Zdravstvo v ljudski šoli. J. B. Potrebi in važnosti pouka v zdravji v ljudski šoli ni nam treba poudarjati, vsaj je to uže dognana stvar. Jedino vprašanja je torej, kdaj naj učitelj o tem mladino poučuje, ker tak pouk ni poseben predmet ljudske šole, vender pa je utemeljen v šolskih postavah. Previdni učitelj najde pri raznih predmetih dovolj prilike, da otrokom popolnoma priprosto razložf, kaj zdravju koristi in kaj mu škoduje, kako si človek zdravje ohrani, utrdi in izgubljeno zopet pridobf. Za take opazke se mu prilika ponuja pri telovadbi, pri prirodoznanstvu, pri risanji in pisanji, največ pa pri čitanji beril. Potrebno tvarino pa najde v sledečih knjigah: 1. Dr. W. Adler, der Lehrer als Arzt. 2. Uber die Pflege der korperlichen und geistigen Gesundbeit des Schulkindes von Prof. Dr. Bock. 3. Gesundheitslehre in der Volksschule von Dr. Th. Ziesing. 4. Schulhygienie von Dr. H. Klenke. V sledečem hočemo tudi mi navesti glavna pravila o zdravji kot dopolnilo k članku: BUčne slike iz somatologije v I. Pedagogiškem letniku" in k spisu sZdravjevarstvo (diatetika) v ljudski šoli" v BUčit. Tovarišu" 1. 1884. št. 10. Večkrat je vzrok otroški bolezni dom in ne šola. Za to je potrebno, da so o zdravstvenih pravilih tudi stariši nekoliko poučeni. Treba jim je pred vsem vedeti, da je mleko (posebno materino) najzdravejša in uajnaravnejša hrana malemu otroku. Potem, da je nezdravo, prezgodaj otroke siliti po koncu sedeti ali hoditi, jih z eno roko pestovati in pozneje učiti, samo z desno roko delati, ker s tem se jim hrbtišče skrivi, kar je potem vzrok raznim boleznim. Tudi pozneje je še treba gledati na to, kako otroci doma sede pri učenji, pisanji, šivanji, ker nezdravo je, ako otroci sede po strani, se pritiskajo s prsi, naprej naslanjajo in pobešajo glavo. Po dolgem sedenji se najbolje okrepčajo, ako se vležejo na hrbet. Nespametno je, majhnim otrokom dajati premočnih pijač (kave, vina, ali celo žganja!), težko prebavljiva in dražljiva jedila (vsled raznih dišav). Zdravju tudi škoduje neredna jed, premalo spanja, preozka obleka, nesnažnost (preredko umivanje in kopanje) in prezgodno učenje. Vsakatero bolehanje pri malih otrocih pa potrebuje velike previdnosti. Več o tem najdemo v dr. Kočevarjevi knjigi: BSlovenska mati". Najnavadnejše šolske bolezni pa so glavobol, omotica, krč, božjast, otožnost, skrivljenje hrbtišča, kratkovidnost, pomanjkanje krvi, vročekrvnost (kongestije). Nasledek pojnanjkanja krvi je tudi vedno glavobol, omotica in težko sopljenje, ter se razodeva na bledih ustnicah. Zdravo kri pa si otroci ohranijo s tečno hrano, zdravo pijačo (čisto vodo) in s čistini zrakom. V tem treba jih je v šoli natančneje poučiti: 1. Najvažnejša človeška brana je mleko, jajca, meso, kruh, sočivje, sadje. Meso prestarih in premladih živali je težko prebavljivo in ima malo redilnosti. Ako hočemo imeti dobro meso, raoramo ga djati v vrelo vodo ter hitro skuhati; hočemo pa imeti dobro juho, potem denimo meso v mrzlo vodo in kuhajmo počasi. Najbolje je pečeno meso, zlasti na ražnji. Preležano meso, posebno po leti in od bolnih živali, je škodljivo. Bledorudečo njeso imajo bolne živali; purpurne barve je pa meso od poginjene živine. Zdravo in dobro meso nitna skorej nič duha. Klobase so težko prebavljive, radi tega tudi neredivne. Prernalo kuhana svinjina od bolnih prešičev pa večkrat zaredi v človeku trihinje in trakuljo. Mleko od bolnih živali je nezdravo, tudi ako uživajo zdravila. Najvažnejša človeška hrana, namreč ,,vsakdanji kruh", je iz rastlinstva. Jako redilna so tudi sočivja, toda težko prebavljiva in le za zdrav želodec. Za revne Ijudl važna hrana je tudi krompir radi svoje nizke cene. Krompir vender ni posebno tečna in zdrava jed. Nekoliko užitnejši in zdravejši je dobro zabeljen (začinjen) in osoljen. Zelenjava in sadje ima malo redilnosti, toda radi obilnosti vode, raznoterih soli in sladkorja je zdrava jed. Otrocl morajo tudi vedeti, da preveč jesti — škoduje. Po leti in v toplih krajih človeku bolj prija rastlinska hrana, po zimi in v mrzlih krajih pa človeški naravi bolje ugajajo mesna jedila. Najzdraveje je samo trikrat na dan jesti. Vroče jesti ni zdravo. Po jedi osnažimo si vedno usta s čisto vodo in otrebimo zobe jedilnih ostankov. Voda je najzdravejša pijača in tudi redilna, še celo nemški pregovor pravi: ,,Wasser macbt fett". Sveža voda čisti kri ter izganja nepotrebno toploto iz života in sicer z dihanjem skozi pluča in s potenjem skozi kožo. Potenje vsled dela in uživanje slanih jedil zahteva več vode. Zdrava voda jako dobrodejno vpliva na človeški organizera, zaradi tega žrtvujejo velika mesta ogromne vsote za vodovode. Preobilno uživanje vpijanljivih pijač jako zdravju škoduje ter povzročuje npijansko norosf, ki se da le ozdraviti z uživanjem hladilnih, sadnih pijač, mleka ter rastlinske hrane, ki ima veliko vode v sebi, posebno sadje. 2. Cisti zrak je ljudem in živalim čez vse potreben. Odrasli človek potrebuje vsak dan 9000 1 zraka. Pogosto zračiti moramo posebno take prostore, kjer biva veliko ljudi vkup n. pr. v šolah, tovarnah, gledališčih, kavarnah. Šolske sobe je treba vsak dan zračiti in tudi po zimi, kajti vsled kurjave nabere se več ali manj ogljikovega okisa, ki povzročuje glavobol, — samo ventilacija ne zadostuje. Tudi listnate cvetice jako čistijo zrak v sobah. Otrokom je treba tudi dopovedati, da naj po zimi drže usta zaprta, kadar gredo iz tople šolske sobe na mrzel zrak. Tudi prevelika vročina v šolski sobi škoduje ter napravi glavobol in krvotok iz nosa. Našim plučam jako škoduje dim iu prah, zeld nezdravo je torej opravilo klesarja (kamnoseka) in brusarja. S prahom se tudi večkrat širijo nalezljive bolezni, kakor vročinska bolezen in davica. Proti teuiu nekoliko varuje respirator. Tudi od svečave se spridi zrak. Jako škodljiv je tudi sopar od nesnažnega perila. Spriden zrak se tudi nabaja v kletih ali globokih jamah. Gnojne jame in kanali okužijo zrak/ morajo torej biti pokriti. Pregost zrak v rudnikih in pretenek na visokih gorah ne ugaja zdravju. 3. Človeškemu telesu tudi jako basne telesno delo, posebno tako na prostem n. pr. vrtnarstvo. Zelo zdrave zabave so tudi telovadba, jahanje, plavanje, drskanje. Vender zdravji tudi škoduje, ako je človek preobložen z delotn. Tudi jednostransko delo ško- duje n. pr. šivanje, tkanje. Potrebno za okrepčanje duha in telesa je spanje. Odrasli človek potrebuje 7—8 ur spanja na dan, otrok 1—2 ure več. Ako otroci manj spe kot 8 ur, jim škoduje na zdravji. 4. Jako važno za naše zdravje je tudi snažnost in sicer pri životu in telesu. Kopanje in umivanje života je posebno zdravo, vender prevroče in premrzle kopeli škodujejo. Javne ljudske kopeli so jako koristne naprave. Slavni kemik Liebig celo trdi, da se Bpo rabi inila spozna kulturna stopinja narodov". Perilo moramo pogosto menjati, posebno po leti. Obleka nas varuje prehlada. Najbolje nas mraza in prehlada brani volnena obleka, najmanj svilnata, potem platnena. Prav lehko se tudi prehladimo v mokri obleki. Zdravju škodljiva je tudi prctosna obiVka, posebno vratniki (mrtvoud,) in podveze. Včasih je tudi barva škodljiva. S staro obleko pa si lehko nakopljemo nalezljive bolezni. Po zimi naj imajo otroci v šoli slečeno vrbnjo obleko, da se potem zunaj ne prehlade. Šolska soba naj bode vedno snažna, v veliki vročini pa naj se tla večkrat na dan poškrope z mrzlo vodo. V šoli je treba učitelju posebno paziti na to, da si otroci ne pokvarijo možganov in oči. Možganom jako škoduje preveliko učenje in spolne ztnote. Takl otroci navadno dobč možganske in živčne bolezni. Otroke ne smemo z učenjem in nalogami preobložiti, delo naj bode starosti primerno. Pri sestavi urnikov se mora učitelj na to ozirati, da težje predmete postavi prve ure dopoludne, lažje pa zadnje ure in popoludne. Precej po obedu ni zdravo se učiti in v šoli ne smemo pričeti s utrudljivim predmetom, kakor je slovnica in računstvo, ker to ovira zdravo prebavo. Predolgo duševno delo posebno malim otrokom škoduje, za to je na tej stopinji potrebno, vsake pol ure težji predmet z lažjim nadomestiti. Tudi slab zrak v šolski sobi škoduje možganom. Treba je torej šolsko sobo pogosto zračiti, po leti pa naj učitelj tudi med urami otroke na prosto pelje, ako je to mogoče. Udarci na glavo in zaušnice mnogokrat poškodujejo možgane. Očesu škoduje prah, dim, sopar, prepih, preslaba ali prebliščeča svetloba. Zelo škodljivo je brati ali pisati na solncu. Očem jako nevaren je blesk od solnca razsvetljenega snega; večkrat so uže ljudje vsled tega oslepili, navadno pa slabč zelo oči. Proti temu nas branijo temne očali. Utrujeno oko si okrepčamo s pogledom na zeleno drevje ali modro nebo. Kratkovidnost otroci pogostoma tudi dobč doina, ko nihče na nje ne pazi. Prava daljava za oči je 26—31 cm. Kratkovidnosti so tudi večkrat vzrok slabo narejene klopi. V temnih šolah je tudi več kratkovidnih otrok. Pregosta in premajhna pisava pokvari oči, posebno pa pisanje in risanje pri luči. Učitelj naj torej po zimi manj nalog daje, ko po leti. Ušesu škodujejo udarci, vsled katerih otrok lehko popolnoraa ogluši; škoduje pa tudi prepih in vročina. Nos si morajo mali otroci snažiti, da se jim ne osmradi. Tudi roke naj si snažijo in varujejo pred ozeblino; z mraza ne smejo takoj iti k vroči peči. Posebno pa naj si otroci zapomnijo sledeča pravila: a) Bolni del moramo kolikor mogoče varovati. b) Pri ranah, udarcih, zlomljenih rokah in nogah veliko pomagajo mrzlo-mokre obveze. c) Ako nas mraz trese ali vročina kuha, moramo iti v posteljo, uživati lehko jed (mleko, juho, čaj) ter piti vodo. d) Ako kašljamo, dihajmo zmerno-topli zrak brez dima in prahu. Proti prehladu je najbolje topla postelj in vroč čaj (brez ruma). e) Pokvarjeni želodec si lehko ozdravimo z lehko prebavljivo in uedražljivo jedjo (mleko, juha), Bdijeto*. f) Bolne mišice in živce ozdravirao si z dobro hrano in s čistim zrakom. Dobro je pa tudi, ako otroci vedo: Kako se varujemo pred zoboboloin? Kako si bistri vid ohranimo? Kako si pomagaino, kadar imanio kašelj, nahod, glavobol ali drisko? Kako odpravimo slabost, trganje udov, otekline, telesno zaprtje? Sredstva proti steklini in otrovanji. Obnašanje pri nalezljivih boleznih, posebno kadar nastopijo in sicer pred boleznijo in v bolezni (Keesbacherjeva knjižica „0 koleri". Vladni ukaz z dne 16. septembra 1885. 1. št. 1520 za Kranjsko). Obnašanje pri viharji. 0 rešitvi ponesrečenih. (Več o tem zvemo iz knjižice, ki jo je spisal dr. Valenta v Ljubljani). S takim poukom preženejo se vraže med ljudstvom in sleparstvo z zdravili. Razne vraže so posebno med prostim ljudstvoru ukoreninjene. Tako so prej navadni ljudje vedno mislili, da so dubobolni — obsedeni od vraga ali začarani ter so vsled tega navadno tudi grdo ravnali s takimi nesrečniki. Razni mazači in sleparji pa tudi pogostoma zlorabijo nevednost sebi v korist, bližnjemu pa v škodo, ker mu kvarijo zdravje in kradejo denar.