SIK. 213. V Lin* V CeirieK dne 18. mmm 1924. Posamezna Številka stane 1 "50 Din LelO LIL Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... .120 sa celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno...... Din SO Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din «0 v inozemstva.... . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mati oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2-50, veliki po Din V- ln 4'—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan IzvzemSt ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnini Mm v oeiovioi Uredništvo je v Kopitarjevi ulic! 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon 50. upravniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 (n 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. Slovenski denar. Dolžnost vsake dobre javne naprave je, da skrbi za to, da se od ljudi vplačan davčni denar in sploh vse javne dajatve vračajo zopet med ljudstvo v tej ali oni obliki in vračajo tudi v vse kraje, odkoder se je javni denar nabral. Denar, ki ga država rabi n. pr. za vojaštvo, vrača država davkoplačevalcem na ta način, da za ta denar nabavlja vse vojaške potrebščine, kar se jih da nabaviti doma, od domačih, po vseh krajih države raztresenih dobaviteljev. Tudi gospodarstvo z nedržavnim, a javnopravnim denarjem se mora razvijati v isti smeri kakor gospodarstvo z državnim denarjem. Zato n. pr. bivša avstrijska poštna hranilnica ni nalagala svojih iz vseh dežel bivše monarhije na Dunaj se steka-jočih vlog samo na Dunaju, ampak je dajala kredite tudi provincam, iz katerih se je denar nabral, in sicer je dala trgovini in industriji vsake dežele toliko kredita na razpolago, kolikor so znašale hranilne vloge iz dotične dežele. Tako gospodarstvo je bilo pošteno in pravilno, ker je nabrani denar enakomerno oplojal gospodarstvo vseh dežel in ne samo gospodarstva ene privilegirane centrale. Tega po celem svetu priznanega in upoštevanega principa decentralizacije denarja naše dosedanje centralne vlade v Belgradu niso niti najmanj upoštevale. Upamo, da bo nova vlada tudi v tem oziru krenila na boljša pota. Dosedanjim belgrajskim vladam pa ni zadoščalo le centraliziranje državnega denarja, ampak one so hotele centralizirati tudi oni privatni kapital, nad katerim vrši država pač svoje nadzorstvo, ki pa je kljub temu nadzorstvu še vedno privaten denar. Dve naredbi bivših vlad sta v tem oziru zelo značilni. Ena naredba ukazuje hranilnicam in eličnim zavodom, da morajo vse svoje čiste dobičke centralizirati v belgrajski »Upravi fondova«. Kaj bi to pomenilo za naše denarne zavode, lahko uvidi po dosedanji praksi vsak človek sam: Belgrad bi plaval v denarju, provinca pa bi ostala suha. Druga naredba, k posega silno globoko zlasti v slovensko gospodarsko življenje, je pa tista, ki centralizira denar bolniških blagajn v eni sami centrali, ki ga mora zopet nalagati v enem samem zavodu. Prispevki, ki jih morajo plačevati za zavarovanje delodajalci in delojemalci, znašajo zlasti v Sloveniji, kjer se ta denar redno plačuje, lepe milijone na leto. Ta denar pa se iz Slovenije odceja kakor voda iz kanala in se ne vrača nikdar več po nobeni poti v Slovenijo nazaj — po zaslugi dr. Žerjava in njegove kompanije. S svojimi prijatelji vred je dr. Žerjav pravočasno spoznal, kaj pomenijo vsote, ki se stekajo v bolniško blagajno. Zato je bolniške blagajne centraliziral — zaenkrat v Zagrebu — okrožnim uradom po provincah pa dal naročiti, da morajo oddajati vse prebitke njegovi banki po jako nizki obrestni meri, dočim ista banka »obrača« ta denar z lahkoto z dobičkom svojih 10 do 15 odstotkov. Pa se ljudje še čudijo, odkod jemlje »Jutro« denar! Da pa ves aparat še bolje funkcijonira, dr. Žerjav ni dal izvesti predpisanih volitev v bolniške blagajne, ampak je povsod imenoval v ravnateljstva in v načelstva okrožnih uradov bodisi v centrali, bodisi v provinci same zveste in zanesljive svoje somišljenike. Izjeme so jako redke. Z ozirom na upravni princip, ki smo ga navedli takoj uvodoma, zahtevamo z vso pravico, da se odtok slovenskega denarja iz Slovenije ustavi in da se naloži doma. To vendar ne gre, da se naš denar oddaja iz dežele ven in to še zavodu(-om), ki niso pupilarno varni! Mi nič ne rečemo, da je imenovana banka slaba ali nesolidna. Toda banke so po svojem ustroju več ali manj špekulativni zavodi, v take zavode pa zavarovanjski denar ne spada. Naš domači denar naj ostane lepo v deželi, kjer imamo dovolj trdnih in zanesljivih hranilnic. V hranilnice spada naš zavarovanjski denar in ne v banke. Hranilnice naj pa osnujejo svoje posebne »kreditne odseke« po vzoru Mestne hranilnice ljub- ljanske, kjer bodo lahko dobivali cenen kredit v prvi vrsti tisti delodajalci, ki so tudi pripomogli s svojimi prispevki, da se je denar nabral v blagajne. Kakšnega pomena bi bili milijoni cenenega kredita za slovenske obrtnike in podjetnike, pa ni treba razlagati. Zato je treba dosedanjo uporabo slovenskega privatnega, čeprav pod javnim nadzorstvom stoječega kapitala čimprej preurediti, člane Žerjavovih na-čelstev pa od uprave tega denarja odstraniti. med vlado In HRSS. HRSS ZASEDE ŠTIRI PORTFELJE Belgrad, 17. sept. (Izv.) Danes pred-poldne se je vršil v vladnem predsedni-štvu sestanek načelnikov vladnih strank, na katerem se je razpravljalo o vprašanju vstopa HRSS v vlado in s tem v zvezi o vprašanju spremembe v vladi. Sestanka se je udeležil tudi notranji minister. Prisostvovali so še nadalje ministri dr. Korošec, dr. Spaho in Marinkovič, od HRSS pa dr. Maček in Predavec. Dosežen je bil načelen sporazum glede vstopa HRSŠ v vlado, ki bo zastopana po štirih ministrih. Dogovorjene še niso podrobnosti, kar se bo zgodilo na seji ministrskega sveta, nakar bo ministrski predsednik poročal kralju. Nato bo podpisan ukaz o novih ministrih. Vstop HRSS v vlado ne bo imel za posledico širše ppremebe v vladi. HRSS bo najbrže dobila ta-le ministrstva: ministrstvo za izenačenje zakonov, za šume in rude, za socialno politiko in za agrarno reformo. V tem slučaju bi minister za agrarno reformo Ivan Veseniak prevzel ministrstvo za vere, socialni minister dr. Šefkija Behmen bi prevzel ministrstvo za narodno zdravje. Belgrad, 17. sept. (Izv.) O današnji seji načelnikov vladnih strank je bilo izdano to-le poročilo: »Danes so se ministri Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho, Petrovič in dr. Marinkovič razgovarjali s Pre-davcem in dr. Mačkom o političnem položaju. Dr. Maček in Predavec sta v imenu HRSS Davidoviču izjavila, da je HRSS v interesu izvajanja vladne politike pripravljena vstopiti v vlado. Ljuba Davidovič je z zadovoljstvom sprejel to obvestilo na znanje, ki je korak dalje v skupnem delu. Porazgovorili so se o obrisih končno-veljavnega sporazuma, o načinu in času njegove izpeljave.« Belgrad, 17. sept. (Izv.) Današnji prihod HRSS, komunike in uspehi današnjega sestanka so med radikali izzvali paničen strah. Izgubili so glave. Poslužujejo se sedaj najpodlejših in najbolj lažnivih pretenj, ki gredo že tako daleč, da tangirajo najvišje mesto. V srbski javnosti, posebno v Belgradu je prihod HRSS bil kar najiskreneje pozdravljen. Na radikalske pretnje in grožnje se nihče ne ozira, ker vsak ve, da izvirajo od male korupcionistične skupine, ki se hočejo obraniti in si ohraniti svobodo in eksistenco, boječ se ječe, ki jih čaka za njihovo ropanje državnega in ljudskega premoženja. Kot kandidate HRSS za imenovana ministrstva se imenujejo dr. Maček (izenačenje zakonov), Košutič (šume in rude), Predavec (agrarna reforma) in dr. Krnjevič (socialna politika). Belgrad, 17. sept. (Izv.) Predavec in dr. Maček sta nocoj odpotovala v Zagreb. IZJAVA PREDAVCA. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Vaš dopisnik se je razgovarjal s Predavcem, ki mu je izjavil sledeče: Načeli smo vprašanje konč-noveljavnega sporazuma in se o tem porazgovorili. Razgovori so prijateljski in se bodo nadaljevali. Pokazalo se je, da smo v mnogih slučajih edini, o katerih je javnost mislila, da nas bodo razdvojila. KONFERENCA MALIH KLUBOV. j Belgrad, 17. sept. (Izv.) Med malimi strankami v parlamentu so se vršili raz- I govori in sicer med zemljoradniki, džemi- J jetom ,Nemci, Romunom in nevtralci. Na | osnovi teh razgovorov je nemški klub omenjene stranke pozval, da se sestanejo še enkrat, da sklepajo o skupni taktiki v parlamentu in o sodelovanju v tehničnih vprašanjih. Druge stranke so na to pristale in bi se imel popoldne ob treh vršiti dogovorjen sestanek, ki je bil pa odgoden na jutri, ker niso prišli vsi zastopniki omenjenih strank. DR. SMODLAKA V BELGRADU. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Iz Rima je prispel v Belgrad naš vatikanski poslanik dr. Smodlaka, da poroča o sedanjem delu in sprejme nova navodila. DR. HRASNICA NA PRAVNIŠKEM KONGRESU. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Pravosodni minister dr. Hrasnica je nocoj odpotoval v Slavonijo in v Zagreb z načelnikom dr. Ku-glerjem, da prisostvuje pravniškemu kongresu. Z njima je odpotoval načelnik za kazenske zavode dr. Krajnik. Dr. Hrasnica in Kostič bosta obiskala kaznilnico v Lepoglavi. Prisostvovala bosta otvoritvi in banketu pravniškega kongresa. 20. t. m. se dr. Hrasnica vrne v Belgrad. DR. BERMEN V ZAGREBU. Zagreb, 17. sept. (Izv.) Danes se je mudil v Zagrebu na svojem polu v Belgrad minister dr. Behmen. V prostorih HRSS je izjavil vašemu dopisniku, da se vrača v Belgrad na nujen poziv vlade, t. j. zaradi rekonstrukcije kabineta. V Zagrebu se je sestal tudi z Radičem. Po prvotnem načrtu bi si bil imel ogledati še nekaj socialnih zavodov v Zagrebu, a z ozirom na izpre-membo v vladi je ta načrt opustil. POVRATEK MINISTROV V BELGRAD. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Danes pred-poldne sta se vrnila v Belgrad notranji minister Nastas Petrovič, ki se je mudil ! nekaj dni v rojstnem mestu Jagodini, in | finančni minister dr. Mehmed Spaho, ki se je mudil v Sarajevu. Takoj po prihodu I je Petrovič obiskal ministrskega predsednika Liubo Davidoviča. OBTOŽENI MINISTRI. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Danes je bila izročena narodni skupščini obtožba proli dr. Lazi M a r k o v i č u , bivšemu pravosodnemu ministru, katero je podpisalo v ustavi določeno število narodnih poslancev. Še v tem tednu se pričakuje še obtožba proti dr. Velizarju Jankoviču, tekom prihodnjega tedna pa proti ostalim ministrom iz najbližje Pašičeve okolice. SPREMEMBE V DIPLOMATIČNI SLUŽBI. Belgrad, 17. sept. (Izv.) V zunanjem ministrstvu pripravljajo velike spremembe v diplomatični službi. V načrtu je ukinjenje tistih častnih konzulatov, kateri niso pokazali dobrih uspehov. Otvorili bi se konzulati v Temešvaru, Krakovu in Lvovu. Nova poslaništva . se otvorijo v Portugalski, Danski, Braziliji in Argentiniji. ŽELEZNIŠKA IMENOVANJA. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Kralj je podpisal ukaz, s katerim se bivši ravnatelj zagrebške direkcije Franič imenuje za ravnatelja subotiškega železniškega ravnateljstva. Za pomočnika železniškega ravnateljstva je imenovan Manojlovič; dosedanji pomočnik Madič je upokojen. Za načelnika prometnega ministrstva je imenovan Alojzij Pregelj. Za načelnika prometnega oddelka v Ljubljani je postavljen g. Benedek od ljubljanskega inšpektorata. Za višjega uradnika v ljubljanskem prometnem ravnateljstvu je imenovan H. Golias. PROMET Z REKO. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Začetkom oktobra se začnejo pogajanja med našo državo in Italijo o ureditvi prometnih odnošajev med Jugoslavijo in Reko. PRITOŽBA NA ŽELEZNIŠKO MINISTRSTVO. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Izvozničarji iz Slovenije so poslali prometnemu ministrstvu pritožbo radi nepravilne razdelitve vagonov. Trdi se, da vagonov v Sloveniji primanjkuje. V Vojvodini jih je pa preveč. ODSEK ZA ZAŠČITO DECE. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Odsek za zaščito dece, ki se je dosedaj nahajal pri invalidskem oddelku socialnega ministrstva, je postal samostojen. MAŽARSKA STRANKA VLADI. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Ministrski predsednik Lj. Davidovič je prejel od predsednika mažarske stranke dr. Šantc sledečo brzojavko: Predsedništvo mažarske stranke si šteje v čast, da se more na svojem prvem sestanku po protipostavni razpustitvi zahvaliti predsedniku in kraljevski vladi, želeč ji uspeha pri delu za našo domovino. VPRAŠANJE SV. NAUMA. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Kakor smo zvedeli, vprašanje samostana sv. Nauma še ni popolnoma propadlo za našo državo. Da-vidovičevi vladi se je posrečilo, da se bo na poslaniškem sestanku to vprašanje ponovno pretresalo. Verjetno je, da bo samostan sv. Nauma prisojen naši državi. Kakor, smo zvedeli, bo vlada izdala posebno knjigo, v kateri bo razložila javnosti, kako je bilo s tem vprašanjem. V knjigi se bo pokazalo, kateri našib diplomatov nosi krivdo, da je samostan sv. Nauma pripadel Albaniji. SLOVANSKI ZEMLJORADNIKI V BELGRADU. Belgrad, 17. sept. (Izv.) V Belgrad so prispeli odposlanci bolgarske, češke, poljske in ruske kmetske mladine, ki so bili na kongresu v Ljubljani. Obšli so Slovenijo in Dalmacijo. V Belgradu ostanejo dva dni. Obiskali so tajništvo zemljoradniške stranke in zemljoradniški klub. NA ČAST LAMPSONU. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Angleški poslanik sir Young je z gospo soprogo priredil v angleškem poslaništvu obed v čast ravnatelju političnega oddelka za bližnji vzhod v angleškem zunanjem ministrstvu Lampsonu. Prisostvovali so predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, trgovinski minister dr. Šumenkovič, pomočnik zunanjega ministrstva Bockovič in načelnik zunanjega ministrstva Lazarevič. RADIČEVCI IN POPOVIČ. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Nekaj narodnih poslancev HRSS se pripravlja na povabilo Džoke Popoviča na obisk Krajine, kjer je bil Popovič izvoljen. Po svoji vrnitvi gredo preko Šumadije, kjer je pričakovati svečanega sprejema, da se Srbi re-vanžirajo za Popovičev sprejem v Zagrebu. Gjoka Popovič je odpotoval v Krajino, da bo sprejem čim slovcsneiši. K NAMERAVANEMU NAPADU NA RADIČA. Zagreb, 17. sept. (Izv.) Danes se je pO Zagrebu razširila vest, da je »detektiv« Armenulič, ki je imel baje nalog Radiča ubiti, na potu v Belgrad pobegnil. Pomagali so mu pri begu bivši režimovci. Pobegnil je v inozemstvo. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Vesti od bolgarske meje povedo, da se je Cankova vla-^ da uradno postavila na stran Protogerova in Todora Aleksandrova. Vojaštvo se aktivno udeležuje preganjanja Protogerovih nasprotnikov. Iz bolgarske notranjosti prihajajo vznemirljive vesti, da je vsa država pred krvavo državljansko vojno. Rim, 17. sept. (Izv.) Mussolini napenja vse sile, da si osvoji nazaj simpatije italijanskega ljudstva. 16. t. m. se je podal v Napolj, ki slovi kot opozicionalno mesto. Seveda so mu fašisti priredili velik sprejem. Z balkona je govoril ljudstvu običajne fraze o slavi Italije in spretno povdarjal svoje zasluge na zunanjopolitičnem polju: pridobitev Reke, Jube in Rodosa. Vendar je rekel, da ne odreka opoziciji pravice do obstoja in parlamentarne borbe. Preprečil pa bo, da bi se uničile žrlve onih, ki so padli za slavo Italije na bojnih poljih. Nekoliko je tudi zagrozil, da bodo črne srajce, če treba, branile pridobitve fašizma do skrajnosti. Shode ,ki so jih fašisti napovedali po celi Italiji za 21. t. m .,je Mussolini odpovedal. Pravi, da mora fašizem s leni pokazati, da se nikogar ne boji in da je discipliniran. niti nekateri katoliški krogi, ki žele, da bi popolari ne podpirali borbe proti obstoječemu stanju, češ da s tem pomagajo do vlade socialistom. Popolari odgovarjajo na to, da bo padec fašizma čisto sam po sebi brez prizadevanja popolarov imel za posledico, da bodo morali prevzeti vlado vsi antifašistični elementi, vključivši socialiste, ki so za red, mir in zakon. IZ DRUŠTVA NARODOV. Ženeva, 17. septembra. (Izv.) V četrtek se vrši plenarna seja Društva narodov. POMIRLJIV MUSSOLINI. Neapel, 17. septembra. (Izv.) Mussolini je imel tu velik govor, v katerem je rekel, da fašizem nikakor no zahteva istega mišljenja od vseh Italijanov, hoče pa, da se mu prizna, kar je ustvaril dobrega. ITALIJANI ZANIKAJO. Rim, 17. septembra. (Izv.) Listi de-mentirajo poročila o bojih na egiptovsko-italijanski meji. BOJI V KAVKAZU. Pariz, 17. sopt. (Izv.) »Cliicago Tribune« poroča, da se vrše ob železnici Trape-zunt-Tiflis ljuti boji. Turška vlada se drži nevtralno. VELIKA NESREČA V RUDNIKU. Ncwyork, 17. septembra. (Izv.) V |Wyomingu se je dogodila velika rudniška nesreča. Pogrešajo okoli 50—80 rudarjev. PRIJET POLITIČNI ZLOČINEC. Ženeva, 17. septembra. (Izv.) Tukaj bo danes zaprli drugega morilca ruskega zastopnika na konferenci v Lausanni Vo-rovskega. Morilec se piše Moriz Konrad. Zaprli so ga v nekem baru. PREMOGOVNI TRUST V PORUHRJU. Berlin, 17. septembra. (Izv.) Z ozirom na važnost tesne zveze med lastniki premogovnikov v Poruhrju zaradi reparacij-skih dajatev je finančni minister dovolil enotno zvezo med lastniki premogovnikov. STAVKA KOVINARJEV V AVSTRIJI KONČANA. Dunaj, 17. sept. (Izv.) Stavka kovinarjev, ki je trajala teden dni. je danes končana. AVSTRIJA IN MALA ANTANTA'. Dunaj, 17. sept. (Izv.) »Deutsche All-gemeine Zeitung« je objavila vest, da bo Avstrija vstopila v malo antanto. Temu nasproti poroča »Wiener Allgem. Zeitung«, da je ta vest napačna in politično tako ne-zmiselna, da no potrebuje nobenega pojasnila. POVIŠAN DISKONT NA OGRSKEM. Budimpešta, 17. sept. (Izv.) Generalni svet Ogrske narodne banke je sklenil povišati diskont od 2V2 na IŽVs- NEMIRI NA KITAJSKEM. London, 17. septembra. (Izv.) Listi poročajo, da je bil predsednik province [fientsin umorjen. Shanghai, 17. sept. (Izv.) 20 km od Sbanghaija so se vneli ljuti boji. Mukdan, 17. sept. (Izv.) Ču-lu-ling je izdal proglas, v katerem naznanja, da prevzema poveljstvo nad četami v Mandžuriji. NOV PREDSEDNIK KITAJSKE REPUBLIKE. Peking, 17. septembra. (Izv.) Dr. Yen Je danes nastopil svoje mesto kot predsednik republike. * Notranjepolitični položaj v Angliji se suče okoli vprašanja, ali se bodo vršile nove volitve za parlament ali ne. Pesimisti namreč menijo, da bo Mac Dcnaldova vlada prišla v nevzdržen položaj, ako se ne posreči razmejitev med južno in severno Irsko ali pa če parlament ne odobri pogodbe z Rusijo. Zdi se pa, da bosta obe ti aferi potekli za vlado srečno. Res pa je, da Ee delavska stranka za vsak slučaj pripravlja in je napovedala že za te dni 250 ehodov. Govorili bodo vsi člani kabineta, mobiliziranih je na tisoče agitatorjev. Ako bi se parlament razpustil, bi se vršile volitve že novembra meseca. * V Maroku so je položaj Španskih čet nekoliko izboljšal zaradi velikih ojačenj, ki so prišla iz domovine. Sicer pa jo armada zelo demoralizirana. Primo de Rivera se bo moral na vsak način odpovedati zaledju takozvane španske cone in se zadovoljiti s par obrežnimi točkami. Izjavil je, da namerava vpostaviti v tej coni oblast maghzena (sultanovega ali raisulijevega namestnika) pod španskim varuštvom. Vprašanje pa je, kaj bo na to rekel vodja vstašev, Abd el Krim, ki se veliko ne meni ne za Španijo ne za maroškega raisulija. * 0 vstaji na Kavkazu manjka zanesljivih poročil, fintrKvo ie da a« lmrln B , " " " J , ---. ' -1--- Georgijo. trdi so pa, da so se uprli tudi Dagestanei, takozvana gorska republika in Aserbejdžan. Vst&ši so povečini muslimani, vodijo pa vstajo bržčas menjševiški socialisti in socialrevolucionarji ter druge stranke, ki so proti sovjetski vladi. Sovjeti so mobilizirali številno armado, ki jo baje vodi sam Trockij. Tudi črnomorsko rdeče bro-dovje je mobilizirano. Stvar se tiče tudi Turčije, ki podpira težnjo Kavkascev po popolni neodvisnosti. Georgijci vživajo po Evropi velike simpatije, zlasti med II. in-ternacionalo, kateri georgijski protiboljše-viški socialistični voditelji pripadajo. Sov-ieti bodo seveda vse storili, da to vstajo, ki ni prva, udušijo. '-f UJU-jarska bosnost. Včerajšnje »Jutro« divja, ker to pot pri učiteljskih imenovanjih ni komandiral največji škodljivec slovenskega učiteljstva Luka Jelene. Doslej je oddajal vse učiteljske službe Taktično on. On je prestavljal in odstavljal učiteljstvo in kaj je bilo merodajno zanj, ve že danes vsak otrok. Edina zanj pomembna kvalifikacija je bilo JDSarsko kričaštvo in 1 orjunstvo, že sokolstvo je bilo premalo. Poznamo celo vrsto slučajev, ko so odločilni možje na prosvetni upravi vpraševali kompetentke. če so sokolico in če so dobili negativni odgovor, so bile njihove prošnje zapečatene. Prosveta je bila pod prejš-| njo vlado JDSarska dekla in nikjer se ni nabralo toliko gnoja, kot ravno tu, zato je bilo treba že doslej krepke roke in jo bo treba še za bodoče, da se ta Avgijev hlev očisti in šola vrne ljudstvu. Če pa pobesnelo liberalno učiteljstvo, ki se zbira v Ljubljani okrog Jelenca, ne bo nehalo s psova-njem. bo treba oživeti in uveljaviti tudi sklep bivšega Jelenčevega višjega šolskega sveta, po katerem ne more kompetirati v Ljubljano nihče, ki nima vsaj 10 let službe na kmetih in v smislu tega sklepa bi morala oditi precejšnja vrsta sinov in hčera raznih UJUjarskih veličin še za celih 10 let na kmete, da omenimo le urednika »Učiteljskega tovariša« Iv. Dimnika, Likozarje-ve hčerke in še mnogo, mnogo drugih. Dalje v tej zvezi »Jutro« laže, da je prosvetna uprava pod dr. Korošcem prva posegla po premeščevanju učiteljstva. Kako tako cinično laž more zapisati le šmok pri »Jutru«, kajti kdo se ne spomni divjega preganjanja, ki ga je bilo deležno uradništvo za časa Žerjavove in Jelenčeve komande 1 »Pa preidimo na imenovanja«: upraviteljsko mesto na II. m. d. osn. šoli je dobil znani pedagoški pisatelj Janko Polak s 26 službenimi leti, dočim ga je Jelene namenil svojemu adlatusu M. Fegicu, mesti telovadnih učiteljic sta dobili edini strokovno res usposobljeni kompetentki s tozadevnimi uradnimi izpričevali, dočim jih Jelene niti v poštev ni hotel vzeti, ker nista Sokolici, bili sta pa namenjeni kompetentkama, katerih kvalifikacija je izključno le »sokolska misel« itd. itd. Gospoda, imamo v rokah vaše ternopredloge, ki so stali tik pred imenovanjem in linčali bi vas lastni člani in somišljeniki, če ga objavimo, zato — jezik za zobe. Jelene ne bo nikdar več komandiral našega šolstva, to naj si gospoda zapomni. Provokacij mora biii konec! Ob priliki aretacije ing. Marko Kranjca je izdala ljubljanska orjuna neke vrste »komunike«, v katerem poziva članstvo, »naj ohrani mimo kri.« Ta bi še bila lepa, da bi si lastili nekakšne protialccije! Samo po sebi razumljivo je, da imajo ohraniti člani orjune mirno kri! Roki pravice ne bo ušel niti en orjunaš, zato jamčijo danes res neodvisna sodišča. Druga protiakcija je napovedano razvitje prapora orjune v Zagorju. Zagorje je delavsko središče in obetajo se nam torej nova trboveljska grozodejstva. Opozarjamo oblasti na to orjunsko ekskurzijo v Zagorje, da ne bo pozneje nepotrebnih sitnosti, orjunaaem bi pa svetovali, da ostanejo prav mirni v mišjih luknjah, sicer jih bo val ogorčenja pihnil iz slovenske sredine. Orjunski škandali in krvoprelitja še niso pozabljena. Teh provokacij mora biti konec 1 Lažnivi »Slovenski narod« je trdil, da da so se vseučiliški profesorji morali pokloniti prosvetnemu ministru dr. Korošcu. Mi smo to takoj zavrnili in ugotovili, da vseučiliški profesorji k temu niso bili priraorani. Nato »Narod« 17. t. m. odgovarja, da je dobil svojo informacijo »iz najzanesljivejšega vira in da mu zaradi tega po krivici očitamo zlobnost«. Kakšen je ta »najzanesljivejši vir«, pa je razvidno iz te-! ga: Dne 18. septembra t. 1. je g. prorektor ! univerze obvestil gospode dekane posameznih fakultet o prihodu g. ministra pro-, svete sledeče: »Gospod dekan! Jutri v nedeljo 14. t. m. dopoldne pride na univerzo gospod minister prosvete dr. Korošec in zeli stopiti v stik z gg. dekani in profesorji.« — G. profesorji pa so bili od dekanatov obveščeni nato sledeče: »Jutri v nedeljo dopoldne ob 11. bo posetil našo univerzo g. minister prosvete dr. A, Korošec. Gospod minister želi stopiti v stik s profesorskim zborom. Zalo vabim gg. univerzitetne prolesorje, da se zbero v posvetoval- nici.« — Na podlagi tega so se gg. profesorji prostovoljno in gotovo z velikim veseljem zbrali, da osebno sporočijo vrhovnemu šefu prosvete želje in potrebe slovenske univerze, tembolj ker se preje noben prosvetni minister zanjo ni zmenil, najmenj pa g. Pribičevič, ki je s pomočjo Žerjava slovensko univerzo hotel le uničiti. »Narodova« trmoglava lažnivost je le dokaz, s kako ničvredno nekulturno naravnost sramotno žur-nallstiko se imamo boriti. Kaj je vse prepovedal Pribičevič? Vstop profesorjem v vsako drugo »separatistično« stanovsko društvo, razen centralistično profesorsko društvo. — Namerjal je pa baje prepovedati govoriti otrokom v latinici 1 Uradni prostori. »Jutro« trdi, da se je slovenska šolska uprava preselila v Katol. tiskarno. Moramo popraviti! Vaši šolski upravi tega ni treba, ker imamo svojega slovenskega ministra v Belgradu. Le gospod Jelene je uradoval v tiskarni, seveda v Učiteljski tiskarni. »Nj. Vel. Nikola Pašic«... Vlada je našla neko »rešenje« bivših oblastnikov, ki je najboljši dokaz, kako daleč je privedla državo korupcijonistlčna klika Pašič-Pri-bičevič. Pašic je naročil, da se v mariborski delavnici preuredi zanj popolnoma nov vagon (reparacijski) ITI. razreda, s štirimi osmi, in sicer tako, da bi služil obenem kot salonski voz, delavnica, jedilnica itd. Voz naj bi se bil preuredil po vzoru angleških Pullmann-vozov. Popravilo tega vagona bi bilo veljalo 1 milijon 500.000 Din. Komentarja menda ni treba. (Po »Smotri«.) Iz Starega trga pri Ložu. Kakor od povsod, odhaja tudi iz naše doline mnogo mlade-ničev s trebuhom za kruhom — v Francijo. Po drugih glavarstvih se ne stavi tem delavcem nobenih ovir, dobe knjižico, te podpiše v Ljubljani francoski konzul, pot jim je odprta. Vse drugače je pri nas v našem glavarstvu. Prošnje za dovoljenje romajo od Poncija VIsonzoL'Isonzo«, ki hoče rešiti Gorico pred ekonomskim mrtvilom in že se je pojavil na obzorju fašizem, ki ne trpi procvita Gorice. Politični tajnik goriškega fašja odv. Caprare je pozval k sebi izdajatelja lista g. Grazianija in je zahteval od njega točni program lista. Ker Je g. Graziani umerjen fašist, ni izključeno, da bodo videmski oblastniki zatrli vsako akcijo, ki je v korist Gorice. p Maiarslci parlamentarci v Trstu. V Trst je prispela 15. t. m. skupina maZarskih parlamentarcev v družbi časnikarjev in princa Pignatellija de Montecalvo, ravnatelja la-ško-ogrske trgovske zbornice v Budimpešti in organizatorja te ekskurzije v Italijo. Predpoldan se je vršil sprejem na magistratu, popoldan pa so si ogledali luko in miramarski grad. lj Predsodnik Orjuno inž. Kranjec je bil včeraj dopoldne ob 11. od detektivov celjske policije aretiran. Ob 12. so ga z osebnim vlakom odpeljali v Celje, kjer so ga izročili tamkajšnjemu okrožnemu sodišču. Aretacija je v zvezi s trboveljskimi dogodki, v, lj Vojni invalidi, vdove in sirote h Ljubljane in okolicc! Vaša dolžnost je, da se udeležite velikega invalidskega zborovanja, ki se vrši v nedeljo, dne 21. septembra ob 8. dopoldne v restavr. Mrak na Rimski cesti. Odbor. lj Nov odvetnik v Ljubljani. V imenik ljubljanskih odvetnikov se je vrnil g. dr. Henrik Turna, doslej odvetnik v Gorici. lj Ravnateljstvo mestnega dohodarstve-noga urada ne uraduje radi poprave peči in sneženja uradnih prostorov dne 19. in 20. septembra t. 1« ^ftkor smo žo poročali pretekli petek, se nahaja delavstvo združenih papirnic Vevče-Goričane-Modvode že dva meseca v resnem mezdnem boju, iz katerega utegne nastati stavka, ako družba, podpirana po »Zvezi industrijcev«, ne bo popustila od svojega nedostopnega stališča. »Zveza papirniškega delavstva« jo po »Jugoslovanski strokovni zvezi« zainteresirala za svoj položaj ministrstvo za socialno politiko, za trgovino in industrijo kakor tudi ministrstvo za notranje zadeve. Spričo tega jo ministrstvo za socialno politiko dno 10. septembra 1924 naročilo osrednji inšpekciji dela, da po svoji ljubljanski podružnici skliče nova pogajanja med podjetjem in delavstvom ob sodelovanju velikega župana ljub-; ljanske oblasti in delegata ministrstva za trgovino in industrijo. Ta pogajanja so se vršila preteklo soboto popoldne pri inšpekciji dela v Ljubljani in eo trajala skoro 4 ure. Bila so v marsičem zanimiva. Zastopnik podjetja je hotel speljati pogajanja na stranpot zaščitne carine za pa pirno industrijo, popolnoma v nemar puščajoč slovensko tiskarsko industrijo, nad katero bi hotele združene papirnice Vevče-Goriea ne Medvode dobiti absoluten monopol. Jasno pa je, da delavstvo, ki ima povprečno krog 900 Din mesečne mezrle že nad 1 leto, na rešitev zaščitne carine ne more čakati. — j Koncem sobotnih pogajanj so se uradno ugotovile sledeče točke: 1. Produkcija družbe je dosegla predvojno višino pri. znižanem številu delavstva in se je v letu 1924 povečala že nad 25%. 2. Mezde delavstvu znašajo letno ca 13,000.000 Din. Sedanji poviški bi znesli ca i 1:500.000 Din ali ca 10—1275 povišek sedanjih j me^d. 3. Sedanje delavske mezde so nezadostne. 4. V »Združenih papirnicah Vevče-Gori-I čane-Medvoc!e d. d.< se dela proti določbam j zakona o to. ščiti dolavcev. 5. Dražba se je izkazala v vprašanju iz-! plačila mezd za Vidov dan 1924 za nelojalno. 6. Ker se dne 18. sept 1924 vrši seja upravnega sveta predmetne družbe, na kateri bodo odgovorni činitelji zavzeli svoje stališče, so pogajanja do 19. sept. 1924 prekinejj in nadaljujejo istega dne. Že v nedeljo dne 13. t. m. je zboroval v D. M. v Polju po prvi sv. maši impozanten shod vevških papiraičarjev, ki so napolnili društveno dvorano. Na shodu je o poteku mezdnega gibanja poročal predsednik papir-j nicarjev Fr. Kukavica in strokovni tajnik J. \ S. Z. Fr. 2užek. Prisotno delavstvo je izvajanja obeh z odobravanjem vzelo na znanje. V sredo dne 17. t. m. pa je zboroval v | Preski ob šestih zvečer za Goričane-Medvode I drugi shod papirniškega delavstva, na kate-| reni sta govorila ista dva poročevalca in ki je bil prav tako impozanten. Situacija je sedaj sledeča: 18. t. m. zbo-| ruje upravni svet družbe, ki se mora izjaviti, | ali sploh hoče sedaj zvišati delavstvu mezde | ali ne. V petek dne 19. t. m. se vrše po in-! špekciii dela nova pogajanja, od katerih je i veliki meri odvisno vprašanje, kako se bo delavstvo odločilo. umor v Spod. Pe svetu, — Proslava 25 letnice obstanka češke tehnike v Brnu. Dne 3. novembra t. 1. bo minulo 25 let, odkar so se pričela na tehnični visoki šoli v Brnu češka predavanja. Ob tej priliki se bo vršila svečana proslava. Vsi absolventi ts šole v naši državi se pozivajo, da do omenjenega termina vpošljejo svoj naslov in označbo stroko svojega delovanja na naslov inž. Milana Vuletiča, Brno, Nova 61. Gre za sestavo statistike in dostavitev spomenice. — Propadanje komunističnega gibanja. Kakor je razvidno iz uradnih podatkov sovjetske vlade, se nahaja komunistično gibanje v Evropi v propadanju. Pomembnejši je komunistični element v delavskem gibanju Nemčije, Češkoslovaške in Francije. To dokazujejo sledeče številke: V Belgiji so našteli 1. . 1920 1000 komunistov; sedaj jih je še 590. V Angliji je skopnelo število komunistov od j 10.000 na 3000, v Franciji od 130.000 na 50 i tisoč, v Nemčiji od 360 iisoč na 350 tisoč, v j Italiji od 70 tisoč na 12 tisoč, v Norveški in ! švedski od 112 tisoč na 28 tisoč in v ČešUo-i slovaški od 360 tisoč na 130 tisoč. KRISTAN OBSOJEN NA SMRT. Včeraj se je nadaljevala obravnava proti Kristanu. Obravnava jo bila cel dan zelo živahna, dvorana nabilo pokia in dosti občinstva je stalo cel dan in zvečer pred sodno palačo. Nadaljevalo se je zasliševanje prič, ki je bilo mestoma jako živahno in zanimivo. Razkrinkale so se razne slike vaškega življenja v pestrih barvah, kar se mestjanom redko nudi. — Obtoženec je postajal vedno bolj pobit. Poizkušal je ugovarjati raznim pričam, toda vedno je klonil pod težo dokazov. Vobče jo bilo pričevanje za obtoženca zelo obtežilno. V označbo njegovega značaja in v pojasnilo slučaja samega navedemo najvažnejše izjave domačih prič, katerim so bil evse razmero dobro znane kakor je to običajno po vaseh. Priča Smoletova je povedala, da ji je pravila pokojniea, da ji je Kristan naročil, naj pride rajši malo kasneje zvečer, da ju no bodo videli domačini. Priznala je tudi, da mu je dala svojo sliko, toda le za legitimacijo. Usodni večer je spremila priča pokojnico nekaj časa na usodepolni poli in je ugotovila, da je imela Zevnikova seboj ročno torbico, v kateri je imela robec in dva ključa od potne košare. Na roki je imela zlato uro z zapestnico in je bila pokrita s šerpo. Pokojniea ji je večkrat rekla, da bi šla rada malo v gostilno, pa je mož preveč ljubosumen. Da bi pa pokojniea pohajkovala z. drugimi fanti, tega ona ne ve. Jako važna je bila izpoved priče Marije K o n j a r j e v e , pri kateri je imela pokojna shranjen denar. Povedala je žena, da je imela Zevnikova pri njej shranjenih še 57.000 K. Ko je prišla k njej po denar, ji je povedala, da gre s Kristanom v Zagreb po pravice za v Ameriko. Poslovila se je od nje usodni dan z besedami: >Servus! Pa tiho bodi, samo denar daj! Nobenemu ne smeš ničesar povedati, ker sicer ostaneva oba doma in bo denar izgubljen.« Povedala ji je tudi, da za Kristana ne mara, plačala mu bo, samo da jo spravi. (Klic iz dvorane: »In res jo je dobro spravil!«) Njen mož France Konjar, čevljar, je povedal, da je naročila pokojniea pri njemu nove čevlje. Dala mu je tudi v shrambo zlato uro zapestnico z naročilom, da jo lahko tudi proda. Zbrati mora namreč večjo vsoto denarja. Čez nekaj dni pa mu je zopet rekla, da če ure še ni prodal, je ni treba prodati, ker je denar že dobila. Glede razmerja med pokojnico in njenim možem je izjavil Konjar, da sta se pač večkrat sporekla, vendar le takrat, če je prišel mož pijan domov. Pristavil pa je: »Če je bil toliko pijan, da jo je zmerjal, .je bil tudi toliko pijan, da je okrog padel in jc tepsti sploh ni mogel. Dragi dan pa sta bila dobra.« Tudi Ani Konjarjevi je povedala Zevnikova, da je dala Kristanu 25.000 in da se je on peljal v Zagreb k nekemu agentu za karte v Ameriko. Važna je bila izpoved Julijane Konjarje-ve, ki obtoženca sploh ne nožna in ga je še lo včeraj prvič videla. Njej jo pokojniea pravila, da gre v Ameriko in da ima že enega, ki jo bo tja spravil. Povedala je tudi ime »Kristan«, pri čemer se jo priča celo izrazila, da bi ga rada poznala. Rekla je pokojna: : On mi bo vse skomandiral, dala sem mu že 30.000 kron,- Povedala ji je tudi, da hodi ta Kristan tudi za njo in cla jo včasih zelo nadleguje. Rekla pa je, da mu raje pusti vseh 30.000 kron, kakor pa da bi sc mu udala. Na vprašanje, kje ima svoj samokres, je rekla pokojna, da ga je dala Kristanu takrat ko denar, češ da se mu v Zagrebu kaj ne pripeti, ker ima s sabo denar. Kristan ji je rekel, da naj prinese usodni večer seboj ves denar, kar ga ima. Če ji bo zmanjkalo, ji bo pa še on posodil. V ponedeljek ali torek gresta z vozom v Zalog in od tam v Zagreb. Potovka Ivana K n i f i c o v a, Francetova Johanca, je bila s Kristanom in pokojno v Ljubljani. Na kolodvoru v Medvodah je Zevnikova dobila Kristana in mu je nekaj izročila. — Takrat mu je izročila 25.000 kron. — Vrlo zanimiva je izpoved glede njenega razgovora v sredo zjutraj, ko je bila Zevnikova že umorjena in oropana. Kristan je vprašal pričo: »Kje pa je Frančulova (Zevnikova)?« Ko mu je priča odvrnila, da ne ve, ji je rekel Kristan: 5Ona pravi, da bo šla v Ameriko, pa ne bo šla, ker se bo prej tako...« (pri teh besedah je pokazal na vrat, kako so obesi). Priča mu je pa odvrnila: ;0 pa ne, ona je preveč rada na svetu k Mati umorjenke je povedala, da hčerke ni posebno rada videla, ker je bila zapravljiva Povedala ji je pa tudi, da gre v Ameriko in da ji bo preskrbel Kristan >fouš pravice . Mati pa jo je resno posvarila pred Kristanom in .ii je rekla: ^Ali si res tako neumna, ko te bo tako opeharil!« Marija Jelenčeva — pozna Kristana — pravi: Bilo je en torek zvečer. Čakali smo sestro in prišla je okoli pol 10. domov. Rnv-no ko so se spravljali spat, je slišala govorjenje na cesti. Rekla je sestri, zdaj gre oče j domov. Oče je bil namreč tisti večer pri županu v gostilni. Toda ker je šlo govorjenje naprej mimo hise, je stopila na cesto, da vidi, kdo je šel tako pozno mimo. .Videla moškega in žensko; »prišla sta od Smlednika, spoznala jih pa nisem. Govorila sta na glas in zdelo se mi je tudi kot bi se prepirala. Nato sem šla spat.« Dalje pravi: »Ko je prišel kmalo na to oče, sem ga vprašala, kdo sta bila onadva, ki jih je srečal na cesti. Toda v moje začudenje mi je oče odgovoril, da ni nikogar srečal.« Iz tega je jasno razvidno, da sta krenila Kristan in Zevnikova pod klancem iz ceste v gozd, ker bi jih sicer oče Jelene moral srečati. Usodni streli. Dalje pravi priča: »Šla sem nato spat. Ležim pri odprtem oknu. Ko sem se vlegla, sem začula tri strele. Ko je padel prvi, je bilo malo odmora, nato pa sta padla še dva strela hitro drug za drugim. Ven nisem šla, čakala pa sem, kdo bo prišel po cesti, pa ni bilo nikogar, takoj nato pa je ura v Pirničah bila pol dvanajstih.« — Strele je čul tudi Lojze Trojanšek, ki pravi: »Slišal sem strel — pa eno štimo, kot bi biv eno žvav ustrelil.« Nato sta padla še dva strela, drog za drugim, nakar je vse utihnilo. In drugo jutro so našli v gozdu ustreljeno žensko. Prvi je prišel to pravit k orožnikom, in sicer že okrog šeste ure zjutraj neki fant, ki je povedal, da leži v gozdu mrtva ustreljena ženska. Orožniški stražmojster Lavrenčič je šel takoj na mesto umora. Vzel je seboj tudi fanta, ki mu je zatrdil, da leži trupla nmorjenke še ravno tako, kot je on našel. Za-stražil je truplo Lavrenčič, dokler ne pride sodni ogled. Med tem je prišel na mesto umora in sicer okoli 11. dopoldne njen oče, ki je ugotovil, da,je umorjenka njegova hči. Vpo-štev kot morilec sta prišla samo dva in sicer njen mož in pa današnji obtoženec. Orožnik pa že od početka moža ni osumil, ker ga je smatral za nezmožnega za tako dejanje in tudi ni imel za tako dejanje nobenega direktnega povoda. Ta sumr#a se je tudi upravičila. Dokazalo se je namreč popolnoma jasno in po več zanesljivih pričah, da je bil njen mož usodni večer in sicer od osmih zvečer v To-nijevi gostilni v Mavčičah, kjer je ostal še čez enajsto uro. Torej je bilo povsem izključeno, da bi mogel biti za časa umora na licu mesta, ker bi potreboval do tja dobro poldrugo uro hoda. Ko je oče povedal Lavrenčiču, da je občevala pokojna v zadnjem Času precej s .Kristanom in je izvedel, da mu je tudi izročila 35.000 kron, ga je aretiral in uvedli so pri njem hišno preiskavo, ki |e Imela nepričakovan uspeh. Našli so namreč pod velikim kamnom pred hišo, za peci*globoko v zemljo zakopano njeno ročno torbico. Pri preiskavi omare za obleko pa je bila najdena zavita v cunje zlata zapestna ura pokojne Zevnikove. Dalje so našli pri hišni preiskavi v malem predalčku, ki je bil pribit na tramu pod streho, skrit usodni revolver, v katerem so manjkali v naboju trije patroni. Enega so našli v cevi samokresa, dva pa je obtoženec izstrelil. — Kje je obtoženec vse te predmete dobil, ne more povedati; zagovarja se, ali da ne ve, kako so prišli v njegovo hišo, aLi pa sploh kratko zanika, da je to res, kar vzbuja med vsemi v sodni dvorani neprijeten in za obtoženca zelo neugoden vtis. Mož uraorjenke, Matevž Zevnik, katerega so prvotno osumili umora, je nastopil povsem mirno in je povedal v kratkem sledeče: Z mojo pokojno ženo se v zadnjem času res nisva posebno dobro razumela. Krivda pa je bila njena, ker ona ni hotela tako gospodinjiti kot sem jaz kot gospodar hotel in kot pravo uvideL In res je, da sem ravno radi tega tudi večkrat delj časa izostajal. Če sva se sprla, česar ne zanikam, Fva bila takoj dobra in jaz jj nisem dosti zameril. Za dobro besedo sem bil dober in res je, kot je rekel eden kot priča, da sva se zvečer sprla, drugo jutro pa sva se skupaj ven peljala. — Trgoval sem in res je, da sem imel v zadnjem času precej izgub, toda ne vsled svoje krivde. Trgovska smola je to zakrivila. Razmerje med nama pa se je res precej poostrilo v zadnjem času, nisem pa nikdar ugotovil, da me namerava žena zapustiti in tudi nisem ugotovil, da me goljufa. Posestvo sem končno prodal za približno pol milijona kron in tudi premičnine. Za samokres, katerega so našli v škatljici na gredi pod streho skritega v dozdevnem lastavičjem grezdu, je izjavil mož, da je njegov in da ga je kupil za 2400 kron. — Kedaj mu ga je pokojna žena izmaknila, tega on ne ve. — V četrtek po umoru so ga aretirali kot osumljenca in jo bil pet dni v preiskovalnem zaporu. Ugotovili pa so, da je bil v usodnem času v Tonijevi gostilni v Mavčičah in sicer od Marijinega zvonenja do preko enajste ure po noči. — Pokojnica je možu tudi večkrat sama rekla, da bo šla v Ameriko, ni mu pa povedala, kdo jo tja spravlja. Obtoženca mož dobro pozna, ker je za njega večkrat tudi kupoval les, Razne pričo^ Notar Hafner v Ljubljani je povedal, da je bil obtoženec nekoč pri njem zaradi notarskih poslov in se je predstavil pri njem v pisarni za Matijo, za brata Franceta Kristana — kar jo tudi precej značilno za značaj obtoženca —. marca. Naročila je tri slike ia pa 12 razglednic in je plačala 350 Din. Prosila ga je, da naj ji slike hitro napravi, ker jih potrebuje za potovanje v Ameriko. Gostilničar Toni, po domače Leben v Mavčičah, je potrdil' z vso gotovostjo, da je bil mož pokojne usodni večer, v torek, od 8. zvečer v njegovi gostilni, kjer je ostal čez lj. uro, to tako dolgo, da ne bi mogel na noben način priti v tem času do mesta umora. V njegovi družbi je bil tudi trgovec Perčič do pozne ure in se natanko spominja na tisti večer, ker sta glihala za hraste. Kristanova gospodinja Marija Česnova, stara ženica, se je obnašala jako sumljivo. Bila je tudi že zaprta, pa so jo kljub temu, da ni izključeno, da je vedela, kaj je Kristan počel, izpustili. Ona je po večkratni izpremembi svoje izpovedi končno povedala, da je našla uro res pod ltapom skrito in to le slučajno. Zavila jo je v cunje in jo je skrila v omaro, kjer so jo pri hišni preiskavi tudi res našli. Prikriti jo je hotela radi lega, ker je bila .uverjena, da mu jo je dala kakšna ženska, ki ga ima rada. Zasebna uradnica Sava Staretova je povedala, da je Kristan njo, kot bolj učeno gospodično iz Zavrha vprašal, kakšne doku-• mente da, rabi zase in svojo sestro za potovanje v Ameriko. Ona mu je odgovorila pismeno in mu je nasvetovala, da naj se obrne na tvrdko Zidarjevo na Dunajski cesti Prva preiskava umorjenke. Policijski revirni nadzornik Jože Gru-.den od ljubljanskega policijskega ravnateljstva je ugotovil kot soudeleženec pri uradni komisijonalni preiskavi trupla umorjeno Zevnikove na licu mesta, da je bila spodnja obleka umorjenke visoko zavihana, ni pa bila ne pomazana ne zmečkana, kar bi morala biti, ako bi se umorjenka valjala ali premetavala po tleh. Umorjenka je držala roki upognjeni v komolcih in je imela krčevito stisnjene pesti. Iz potez obraza pravi, da je sklepal, da se je žena v zadnjih trenutkih pred smrtjo do skrajnosti branila pred nasilnežem, ki jo je hotel, kar kažejo vsi znaki, naj-preje onečastiti, nakar jo je ustrelil. — Žena je imela na bradi znake udarca s topim predmetom, na vratu pa višnjeve potplutbe davljenja. — Cela lega trupla in poškodbe kažejo, da se je žena silno branila. Ustreliti jo je moral tako, da je klečal deloma na njej, tiščal ji njene roke pod svojimi koleni, kar kažejo znaki v mahu. Branila pa se je žena v skrajnem obupu tudi s celim životom. In v tej borbi je dobila žrtev oba smrtna strela v glavo. — Glavo je imela nagnjeno tako globoko v znak, da ji je tekla kri, M ji je pri* tekla iz nosa mesto po bradi po licu tik pod očmi. — Vsi znaki torej kažejo na poskušeno onečaščenje, ki pa ni uspelo in jo je nasilnež, tako iz jeze kakor iz pohlepa po denarju po hudem boju ustrelil. — Da je imel napadalec revolver bržkone že pri prvem poskusu v roki, kaže rana na bradi, ki kaže, da je bila udarjena pokojnica s topim trdim orodjem po bradi. Usodna kupčija. Ivana Kopačeva, ki je kupila Zevnikovo posestvo, jje dala pokojni Zevnikovi povrh kupnine še 100.000 kron in sicer pod pogojem, da dobi Kopačeva celokupno posestvo. Namenila se je že takrat Zevnikova — bila sta z možem ločena — da gre s tem denarjem v Ameriko. — Kopačeva je povedala, da je bila Zevnikova običajno vedno vesela, tisti dan pa je bila otožna kot bi slutila kaj hudega. Ko ji je pripovedovala pokojna, da namerava iti v Ameriko in da ji bo Kristan pripravil vozne liste in potrebne pravice, ji je rekla Kopačeva, ki je že okrog 80 let stara: »Glih tolk te bo spravu v Ameriko kot mene!« Priča Torkar pripoveduje, kako je našel umorjeno Zevnikovo v gozdu, ni je pa poznaL On je povedal: »Tam v gozdu leži ženska, vsa je krvava, mrtva in na pol gosposko je oblečena.« France Lavtižar, brat žene, ki je bil v ujetništvu, pove, da je pobegnil iz ujetništva največ radi tega, ker je zvedel, da obtoženec popolnoma samovoljno gospodari na njegovem posestvu. Posekal mu je 20 smrek in jih pod ceno prodal. Prodal mu je kolo, vzel je obleko in perilo iz njegovega kovčka, uro in zlato verižico. — Kar se tiče značaja pokojnice, o kateri je trdil obtoženec, da mu je rekel neki prijatelj, da jo lahko vsak dobi, pove priča odločno, da to ni res. Sestra pokojne je izjavila, da je Zevnikova tudi njej, kakor mnogim drugim pričam prav zaupno — bala se je namreč obtoženca, ki ji je vedno grozil — povedala, da ji bo preskrbe! obtoženec »fouš pravico« za v Ameriko in da mu je dala na to že 30.000 kron. Na opozorilo, da naj pazi, ker bi jo lahko ogoljufal, je odgovorila žena, da mu zaupa, ker ima denar in zida hišo. Zanimiva za cel slučaj je bila tudi izpoved Kristanovo gospodinje stare Cesnovke. Vprašala ga je namreč žena drogi dan. ko je našla pri njem zlato uro zapestnico, če je res uro kupil. Obtoženec ji je na to naivno vprašanje odgovoril jezno: »Zakaj pa me skušate?« Ko so mu povedali, da so našli v gozdu na Senožetih umorjeno in oropano žensko ,jt> odvrnil obtoženec: »Jaz bi kaj takega ne mogel storiti.« Ta žena je večkrat svojo izpoved spremenila. Končno pa je le povedala resnico, da se jo Kristana bala in je zato dru- gače govorila. Povedala je tudi, da je hodil obtoženec zadnje dni pred umorom spat na pod in je tudi ugotovila, da je puščal vrata odprta, da je lahko brez šuma in ropota odhajal in prihajal. H Kristanu pa so hodile na pod tudi druge ženske. V sredo zjutraj po izvršenem roparskemu umoru je Kristan vrata na pod za seboj popolnoma zaprl, kar se je še ženi, ki ni še ničesar vedela o umoru, zdelo čudno. S tem je bilo pričevanje zakljucenoy in senat je stavil porotnikom sledeča vprašanja: £f. "Ali je obtoženi J. Kristan kriv, da je v času od konca februarja do aprila izvabil od Zevnikove vsoto 35.000 kron z izgovorom, da ji preskrbi potne liste in jo tako v zmoto spravil in jo oškodoval na njenem premoženju za znesek nad 4000 kron, to je za 35.000 kron (goljufija); 2. Ali je obtoženi J. Kristan kriv, da je v noči na 14. maj v namenu se polastiti denarja in dragocenosti pokojne Zevnikove z njo tako ravnal, da jo je ustrelil dvakrat v glavo, vsled česar je nastopila smrt, in se polastil njenih predmetov. Državni pravdnik je pred vsem poudarjal, da je ta slučaj v tem porotnem zasedanju že četrti slučaj umora. Tako ne more iti dalje in tako divja štvo se mora temeljito in brezobzirno zatreti. Zatrli smo že iu tudi s pomočjo porotnikov razno zlo in zatreti moramo tudi to. Izmed vseh slučajev pa je ravno današnji najstrašnejši. Pri navadnem umoru je težak slučaj in težko stališče. Tu pa se gre za nasilstvo proti božjemu in svetnemu zakonu in proti zakonu narave: Ne ubijaj! Umor ni opravičen in naj ga postavljajo razne olajševalne okoliščine v še tako milo luč. Morilec se postavi sam izven zakona, on ruši interes svojega bližnjega, ker mu vzame življenje, ruši pa tudi interes velike človeške skupine, interes vseh bližnjih ljudi. Prizadeto je pri umoru mnogo ljudi. Vse to je že pri navadnem umoru. Današnji slučaj pa jo najgrši, kar jih imamo, ker gre za roparski umor. To je najtežji greh — umor in. rop — to je umor zaradi umazane dobička-rije. Imamo tudi druge umore — umor iz afekta, sovraštva, ljubezni, jeze. Tu pa se je izvršil umor za pest denarja, zlato uro in umazano listnico. Kdor ubije tujo osebo, oškoduje poleg tega tudi njegove svojce. Tak človek dokazuje, da ne spada v urejeno človeško družbo. In tak človek je današnji obtoženec Ivan Kristan. Poglejmo ga, kakšen je ta človek. Njegov kazenski list nam izkazuje celo vrsto kazni in sicer vse radi nasilnosti in goljufije. Bil je že mož na obtožni klopi tudi radi umora v družbi z drugimi. Vrgel je s tovariši tihotapci obmejnega stražnika v prepad in ker se ni moglo ugotoviti, kdo ga je vrgel, je bila obsojena cela čedna družba. Ima pa tudi drugače slaba, jako slaba spričevala. Občina pravi, da je obtoženec len, delomržen in nemaren človek, pretepač, katerega se je bala cela soseščina radi njegove nasilnosti. (Obtoženec je tudi res velik, močan in energičen človek, poleg tega pa sirov in nasilen, zraven pa neuk in neizobražen, ter se ni naučil niti brati in pisati) Bil je predrzen tihotapec in je upravljal na tuje stroške v svojo korist premoženje drugih, ki so bili vsled nesrečne usode v tujini. In temu člo-veku je padla v roke nesamostojna, sebi prepuščena, neskušena ženska Marija Zevnikova, ki je imela denar. To žensko je preganjala zla usoda, dokler ni postala žrtev tega nasilneža. Prvi mož je padel v vojni. Vzame drugega in mu da posestvo. Ta mož pa ji zapravi domačijo, poleg tega pa je silno ljubosumen. Ponavljajo se razprtije v družini in končno pride ločitev. Usodna pa je bila za njo skrivna ljubezen z domačim fantom. Pri njej je povzročila ljubezen nasilno smrt p-Radi slabih domačih in družinskih razmer je prišla žena na usodno misel, da se izseli v' Ameriko in vzame seboj človeka, ki ga je preje ljubila in ki je bil takrat pri vojakih. — In vsled tega je prišla v dotiko z današnjim obtožencem I. Kristanom. — On jej je bil preje tujec. Zvedela je, da je mož zvit tihotapec, znan po svetu in da je zaprt v Trslu. Počakala je nanj in ko se je vrni], se je takoj obrnila nanj, da ji preskrbi potrebne listine in vozni list za Ameriko. Mož je to priliko izrabil, obljubil ji je pomoč in s tem se je polastil ženske kot se polasti hudič grešne duše. — Zahteval je za prvo pot 25.000 kron, da gre v Zagreb. In ona mu jih je dala. Videč, da gre lahko, je zahteval še 10.000, katere mu je tudi dala, dasi je vedela, da je slepar. Bila pa je že tako zamrežena, da se ni mogla rešiti. Končno pa, kar je še najbolj tragično, je izvabil svoji preslepljeni žrtvi še browning-pištolo. Vlekel jo je od dne do dne in dasi so jo sosedje in znanci svarili, ni mogla več nazaj. — Končno jo je počakal njen vodnik v usodnem gozdu. Prijel jo je za roko in odpeljal jo je v gozd, kjer jo je po grdem poizkusu onečaščenja kot zverino ustrelil dvakrat zaporedoma v glavo. Pomeril je dobro, oba strela sta obsedela pod očesmi, vsaka rana zase je bila smrtna. Vse to je ugotovila preiskava in po mogočnih dokazih je vse to dokazano. To je tako nasilje, da ga narava sama ne preuese. Manjši delikti se pozabljajo. Krvavi delikti pa se maščujejo vsi, ker jih narava sama kaznuje. Voda in zemlja izvržeta truplo in ga dasta ljudem v obsodbo. In če hudodelec svojo žrtev še tako skrije, pride na dan in zgodilo se je že, da so se odkrili in kaznovali zločini po letu, dveh, desetih in dvajsetih letih. — Narava sama pomaga pri kaznovanju takih hudodelcev. Tudi tu imamo podoben slučaj. Glava je tu, na mizi pred vami leži lobanja pokojne Zevnikove, lobanja prestreljena pod očmi. >—< Med 58 mi pričami, ki smo jih čuli tu v dvo-rani, pa je prišla priča onstran groba in je povedala vse. — Govorila je namreč pokojnica skozi usta prijateljic in prijateljev, ki bo povedali vse do najmanjše podrobnosti. i— Z njimi je povedala ona sama vse. Tudi v! tem slučaju je narava vidno posredovala, kar znači, da se mora kaznovati to hudodelstvo. Poleg nje same pa imamo tudi dosti živih prič. '— Dajte zadoščenje pokojni, rehabilin tirajte njeno čast, maščujte njeno smrt in po-, trdite stavljena vam vprašanja! Govor državnega pravdnilca je napravi] na porotnike in na celo dvorano jako globok vtis in je privabil marsikako solzo y oko. Zagovornik je poudarjal uvodoma, da ne govori, 'da obtoženca reši, ako je nakopičena proti njemu cela gora dokazov. Njegov namen in njegova naloga pa je, da mu kolikor možno olajša nje« govo težko stališče. Če se zavaruje obtoženec pod velikansko težo dokazov samo za zid zanikanja, potem tudi zagovornik več ne more. Prosim vas, da zberete iz celega gradiva tudi svetlejše momente in uvideli boste, da B6 morda vendar le ni vse tako zgodilo, morda je bilo le vse vsaj nekoliko milejše. Državni pravdnik pravi, da kaže obtoženec strašen cinizem. Jaz pa trdim, da se jei postavil obtoženec pač le na stališče: Dokazil e mi, česar me dolžite! — Dosedaj pa smo; čuli samo gole posredne dokaze, nimamo pa nobenega naravnostnega dokaza. V tej usodni noči, ko se je izvršil ta strašen zločin, pridemo v tem do temnega kroga in ne vemo kdo je bil notri razun Zevnikove, ki je ostala tam kot žrtev. Kdo pa je bil še z njo v tem tem* nem usodnem krogu, kjer se je vršilo dejanje, pa nimamo nobenih naravnostnih dokazov, —s Šlo je za denar. Za 10.000 kron je Zevnikova vedela, da jo je ogoljufal, vse drugo pa mu je pustila. Hotel je izvršiti nasilje, znaki na njenem vratu. In razgret od strasti, orno-ten, jezen jo je hotel ostrašiti in je streljal Če pa se mu je ona branila in če se je pri tem premikala sem in tja, sta jo zadela strela, izmed katerih je bil vsak smrten le po na. ključju. Presojati pa moramo vse mrzke okol-nosti tako, kakor je za obtoženca milejše, r—i Če bi si bil obtoženec svest svojega dejanja, bi bil tudi lahko drugače postopal in popolnoma zabrisal vse sledove svojega dejanja. On pa je napravil vse res tako nerodno, kot bi res ne vedel, kaj se mu je pripetilo. Če ne potrdite stavljenega vprašanja na umor, ne pomagate toliko njemu, marveč njegovim?' nedoletnima otrokoma. Državni pravdnik poudarja na to, da Je bil še vsak, ki tu sedi, tako neumen, da je prišel sem na to klop. In najhujši so oni, ki napravijo sto prebrisanosti, eno pa zagreše. Tudi obtoženec s^/je dobro pripravil na zločin in težko bi/mu bili dokazali, če bi ga ne bila njegova Irtev sama obsodila po svojih' prijateljih iEr|muicih. \ Pravdorek. Po temeljitem resumeju so odšli porotniki v posvetovalnico. Po primerno kratkem posvetovanju so Jso vrnili v porotno dvorano in je razglasil/prvomestnik sledeči pravdo« rek: Prvo vprašanje in sicer glede goljufije so potrdili jrorofniki z enajstimi glasovi, drugo vprašanjo/glede roparskega umora pa so potrdili pomniki soglasno z vsemi dvanajstiini glasovi; JPLa so pripeljali obtoženca v dvorano je nastala grobna tišina. Predsednik je prebral /btožencu pravdorek, pri čemer je ostal Kristan popolnoma miren. Smrtna obsodba. Po razglasitvi pravdoreka porotnikov Je predlagal državni pravdnik, da naj se kaznuje obtoženi J. Kristan na podlagi tega pravo-reka porotnikov prvič radi hudodelstva goljufije po §§ 197—200 in 203 in drugi radi hudodelstva roparskega umora po §§ 134 in 135 r—2 in naj se izreče kazen po § J.36 in sicer smrt na vešalib. Zagovornik je prosil, da naj se vporabi določba glede predloga za pomiloščenje. Senat se je umaknil v svojo posvetovalnico in po primeroma kratkem posvetovanju je razglasil predsednik sledečo sodbo: Obtoženi Janez Kristan je zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ 197—200 in 203 in hudodelstvo roparskega umora po §§ 134 in 135 ter se kaznuje po § 136 na edino možno kasen na smrt z obešenjenj- Obtoženec je sprejel smrtno obsodbo po* polnoma mirno in ni pokazal nobenega razburjenja, Ko ga je vprašal predsednik, če sprejme kazen, je mirno pokazal na svojega zagovornika in je odvrnil, da si bo premislil. Po dvorani je nastal pri razglasitvi sodbe velik šum. Culo se je pritrjevanje in ploskanje ,vmes pa vzdihi in plač. Obsojenca so pazniki vklenili. Mož se je poslovil od svojcev, na kar so ga odpeljali pri zadnjih vratih iz porotne dvorane. Med vrati jo zamahnil a vklenienimi rokami še enkrat svojcem v slovo. Gospodarstvo* J. B.: Anketa vinogradnikov in vinskih trgovcev. Včeraj smo poročali o poteku ankete, ki jo je sklical minister za poljedelstvo dr. Kulovec z ozirom na dolgotrajno vinsko krizo in katere se je udeležilo do 50 vinogradnikov in vinskih trgovcev iz vseh delov države. Anketa, ki je bila določena prvotno za dva dni, je izvršila svoje delo v enem dnevu v napeti šesturni debati, po katere zaključku je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija. Resolucija. Anketa zastopnikov vinogradnikov ln vinskih trgovcev prosi vlado: 1. Da podvzame vse, da se ob priliki pogajanj z Avstrijo in z drugimi državami doseže sporazum za čim večji izvoz vina brez ozira na odstotetk alkohola. 2. Da posveti resno pozornost izvozu na-Hh vin tudi pri pogajanjih z drugimi državami. 3. Da preskrbi za pravično zaščito vinskih trgovcev in vinogradnikov s tem, da se na pogajanja redno pozoveta dva eksperta. 4. Da se znatno zmanjšajo železniško tarife, ker so one glavna ovira živahni vinski trgovini i v državi sami i za izvoz v inozemstvo. Anketa soglaša s predlogi g. načelnika Rankoviča, o rešitvi vinske krize in prosi vlado, da temu predlogu vsestransko pomaga in da ga realizira. 5. Da se čim prej predloži enoten in enostaven vinski zakon, ki določa stroge odredbe proti ponarejanju in zlorabi vina. 6. Da prometno ministrstvo hitro daje na razpolago vinskim izvoznikom specijalne vinske cisterne, ki naj se nabavijo iz Nemčije na račun reparacij tako za normalnotirne kakor za ozkotirne železnice. 7. Da se v bodoče osigura v trgovskih pogodbah s povoljnimi tranzitnimi tarifami prevoz vina preko teritorija tujih držav. 8. Da se v Pragi in Krakovu zgradita na državne stroške vzorni kleti radi reklame in boljše prodaje naših vin. 9- Da se pospešuje, kjer so ugodni pogoji, gojitev ranih in poznih vrst namiznega grozdja, in da se osigura nujen in odgovarjajoč prevoz takega grozdja. 10. Da se odpravi trošarina in ostali državni ter občinski davki na vino ali se vsaj skrčijo na minimum. l.L Da Narodna banka za časa sezone daje kredit solventnim osebam za trgovino z grozdjem in vinom, kakor se krediti dajejo tudi trgovcem s slivami in drugim trgovcem. 12. Da država posebno in najenergičnejše pomaga pri snovanju zadružnih kleti. 18. Da se nujno odobri minimalna tarifa Sa prevoz praznih vinskih sodov. 14. Da se trgovci osvobodijo davka na poslovni promet za vina, ki jih izvažajo v ino-lemstvo. Naš vojn! cfogg Zedinjenim državam. Po uradni izjavi, ki jo je izdalo finančno ministrstvo Zedinjenih držav za 1. 1923. je dolgovalo 19 evropskih držav Zedinjenim državam več kot deset milijard dolarjev, ali natančneje, računano z obrestmi vred, 11 milijard 800.010.245 dolarjev na dan 15. nov. 1923. Njih dolžniki so: Armenija, Avstrija, Belgija, češkoslovaška, Estonska, Finska, Francija, Velika Britanija, Grška, Madžarska, Italija, Litvanska, Liberija, Latvija, Nikaragua, Poljska, Romunija, Rusija in Kraljevina SHS. Naj- večji dolgovi so oni Anglije (4,6 milijard dolarjev) in Francije (okroglo 4 milijarde). Naša država dolguje Ameriki z obrestmi do 15-novembra 1923, 61,587.157 dolarjev. Vsi ti dolgovi so bili napravljeni približno v istih okoliščinah in pod istimi pogoji. V najkritičnejšem položaju, ko je šlo za obstanek ali za pogin, so zgoraj imenovane državo potrkale na vrata Zedinjenih držav in prosile za posojilo; ko so ga dobile, so podpisale brez vsakega pogoja in pridržka. Po vojni so te države primerjale te svoje visoko narasle dolgove s svojimi praznimi državnimi blagajnami in z minimalnim upom, dobiti od Nemčije in njenih zaveznic vojno odškodnino. Tedaj se je stavilo vprašanje, ali naj so vojni dolgovi napram Zedinjenim državam smatrajo za veljavne, ali pa se da njih finančni in moralni veljavi oporekati, ker so Zedinjene države vstopile v krog vojskujočih se zaveznikov in torej z njimi storile skupino. Vojna se je končala z zmago, ki je prinesla Zedinjenim državam mnogo koristi. Da so dosegli to zmago, so doprinesli vsi zavezniki velike žrtve: eni so žrtvovali življenje svojih vojakov in državljanov, drugim je bil velik del njih ozemlja uničen, tretji so dali svoj denar za vojsko. Dejalo se je, da nI Čisto pravilno, če eden zaveznikov zahteva svoj denar nazaj, medtem ko drugi ne morejo zahtevati niti svojih vojakov, ki so poginili na bojnem polju, niti ne morejo dobiti zadostne vojne odškodnine, da popravijo svoje razrušene pokrajine. Splošno zavezniško mnenje je bilo, naj Amerika vsaj počaka, da Nemčija plača vojno odškodnino, ali pa naj si da plačati dolgove naravnost potom prenosa iz te odškodnine. To mnenje, ki ga je pred vsem zastopalo francosko časopisje, pa je silno vznemirilo in ozlovoljilo ameriško javnost. Anglo-Saksonci namreč cenijo nad vse iskrenost v zasebnih in javnih odnošajih; vsakdo izmed njih smotra poštenost za prvi cilj življenja in zato želijo, da se drugi napram njim tudi tako obnašajo. Če bi se jim reklo, da nimajo prav, ker zahtevajo svoj denar nazaj, bi bilo to največje razžaljenje, ki ga bi jim mogli prizadejati. Če bi jim govorili na sreč, apelirali na njih človekoljubnost, jim pokazali, kako so obogateli med vojno in kako smo mi Evropejci obubožali, če bi jim izrazili upanje, da bi blagovolili iz lastne inicijative se odreči svojim zahtevam, ali pa jih vsaj zmanjšali — bi bil skoraj gotovo uspeh boljši. »Kdo je neiskren in ilegalen?« pravijo Američani, »ali mi, lu zahtevamo, da se nam poplačajo posojila, ki smo jih vam dali, ali pa vi, ki hočete brezčastno iti preko svojih pod. pisov? Ves civilizirani svet se je dvignil zoper Nemčijo, ker je prekršila pogodbo nevtralnosti Belgije, katero je podpisala in tako smatrala to listino za papirno cunjo. Vi Evropejci pa se stavite sedaj na isto stališče, katero ste smatrali takrat za barbarsko in nelojalno. Če se mi odrečemo tem dolgovom, ali pa jih zmanjšamo iz Ir.stne inicijative, bo to z naše strani lepa poteza, ki jo boste morali kot ta-ko priznati; nikakor pa ne dovoljujemo našim dolžnikom, da proklamlrajo iz svoje lastne volje, da ti dolgovi sploh ne obstojajo in nas vrhu tega nazivljajo še nepoštene ljudi!« Pod vplivom tega nezadovoljstva sta obe ameriški zbornici sprejeli 9. febr. 1922. zakon, s katerim se je imenovala komisija, ki naj bi uredila vojne dolgove. Besedilo tega zakona je zelo strogo in odločno. Komisija je povabila vse države dolžnice, naj pošljejo svoje komisije v Washington, da urede vprašanje dolgov. Velika Britanija je smatrala za svojo častno zadevo, da reši čimpreje to vprašanje, poslala je prva svojo komisijo, ki se je dogovorila z ameriško o načrtu plačevanja. To se bo vršilo tekom 62 let s 3 odstotnim obresto-vanjem in pol odstotno letno amortizacijo. Plačevanje se je že pričelo. Nobena evropska država zaenkrat še ni sledila britanskemu vzgledu. Francija je poslala komisijo, ki je izjavila, da vsled svojega slabega finančnega stanja ne more prej plačati, dokler ji Nemčija ne plača vojne odškodnine. Italija ln druge države so nato tudi odgovorile na ta način in to obnašanje je še bolj razdražilo ameriško javno mnenje. Ko je od naše vlade poslana komisija pri-šla v New-York, so jo takoj obdali ameriški reporterji in resno vprašali: »Ali bo Vaša vlada plačala svoje dolgove?« član komisije, g. profesor dr. Milorad Nedeljkovič, jim je odgovoril, kakor mu je bilo doma naročeno, da naša država priznava svoj dolg in da je globoko hvaležna Zedinjenim državam za pomoč, katero so nudile v najtežjih vojnih urah in po sklepu premtrja. Čestitati je treba naši vladi, da je tako ohranila neomadeževano čast našega naroda in ustvarila ugodno ozračje za potek pogajanj. Naša delegacija je pri pogajanjih izjavila, da začnemo takoj s plačevanjem, ko se bo naš finančni in gospodarski položaj dovoljno izboljšal. Ameriška komisija je vzela to izjavo na znanje in izrazila svoje obžalovanje, da ne moremo takoj začeti plačevati ter rekla, da pričakuje konkretnejših predlogov. Za enkrat je s tem to vprašanje — seveda samo začasno — odgodeno. (Po »Revue Economique et financičre de Belgrade.) Mesni trg. Cene živine, telet in prašičev dne 17. septembra 1924 v Ljubljani. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 13.25—14, voli re-jeni 12.50—13, voli za vprego 12—13, biki re-jeni težki 12-50—13, biki lažji 10.50—12, hrvaški bušaki boljši 9.50—10, hrvaški bušaki navadni 8.25—9.50, krave rejene 8.50—9.50, krave klobasarice 7.25—8, telice 8.50—9, teleta težja rejena 18.50—19, teleta lažja 17.—18, prašiči debeli 18—18.75, prašiči peršutarji 17 do 18, prašiči zaklani 23.50—24, plemenski prasci za komad 7 do 12 tedenski 160—275. Današnji semenj je bil srednje obiskan. Volov je bilo malo in tudi druge domače živine malo. Največ je bilo hrvaških oziroma bosanskih bušakov. Kupčija se je vršila v znamenju padanja cen- V pričetku trgovanja so se kupci držali prejšnjih cen, ki pa so proti poldnevu precej popustile, tako, da je bilo mogoče kupiti za zgoraj navedene cene. Cena volov je padla za cel Din pri kg, istotako je padla znatno cena teletom in prašičem in se kupci zelo branijo plačati zgoraj navedene cene. Ker se ni kupovalo ničesar za izvoz vsi dedviga dinarja, se je resno bati, da bodo cene še bolj padle, če bomo hoteli izvažati. Mlečni trg. Vsled obilne jesenske pase raste še vedno množina mleka, ki prihaja na trg. Radi tega so cene šle nekaj nazaj. Nepasterizirano mleko se prodaja na drobno 25.0 do 3.— Din. Po mlekarnah se prodaja pasterizirano mleko po 3.25 do 3.50, Nagel porast dinarja resno ogroža naš mlečni izvoz, ki presega 30.000 litrov dnevno. Pri današnjem stanju avstrijske krone izvažajo mlekarne že precej pod nabavno ceno. Ako ostane dinar na sedanji višini, se bodo morale mlečne cene na vsak način znižati- g Poravnave in konkurzi. Odpravljen je konkurz o imovini trgovca Dragotina ščekiča, trgovca v Mariboru, ker je ves sklad v smislu § 139 k. z. razdeljen. Poravnalno postopanje o imovini Frica Sumana, trgovca pri Sv. Ilju v Slovenskih goricah je ustavljeno. Istotako je ustavljeno poravnalno postopanje o imovini Franceta Pergdolta, mesarja v Mariboru, Ale- ksandrova cesta, ker se za poravnavo ni dosegla večina glasov. g Naš izvoz viua v letu 1920. smo po podatkih, ki jih je objavila anketa poljedelskega ministrstva o vinski krizi, izvozili 20.646 hI vina v vrednosti 6.9 milijonov dinarjev, leta .1921. 19.112 lil v vrednosti 5.6 milijonov, leta 1922. 85.267 lil v vrednosti 34-3 milijonov, leta 1923. pa 25.978 hi v vrednosti 14.7 milijonov dinarjev. g Cene monopolskim produktom. — Nai svoji zadnji seji je monopolska uprava sklenila, da do konca oktobra t. 1. ne bo znižala cene monopolskim predmetom, dokler ne dobi točne bilance žetve tobaka in kvalitete letošnjega tobaka. g Carinsko postopanje pri izvozu konj. —i Finančni minister je odredil, da se določa starost za izvoz namenjenih konj po živinskem potnem listu. Če pa nastanejo dvomi, se morajo carinarnice obrniti na obmejnega živino-zdravnika, da on določi starost in zdravstveno stanje konj, ki se izvažajo. g Nov vinski zakon. Kakor poročajo Iz Belgrada, izdelujejo v poljedelskem ministrstvu osnutek novega vinskega zakona. Novi osnutek določa podporo vinogradnikom; vinogradi, zasajeni po 31. decembru 1921. so prosti davkov; za transport grozdja in sadik bodo posebne tarife; uvoz inozemskih trt bo favoriziran itd. g Italijanski iivoz. V prvi polovici t. L je znašal italijanski izvoz 6 milijard 672 milijonov lir napram 4 milijardam 783 milijonom lir v prvi polovici pret. leta. S tem se je pasivnost italijanske zunanje trgovine zmanjšala na 2 milijardi 672 milijonov lir. g Ogrska zunanja trgovina. V juliju t L je dosegel ogrski uvoz vrednost 60 milijonov zlatih kron, izvoz pa 41 milijonov. g Sladkorna kampanja v Češkoslovaški. Narodni Listy cenijo produkcijo sladkorja y tekoči sladkorni kampanji na 13 in pol mili-i jona met. stotov. Od tega se bo izvozilo približno 10 milijonov met. stotov. V prošli sladkorni kampanji se je izvozilo samo 7 in pol milijona met. stotov. g Obrestna mera na Poljskem. Kakor poročajo iz Varšave, je predsednik republike podpisal dekret, s katerim se določa zakonito dovoljena obrestna mera na 24 odstotkov letno. g Vzpostavitev nemških carinskih mej na napadu. Dne 20. septembra t. 1. bodo začele, zopet poslovati nemške carinarnice v zasedenem ozemlju zapadne Nemčije, ki bo s tem zopet prišla nazaj k nemškemu carinskemu ozemlju. Borze. 17. septembra 1924, DENAR. Zagreb'. Italija 3.1550-3.1850 r(3.0885 'do 3.1285), London 323.50—326.50 (3.1562 do 318.62), Newyork 71.80—72.80 70.45—71.45), Pariz 3.8660—3.9069 (3.8250—3.8750), Praga 2.1725-2-2025 (2.1310—2.1610), Dunaj 0.1015 do 0.1035 (0.1003—0.1023), Curih 13.6125 da 13.7125 (13.4425—13.5425), efekt, dolar 70.6223 do 71.6225. ...fpstiii Curih: Belgrad 7.40 (7.35), Budimpešta 0.0069 (0-006850), Berlin 1.25 (1.25), Italija 23.25 (23.20), London 23.69 (23.67), Pariz 28.30 (28.20), Praga 15.85 (15.90), Dunaf 0.007475 (0.007455), Bukarešt 2.80 (2.80), Sofija 3.80 (3.85). Dunaj. Devize: Belgrad 981, Budimpešta —, Kodanj 11.980, London 316.700, Milan 3119, Newyork 70.935, Pariz 3797, Varšava 13.550. Valute: — dolarji 70.460, angleški funt 314.900, francoski frank 3775, lira 3105, dinar 977, češkoslovaška krona 2123. Praga. — Devize: Lira 148.73, Zagreb 46.75. Pariz 181.25, London 151.50, Newyork' 33.95. — Pa da ne pozabim slovanskih, oziroma poslovanjenih imen, te moram opozoriti ua nepomišljenost, s katero so ta imena dajali. Takih mezalijanc s priimkom kakor Bogomil Negode je dovolj. Na primer: Hrabroslav Zajec, Zmago«lav Zaletel, Rožica Smrdel, Vitomila Kline, Miroslav Vojska, Zdravko Kilar, Zlatko Mrhar, Janez Zlatoust Gobec, Hiacinta Plevel, Zofija! Blaznik itd. Jako lepa kombinacija je tudC Krištof Palčič in Cahej Velikonja ali Hrast. Vinko Vodd tudi ni slabo. Seveda se dajo priimki tudi stopnjevati z imeni. Dosti ljudi je, ld se pišejo Peter, Jovan, Rudolf ali podobno. Zato so komparativi Peter Peter, Rudolf Rudolf in tako naprej prav »duhoviti«. — Toda da pridom nazaj na krstna imena, ki paral izirajo pomen priimka, moram reči, da stvar ni tako brezmiselna, kakor bi človek na prvi pogled mislil. Narobe: še praktična je. Če poroči namreč Zlatko Mrhar Rožico Smrdelovo, imata oba že v imenih vse ljubeznivosti psovke, ki so za zakonsko življenje po današnjih običajih potrebno. Kakšen iznajdljiv advokat bi morda dobil še celo vzrok za ločitev zakona, za kar bi mu bila nemara oba zakonca dandanes še hvaležna, ker tudi ločitve — moda zahteva. Georges: — Nikoli ne bi bil mislil, kako težko je izbrati ime človeku, kadar se rodi, če ne bi bil sam poskusil. Ker Munla Bekir ni oženjen, sem se Jako začudil, ko mi je bil tako potožil. On je to začudenje tudi takoj opazil in rekel, naj ne mislim Bog ve kaj, ter da je bil udeležen pri iskanju krstnega imena za potomca bližnje žlahte. — Veš, v bližnjem sorodstvu so nameravali nekaj kupili. Ker je bil to prvi ve- Ieeli dogodek, so seveda pričakovali sina. Po navadi dajo prvemu sinu očetovo ime. Ker pa oče s svojim krstnim imenom ni bil prav nič zadovoljen, je upregel vso žliahto, da bi mu pomagali iskati ime. Med vprežno živino sem bil tudi jaz. Pa smo privlekli na dan vse koledarje in pratilce in iskali svetnike, ki bi posodili me nove- 1 mu stebru rodbine in rodu. Ampak nobeno ime ni bilo nikomur všeč. Jaz ^em bil tako mimo gredd omenil, da jo Habakuk prav j prijazno ime in Onufrij tudi, posebno, ker bi se dal otrok prav lepo klicati v letib de-tinstva. Kukček in Nufeek so vendar prav lepo sliši, sem rekel nadebudnemu očetu, pa mi je vrgel v zob<% naj so iz tako svetili stvari, kakor je prvi sin, norca no delam, ! in da me bodo izključili iz rodbinskega posvetovanja. Zato som potem molčal. — Dan veselega dogodka je bil zmerom bliže, imena pa še ni bilo nikoli od nikoder. — Kar naenkrat preseneti vso žlahto novica, da se ni rodil sin, ampak hči. To nam je vsem zaprlo najprej sapo, potem pa koledarje in pratike. Ves naš trud je bil hvala Bogu zastonj. Osmešil se nI nihče, za hčer pa je bilo ime že pripravljeno. Hvala Bogu tudi zatol — 0, z imeni je križi — Ne vem, če poznaS Bogomila Ne-godčta. Najbrže ga poznaš. Ta se mi je zadnjič bridko pritoževal zaradi svojega krstnega in rodbinskega imena. »Ni zadosti, da se tako nesrečno pišem,« je rekel, »še s krstnim imenom so j me hoteli zaznamovati. Bogomil k mojemu priimku in na moje življenje je tako kakor lucus a non lucendo ali pa canis a non ca-nenclo. Toda to mi je bilo najbrže ob rojstvu zapisano. Rodil sem se na kmetih. Takrat, ko so me h krstu nesli, ženski niso j mogli dopovedati imena Bogomil. Zato so ! ji ga na listek napisali. Ko me je od krsta domov nc3la, so jo izpraševali, kako mi je ime, in je rekla; »Jaz ne vem prav kako; ampak tako nekako kakor .Bogu napoti'.« In ta »Bogu napoti« me spremlja vse življenje. Ampak to še ni vse. Bogomil ni drugega, nego prav navadili kranjski Janez. No, če bi mi postavili god na 24. junija, naj bi že še bilo. Pa so mi ga dali na 29. avgusta, takrat, ko je Janez brez glave, in s tem je tako rekoč moja nesreča kronana. Pomisli: 29. avgusta, konec meseca, ko nima nihče denarja, in pa Janez brez glave. Zraven tega se pa še pišeš Negode.« — Vidiš, tako mi je tožil Bogomil Ne-godTičku na gričku«. Začetek ob 3. nri popoldne. Vstop prost. — Opozarjamo, da se vrše ob tej priliki strelne tekme za dobitke. Začetek v soboto dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne, konec v nedeljo ob 12. uri opoldne. K tekmam so uljudno vabljeni vsi strelski klubi in strelci sploh. Krekova mladina (dramatični odsek) ima svoj redni sestanek danes v četrtek ob 8. v društvenih prostorih — Odbor. Jesenice. Godba K. d. d. ima v nedeljo 21. septembra ob 11. uri dopoldne pred kolodvorom na Jesenicah promenadni koncert. Spored: 1. Koračnica iz opere »Postopači« — Ziehrer. 2. Ouverture militaire — J. Klimsch. 3. Potpouri iz opere »Marta« — Fr. Flotow. 4. Slovansko cvetke, venec. — Viktor Parma. 5. Ouverture iz opere: »Čarovnica« — S. Zajec. 6. »Junak« koračnica — J. Fučik. Društvo «Soča« priredi v nedeljo 21 t. m. v restavraciji «Pri Levu« vinsko trgatev s petjem in godbo. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina Din 5.— EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIESII Specielno za gospode DUHOVNIKE nudi črne Mm in Mertus-plašče ter PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremeč-ljivega blaga konfekcijska in modna TRGOVINA Fran LuKcič, Pred škofijo 19. !ilEUIE5l!E!l!EinEliiE!ll=SiiE Narodno gledišče. G. Stojkovič in ga Stojkovičeva, priznana in priljubljsna srbska dramska umetnika, se predstavita našemu občinstvu v OgrizovidevI drami sHasanaginici«, ld se vprizori drevi ob 8. uri v dramskem gledališču. G. Stojkovič igra Hasanago, ga. Stojkovičeva njegovo mater. Hasanaginica je ga Rogozova, režiser g. Rogoz. Poizvedovanja. Izgubila so se očala v parku > Zvezda«. Ker so za najditelja brez vrednosti, se prosi, da jih odda v trafiki v Zvezdi. Gospodična, ki je v nedeljo pozabila v vlaku površno jopo, ko je izstopila v Rajhen-burgu, jo dobi pri g. postajenačelniku v Raj-henburgu. GOSPODU ŽUPANU NA BLEDU. Vaše poročilo na policijsko ravnateljstvo v s porot i, ki je našlo odmeva tudi v »Jutro* dne 14. t. m., ne sloni na resnici. 1. Kdo je govoril z Vami dne 6. t. m.? Ali ne jaz? — 2. Kdo je bil v občinski pisarni dne 9. sept dopoldan, ali ne moja žena? — 3. Kdo Vam je poslal dopis dne U. t. m, ali ne jaz? — 4. Kdo je dal na ta dopis odgovor dne 12. t. m., ali ne Vi z občinskim pečatom in Vašim podpisom? Kljub temu ste pa podali poročilo dne 12. t. m. na poliejsko ravnateljstvo v Ljubljani, da sem izginil dne 1. t. m. s celo družino ne- znano kam. V ostalem pa še navajam, da sem bil od 1.—13. t m. tudi večkrat skupaj z g. Brunsko-lem, Vašim tajnikom, v hotelu Sekovanovič, kar je tudi dokaz, da o meni niste poročali resnice. FRANC PETERNEL. ♦ Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. Pravo '-milo i„ je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. Pri nakupu pazite na ime ..SCfllCSSf in na znamko ,,JC!€I6"! KUPI SE STRUŽNICA za železo (Ei-sendrehbank), rabljena, več kilometrov TRAČNIC za ozkotirno železnico. - Ponudbe na Ivan ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 5669 popolnoma prenovi je-fildtf na, se pod ceno proda. Pripravna za trgovino in obrt, v šmartnem 9, p. Moste pri Ljubljani. 5679 STROJNO PLETENJE sprejemajo se deklice v pouk za stroj, pletenje pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe pod »POUK 8« na upravo lista. ORGANIST in mežnar ISCE SLUŽBE na deželi blizu mesta. Je vojaščine prost in obrtnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5597. TRI BARAKE (i 40 X 10 m) so naprodaj na Kodeljevem v Ljubljani, z eternitom krite, še v najboljšem stanju. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5676. Kavarnarji pozor! Dva skoraj popolnoma nova BILJARDA se ceno proda-sta. - Poizve se pri Matija PERKO, mizarska tvornica, šiška - Ljubljana, telefon 372. Cenj. občin, se vljudno naznanja, da se je na novo uredila restavracija pri kolodvoru v Kranju. Točita se bodo vedno pristna in naravna domača vina iz naših najboljših vinogradov, ter bo preskrbljeno za prvovrstno Jcuhinjo in najsolid-nejšo postrežbo. — Soreie-majo se ABONENTJE. Za zajtrk: golaž s kruhom, malim pivom ali brizgancem se računa samo 7.50 Din. PRENOČIŠČA gg. potnikom in izletnikom kar najceneje ved-— no na razpolago. — Za obilen obisk se priporoča ter jamči za najtočnejšo in najsolidnejšo postrežbo RESTAVRACIJA »PRI KOLODVORU« v KRANJU. ODDA SE NAPRAVA siov8 drvarnice (6X4 m). - Več se poizve v zavetišču sv. Jožefa v Št. Vidu n. Lj. JEŽICE, zdrave Potrta globoke žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra, preljuba mamica oz. tašča, gospa ELIZA KETTE inženirjeva vdova danes zjutraj ob pol 6 po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, izdihnila svojo pre-blago dušo. Zemeljski ostanki predobre mamice se polo-e na mrtvaški oder v Kamniku, odkoder se repeljejo po blagoslovitvi v petek zjutraj na led, kjer se polože k večnemu počitku. Venci se hvaležno odklanjajo. Prosi se tihega sožalia. Maše zadulnice se ec cerkvah. kupuje tvrdka -TS3C PETER ŠETINA Radeče pri Zidanem mestu. - Ponudba naj bo opremljena z vzorcem. 5665 Gospodinja vešča vsakega dela, kmetskega stanu, se sprejme v župnišče v BreŠkem okraju. - Naslov v upravi št. 5064 SPREJME SE pisarn. PRAKTIKANT, dober računar, za takojšnji nastop. - Ponudbe na IVAN ŠIŠKA, tov. parket in parna žaga. Ljubljana, Metelkova 4. trboveljski Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343 Kovine %SoJ?GED' ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261. 5208 Enonadstr HIŠA z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 4182 kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, leg Din 200.—, prima beli puh, lig Din 400.—, razpošilja po povzetju Josip Brozovič ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja jelove, borove ter ŽELOD in ŽIR kupuje Fructus LJUBLJANA, Tabor 2. I/orli za ZELJE ali sadje i\CH4l se prodajo. Naslov v upravi lista pod štev. 56S7. že v ve bodo brale Kamnik, katera bi opravljala tudi druga hišna dela, se sprejme. -Naslov v upravi pod št. 5686. 2 manjši h i š i se prodasta v sredini mesta. - Ponudbe pod šifro: »HIŠI V SREDINI MESTA«. 5684 izurjena šivilja SE IšCE za šivanje oblek v boljšo hišo. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 5083. STARI TRG prodaia bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih cenah. Žalni klobuki v zalogi. MI,IN in ŽAGA naprodaj na veliki, stalni vodi, kjer ni voda nikdar ne prevelika in ne premajhna. Jez naraven. Mlin je s 6 pari kamnov in stope. — Vse v najboljšem stanju. - Naslov v upravi lista pod štev. 5235. UČNO MESTO za dcklico 14 let, voj. siroto, iščem na deželi. Po možnosti z vso oskrbo. Naslov v upravi št. 5650. Iščem mesto HIŠNIKA oženjen brez otrok, srednje staiosti. — Naslov pri upravi pod številko 5581. $flffPl" dobro izurjen, z več-o5J 8 C1 letno prakso, samski, z dobrimi spričevali, išče službe. - Naslov v upravi lista pod »Zanesljiv št. 5552«. Dijak tehn.fakult. (zadnje leto) išče lepo opremljeno SOBO, ev. z oskrbo. - Ponudbe na naslov: Evgen BUHBINDER, Čenta, Banat. INŠTRUKTOR cand. phil. išče hrano ali stan. Vsi predmeti, franc., laščina. Naslov v upravi lista pod štev. 5653. Polhove, menine in vse divjačin druge KUPUJE 3S?T~ v vsaki množini -5JEC D. ZDRAVIČ, trgov, usnja, LJUBLJANA, Florijanska ulica 9. 5522 ********** ***************** PRODA SE AUTO-OMNIBUS 16-sedežni, tovarna karoserija, salonska limuzina 8 sedežna, 2 sadni stiskalnici, mlin za grozdje, slamorezni-ca, bicikel 500 opasnikov, vinski sodi, 100 m vodovodne cevi, cevi za ograjo, črpalnice za tekočino, bencinski avto-rezervarji, 50 kg vijakov, zaneti za motorje, razni avto-deli, lahki voz z diro, 2 ko-prti pločevinasti vrči, 3 mag-pirnici, 2 balančni tehtnici, 10 škripcev, 2 kovčka privi-jak, steklenicc za kompot, dva antik. lestenca, stari denarji, vreče za stiskanje medu. — Pojasnila daje JURI JENKO, trgov., školja Loka štev. 26. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Dve ABSOLVENTINJI trgov, tečaja in meščanske šole, z dobrim uspehom, iščeti primerno službo. - Naslov v upravi lista pod štev. 5658 QE£ai9BBBH9QRflBBB3IBBB 17. septembra 1924. OTON KETTE, okrajni glavar, sin. MARIJA roj. TRILLER, snaha. novo in snažno, se poceni proda v Ljubljani, Ilirska ul. 21, priti., levo.. 5682 Velika zaloga šivalnih potrebščin modnega nakita, svile, baržuna i. t. d. pri A. Šinkovec nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. Šivilje In krojači znaten popust! Sa poSilja dnevno po pošti! z mešanim blagom se takoj odda v najem v prometnem kraju blizu kolodvora na Dolenjskem. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 5643. Pisarne, pozor! PRODA SE večje število PISALNIH MIZ v jako dobrem stanju. - Poizve se v upravi pod št. 5627. zdrav, oluplien SMREKOV in JELKOV LES od 2 do 7 m dolg, 13 do 26 cm debel. — Ponudbe z navedbo množine in označbe dobavnega časa na ALBERT OFNER, lesni trgovec, Karlovec. 5661 *************************** Kakršenkoli PROSTOR klet ali kaj podob, za uporabo DELAVNICE iščem v mestu. Prostor preuredim sam na svoje stroške. Najemnin*^ postranska stvar. . Ponudbe-n« upravo pod šifro Delavnica II. [eoom za tak°j perfektno tdbGlII HIŠNO. - Naslov v upravi lista pod štev. 5674. Prav lepa enonadstropna STANOVANJ. HIŠA s stransko hišo in vrtom v CELJU ceno naprodaj. -» Vprašanja jx>d šifro »Z. E. T št. 5551« na upravo lista. Kupimo vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanega in rezanega LESA ter plačamo najvišje dnevne cene. — Ponudbe na: Prometna, d. d. Ljubljana, Krekov trg 10. NAJBOLJŠA NAJCENEJŠA NAJUSPEŠNEJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovcncu«. •t************************** SEsasasao&riaKSEs *************************** telesne tehnike, ritmične gimnastike in plesne plastike za začetnike o tvori s 1. oktobrom 1924 LY0m W!$i«fl. Prijave kakor tudi vsa tozadevna pojasnila Ljubljana, Sodna ulica št. 5/1, levo. BBBBBiaB!BHma«a«WHBB KOMPANJONA za dobro vpeljano agentumo trgovino iščem. Pogoj je vloga' 100.000—200.000 Din in dejansko sodelovanje. Več v upravi »Slovenca« pod šifro Z. E. 72 štev 5552.« Ftrapist. sir 24 D čajno maslo 50 „ NUDI mlekarna »HELVETIA«, Daruvar. Kfiiiiir pomočnik, zelo 5\U8£Si priden, išče d"1a. Naslov v upravi pod št. 5659. i V;> 'istne kranjske klobase izdeluje in razpošilja v vsaki množini stara, renomlrana tvrdka Slomškova ulica 1-3 (poleg Mestne elektrarne.)