Potni stroški se povrnejo. Natančnejša pojasnila daje Posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Gospodarske norice.
g Padanje vrednosti krone. Tečaj avstrijskih kronskih not je v inozemstvu zopet padel V Curihu je padla cena kroni na 28.85, kar proti predvojnemu stanju znači nazadovanje za 75 centimov. Slično je v Amsterdamu. Tu je preteklega četrtka stalo 100 kron 15.45 holandskih forintov, a v soboto samo 14.20 holandskih forintov. To je najnižji tečaj, ki ga je sploh imela kdaj krona. Poslabšanje krone ie nastopilo »poredno s padanjem marke. V Curihu stane 100 mark 57.75 frankov, v Amsterdamu 28.15 hol. forintov. Razlog padanju kronske veljave leži v neprestanem tiskanju bankovcev od avstro-ogrske banke.
g Emisija delnic Hrvatske poljedelsko banko ▼ Zagreba. Ravnateljstvo te banke je razpisalo izdajo novih delnic za 1 milijon kron, tako da bo znašala celokupna delniška vsota 5 milijonov kron.
g Cena soli v Dalmaciji. Za sol iz Krke ln belo morsko sol je določena cena od 40 K po kvintalu, za sivo morsko sol 30 K, za so lj en je rib 20 K.
i Osjek ne dobi Sitne borze. 2idi v Osjeku so hoteli koncentrirati ve& žitni promet Jugoslavije, posebno oni Bačke,
Banata in Batanje, pri sebi v Osjeku. No, nakana se jim ni posrečila, ker niti poverjenik za trgovino v Zagrebu, niti sedanji skupni trgovinski minister jim nista hotela potrditi pravil za njih borzo, Kot poročajo iz Belgrada, se osnuje glavna jugoslovanska žitna berza v Novem Sadu,
g Koliko vojnega posojila je podpisala Hrvatska. Hrvatski denarni zavodi so podpisali 348 milijonov kron ogrskega vojnega posojila, a 17.5 milj. kron avstrijskega, Privatniki v Zagrebu in na Reki so podpisali 19.5 milj, ogrskega in 1 milj, avstrijskega posojila,
g Plačevanje dolgov v Srbiji, nastalih med okupacijo. Uradno poročajo iz Belgrada: V seji kasacijskega sodišča so sklenili, da se imajo povrniti oni dolgovi, ki so nastali za časa okupacije Srbije in so sklenjeni v kronski veljavi, v razmerju tedanje vrednosti krone in ne sedanjega kurza. Ta odločitev se nanaša tudi na pogodbe iz najemnin in nakupa, Id so računane v kronski veljavi.
g Zagrebška borza deluje že precej časa, kljub temu da ni še, kakor so navadno druge borze, kot taka potrjena od vlade, Sedaj so si pomagali na ta način, da je »Trgovački dom« otvoril sekcijo za promet z efekti. Sedaj se bo pa ta začasna ureditev preustrojila v pravo borzo. Pravila so že odobrena. Ustanovi se tudi blagovna borza.
g »Vukovarska predilnica in tkalnica
d. d.« se imenuje podjetje, ki se je ustanovilo le dni z glavnico 6 milijonov kron. i Družba je prevzela predilnico grofa Eltza,
ki je izdelovala konopljino predivo in ga pošiljala v inozemstvo, odkoder jc potem prihajalo nazaj izgotovljcno platno. Sedaj bodo surovino predelovali doma in dali domačim ljudem zaslužka,
g »Slarijn« d, d, za lesno industrijo in uvoz blaga. V prostirih Hrv. trgovinske banke d, d, jc bila 31. jan. 1919 konstitui-rajoča skupščina »Slavije«. Osno vatel ji društva so Hrv. trg. banka, Hrv. podruž-niea delniškega društva za lesno trgovino in Kern Co. Limited, NeV Orleans; Delniška glavnica je ustanovljena na 2 milijona kron, od kojih je pa samo za 1 milijon kron delnic emitiranih. V ravnateljstvo so voljeni gg. Makso Antič, Vladimir Arko, Herman Neumann, Berthold Schik in Josip Sclwarz. Društvo sc bo bavilo z vsemi granami lesne trgovine, prevzame v prvi vrsti žage in gozdove Hrv, podr. dsln. društva za lesno trgovino, ali se bode vsled svoje zveze s Kern Co., Ltd., New Orleans pečala tudi z uvozom blaga iz Amerike ter bode izkoristila na ta način svoje zveze r, Severno Ameriko na korist domače industrije.
g Kisik. Poverjenik za narodno go-! spodarstvo štajerske deželne vlade sporoča, da more dostaviti kisik v poljubni množini. Vsi obrtniki, tovarne in drugi re-flektantjc so naprošeni, naj takoj sporočijo Prchodnogospodarskemu uradu v Ljubija-| ni, Turjaški trg št, !, potrebne jim množine j kisika. Prehodnogospodarski urad bo po-j fem s svoje strani ukrenil vse potrebno | glede izvoznega dovoljenja iz Nemške Av-' štrije.
g Vosek. Prehodnogospodarski urad
ima na skladu nekaj voska. Obrtniki in drugi reiicktantje naj sporočijo potrebne jim množine naravnost Prehodnogospodar-skemu uradu v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Dr. Ivan Crafenauer: Kratka zgodo-« vina slovenskega slovstva. II. del. Cena
broširani knjigi 6 K. V tehi delu je avtor, razvil v krepkih in jedrnatih potezah razvoj najnovejšega slovenskega slovstva do današnjih dni. S čudovito silo nas pisatelj pelje rnimo viharnih revolucijskih marčnih dni in nas naenkrat postavi pred začetnike novega časa. Od tu naprej pridobiva knjiga r.a lepoti in moči. Nastopi Levstik, poleg Prešerna drugi slovenski ženij. Njegovo ddo rodi rove mlade sile, čisto novi i !cr>'i :c pojavljajo pred našimi očmi. C:! -rja tja do Cankarja in Zupančiča, i-c	na vrsta kratkih, temeljitih bio-
lenih skic. V tej knjigi je Grafenauer prekosil uspeh svojega prvega dela. Stilistično se je visoko povspel in je ovil celoto v prikupno obliko. Posamezni odlomki, posebno oni o Levstiku, Mešku in Cankarju so pisani čudovito prožno in uglajeno. Je to način risanja, ki smo ga tako pogrešali pri naših kulturno-znanstvenih spisih. Grafenauer je s to knjigo stopil pred nas vse večji in se je povspel do prvega našega literarnega zgodovinarja.
Kdor še prvega dela nima, naj si omisli oba skupaj vezana. Oba skupaj veljata 14 K in se dobita v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani,
Laneno oife"prodaJa TTee,i mno-
Isto tam Izvrstno
zini po zmerni ceuL 1/nlfj francoske znamke. — RUlU Ponudbe pod kolo 931.
IStem slaoovaole jrtffiSfflf2
menjam ra enako v Gradcu. Ponudbe pod 8tanovanJ«, Gradeo 907 na upravo tega Usta.
Moko za Krmo živinipo 1K kUo-
gram ima na
proda} trgovina s semeni Sever & Komp.
u -
[■jnbijana.
Heiuovono mesečno sodo ^r
uradnik. Ponudbe pod .Uradnik" na L Jugoslovanski anončnlin tnlonnačnl zavod, Baseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančsvo nabrežje St 6.
500 kron nagrade SMS sto-
nmranlfl 1 i ali 2 sobama ln kuhinjo UUlOIlJb za takoj ali za 1. marec 1919. Tudi se ISče skladišče'za delavnico ter se dobi sa isto 60 kron nagrade. Naslov pove uprava Usta pod St. 893.
PohiStuo
»d prlprostega do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni FRAN 6KA-FAR, Ljubljana, Rimska cesta IS. Stavbeno ln pohištveno strojno mizarstvo
932
okoli 30 vagonov, je naprodaj. Ciril Zagoro, Snnja, Hrvatsko.
Civilno obleko dvojnimi hlačami se
proda. Vprašati Marljanlšče, soba 34, od 2.-4. popoldne.	924
Rnctillbl Be *st0 na raCun al* v najem. UUMlIuu Tozadevne ponudbe na tvrd-ko T. Novotdy, Ljubljana, Dunajska o.
ednina OPVO U SflOlHO «
Naslov pove upravi lista, pod St.' 909.
fifrcnnriirna 'zur.3®na siviija žeti si-
UUj^ULfiLuu vanja za na dom. Naslov pove uprava Slovenca pod St. B44.
Mizarskega učenca SSeifi
Kane, Gameljne, p. Št. Vid nad LJublJ.
Resna ženili poaaia. sas*
rokodelec, s 7000 K gotovine in hišico brez dolga, želi v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez otrok. Le resne ponudbe pod šifro Pomlad 943 na upravo lista.
Ilfonra krepkega, pridnega in zdra-UlCUlD vega ter iz bolJSe hiše, iščem za takoj za trgovino manufakturno in galanterijske stroke. Oskrba v hiši. — Ponudbe pod S. V, 18S3-925 na upravo tega lista.
Cnnn dobro, za govedo ali za konje, OIjIIU 2000-4000 kg se proda. Več pove uprava lista pod St. 987.
Maihon 1/117 (sapravljtvec) ta maj-ulOjlluu ll)L bnega konja knpl Davorin Tomažlč, Moste 73 pil Ljubljani.
I. Jugoslovanski
anonSnS ln InformaCnl zavod
BeseSjak & Rožanc
LJubljana Frančevo nabr. St S.
VeB dobrih pisalnih strojev (Ollver, Remington visible) proda j
Popravila pisalnih strojev ter kontrolnih blagajn lzvršnje točno ln etro-kovnjaSko Franc Bar, Ljubljana, Prančevo nabr, St 5.
Dovoljujem si naznaniti, da sem zopet otvoril svojo prvovrstno
delavnico za popravo pisalnih strojev
ki Je bila svoječasno priklopbena pri tvrdki Ollver Trading Office. Moja več nego 20 letna praksa in vsestransko priznanje jamči za soli-dnost ln izvrstno delo, kakor tudi, da bodem vsem zahtevam v najvišji meri zadostil.
Ob enem priporočam cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih barvanih trakov za različne stroje, ogljenega papirja i. t. d.
Z vsem spoštovanjem se priporoča Leopold Zwolinski, mehanik specialist za pisalne stroje, Ljubljana, Gradišče 10,
Resna ženla ponudi. Sfftffi,'
z nekaj premoženja, bo želi seznaniti /. gospodično ali mlado vdovo brez otrok, ki bi imela lastno posestvo, Pismene ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo pod šifro Piedpost 1919-88*,
Ojir. St. P. 17/18
Na predlog dedičev po JOŽEFU HOFFERLE, bivšem urarju iz Kočevia; vrSi se po podpisanem sodišču dne 12. februarja 1919 in po potrebi tudi prihodnji dan, vsakokrat od 9. uro dopoldan daljo v hiši št. 81 v Kočevju prostovoljcu prodaja potom javne dražbe v zapuščino. Jožafa H&iferie spadajočo zaloge urataitegu in zlatnL narake;?a blajja, dalje gramofonov, gru-mofouskih ploščin drugih-potrebščin, dveh stružnic za fina mebaničha dela, sobne in prodajal nfske oprave, perila in obleko ter motornega kolesa z opremo Cenllna vrednost cele zaloge znaša 20 000 K..
Sprejeti najboljši ponudek je plačati takoj sodnemu odposlancu, zdraž-bane predmete so zdražitelji dolžni prevzeti in odnesti še isti dan.
Kr. okrajno sodišče v KoSovJa.
dne 4. februarja 1919.
\!flfiaijjrn' katere se nahajalo prt pod-
liUSjuViub pisani tvrdki že dalj časa v popravilu, naj blagovolijo coujeni nar< čn'ki kmalu odvzeti. V nasprotnem slufaiu so bo smatralo, da so na te ne reflektira več. in so bodo po preteku 11 dni oddale revnejšem slojem. Fran dos, strojnapletilna industrija v Ljubljani, &odna ulica 7.
(]n{/|jrn v starosti 14 let, ubožnih sta-IJCRJliiJ rišev se s p rej m s v pomoč pri domačih delih v popolno oskrbo pri boljši dražiui na deželi. Družina je brez otrok. Ponudbe |iod Naduilte!) 878 na upravo tega tista.
Velika	lotnikov 1917 In 1918 je
množina 111113 naprodaj. Naslov pove upra lista pod šifro Vino SibS
Fr?o MM& la Min zM ? liropt in Hinitti
(s fedežem v kropi)
zopet redno dobavlja vsakovritne kovane, kakor tudi prešane
ireteSJs in druge Selezne Iz«
«3c!ke, n. pr.: Kgvsno žreblje za	sSavtoe, ladje, te-
Sejrjfsf:,	za podobe
in za sp^ko za odre, spfave J«	zobe sa
fcrana, isks, šeSesne voja-po.^sS.s® I. ft. d. ZalifiavaHo cenlkel
1
ana ~~7/~ ~~7/~ 7/—//—7/—y-r
802
in poljedelska semena p,aeuie
po najvišji ceni	R
'SJePag Uubljana. y

ako kupite samo 15 minut od CELJA
vioonraio posesivo.
z lastno prlvozno cesto v krasni prisojni legi. Gospodskl dom z osmimi sobami ln vsemi pritlklinami, hlevi in pristavo. 18 oralov zemlje, od tega 4 orali vinograda, 6 oralov travnikov, sadovnjak (žlahtne jablane, slive, breskve, kostanji) 3 l/3 orala plodonosnih njiv ob Savinji, ostanek gozd za sekati, bukve, hrast ln smreke. Proda se z živino in orodjem le radi izselitve za K 160.000. — Vpraša se pri baronu PASETTI v Celju, Starigrad štev. 36.
Lesne barake se bodo potom Javne dražbe prodale in sicer:
Dne 10. t m. ob 9. uri dopoldne v Drenovgriču pri Vrhniki na posestvu Jerneja Janša št. 10, 1 velika baraka.
Dne 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v Domžalah in okolici več vojaškiu barak in lesenih stavb.
Dne 12. t m. ob 10. uri dopoldne v Mekinjah pri Kamniku 4 velike in 1 mala baraka.
Dne 13. t. m. pričenSi ob 2. uri popoldne v Kranjski gori
11) velikih lepih barak.
Dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne pri Sv. Katarini pri Tržiču 1 baraka.
Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija sa snlde ob zgoraj določenem času na licu mesta, oziroma v občinskem uradu.
Za vodstvo stvarne demobilizaclje: Jelene, stotnik.
Za vse doktze sočutja v bolezni m smrti našega ljubega soproga, oziroma" očeto, gospoda
kakor tudi za udeležbo pri pogrebu sa prav iskreno zahvaljujemo.
Posebej g. dr. Ign. Jolovšku za požrtvovalno skrb in tolažbo ves čas do'ge ln tr.ukepolue bolezni, preč. duhovščini, požarni hrambi iu obč. odboru najlepša hvala.
V Lescah, 6. febr. 1919.
953 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Tem potom bodi prisrčna
rahvula izrečena vsem, ki so povodum izgube naša nepozabne
Mary Čadsž
izkazali kakorkoli avoje sočutje. Posebna zahvala veliaj tistim, ki so rajuo toliki-at obiskovali v dolgi bolezni in II. Marijini kongregaciji pri čč. uršulinkah v Ljubljani za častno udeležbo pri pogrebu in za v srce segajoče '.'alostin-ke. Bog^povrui stoterno!
Ljubljana, 6. febr. 1919.
Salujcči ostali
Kontoristlnfe
z daljšo prakso, stenotipistinja, slovenskega in nemSkega jezika popolnoma zmožna, se za tovarniško podjetje išče. — Reflektantinje, ki so poleg tega tudi hrvaščine veščo, imajo prednost. Ponudbe naj se oddajo pri upravi lista pod Šifro .Takojšnji nastop' U53.
m

^mmmm
m
■im
Globoko potrtim srcem javljam vsem prijateljem in znancem, da io včeraj zvečer ob 0. uri nenadoma Izdihnil svojo blago dušo moj iskreno ljubljeni soprog ozir. svak, gospod
Ivan Štefft.
Zemskl ostanki preblagega pokojnika se prepeljejo Jutri, v soboto, dne & t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Miklošičevi cesti It. 8 na pokopališče k Sv. Krilu.
Nepozabnega rajnika priporočam v blag spomin.
Ljubljana, dne 7. februarja 1919.
Globoko žalujoča soproga
Pranja Ste««.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je noša ljubljena soproga, pziroma zlata mamica, bčty i08tra in svakinja, gospa
Hna Šttilar
roj. jeglič
večkrat prevldena s tolažili sv. vere po daljSi bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogrob nepozabne rajnice bo v nedeljo, dne 9. februarja ob 10. uri dopoldne.
Podbrozje-Ljubljana, dno 7. februarja 1919.
Žalujoč« rodbine ;.
Šiaiar, Jeglič, Erman.
Potrti neizmerne bolesti Javljamo vsom sorodnikom, prijateljem m znancem piotužno vest, da jo danes ob -1. uri jiojioldne, previden s tolažili sv. vere, naS predragi soprog, nnjboijši oče, tnst itd , gospod
vodja deželne ■ kmaiijsko Solo v pokoju, Častni občan ua S'apu, hišni posestnik v Novem mosta
v starosti 70 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega bode v petek, dnt* 7. svečana 1.1. ob četrt na pet popoldne iz hiše žalosti na tu' ajAnje [ okojialijča Sveta maša zadušnica se bode brala v soboto, dne 8. svečana 11. ob 8. uri zjutraj v kapiteljski cerkvi.
NOVO MESTO, dne 5. svečana 1019. '	95
Terezija Dolino roj. Pasta, soproga.
Ciril Doldno, ravnatelj dež prisilne delavnice, Dr. Metod Dolčnc,
sodni svetnik, IJraqolin Doldno, kapetan 87. pešpolka, sinovi.
Ljudmila Dereanl, Olgn Sknlioky, Pavla Dolino, hčere.
Dr, Kmest Dercnn'. prakt. zdravnik, Bohuslav Skallobj-, vinarski nadzornik, zeta.
Matilda Dolunc roj. Lončar, Marija Dolino roj. Sebnerch, Marija Dolino roj. Heinz!, snahe.
Vmiria, Isoaa itfu.jaziko In Tonče Dolenc; M c* Dolenc; K ara) on
Dozsar.i; Z\Zenlto, Bogo in Dldl Skattc yt vrv.ild in vnukinje.


tnait.itVr
Resna ženifev.
Mladenič veselega značaja, 2S let star, trgovsko naobražeu, zalo premožen, samostojen, želi poročiti zoačajno gospodično ali izobraženo kmetsko deklico. Ljubezen prva — preinožeuje stranska stvar. Tajnost častna zadeva. Samo resne ponudbe, Ce mogočo s sliko, pod »Deuar atrauska stvar t>39« na upravo lista.
■ .I...II«.'	.11« ..	«■* ^-.l' '.^"'l. M
z 8—10 sobami, velikim vrtom iu te le možno, s pripadajočim jtoljem m travniki, m roti kupiti proti plačilu v gotovini event. 6e vzame v najem na Bieda ali v okolici Novega mesta. Cenj. ponudbe pod & C. 27/934 na upravo lista.
kamenja rlajinijanjft z dvema veliki-»o ceno SiUIlUiUiljO ma eobama in kabinetom i"« vetje stanovanje z električno lučjo. Več oove uprava Sloveoca pod Ceno stanovanje 9*1.
:»: Prsiporoža se tvrdka
los. Peteline
LjubSJana Sv. Petra nasip 7.
Zaloga stvarnih strojev m njih posameznih delov, tgel in olja. Istotam sc proda: sleklo wn ijložbene omare (bel-giisko oteklo), kompletno z valjčnimi sastori, mere: 135V184, 63X184,69X184, in ena rabljena 00X162. umirali!

pridna nio2 iu iona brez ali z odraslimi otroci, navajena dola pri kravah, neoženjeni hlapci in ena dekla, katoru zna kubati za. dimmo. Ua sc popolua hrana m dobro plačilo pri ..ositrbntiitvu graščine Zalog* p. Petrovče pri Celju.
8. Jugoslmrsnska tcvsmu
ra cm
v Sanji —
priporoča vso vrsto lepo izdelanih, trnih ia ceniti sprehajalnih palic ua drobuo ln debelo, po najnižjih dnevnih couah. Vzorce pošilja po povzetju.
Kdor se želi eezaamti z
naj te naroči na dnevnik
Jugoslavija
Sarajevo, tfnkoviča CiL 7.
Naročite ga za mesec dni (K 4-50) ia uverjoai smo, da ga bosta naročili tudi nadaljo. (Polovico leta stane K 2T-— colo leto K 54 —.
V Ljubljani morete dobiti časopis v trafiki gospe Zal ko Sever-jevo.
tfnhjčlun taOQO veliko, ozir. dve sobi i UUluliU (kompletna garnitura), fino delo z marmorn. ploščami, sa takoj proda. Več pove uprava Slovenca pod St. 831.
«w»»^MW|Hi^m»»iiiniiii 'ii ir
ANTON KOVdCIC
tovarna pači in štedilnikov
VIČ 14 Id Marijo Terezijo c. 6
priporoča talogo tr&Snlfc peK ln plošče za Štedilnike ter vseb vrst sobne peči, od najpriprostejše do najfinejše vrste. Sprejemam tudi vložitev stene ▼ kopalne sobe z ema.il ploščicami kakor tudi ra Štedilnike.	950
Slavnemu občinstvu javljam, da zopet nadaljujem svojo elektrotehnično obrt kakor napeljavo električne luči, motorjev, telefonov in hišnih zvoncev, strelovodov itd.
Makso Sartorg, elektrotehnik,
Ljubljana, Zabjek št 5.

BBBBOmBBSnBBBBBBBHBHBBBBB.
JI. Suštiik,
trgovina z železnino, iulubljana, Ealoška e. 21. {§
nudi cenj. odjemalcem svojo sedaj večjo zalogo železa, ZeSeziiišUih šin, žice, žičnikov, pocinkane mreže ograjo, cementa, strelne lepenke, žične vrvi,
za
3amokolnice, štedilnike, kopalne banje, peči, stranišča, sesalke, raznovrstno orodje itd. po sedaj primernih cenah, na drobno in debelo.
IOT0000000000000000000000B
"Vabilo na subskripei|o.
Ustanovi se v kratkem
delniška dražba „3ngtav"
za Izdelavo žitne kave in sadnih konserv.
PT ^Delnice so po 500 kron
Vabite se, da se udeležite subskripcije in da samo prijavo pošljete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Cerarja, tovarnarja v Domžalah, znesek sa bo pozneje vplačal. Ako pa hočete podpisani znesek takoj vplačati, poSljite prijave in znesek Jadraneni banki v Ljubljani ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Za pripravljalni odbor delniške družbe ^Triglav": Fr. Cerar, M. Gostinčar, V. Jerctma.
Varillfnif! ?anc&Ulvn hi dobrosrčna
iuiUUi(.(U' se fepreimo k 3 otrokom, .'iturust 'J., clo 40 lot. Dobra plača. Naslov pove uprava „Slovenca". 356
m (iijsvski niso ^rasa
eo prod)). Naslov pove uprava Slov. pod St, i;G3.
ftvssr. voino posojilo LST^n.
ski okuii. denar so kupuje od 9. do 1-. dop. in o<) 3. do 6. pop v Šelen-bvigovl ulici 7 v LJubljani (uasproli glavne pošte! I. nacist, desna vrata 12. V Kranju se posreduje v vili Skrem St. 68.
Mlad irsovsfti poinetoiK f ss
trgovini ali kot potnik. Naslov pove uprava Slovenca pod St, 3£8.
oblek in sroDrvin«
pri Balkanu, Dunajska cesta, dne 13.1. «i. ob 10. url dopoldne.
Um firožuo mmi
, 'iospod, vdovec,
--- -- - _________ki ima primerno
hišo in tudi nekoliko zemljišča, se želi poročiti z gospodično srednje starosti ali pa, vdovo. Pismene ponudbe s sliko naj se pošljejo pod Šifro Vdovec 803 na upruvo Slovenca.
Ure io mrnm ieisar s^Kr
kurstu zavarovalna agentura na Mestnem trgu L nadstr.
Ž0"Wfl0 SI zavarovaln^agen-turu na Mostnem trgu 25, I. nadstr.
t omara ta obešanje obleke, _ • omara s predali, umivalnik, "velika, mua, polkrožuamiza, notna omarica, šivalna mizica, omarica Sa perilo, ogledalo, slamnata klop, vse prav dobro ohranjeno. Naslov povo uprava lista pod štev.83S. Ogleda se od 10. ure do 4. ure.
^MtaVM^ttMIMMMMIMMMM,
Preda jsjfia s prostornim skladiščem
se 1m30 v LJubljani, ugodna lega, sselo pripravna za. kako podjetje. P.s-mena, vprašanja pod Podjetje 889 na upravo Slovenca.
eo sprejmejo na hrano in stanovanje. Mestni trg štev. 25, I. nadstropje.
_ !sgrin
iščem -ia svojo družino :•>■ petimi otroki in bolestuo ženo. Naslov pri uprav-niStvu taga lista pod št. 910.
Ponudimn Vam: 50 000 metulj iz riievo slame 21, l. po 4-89, št. 2 ■ po K 5-60 St. 3, K C-40, št, 4, V-20, krtače sa ribanje iz riževe slame. K 2-30, iz pravih korenin K 7-— za komad kakor tudi vse druge k rt-»carske izdelke. Cene franko ZAGREB. — Pošiljamo tudi
po pošti po povzetju. Em. Wc!ss 1 drug, Zagreb, JnrlSičeve ulica 9.
mestno županstvo v Kamniku razpisuje slažbo
"J
z večletno prakso; ta mora biti za delo pri transformatorjih, javnem omrežju, kakor tudi hišnih napeljavah popolnoma. izvežbau, Tozadevne prošnje s spričevali usposohljenosti je do 15. svečana 1919 pri imenovanem županstvu vložiti. Plača po dogovoru.
Mestno županstvo Kamnik,
dne 529. prosinca 1919.
mnogoletni asistent oddelka za ženske bolezni in porodništvo deželne bolnice v Ljubljani, zadnji dve leti operater ženske io porodniške klinike profesor Ernst Wortheim-a Dunajske univerze
zopet ordlnfra
v Ltablfanl. Turjaški trg St. 3.
Kupim ali vzamem v najem
hišo v Domžalah,
katera naj se nahaja ob glavni cesti, pripravna za trgovino, najraje pa tako, v kateri se že obrt nahaja. — Cenj. ponudbe z navedbo lege, cene oziroma najemnine no upravništvo »Slovenca" pod naslovom: Trgovina. —	828
Potom dražbe se bo prodajalo pri »BALKANU«, Dunajska cesta štev. 33,
v fcuboto, due 15. februarja, 1 vagon
>J
(i
in več zabojov toa'atueya ln pralnega mila.
Prva kranjska vrvarna K
Cue^odje^SI1 vrvarskim blagom x
vse vrste, izdelano Iz pristue, dolge konoplje, kakor pred vojno. Cena doiočvoa. — Zahteve j to ceuik.	Se priporoča
Dvan J{. JFldamič, L]abljau*.
!xxxxxxxxxmxxxmmxxxs
10 kg mila pDOB" • K S0-- pošiljam po povzetju poštnine prosto ter franko zabojček. Pri odjemu več originalnih zabojev popust. — Daljo nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščob-nega mila ter nad 100 hI hrastovih sodov.
Tvrdka A. KUŽLAN, Ljubljana, Karlovska cesta št 15.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
flnton Cernc,
(jraver in Izdelovalalj kavSuK-itamblliJev
LfnblS^iss, ftosrni frg f.
Orli pozor! £
po predpisih visoke iz pravega u e u J a poljubuih številk razpošilja po
povzetju par po K 60"—
A. Jelene, Tržič, Gorenjsko.
>»W"i
■ia moške srajce in lika-rice k strojem, se proti dobri plači sprejmejo ca stalno. - Vpraša »e pri Karlu Hamannu v Ljubljani, Mestni trg S,
KBliearifii soirudnik i^TSi
letno prakso, želi primernega mesta v Jugoslaviji. Ponudbe pod L P. 200 na upravo „Sloveuca".	030
Sprejmo se več
s ■
o •
s s
s ■
J. Zalazoik, kavama, Ljubljana, Stari trg.
Modre galice
želim kupiti X vagon (100 metričnlh stotov). Ponudbe z označbo cene prosim poslati na »'ura] Djakovac, občinski blagajnik, šplšl6—Bukovicu, Hrvatsko.
^ivo srebro
kupuje v vsaki množini po dnevni ceni drogarija »AORIJAa v LJubljani, Že-lenburgova ulica št. 6. Moiko kolo je na prodaj ravuo tam.
Večja m no> žlna
se dobi pri BREZNIK Sk FRITSCH, trgovina z Koletnlno v Ljubljani, Sv. Patra cesta Stav. 17. 516S
Sozdtti tehnik-inženir
s prakso išče primerne službe. Nastop takoj. Ponudbe na upravništvo lista pod št. 803.
Otvoritveno naznanilo.
Otvoril sem v Ljubljani na Franc Joželovl e. iL 3 L nadstropje
prvo
Jugoslovansko krznarnlco
kjer bom izvrševal vsa v krznarsko stroko spadajoča dela, popravila, hraaitov kožuhovine čez poletje itd.
Izobrazil sem se v inozemstvu pri največjih podjetih v Berlinu, Parizu, Ltpskcm in upam ceajeuo občinstvo zadovoljiti s solidnim in cenim delom.
izdelujem tudi častniške Čepice po meri ter Imam v ralogi prav« izvirne znake ca čepice, pravo srbsko epolete, zvezde itd. ki se dobivajo edino le pri meni
Lndovlk Rotb.
Cenjeno občinstvo uljudno opozarjam in pro- PuČtlik sim, da mi blagovoli žc sedaj podati naročila za pomlad, ker se ista pred sezono tem skrbneje lahko izdelajo. Prevzamem tudi vsakovrstna popravila in prenarejanja
krojaška tvrdka za dame in gospode,
Ljubljana,
Sodna ulica št. 3
Važno!
Svoječasui p. n. naročniki turških srečk, ki so prenehali ali hočejo prenehati z mesečnimi vplačili, uaj v svrho povračila vplačanih zneskov nemudoma vpošljejo zadevne prodajne listine in potrdila čez vplač. zneske na:
Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka češke industrijalce banke v Pragi — Ljubljana, Franc, nabrežje 1.
na Štiri leta v najem. Tozadevna licitacija bo dne 23. februarja ob 3. uri popoldne na licu mesta Odda se po previdnosti gozdarskega urada, ki sprejema tudi pismene najemne ponudbe. Pogoji leže ondi na vpogled.
Kneza Anersperga gozdarski urad v Soteski, p. Straža, Do!,
Nota
izbrana
K 450 (v mestu K 470> z* 100 1 v vsaki množini MILKO JESIH, Florljanska ulica štev. 36, Ljubljana.
kupule ve^no In v vsaki mnoZini
N. RANT, Kranj.
največja jugoslovanska izvozna trgovina suhih gob, ki obstoji ie nad 32 let
rnfim

Podpisani naznanjam, da sem s 1. svečanom 1919 prevzel
.Hotel BRLKRI1'
tprel nadoojooda loaol v Celju, Gosposka ulica St. I
Z obratom hotela se je pričelo dne 1. svečana ti. Otvoritev
restavracije v soboto 8. svečana.
MILAN HEBERIi
Zagotavljajoč najboljšo postrežbo se si. občinstvu vljudno priporoča
trn****
m
Udsja konzorcij »Slovenca*,
Odtfororni urednik; Josip Qo«Uatar X UubliuL
tfcia«rifty»s* j taktni* x