r 2. stran V petek slovesno v Kranju in Železnikih — Ob dnevu vstaie sfonvn b ^ organizacije Tekstilindus, v Železnikih pa otvoritev novih Alpdm^h toimrf-i^!^^ ' KranJ" Poznavali tudi 50. obletnico delovne - Foto: F. Perdan " Tovarn, tovarne masivne predelave in tovarne kovinske predelave. Leto XXXI. Številka 56 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar Nič več le nadomestne hiše Kranj, torek, 25. 7. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltodnik, od januarja 1990 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Petdeset let kranjskega Tekstilindusa Smelo po poti razvoja Danes je Tekstilindus tovarna s sodobno tehnologijo in visoko produktivnostjo — Vinko Hafner o možnostih razvoja kranjske tekstilne industrije — Odlikovanja predsednika Tita 51 delavcem Kranj — Ob prazniku vstaje slovenskega naroda so občani Kranja v petek dopoldne proslavili še en pomemben jubilej; petdeset let je minilo, odkar so delavci prvič pognali stroje v nekdanji Jugobruni, ki se je nato 1961. leta pod novim imenom Tiskanina združila s tovarno Inteks v delovno organizacijo Tekstilindus. Pot, ki jo je v preteklih petih desetletjih prešla tovarna in z njo vred njeni delavci, ni bila lahka. Ne smemo pozabiti izkoriščanja kapitalistov in velike tekstilne stavke, ki so jo 1936. leta začeli prav kranjski delavci in ki se je nato razširila po vsej Sloveniji. Ne smemo pozabiti ogromnega deleža Kranja pri razvoju slovenske in jugoslovanske tek- Kovači sedanjosti in prihodnosti stilne industrije in jugoslovanskega gospodarstva sploh. Iz vrst kranjskih tekstilnih delavcev so izšli mnogi pogumni borci za svobodo in pravičnejšo družbo. Tako kot med vojno pa so se delavci izkazali tudi po njej, ko so z novim poletom usposobili in vključili zastarele stroje. »Danes je Tekstilindus tovarna s sodobno tehnologijo in visoko produktivnostjo, ki pa ju bodo v naslednjih letih še povečali,« je med drugim dejal glavni direktor inž. Franc Hočevar. Praznovanje 50. obletnice Tekstilindusa so se udeležili številni gostje: predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, predsednik skupščine občine Kranj in izvršnega sveta Stane Božič in Drago Štefe, Nadaljevanje na 12. str. Z novo tovarno masivne predelave in tovarno kovinske predelave bo Alplesova nnn,.^h t~rne Pletnejša -58 o^/USS*^ krili z lastnimi sredstvi — 22 inlii /,„v p , Alplesai '' J tUdl Pmzmk Železniki — Čeprav deževno, je bilo v petek popoldne v Železnikih nadvse praznično. Zbrali so se delavci Alplesa in drugi krajani, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov pa predstavniki Slovenijalesa r 25 let Planike KRANJ - Praznik občine Kranj bo letos povezan z otvoritvijo novih poizvodnih in družbenih prostorov v Planiki. Delavci' Planike, ki slavi 26. obletnico ustanovitve, so zato odločili, da bodo ek, 28. julija, odprli vrat nbinata \ zanima, kak 25. oblet se za petek, *o. jf-j-, ---- kombinata vsem tistim, ki jih zanima, kako se izdeluje obutev. Za obiskovalce bo Planika odprta od 10. do 16. ure. Osrednja občinska proslava pa bo v soboto, 29. julija, ob 10. uri na razstavisčnem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu, ko bo skupna seja vseh treh zborov akup-ščine občine Kranj ter delavskega sveta InduNtrijakega kombinata Planika. Ob t«j pribliki bodo podelj, na tudi državna odlikovanja nagrade in prizjnanja občin« in GLG z Bleda, da bi prisostvovali svečani otvoritvi nove tovarne masivne predelave in tovarne kovinske predelave. Prebivalci Selške doline so znani kot smeli ljudje. Skorajda iz nič so ustvarili danes zavidanja vredno industrijsko središče v Železnikih. Tudi delavci Alplesa, ki so natanko pred sedmimi leti dobili novo sodobno tovarno pohištva in je 22. julij zato njihov dvakratni praznik, se zavedajo, da so edinole oni sami kovači boljše sedanjosti in prihodnosti. 15. julija lani so tovarni začeli graditi. 15. februarja letos je že stekla poskusna proizvodnja. 21. ju-/ Nadaljevanje na 12. str. Draga — V Dragi pri Begun/ah je bila ob dnevu vstaje slovenskega naroda proslava, na kateri je govoril Vinko Hafner. Ob tej priložnosti so odprli novo cesto v Drago in odkrili spominsko obeležje Kokrskemu odredu. — Foto: Proslava v dolini Drage Vinko Hafner, Franc Leskošek-Luka in Miha Marinko na svečanosti v Dragi — Ohraniti tradicije NOB in se zavzemati za skladen družbeni in gospodarski razvoj i'L Hafner- predsednik Zveze sindikatov Sloveni/e, je med drugim spregtH'orit tudi o možnostih razvo ja kranjske tekstilne industrije. -Foto: F. Perdan e- Kranj delavci Planike bodo Dreieli priznanja za 25 let dela v kombinatu, prav tako pa bodo dobili priznanja tudi ne kateri poslovni partnerji Pla inruv---- - kateri poslo< "'po slavnostni skupni seji bo na vrsti bogat kulturni spo na vruu " , red, nato pa se zabavni. k. H. J. V s,,d.,hm tovarni masivne predelu ve bodo nasiaml, izdelki ki bodo Alttle Httvo ponudbo dopolnili Foto: F. Perdan mednarodni v kranju, gorenjski sejem 2A.7 DRAGA - V soboto, 22. julija, ob dnevu vstaje slovenskega naroda so se zbrali številni borci Gorenjske, borci Kokrškega odreda, krajani Begunj in Gorenjske v dolini Drage pri Begunjah. Slovesnosti so se udeležili tudi Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, Zdravko Krvina, Leopold Pernuš in predstavniki političnih organizacij skupščine občine Radovljica ter Jesenic. Na slovesnosti so pozdravili predstavnike Zveze združenj borcev iz drugih slovenskih občin. V slavnostnem delu je spregovoril predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, ki je orisal pomen dneva vstaje, pomen tradicij narodnoosvobodilne borbe ter spregovoril o nalogah samoupravljavcev v našem sedanjem družbeno-gospodar-skem razvoju. Vinko Hafner je poudaril, da se moramo na vseh področjih življenja in ustvarjanja vztrajno zavzemati za skladen razvoj, za uveljavljanje samoupravljanja in delegatskih razmerij, za gospodarski y*pon in za odpravo vseh nepravilnosti in problemov, ki takšen razvoj še ovirajo. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole iz Begunj in gorjanska godba na pihala. V Dragi so odkrili spominsko obeležje Kokrškemu odredu ter slovesno odprli cesto, ki so jo s prostovoljnim delom zgradili borci Kokrškega odreda in krajani, ob pomoči delovnih organi- zacij, predvsem delovne organizacije Elan. Delovna organizacija Elan je bila tudi pokrovitelj srečanja in slovesnosti v Dragi in proslave so se udeležili številni delavci Elana. Dolina Drage je s to prostovoljno akcijo vsekakor veliko pridobila in bo tako še bolj dostopna številnim obiskovalcem. Kot je poudaril Vinko Hafner, nikdar se ne smejo pozabiti grozote nemške okupacije in žrtve, ki so umirale v begunjskih zaporih. Tem se je treba oddolžiti, jim postaviti spomenik, obenem pa uresničevati njihovo dragoceno izročilo. Proslavo v Dragi so organizirali borci Kokrškega odreda, krajevna organizacija ZZB NOV Begunje ter krajevne družbenopolitične organizacije. Po pozdravnih govorih so se udeleženci poklonili še spominu talcev pri grobovih talcev, nato pa je bilo tovariško srečanje v Krpinu. D. S. — UGODNI NAKUPI BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE - SEJEMSKI POPUSTI — VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - VSE ZA VAŠ DOM Naročnik: O LAS 2. stran Torek, 25. julija 1978 Tito v Beogradu Predsednik republike Josip Broz-Tito se je v soboto dopoldne po 16-dnevnem oddihu v Splitu in njegovi okolici vrnil v Beograd. Med obiskom v dalmatinskem glavnem mestu je sprejel številne predstavnike mednarodnega in domačega političnega življenja, med drugim tudi sekretarja OZN Kurta Waldheima, ki mu je posredoval vtise s konference OAE v Sudanu. V petek pa je predsedniku mesto Split in njegove družbenopolitične organizacije pripravilo slavnostno večerjo, ki so se jo udeležili tudi Jakov Blažević, Milka Planine, Jure Bilič in drugi. Bumedien v Jugoslaviji Takoj po vrnitvi iz, Splita je predsednik Tito v Beogradu sprejel predsednika revolucionarnega sveta in demokratične republike Alžirije Hua-rija Bumediena, ki je gostitelja seznanil s položajem v Afriki in z rezultati vrhunskega sestanka organizacije afriške enotnosti. V pogovorih sta posebno pozornost posvetila neuvrščeni politiki, zlasti bližnji konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Beogradu, izrazila pa sta tudi željo po nadaljnjem sodelovanju med Jugoslavijo in A Ižirijo. Številne proslave Ob dnevu vstaje slovenskega naroda so se v naši republiki zvrstile številne proslave. Osrednja je bila v Dramljah v šentjurski občini, kjer so z odkritjem spominske plošče oteli pozabi spomin na narodnega heroja Milana Zi-danška. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Spominske proslave so bile tudi v Dešnu, v partizanskih Stranah v postojnski občini, v Oplotnici na Pohorju, v Blatniku pri Črnomlju in še v številnih krajih. Ugodni rezultati Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije Anton Polajnar je na podlagi ugodnih finančnih rezultatov organizacij združenega dela v pogovoru z urednikom Tanjuga obljubil pozitivne rezultate za prvo polletje 1978 Gospodarska rast se je namreč v primerjavi z lanskim letom povečala za H,3 odstotka, na uspehe pa vplivajo tudi spremembe v obračunskem sistemu. Gneča na mejnih prehodih Vreme ob koncu tedna je bilo lepo, zato se turisti kar valijo k morju. To je občutiti tudi na mejnih prehodih. Samo v nedeljo so na Šentilj-skem prehodu zabeležili 71001) prehodov, podobna gne ča pa je tudi drugod. Takšen naval velja pripisati tudi temu, da so se v štirih zahod-nonemških pokrajinah pred dnevi začele počitnice. Vsi hoteli v slovenskem primorju so zasedeni do zadnjega kotička. Škoda ocenjena Nedavno neurje s točo v Pomurju je prizadelo 33.7H4 ha, škodo pa cenijo na 346 mi lijonov dinarjev. Stoodstotno je uničen pridelek v 17 vaseh murskosoboške občine, priza detih pa je Čez 35 odstotkov vseh površin družbenega in zasebnega sektorja. V len dar ski občini /e toča uničila pri delek na 3H7H ha, v Gornji Radgoni na 5606 ha. Vniče mh je tudi 2400 kubičnih me trov lesa, zlasti bora. V Po murju so sprejeli že tudi ukrepe za ublažitev katastra fe. J Ob javnih razpravah o urbanističnem programu Nič več le nadomestne hiše Škofjeloška občina letos sprejema enega najpomembnejših dokumentov - urbanistični program, ki opredeljuje pozidave in daje smernice razvoja rlo konca tisočletja. V krajevnih skupnostih so razprave že sklenjene, tečejo pa še v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Čeprav bi samo na podlagi pripomb, ki so jih dali krajani na javnih razpravah v KS, težko ocenili mnenje o predlaganem dokumentu, smo zaprosili predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka Petra Petriča za kratko oceno dosedanjih razprav. »Velika udeležba na vseh javnih razpravah je pokazala veliko zanimanje občanov za urejanje prostorske in predlagane rešitve so v veliki meri naletele na ugoden odmev. Velja pa poudariti, da so občani pričakovali, da bo že urbanistični program »dal traso za cesto in lokacije za hiše«. Ko pa je bilo pojasnjeno, da daje program le okvirne usmeritve, konkretnejše pa določa uporabo prostora urbanistični in zazidalni načrt, so povsod zahtevali, da tudi omenjene dokumente čimprej naredijo in to najprej za kraje, kjer je največ problemov.« »Kako so občani sprejeli predlagane možnosti za poselitev prostora?« »Poudariti moram, da urbanistični program predvideva, da bodo vsem. ki bodo delali in ustvarjali na Loškem, imeli tudi možnost za naselitev. Ob tem pa se je v javnih razpravah pojavila želja, da ne bi razmetavali s prostorom. V Železnikih, kjer je prostora za stanovanj- KRANJ Gostinska in trgovska delovna organizacije ENTRAL Kranj n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa K) DS TOZD Delikatesa proste delovne naloge in opravila prodajalca za trgovino NA KLANCI Kranj Pogoji: poklicni* šoli« za prodajal« o. poskusna doba ~ meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11. sko gradnjo malo, vedo, da je treba izkoristiti vsak košček, medtem ko so Žirovci vedno želeli širšo poselitev. V sedanjih javnih razpravah, ko smo problem stanovanjske gradnje obravnavali skupaj z izgradnjo vse potrebne infrastrukture, zlasti pa komunalnih naprav, pa so se tudi Žirovci ogreli za strnjeno stanovanjsko gradnjo, za stanovanjska naselja najprej na enem koncu in šele po pozidavi enega terena, za gradnjo drugje. Na Trati so se občani odločili za skupno toplarno in želijo »en dimnik«, da ne bi preveč onesneže-vali okolja. Zavzeli so se za enak način urejanja skupnega ogrevanja, kot ga imajo v Železnikih. Povsod se ogrevajo tudi za mešano blokovno in individualno gradnjo v mestnih naseljih. Za mešana stanovanjsko-kmečka naselja pa je bilo v javnih razpravah rečeno, da naj se gradijo tako, da ne bo oviran razvoj kmetij, se pravi, da se kmetije ne smejo obzidati. V pretežno kmečkih naseljih pa se morajo funkcionalno zaokroževati gospodarska in stanovanjska poslopja. Največja novost, ki jo prav v zvezi s kmečkimi naselji, predlaga urbanistični program, je odpiranje teh naselij za pozidavo. Zlasti to velja za hribovske vasi, kjer naj ne bi gradili več le nadometnih hiš, temveč naj bi dobil dovoljenje za gradnjo vsak, ki želi tam živeti. S tem želimo omejiti izseljevanje iz hribovskih predelov« »Kdaj bo dokument sprejet?« Do konca meseca bodo še javne ^^^^^^^^ razprave v TOZD in SIS, avgusta pTTTjjmTa bomo zbrali vse pripombe in E12A3m*3 strokovne službe jih bodo obdelale, septembra naj bi izvršni svet pripravil predlog dokumenta, ki bi ga oktobra- dali v razpravo in sprejem delegatom občinske skupščine.« »Vse občine pripravljajo tudi prostorske plane. Ali je smiselno pripravljati urbanistični program, če prostorski še ni izdelan?« Turizem ni le gostilna BOHINJ — Ko so se minuli teden zbrali turistični delavci iz vse Slovenije na prvi skupščini Turistične zveze Slovenije v Bohinju, je bila iz poročil in iz razprave razvidna ena sama ugotovitev: turistična društva so še kako potrebna in nesmiselno je ukinjanje turističnih zvez in turističnih društev. Treba jim je povrniti vso veljavo in poskrbeti za status Turistične zveze Slovenije. V zadnjem času so po Sloveniji žolčne razprave o tem kakšen je ali naj bi bil status turističnih društev in zveze, na obali so turistično zvezo celo ukinili. Marsikje turistična društva životarijo in ne najdejo več poti iz zagat: denarja ni in veljave tudi ne, ostaja le nekaj najbolj prizadevnih amaterskih delavcev, ki pač ne morejo verjeti, da je bilo vse njihovo delo zaman in skorajda ničvredno. Turistični delavci, člani številnih turističnih društev pa so v minulem obdobju še kako prispevali za razvoj kraja, zavedajoč se, da turizem niso le hoteli in gostilne, temveč tudi urejene sprehajalne poti, prospekti, propaganda ter vse tisto, kar je nepogrešljivo pri turistični ponudbi kraja. Zato se nikakor ne morejo strinjati, da bi bili zdaj društva, ki bi brez denarja životarila, postavljala sprehajalne stezice in poti ter čistila kraj. Se vnaprej hočejo ostati pomemben del turističnega in vsega razvoja kraja, kjer delujejo, kjer je ne nazadnje njihovo pomembno poslanstvo tudi v tem, da ustrezno vzgajajo mlade po šolah. Turistični delavci so obenem tudi družbenopolitični delavci. Na skupščini Turistične zveze Slovenije so obširno spregovorili tudi o razvoju turizma v Bohinju in v radovljiški občini. Bohinj razpolaga z 810 posteljami v hotelih in 1100 zasebnimi posteljami in ima dva kampa, ki sprejmeta 500 oseb. Lani je obiskalo samo slap Savice 86.000 gostov. Vendar pa zadnjih deset let Bohinj precej zaostaja za ostalimi turističnimi kraji, bohinjski turistični delavci se čutijo zapostavljene in prizadete. Mladinski dom je zaprt, Kompas hotel nima denarja za obnovo svojega hotela, hotel Jezero je pred tremi leti poškodoval potres in je še vedno zaprt. Bohinj nima ne kinodvorane in ne večnamenske dvorane. Tudi v radovljiški občini z razvojem turizma ne morejo biti zadovoljni, saj sta gostinstvo in turizem v zadnjih letih manj vlagala in tudi malo iztržila. Turistična ponudba je razdrobljena, nekompleksna, zmogljivosti bi morda zadovoljile tistega gosta, ki je prihajal pred leti, kader iz turizma in gostinstva odhaja, programi za razvoj pa so stari. V srednjeročnem obdobju do leta 1980 naj bi vložili v turizem okoli 100 starih milijard dinarjev, od tega 50 milijard za Bohinj, realizacija pa je dokaj klavrna. Tudi ustanavljanje turistične poslovne skupnosti je v zaostanku, koraki so dokaj obotavljivi, program pa dvomljiv, saj predvideva ustanavljanje kar več poslovnih skupnosti. Delegati skupščine Turistične zveze Slovenije so tako v Bohinju zavzeli trdno stališče do obstoja in do uveljavitve turističnih društev v Sloveniji, zahtevali so družbeno priznanje za delo, ki so ga opravili s svojim neumornim in vztrajnim delom. Poslali so slovenskemu izvršnemu svetu odprto pismo in opozorili na nevzdržno stanje, v katerem se domala vsa turistična društva in turistični delavci danes nahajajo. D. S. -J Danes, v torek. 25. julija, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o organiziranosti nekaterih krajevnih skupnosti, o delu kadrovske službe občine, o poročilu geodetske uprave ter o nekaterih drugih vprašanjih D. S. »Urbanistični program je le del prostorskega plana in zato ima svoj smisel. Nikdar pa ne bomo mogli narediti popolnega dokumenta, ki bi lahko veljal za vedno in ga ne bi bilo potrebno dopolnjevati. Ce pa sedaj ne bi sprejeli urbanističnega programa in potem načrta, bi s tem povzročili velike gospodarske in tudi socialne probleme, ker bi praktično onemogočili hitrejši razvoj tako industrije kot kmetijstva in s tem tudi rast standarda ljudi. Zato je potrebno pripravljat dokumente v okviru možnosti.« L. Bogataj Mladinci v La Ciotat Kranj — V okviru tradicionalne vsakoletne izmenjave obiskov med mladinci i/. Kranja in francoskega mesta La Ciotat je v Francijo že odpotovalo trideset na jprizadevnej-šib mladincev i/ osnovnih organizacij ZSMS v kranjski občini. Vrnili se bodo 10. avgusta skupaj z vrstniki i/. La Ciotata, ki bodo nato gostje Kranjčanov. H. J. Jesenice se pripravljajo na praznik Jesenice — Jeseniška občina se že pripravlja na praznovanje občinskega praznika, 1. avgusta, ki ga praznujejo v spomin na prvo bitko na Obranci. Delegati vseh treh zborov skupščine občine se bodo zbrali na slavnostni seji, od tod pa krenili na Obranco, kjer bo tovariško srečanje. Na slavnostni seji bodo slovesno podpisali listino o pobratenju s skupščino občine Trbovlje. V počastitev občinskega praznika bo v občini še več športnih, kulturnih in drugih prireditev, prvič letos pa bo skupščina občine podelila tudi priznanje občine. Občinsko priznanje 1. avgust bodo poslej podeljevali za najbolj pomembne dosežke posameznih občanov na gospodarskem, družbenem in političnem področju. Plakete tudi za Gorenjce Ljubljana — Na slovesni seji republiškega odbora ZZB NOV Slovenije so v četrtek, 20. julija, podelili plakete ZZB NOV Jugoslavije. Plakete se podeljujejo vsako leto tistim posameznikom in organizacijam, ki so uspešno prenašale tradicije NOB na mlajše rodove in se aktivno vključile v boj za socialistično preobrazbo družbe na podlagi samoupravljanja in neuvrščene politike. Med dobitniki plaket ZZB NOV Jugoslavije je letos tudi več Gorenjcev. To so: Vinko Berce iz Radovljice, Marija Faganel iz Tržiča, Jože Go-stinčar iz Škofje Loke, Maks Klinar z Jesenic, Pavle Zerovnik iz Kranja ter Združenje borcev NOV »Vodovodni stolp« iz Kranja. -jg TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ t3 Srečo Ne čimer novi predsednik KRANJ - Na redni seji so se v četrtek, 20. junija, sestali delegati medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. Sprejeli so poročilo o delu sveta v preteklem mandatu in ocenili potek javne razprave o dokumentih za 10. kongres ZSMS. Delegati so se dogovorili o temah, ki jih bodo obravnavali na kongresu. Tako bodo Jeseničani posvetih pozornost predvsem družbeno ekonomskim odnosom v združenem delu ter nalogam mladih na tem področju, kranjski mladinci se bodo predvsem zadržali pri izobraževanju ob delu, iz dela in za delo. radovljiški delegati bodo razpravljali o vlogi mladih pn ustavni preobrazbi krajevne skupnosti, škofjeloški delegati P« »vlog, mladih v kmetijstvu. Mladi delegati iz tržlške občine bodo za kongres pripravili problematiko vloge družbenih organizacij in društev v ZSMS. . . Na seji so nato delegati izvolili novega predsednikajnjd. občinskega sveta ZSMS za Gorenjsko Sreča Nečimra, dosedanjega predsednika občinske konference ZSMM Kranj. J. Kepic "orek, 25. julija 1978. Praznik žirovskih letijcev in gozdarjev : tiri — Kolektiv kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« iz Zirov je pred nedavnim na tiho, vendar slovesno, proslavil 30-letnico obstoja delovne organizacije. Kljub taki skromnosti pa vendarle velja poudariti, da gre za izredno pomembno organizacijo združenega dela ne le na žirovskem, ampak tudi na širšem področju. Kot posebnost velja omeniti, da udruga pokriva del področja dveh občin: logaške in škofjeloške. Toda to ni bila nikdar ovira za uspešno delo približno 100-članskega kolek- ^ealizacija v kmetijsko gozdarski zadrugi »Sora« Žiri se iz leta v leto sočno veča. K temu v veliki men pripomorejo objekti, ki jih gradijo iz leta v leto, obnovljeni objekti m ved-ao modernejša tehnologija Najbolj zadovoljni so seveda v L\-i»h z moderno samopostrežno trgovino, ki jo je zadruga z-gradila pred leti na Dobračevi, saj so vse ostale j-govine »nastanjene« v tesnih in Poslovna stavba v Bistrici Tržič - V Bistrici pri Tržiču bo do 1. septembra letos zgrajena nova poslovna stavba. Gradijo 1MOS, Sovensko gradbeno podjetje Tržič, nroiektanti pa so iz Arhitekt biroja SGP v Kranju. Celotna površina novih prostorov znaša 2700 kvadratnih metrov. Zanje se zanimajo dasti tovarna obutve Peko, Bombažna predilnica in tkalnica, Združena lesna industrija ter nekaj Manjših tržiških podjetij, privlačijo pa tudi kupce zunaj občine 3. stran O Lr A 8 skrajno neustreznih prostorih. Poleg trgovine je tudi bife, kjer vsakodnevno pnpravijo malico za mnoge delavce žirovskih delovnih organizacij in slučajne prišleke. Poleg te trgovine ima zadruga še nekaj drugih trgovin v Žireh in krajih v okolici Žiro v. Vsekakor je treba omeniti tudi moderno urejeno žago. Vanjo so v zadnjem času namestili več modernih strojev, zato je delo lahko še bolj uspešno. Delavci na žagi vsakodnevno razrežejo na kubike in kubike lesa, ki ga tovornjaki zadruge pripeljejo iz gozdov v žirovski okolici. No, pod KGZ »Sora« spada tudi žirovska »Pekarna«, kjer pečejo znan žirovski kruh. Glas o njem, da je izredno okusen, se je raznesel daleč naokrog, zato prihajajo ponj ljudje od časa do časa tudi po več kilometrov daleč. In ne nazadnje, treba je omeniti tudi izredno tesno sodelovanje zadruge s kmeti na njihovem področju. Zadruga jim vsako leto priskrbi po več sto starih milijonov dinarjev kreditov. S tem denarjem potem kmetje pospešeno obnavljajo in gradijo hleve, urejajo domove za kmečki turizem, nakupujejo kmetijske stroje in še za marsikaj je mogoče uporabiti ta denar. In tudi na slavju ob jubileju je bilo poudarjeno, da je s tako prakso vsekakor treba nadaljevati tudi v prihodnje. Življenje v žirovski zadrugi, katere direktor je že vrsto let Viktor Maček, je zares živahno in pestro. Pod njenim okriljem deluje tudi močan aktiv kmečkih žena, ki se podajo večkrat na izlet, zadruga pripravlja mnoga poučna predavanja, kolektiv pa redno sodeluje pri raznih akcijah, ki jih pripravljajo v Žireh. J. Govekar Poslovanje Iskre ugodno V polletju izvoz 46.647 tisoč dolarjev, od tega več kot polovico Iskrina kranjska industrija Ljubljana, 20. julija - Seštevek ^"J^iU nm z vodnih organizacij *eh sedmih proizv »zda Is joslovni ^•i-o^elzdelkov in s tem prese-S.2 miluaroeJ^1Krpaiizacijo istega rf/fSk«k£e ža P-o polletje lep »zda ^kr**"h v tem obdobju je fc^TzdelaSa3 po .sedanjihcenah ,a i nskoletno realizacij* &*$~*<*g°%£ napredoval. JUvne Organizacije so P izvozile uelovne «'| ? tigoč dolarjev iz-ikupno z* 4?e 46g ^stoika letoš-lelkov. Kar j g. najnreč nalogo izvoziti letos za 100 zadala nalogo izdelkov. Čeprav ?*2n°3 4 odiiotka do 100 odstotne tanjka a,* j neuspeh, ker ^fka izvoza v Iskri narašča ImamiKa . drugem »roti koncL.leta in Ji Mletju vedno precej_ Jgtrija /a Kranjska Iskra fc jko in K£«' * izd;,,a,a do Mektrornen tisoč dinarjev KonC,t J" odroma uresničila 49.2 od-^eLk0^etnega načrta, hkrati pa je Sffi. i ?5 odstotka več, kot lan, zdelal- istem obdobju T»Zeć7 uspeh je kranjska Največji i~ y flestih rr losegla z izvozom Iskra mesecih 27.757 tisoč dolar- t^lkov^toVvee kot polovica ^voza celotne Hozd. ^ y &mS UvTz reprodukcijskega ma--bdobju o jn 7fl katerega so po-S£*,?UK tispč dolarjev. Vse kaže. *bili V Suka Iskra izkazala letos 1* b'i ^poslovne dosežke, zlasti z frkordne » zkorn, računajoč se-■Ivoznijrn »bo poHlovnost v drugem Wa, .daLot običajno vsako leto, še MetlU, zrasla VELHTHGOVINA ŽIVILA Maloprodaja razpisuje javno licitacijo za šankomat Ane 26. julija 1978 d?i* uri v pisarni ^iavracije GLOBUS Izkjicna cena 2(MKK) din ŽIVILA Kranj TOZD Maloprodaja Število zaposlenih je bilo s 27.421 delavci v celotni Iskri nekaj višje od predvidenega, toda v drugem' trimesečju Število ni več raslo, oziroma zaznamuje celo rahel upad. Samo kranjska industrija Iskra zaposluje trenutno 10.688 delavcev. Marjan Kralj Nova stanovanja na Hrušici Jesenice — Že predvidoma prihodnje leto se bo na Hrušici pri Jesenicah začela intenzivna družbena stanovanjska gradnja. Po zazidalnem načrtu bodo na površini dveh hektarov zgradili štiri-etažni stanovanjski stolpič ter dva stanovanjska objekta s 45 stanovanji. Zaradi več stanovanj in tudi zato, da bi razbremenili pretesen vrtec na Plavžu, kjer je 60 otrok s Hrušice, je v zazidalni načrt vključena tudi izgradnja vzgojno-varstvene ustanove za 120 otrok na 3000 kvadratnih metrov površine. Na severni strani bodo postavili skupinske garaže. Zaradi izgradnje teh stanovanjskih objektov bodo porušili vse sedanje lesene provizorije ter dotrajani 4-stanovanjski objekt. Tako bodo delno obnovili samo naselje Hrušice. D. S. Raziskovalna dela za karavanški predor JESENICE - Na Hrušici pri Jesenicah naj bi začeli graditi karavanški predor, cestni predor skozi Karavanke v dolžini sedem kilometrov. S tem cestnim predorom se bo jugoslovansko cestno omrežje povezalo z avstrijskim in preko njega z evropskimi avtocestami. Da pa bi lahko pripravili glavni projekt predora skozi Karavanke, bodo morali na jugoslovanski strani predora opraviti geološko-geotehnična raziskovalna dela in sicer štiri globoke vrtine v skupni dolžini 2100 metrov. Vrtine bodo morali opraviti do letošnje zime, geolo-ško-geotehnični elaborat pa mora biti izdelan do marca prihodnjega leta. Dostop do lokacij vrtin pa je izredno težak, zato bodo morali razširiti gozdno pot, za nujna in hitra raziskovalna dela, ki bodo terjala precej denarja, pa bodo težjo vrtalno opremo vozili s helikopterji. D. S. Kakšen je položaj delavke? Pred IX. kongresom Zveze sindikatov Slovenije naj bi v Sloveniji ocenili, kakšen je položaj delavke v združenem delu — Ali so zaposlene ženske za enako delo enako nagrajene? Po mednarodnem letu žensk so bile v Sloveniji organizirane razne problemske konference, srečanja in posvetovanja o problemih zaposlene ženske, zdaj pa naj bi pred sindikalnim kongresom pripravili problemsko konferenco na temo delavka v združenem delu. V Sloveniji je med vsemi zaposlenimi že 43,6 odstotka zaposlenih žensk. Kljub visoki povprečni zaposlenosti žensk pa je v nekaterih občinah med zaposlenimi le okoli 30 odstotkov žensk. Tudi s kvaliteto zaposlovanja v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj je med zaposlenimi okoli 60 odstotkov nekvalificiranih in polkvalificiranih delavk. Precej žensk je zaposlenih v takšnih industrijskih pano- 5ah, ki nimajo veliko ostanka ohodka in so v težjem položaju kot druge panoge. Tako je v tekstilni, lesni in v nekateri kovinsko-predelovalni industriji. Na konferenci naj bi se pomenili tudi o varstvu materinstva in pravic tistih delavcev, ki skrbijo za otroke ter analizirali vrsto drugih problemov, med drugim tudi odsotnost z dela zaradi bolezni. V Sloveniji je precej manj žensk med delavci z visoko in višjo izobrazbo ter med visoko kvalificiranimi delavci. Ženske so razporejene na delovna mesta, kjer dobivajo nižji osebni dohodek, delajo pa večinoma v manj akumulativ- nih gospodarskih panogah. Prav tako naj bi konferenca razčlenila izobraževanje in poklicno usmerjanje žensk, otroško varstvo, opredelila pa tudi položaj kmetice-koope-rantke in zadružmce. Kmetice so danes vsebolj nosilke in organizatorice proizvodnje, le v izjemnih primerih pa so tudi nosilke kooperacijskih pogodb in članice kmetijskih zadružnih organizacij, obenem pa so premalo vključene v samoupravno odločanje. Ženska tudi v družbenopolitičnem življenju naleti na vrsto problemov. Čeprav so uspehi zadnjih volitev spodbudni, saj je bilo v temeljnih delegacijah povprečno izvoljenih 4 odstotka več delegatk, bodo na konferenci opozorili na neprimerni sestav nekaterih skupin delegatov, na premalo žensk v vodstvih družbenopolitičnih organizacij, na predvsem neprimeren sestav individualnih poslovodnih organov v delovnih organizacijah ter v vodstvih družbenopolitičnih skupnosti. * D. S. Zanimanje za avgustovski sejem Kranj — Od 11. do 21. avgusta bo na sejmišču v Savskem logu spet tradicionalni sejem široke potrošnje, ki ga obišče največ ljudi, okoli 200.000 obiskovalcev z Gorenjske in drugih krajev Slovenije. Na tem sejmu ponujajo kar najširšo izbiro široko potrošniških artiklov od bele tehnike, keramike in umetne obrti do celovite ponudbe kmetijske opreme. Gorenjski sejem je že sklenil pogodbe tudi za pestre zabavne večere na sejmišču, tako z gostinci kot tudi s kulturnimi skupinami. Nastopilo bo sedem različnih kvalitetnih zabavnih ansamblov. Nedvomno je avgustovski sejem tudi za organizacije združenega dela vabljiv in porok za dobre poslovne uspehe, saj po ocenah dosega več kot 40 starih milijard dinarjev bruto prometa. Zato na sejmu sodeluje okoli 400 razstavljavcev tudi iz Italije in Avstrije. D. S. IZ GLASI I, DELOVNIH ORGANIZACIJ murka »si NOV VRTEC V LESCAH Lesce — Delavci Murke so že z referendumom pred leti sklenili, da bodo prispevali del sredstev za izgradnjo otroškega vrtca v Lescah. V tem času so bili zgrajeni že številni vrtci v krajih radovljiške občine, pri gradnji vrtca v Lescah pa se je zataknilo zaradi lokacije. Zdaj so se odločili za gradnjo vrtca na primerni lokaciji in naj bi bil že letos pod streho. Vrtec naj bi sprejel okoli 120 otrok. DELO MLADIH Lesce — V okviru delovne organizacije Murka dela zelo prizadevno tudi osnovna organizacija ZSMS, ki med drugim organizira tudi razne akcije. ljetos so pripravili očiščevalno akcijo, pripravili pa bodo tudi izlete. Delovna organizacija zaposluje večinoma mlajše delavce, zato je tudi delo pestro in bogato. PROIZVODNJA JUNIJA Otoče — Rezultati proizvodnje junija so bili ugodni, čeprav ni potekala po programu. Tržne potrebe so se spremenile glede na predvideno strukturo posameznih izdelkov in skupnih izdelkov. Realizacija je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 15 odstotkov Naročila za posamezne izdelke so bila manjša. USPEL REFERENDUM Otoče - Delavci s<> se na referendumu iziavljah o pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka Referendum je uspel. sa| se ga je udeležilo okoli 9.J odstotkov delavcev, ki mi večinoma glasovali za pravilnik. AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ razpisuje licitacijo za prodajo dveh osebnih avtomobilov Zastava 750 Licitacija bo v četrtek. 27. julija 1978 oh 10. uri na dvorišču Avto moto društva Kranj, Koroška ."».{/d. Na podlagi 3. člena sklepa o podelitvi Čufarjevih plaket v letu 1978 skupščina KULTURNE SKUPNOSTI JESENICE razpisuje Čufarjeve plakete za leto 1978 Cufarjeve plakete se podelijo organizacijam in posemeznikom za: — aktivnost in uspehe na področju kulturnih dejavnosti, — ustvarjalno in poustvarjalno delo na področju kulture, — dolgoletno uspešno delo na področju kulture. — kvalitetne dosežke v posameznih kulturnih dejavnostih. — dosežke strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela, — uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande in publicitete. Predloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne in druge organizacije, ter društva. Pismene predloge z obrazložitvijo je predložiti strokovni službi Kulturne skupnosti Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4, do 1. septembra 1978. Veletrgovina ŠPECERIJA Bled TOZD Maloprodaja n. sol. o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja razpisuje prosta dela in naloge: kuharja Pogoji: končana srednja poklicna (KV) izobrazba gostinske smeri in 3 leta delovnih izkušenj; natakarja Pogoji: končana srednja poklicna (PK — NK) izobrazba gostinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, TOZD Maloprodaja, Bled, Kajuhova 3. Naklo — Na železniškem nakladišču v Naklem je vedno bolj živahno. Tu nakladajo in razkladaji> les. premog, gradivo in drug material. Predvidevajo, da bodo postavili industrijski tir še k novemu skladišču trgovske delovne organizacije Živila Kranj. Glede na to, da železniška postaja v Kranju nima možnosti za razširitev, se bo železniški tovorni promet preko Naklega še povečal. - B. B. O LAS 4. stran. Torek, 25Julija 1978 Plakatiranje prepovedano je vstavljena v fotografijo na ovitku rabila za razstavo, ki bodo .{.avgusta odprta v galeriji v kranjski Mestni hiši. Razstava prikazuje na enem mestu 36 del m je neke vrste primerjalna informacija o možnostih uporabe fotografije pri izdelavi plakata ter n deležu fotografa pri tem. t H. J J — Foto: h. Pe.rdan Gostinska in trgovska delovna organizacija CENTRAL Kranj, n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Gostinstvo in v skladu s 16. čl. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih proste delovne naloge in opravila I. več natakarjev in točajev za PE Kranj in PE Jezersko II. delavca za PE Kranj Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod I: se zahteva poklicna gostinska šola, poskusna doba 2 meseca; podli. se zahteva dokončana osnovna šola. poskusna doba 1 mesec. Prismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11. SGP GRADBINEC Kranj, n. sol. o. Kranj, Nazorjeva 1 po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Industrijske in nizke gradnje Javornik objavlja proste delovne naloge in opravila vodje sektorja TOZD Pogoji: višja oziroma srednja izobrazba gradbene smeri in .1 leta <•« lovnih izkušenj na podobnih delih Delo se združil je /a nedoločen čas, Pismene ponudbe / opisom dosedanjega tlela \\\ |H»fivhninii dokazih o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo »a naslov: SGPGRAD-HIN K('. Kadrovsko socialna si u/I »a Jesenice. Titova Mi, Novi dokumenti v loškem arhivu Skofja Loka — Zgodovinski arhiv v Škofji Loki je dobil svoje prostore v nekdanji nunski kašči, stavba je iz 17. in delno 18. stoletja, stoji pa ob dvorišču nekdanjega uršulinskega samostana, pred nekaj več kot tremi leti. Toda arhivsko varstvo na Škofjeloškem področju sega že daleč nazaj. Ze leta 1936, ko se je v mestu pod Lubnikom ustanavljalo muzejsko društvo, so se namreč Škofjeločani odločili za zbiranje dokumentov zgodovinske vrednosti. Prav zato je bilo v tem letu na obrtni razstavi razstavljenih več arhivalij in muzealij v zvezi s cehi. Kasneje so se v Skofji Loki zbrano gradivo seveda odločili tudi ustrezno urediti. Pred tremi leti je bilo v loškem zgodovinskem arhivu zbranega približno 300 tekočih metrov gradiva. Gradivo se namreč meri po dolžini listin, ki so zložene po policah. France Stukelj, ki neutrudno bdi nad arhivom, mimogrede povedano, profesor Stukelj je tudi vnet zbiralec starih predmetov, pripisuje največjo vrednost mestnim in cehovskim listinam od 16. stoletja dalje. Najstarejša pa je listina lončarskega ceha iz leta 1522. V drugo polovico 18. stoletja sega fond zemljiške knjige, ki se veže na današnjo knjigo pri škofjeloškem občinskem sodišču. V arhivu so tako dokumenti številnih imetnikov gradiva^ najštevilč-neje pa so seveda zastopani upravni in sodni organi, šole, večja podjetja, ustanove in društva. Gradivo je zbrano s celotnega področja občine. Tako so v arhivu, denimo, tudi številni dokumenti nekdanjih krajevnih ljudskih odborov, občin v Selški in Poljanski dolini, vanj pa. po desetih letih prihaja tudi vse gradivo škofjeloške občinske skupščine. Treba pa je povedati, da je/ veliko zanimivih stvari še vedno 4 tujini. Predvsem v Munchnu. In čeprav so Škofjeločani za svoj arhiv priskrbeli že veliko fotokopij in mikrofilmov o teh dokumentih, bo potrebnega še precej dela, da bo podobno delo opravljeno tudi v drugih arhivih v tujini. Zanimivega gradiva je tako v loškem arhivu iz dneva v dan več. Prav v zadnjem času je arhivarjem uspelo odkriti še nekaj zanimivih dokumentov. To so predvsem arhivi šol v škofjeloški občini, med njimi Tržičani v Pulju V soboto se je v Pulju začel trinajsti medklubski in avtorski festival amaterskega filma Jugoslavije. To prireditev, zaključila se bo danes, lahko štejemo med največje manifestacije amaterske filmske dejavnosti pri nas. Na festivalu tudi letos, že sedmič po vrsti, sodelujejo člani filmskega kluba Tomo Križnar iz Tržiča. S seboj so odnesli šest filmov, od katerih sta dva že bila na festivalih in dokazala svojo vrednost. To sta filma starejših datumov »Kronika« avtorja Janeza Maverja in »Odlok« Dušana in Lojzeta Smida. Na festivalu pa bodo predvajali še filme »Macro plan« (Janez Maver), »Kriza« in Zmaji« (brata Šmid), »Corning soon« (Damjan Petek in Iztok T reven), ki kažejo sveže ideje in nove poti trži-ških avtorjev. J. Kepic SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ i A J Sprejem novih dijakov v gimnazije Vihar ob sprejemu novih dijakov v gorenjske gimnazije se je umiril. Zapleti glede števila oddelkov, sprejemnih kriterijev in posredovanj so mimo Koliko in kakšne učence pa so gorenjske gimnazije sprejele za novo šolsko leto 1978/79? Letos so gorenjske gimnazije kadrovale v tesni medsebojni povezanosti in obenem tudi v dogovoru s strokovno službo poklicnega usmerjanja pri skupnosti za zaposlovanje Kranj, v dogovoru i zavodom za šolstvo - enota Kranj in izobraževalnimi skupnostmi Gorenjske. Ob sprejemu so upoštevali enake, v naprej dogovorjene kriterije, to je mnenje strokovne svetovalne službe za poklicno usmerjanje, šolski uspeh (pri čemer ima prednost boljši učni uspeh in boljše ocene iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika), mnenje osnovne šole o kandidatu in regijski način razporeditve dijakov Na Gorenjskem so gimnazije že vključene v; proces usmerjenega izobraževanja. Jeseniška gimnazija ima taT, poleg treh splošnih še pedagoški oddelek, v Radovljici je pedagoški oddelek, kranjska gimnazija vpisuje v enega pedagoškega poleg petih splošnih in škofjeloška poleg treh splošnih in smučarskega še v pedagoški oddelek. Jeseniška gimnazija je razpisala 96 mest pri splošni gimnaziji in 32 mest v pedagoškem oddelku, Za sploš-no gimnazijo se je prijavilo 86 učencev; vsi so bili prav dobri ali odlični. Sprejeti so bili vsi. V pedagoški oddelek se je prijavilo 27 učencev; sprejeti so bili tudi štirje učenci z dobrim uspehom, vendar so bile ocene iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika najmanj dobre. Spolna struktura na splošnem oddelku je 2 proti 3 v korist deklet, na pedagoškem pa je en sam fant. Na splošnem oddelku je še 12 prostih mest in na pedagoškem 6. Kranjska gimnazija je razpisala 160 mest za splošno gimnazijo in 32 za pedagoški oddelek. Na splošno gimnazijo se je prijavilo 179 učencev (od tega je bilo 150 odličnih) Sprejeli so jih 160. Deklet je manj kot dve tretjini. Na pedagoški oddelek je bilo prijavljenih 42 in sprejetih 32 učencev. Prevladujejo dekle ta. Tisti, ki so bili odklonjeni, so odpadli zaradi slab šega učnega uspeha, motiviranosti za drugo šolo. slabših sposobnosti in delovnih navad Po regionalni razporeditvi je kranjska gimnazija »odstopila« 6 kandidatov jeseniški in H škofjeloški gimnaziji. Radovljiški pedagoški oddelek je dobil 39 prijav. Sprejeli so jih 32. Sedem jih je odpadlo zaradi nt i/ polnjevanja zahtevanih kriterijev. V škofjeloški gimnaziji so razpisali 96 mest Sprejetih je bilo vseh 89 kandidatov. Za tretjino so močneje zastopana dekleta. Za pedagoški oddelek se je prijavilo 36 kandidatov; 6 je bilo odklonjenih Tu so sama dekleta, nekaj mest pa je še prostih V smučarski oddelek je kandidiralo 19 učencev Odklonjen je bil le eden. Škofjeloška gimnazija bo vsa prosta nusla avgusta ponovno razpisala Antonija Hahian dane«' mnogih ni več, ker so ukinjene. Profesor France Stukelj, ki jih prav zdaj pregleduje in ureja, pravi, da predstavljajo dokaj veliko vrednost. Kajti arhivi iz Zalega Loga, Stare Oselice, Selc in še nekaterih drugih šol so napisani izredno zanimivo. »Toda časa mi primanjkuje, da bi lahko vse natančneje prebral,« pravi prof. Stukelj. »Skrbeti je namreč treba tudi za drugo gradivo, ki prihaja v arhiv domala iz dneva v dan.« Škofjeloški zgodovinski arhiv je brez dvoma izredno velikega pomena. Vanj često zahajajo posamezniki, ki želijo videti kaK dokument, treba pa je reči, da marsikateri dokument pri raznih obravnavah pride prav tudi sodišču. J. Govekar Zbor Alpine - V Žireh že nekaj let nazaj opažamo kvalitetno rast zborovskega petja Da je to res. dokazujejo tudi pevci moškega zbora tovarne Alpi-na. ki pod vodstvom prizadevnega dirigenta Slobodana Poljanska nastopa na vseh letošnjih pomembnejših prireditvah v škofjeloški občini. - Foto-F. Perdan Bohinjska Bistrica - Na hiši znanega revolucionarja in komunista bohinjskega kota Tomaža Godca je spominska plošča, vendar pa numera-vajtl zdaj V njegovi hiši urediti muze/. Tomaž (iodec je bil eden izmed najbolj pomembnih in zavednih komunistov in se po jem imenuje tudi temeljna organizacija združenega dela LIP li/ed v Bohinjski Bistrici. Za ureditev prostorov in spominskega muze/a naj bi prispevala delovna organizacija LIP Bled. za ureditev muzeju pa se zavzemajo tudi družbenopolitične organi za eije*Ratlovljice. — /•'<»/<». F. /'en/on Slike s poti po Italiji Te dni mineva pet let, kar smo se za vedno poslovili od slikarja in velikega pobudnika likovnega življenja v Kranju Ljuba Ravnikarja. Sad njegovih več kot tridesetletnih prizadevanj je bogata likovna in obenem dokumentarna podoba Gorenjske, ki nam jo je slikar ohranil v svojih komaj preštevnih akvarelih in oljnih upodobitvah. je tematsko in likovno najbolj zaokrožen ciklus akvarelov, ki je nastal 1956. leta v Rimu med slikarjevim potovanjem po Italiji. Upodobitve Rima nam kažejo Ljuba Ravnikarja kot krajinarja z velikim posluhom za kulturno dediščino starega Rima, za njegove arhitekturne in zgodovinske vrednote pa tudi za senčne strani tega velemestnega okolja, za Ravnikarjev opus, ki je od leta 1946 nastajal v Kranju, ni zgolj likovna impresiji, temveč obenem kar topografsko veren zapis ROVenj ske krajine. Poleg goreo j.skih moli vov pa na (demo \ njegovem novejšem ustvarjanju tuni številne Upodobitve drugih krajev. Med temi zapuščenost razpadajočih spomenikov in njihovo odtujenost v vrvežu sodobnega sveta. S poti po Italiji je tudi naslov razstave, ki so jo delavci Gorenjskega muzeja pripravili v Prešernovi hiši v Kranju. Odprta bo do 16. avgusta. Torek, 25. julija 1978- 5. stran G ram, kjer je mir doma Pokljuka v teh dneh polna obiskovalcev — Borovnic ni, gob zaradi mraza tudi še ne — Že v kratkem lepa in široka asfaltirana cesta — Bo Šport hotel morda že prihodnje leto premajhen? Pokljuka — Tisti, ki se v teh ineh napotijo v pokljuške gozdove uradi gob ali borovnic, so razočarani. Kajti borovnice so zaradi sraza že ob cvetenju v glavnem po-ifble. gob pa zaradi vztrajnega nraza tudi "i- Po nekaterih dobelih leži še celo sneg, med po-(ijuškinii smrekami pa še vedno ejejo nirzle sape. Od časa do časa uracje shlade še nevihte, tako, da si iučaini prišleki niti ne upajo podati ia kak daljši izlet, saj se mimogrede Potlej so se usedli v svoj kombi, jaz pa sem se spričo že dokaj pozne ure odločil za hojo do pokljuške vojašnice. Toda že po petdesetih metrih so me vrli Španci ustavili in po novi cesti, ki jo na Pokljuki prav zdaj širijo in pripravljajo za asfaltiranje, smo se odpeljali proti Rudnemu polju. Neznansko so se potlej razveselili, ko so ugledali kažipot na Triglav, ko smo se, z rokami dogovorili, da bodo v planinskih postojankah lahko tudi prespali. Toda avtobusnih prevozov. Pri Alpetouru so se odločili, da bo med deli na pokljuški cesti vozil avtobus po obvoznici z Bleda prek Bohinja. Iz Bleda bo proti Šport hotelu odpeljal ob 5.30, na Pokljuki pa bo poldrugo uro kasneje. Ob 8. uri pa se bo s Pokljuke vračal nazaj na Bled. Drugi avtobus pa bo z Bleda odpeljal ob 12. uri, s Pokljuke pa se bo vračal ob 14. uri. Popoldanska zveza žal zaenkrat ni predvidena, a dogovori še vedno potekajo. »Zaradi slabih povezav z dolino nam je že zdaj jasno, da letna sezona ne bo normalna,« pripoveduje Peter Škrinjar. »Toda že pozimi in prihodnje leto bo bolje. Kajti cesta je bila zdaj popolnoma nemogoča. Hotelov Toda na Pokljuki je v teh dneh vino živahno. Kar dost. gostov, 2?h ki si želijo miru. zares pravega ? svežega planinskega zraka, je ^Sdneh vP šport hotelu m v Wovi depandansi Jelka^ Po po-Gkin livadah pa odzvanjajo ivii zvonci. Kajti živine k. se pase u £ še vedno precej- In nobena oSJ «1* ni da marsikateri otrok >nVTfta tu'prvič vidi kravo, vola Si Telička sajPse je že celo zgodilo, £ bliska« prišla v recepcijo Šport Stila Tudi ob mojem obisku fn-.kp bi se to skorajda zgodilo. Č,/ ie v "stih opoldanskih urah SS« receptorka imela skorajda več lila z odganjanjem živine izpred *rat hotela kot pa s sprejemanjem Gostov. Posebna zanimivost za obiskovalce Šport hotela na Pokl/uki /e živina, ki čest,> prihaja celo do hotelskih vrat opremljeni za neurje ki je bilo kake štiri ure kasneje, za vzpon na Triglav, po mojih ocenah niso bili ravno preveč dobro. Imeli so resda kar precejšnje zaloge steklenic, obleka in obutev pa za hojo v planine ni bila ravno preveč primerna. Nova cesta Cika ima prednost pa vseeno ne mislimo zapreti. Tu je, treba je vedeti, veliko gostov, ki k nam prihajajo vsako leto. Letos, ko smo zastopani v blejskem prospektu, je še posebno veliko zanimanja. In mislim, da bi z blejskimi hoteli morali v prihodnje še veliko bolje sodelovati. Pa cesto s Koprivnika bi bilo treba urediti. Tako bi bila s Pokljuke kar 15 kilometrov krajša pot v dolino. To bi za nas in naše goste veliko pomenilo. Treba je vedeti, da imamo tule kakih 150 vikendov.« Šport hotel na Pokljuki je bil lani zaseden 52 odstotno. Izračuni pa kažejo, da bi bil že s 60 odstotno zasedbo popolnoma rentabilen. Tega pa, ko bo boljša cesta, sploh ne bi bilo težko doseči. »Zdaj imamo največ gostov iz Istre in Beograda,« pravi direktor Šport hotela. »Pa tudi Nemcev je precej. Izletniških skupin pa prihaja največ iz Vojvodine. Gostje so predvsem navdušeni nad sprehodi v naravo, le steze in poti bi bilo treba še markirati, saj sem tako stalno v skrbeh, da se ne bi kdo izgubil, nad svežim zrakom, nad bazenom, sauno... Imamo goste, ki dnevno prete-čejo tudi po 10 kilometrov ...« In takemu gostu tekne tudi hrana. Obroki pa so v Šport hotelu obilni. Pa osebje, ki ga ni lahko dobiti za Pokljuko, prijazno. Zato je počutje gostov na Pokljuki zares vedno izvrstno. Ze skoraj večerilo se je, ko sem zapuščal lepo Pokljuko. Delo na cesti je takrat mirovalo. Toda že naslednji dan je bilo na gradbišču pravo mravljišče. Pripadniki JLA so ponovno prijeli za delo. Tako, da bi bila cesta proti Pokljuki in Rudnemu polju čimprej urejena in asfaltirana, da bi Pokljuka čimprej dobila boljšo povezavo z dolino. Res pa je. da kdor gre na Pokljuko enkrat, se nanjo še vedno rad vrača. Besedilo in slike: J. Govekar J Po špansko pa l_ ne ■ i^toria Sport hotela na Po-HD!r Petra Škriniarja tisto d opol-H1/ ini se mudil na Pokljuki, ni ne' * 'JZ* Da je prav pred petimi S° doSi "odpotoval v dolino, so mi ^"fii da P« «* bo na/a' vrnil Jovedaia. j. fetfte ure popo|(J_ >aJTorej ho treba počakati. a orej v n|tr|) rn,neVal. Pogo-Cari -£rn se s prijaznimi fanti in -arjal. ^ hotela, ki so mi pn-lekleti '^»j ;e 8iCer na od sveta i°rfiko odmaknjeni Pokljuki živ-lekoIiKo nekoIiko čudno, a ko se *n)e jJvadiš, tudi kar prijetno. Po-P j »e s planinci, ki so jovarj*1 k Veiega polja s Tri-^rihaja1« p prjtoževali nad muha-^Va vremenom. Dihal sem svež t,m- ki zrak. In čas je ob zvonklja ulanins^.^ zVonCev zares prav hitro Mineval- ^n:eKa popoldneva je > Ti*,n,°dX. močan ropot že kar \ ^tr«aLrošenega kombija. V njem fcrecej i štirje fantje in dekle, na Ho sedeli .j Špansko registrsko *adku Pa J* in edino žrtev so ^fnrav mene. Prinesli so mi obrali P' ljeVidov in prav kmalu se opiC° «Hvitaio, da želijo na Triglav. N )e x*čn naj jim povem, kje naj >oda kako naj^J ^ ^ m M°^rav nobenega drugega jezika. nal Pra. „em z nemščino. Nič! foskušai borno znanje ita- ^rešel n p„ tudi m ni bilo uspeha. lijanšČine:. i Na Pokljuki je, zapisal sem že, v teh dneh zares živahno. Toda ne le zaradi turistov. Tu je v teh dneh veliko gradbišče. »Za asfaltiranje pripravljamo cesto od križišča pri Sport hotelu do vojašnice na Pokljuki,« mi je malo kasneje pripovedoval direktor Šport hotela Peter Škrinjar. »Zdaj je cesta že razširjena in utrjena, pričakujemo pa, da bomo začeli polagati asfaltno prevleko v teh dneh. Za »dan x« je bil določen 17. julij. Za celotno traso bo potrebnih 600 ton asfalta, to pa pomeni, da bo na Pokljuko prispelo vsak dan z asfaltno maso po 60 kamionov.« Z utrjevanjem cestišča so bile zaradi mehkega terena, ilovnatega zemljišča, precejšnje težave. Precej pa seveda nagaja tudi vreme. V prihodnjih dneh bodo delavci PTT podjetja zaradi nemotenega poteka del in 'nemotenih telefonskih povezav z dolino preložili še telefonski kabel. Ko pa bodo proti Pokljuki zaprli tudi cesto bodo že na Bledu postavljene opozorilne table. In kako bo potlej tekel promet proti Pokljuki? »Do Pokljuke, do Šport hotela, bo potlej cestna povezava kar za kakih 30 kilometrov daljša,« pravi Peter Škrinjar. Obvoz bo potekal po cesti Bled —Bohinjska Bela — Bitnje — Jereka — Ko-privnik do Mrzlega studenca, od Mrzlega studenca pa prek Kranjske doline, planine Javornik do Šport hotela. Pričakujemo, da drugi obvoz po kakih štirinajstih dneh, ko bodo dela na delu ceste končana, ne bo več potreben. Na cesti od Mrzlega studenca do Zatrnika pa bodo kajpada dela potekala vse dotlej dokler ne bo padel sneg. Zato bo prvi obvoz od Bleda do Mrzlega studenca ostal še dlje časa.« Seveda je bilo v teh dneh na vsak način treba rešiti tudi vprašanje zci/cilile vci/ dom pred mrče/om NUVAN EXTRA novost na jugoslovanskem tržišču, učinkovito uničuje ves plazeči mrčes £Xtra nuvan UBA-GEIGY ZLATOROG MARIBOR O LA81, stran Torek, 25. julija 1978 V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Taborniki iz Rivolija pri Kranjčanih Kranj — Komisija za mednarodno izmenjavo je pred leti posredovala željo mladih tabornikov iz Rivolija po zbližanju oziroma sodelovanju z eno od taborniških organizacij v pobratenem Kranju. Tako so bili italijanski taborniki že pred tremi leti prvič gostje Zveze tabornikov občine Kranj. Tedaj so si ogledali Kranj in Gorenjsko, naše kulturne spomenike in obeležja iz Težave savskih tabornikov Kranj — V okviru tovarne Save deluje taborniški odred Albina Drol-ca, ki združuje okoli 250 tabornikov oziroma ljubiteljev taborništva. Precej jih je namreč, ki so napisani le na papirju in poleg plačila letne članarine v odredu drugače ne delajo. Razlog je deloma opravičljiv, saj je starostna struktura precej višja od običajnih taborniških skupin. Kot povsod pa tudi njim manjka usposobljenih vodnikov, brez njih pa seveda tudi delo ne more steči tako kot bi bilo treba. Najprizadevnejši člani odreda so se predlanskim lotili obnavljanja zapuščene stavbe pod vrhom Jošta. Delali so sami, denar za material pa jim je odobrila tovarna Sava. Zdaj imajo tu prijetno taborniško kočo, v kateri je kuhinja, dnevni prostor in shramba, zgoraj pa sobi s približno 40 posteljami. Letos jo bodo prekrili še z novo streho in napeljali elektriko. Ugotavljajo pa, da je koča premalo izkoriščena. Čeprav je v nedeljah in praznikih vedno nekdo dežuren, da postreže s čajem ali osvežilno pijačo, je le premalo tistih, ki se v koči ustavljajo. H. J. NOB, prisostvovali pa so tudi pouku v taborniški šoli. Lani so bili v Rivoliju Kranjčani, to sredo, 19. julija, pa se je obisk spet zamenjal. Na Joštu nad Kranjem so predstavniki skupščine občine, občinske konference ZSMS, Zveze tabornikov občine Kranj in odreda Albina Drolca sprejeli enajst tabornikov iz Rivolija. A gostje niso ostali v Kranju, ki so ga spoznali že pred dvemi leti. Skupaj s kranjskimi taborniki so že v četrtek odšli v tabor na Vinico, kjer bodo dvanajst dni preizkušali taborniško iznajdljivost in znanje, podajali se bodo na pohode po Beli Krajini, v načrtu pa imajo tudi precej izletov. Tako si bodo ogledali Zupančičevo rojstno hišo, Črnomelj, kjer je bil med vojno sestanek SNOS, muzej v Metliki, bazo 20 in partizansko bolnišnico, gostitelji pa jih bodo popeljali še na Plitvička jezera in po dolini Krke nazaj. Nazadnje se bodo ustavili v Ljubljani. Tabor so letos Kranjčani prvič prenesli iz Fazane na »celino«. V izmeni od 20. do 31. julija v njem tabori okoli 50 skavtov, od medvedkov in čebelic do starejših. Pred njimi so na Vinici že taborili Škof-jeločani. Opremo so preskrbeli vsak po malo, tako da se tudi na ta način kaže sodelovanje med obema občinskima zvezama. Z izmenjavo obiskov tabornikov iz Rivolija in Kranja, ki so zaenkrat še nekako »uradni«, se krepijo prijateljske vezi med vrstniki dveh narodov, prenašajo se znanje in izkušnje. Namen obiskov, ki imajo cilj v kasnejšem osebnem navezovanju stikov posameznikov, je tako popolnoma dosežen. H. J. POČIVALIŠČ'K Z NAPAKO — Počivališče v deprški gmajni ob magistralni cesti Kranj— Ljubljana je pričakalo turiste in utrujene potnike napol priprav Ijeno. Ni miz in klopi, namesto smetnjakov so le pločevinasti sodi. Potniki imajo vrsto pripomb m pravijo, da bi z več domiselnosti počivališče lahko bolje uredili, (fr) PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Nov dom AMD Cerklje Slovesnosti ob otvoritvi novega doma Avto moto društva Cerklje — 25 let uspešnega dela društva — V gradnjo doma vloženih blizu 25.000 prosto voljnih delovnih ur — Številna priznanja najpri-zadevnejšim članom Cerklje - V nedeljo, 2.1 julija, so v Cerkljah slovesno otvorili nov dom cerkljanskega Avto moto društva, njegovi člani so ga začeli graditi leta 1971, istočasno pa so proslavili tudi srebrni jubilej društva. Pokrovitelj prireditve je bila Veletrgovina Živila Kranj, manifestacija pa je bila posvečena tudi praznovanju praznika občine Kranj. Na veliki paradi, na kateri so Cerkljanci predstavili svoje delo, je sodeloval tudi pihalni orkester iz Kranja. Cerkljanci so se torej že leta 1953 odločili, da ustanovijo svoje Avto moto društvo. Možnosti za delo so bile v prvih letih izredno težke. Kljub temu pa so člani društva prav kmalu kupili motorno kolo »džile-ra«, le leto kasneje ga s pomočjo AMZS osebni avto »škoda«. Takrat so se začeli tudi prvi tečaji za voznike B kategorije. Zdaj imajo za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil na razpolago pet avtomobilov, čeprav so za kritje potreb zadosti že štiri vozila. Treba je pripomniti tudi to, da društvo vsa leta tarejo finančne težave. Kljub temu pa so se leta 1971 prizadevni člani društva odločili za gradnjo društvenega doma. V domu je prostor za parkiranje osmih vozil, v njem je lepo urejena učilnica za poučevanje kandidatov ter sejna soba, urejene so sanitarije ter spre jemna soba. Zaradi pičlih finančnih sredstev so morali Cerkljanci veliko dela opraviti sami. Pri gradnji so žrtvovali blizu 25.CKK) prostovoljnih delovnih ur. V društvo je trenutno včlanjenih 5(H) prebivalcev s cerkljanskega področja. Vendar sedanji člani društva menijo, da bi bilo to število mogoče še povečati. Omeniti je potrebno tudi odlično sodelovanje z mladimi na osnovni šoli Davorin Jenko, s krajevnimi skupnostmi s cerkljanskega pod me ja ter raznimi organizacijami. Delo v društvu poteka na povsem prostovoljni osnovi, torej denarnega nadomestila za funkcionarje ni. V Cerkljah že vsa leta redno deluje avto šola. Na štirih tečajih letno jo obiskuje, prek 1(K) tečajnikov. Do nedavnega je bila izredno delavna tudi športna sekcija. V četrt stoletja obstoja društva so v Cerkljah pripravili tudi prek 104) paradnih in ocenjevalnjh voženj ter prireditev. V teh letih je bilo za krmilom AMD pet predsednikov: Gvido Pahor, Polde Lovšin, Ivko Zupan, Stane Zupan in zdaj Jože Korošec. Kumica novemu domu AMD v Cerkljah je bila Pavla Sršen s Spodnjega Brnika, na slovesnosti pa so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim članom. Slavje se je nadaljevalo z veliko vrtno veselico, na kateri je goste zabaval ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna. J. Kuhar Odmevi Kranj — Res je, da se vsi, ki se vozimo po kranjski obvoznici, že dober mesec z vedno večjim negodovanjem umikamo na levi vozni pas zaradi popravil na robu cestišča. Negodovanje je popolnoma upravičeno, saj se polne tri tedne, razen tega, da je padel na tla prometni znak. ki označuje zožanje ceste, ni zgodilo ničesar. V petek pa smo opazili, da so dela vendarle stekla, in to nu' »veliko«. Tovornjak-cisterna *je na delovišče pripeljal vsegp Hui vedra vode, pred tem pa sta dva delavca sede čakala nanjo. »Zamašek« na kranjski obvoznici Vzrok prometnemu zamašhu so počeni betonski nosilci pod pokrovi nad kanalizacijo. Debeli so vsega 8 centimetrov, kar je očitno premalo, saj sta počila že dva. Vedeti je treba, da teče kanalizacija pod skrajnim des nim voznim pasom, kjer vozijo tudi najtežja tovorna vozila S tem bi moral računati že projektant. Kot so vede/i povedati v Ko munalnem obrtnem in gradbenem podjetju, so pričeli s sanaciji* okvar na opozorilo postaje milice. Namesto prejšnjih H centimetrskih nosilcev, ki jih je izdelal OP Gradbinec iz Kranja, bodo napravili 27 centimetrov debele betonske okvire, za katere upajo, da bodo zdržali. Jasno je. da je posredi napaka v načrtu ali pa slaba kvaliteta materiala. V prvem ali drugem primeru bi bilo treba poiskati krivca in mu naprtiti strttške popravil. Dela pa so se zavlekla predvsem zato, ker so delavci KOG P nameravali na mestiti tudi nove močnejše ko vinske pokrove z nosilnostjo 50 ton. Ker pa jih trenutno ni na tržišču, so se odločili za stare. Pojavlja se vprašanje, kaj storiti z nosilci pod drugimi pa krovi. Homo kot ponavadi čakali, da prej počijo? Kaže, da nihče o" ./< . V 1 K t v K! D nantdnozubai m ansambel > Torek. 25. julija 1978 9. stran GLAS X. jubilejno balkansko člansko prvenstvo v plavanju Na startu vsa balkanska elita KRANJ — Kar prehitro beži čas in kaj kmalu bo tu 3. avgust ko bodo na letnem bazenu zadoneli otvoritveni akordi ob svečani otvoritvi desetega jubilejnega balkanskega članskega pr-venatva v plavanju. Na startu štiridnevnih borb bodo vsi naj boj ši plavalci in plavalke Grćije, Turčije, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije. Od vseh teh pa »e lahko nadejamo izredne in kvalitetne nastope. Od vseh dosedanjih devetih članskih orvenstev Balkana je bilo le eno v Ju-tfoalaviji. Gostitelj tega prvenstva je bil fet« 1»73 Dubrovnik. Torej je Kranj drufio jugoslovansko mesto, ki bo gostil to elito. Sicer pa so v vseekipnem delu tekmovanj največ uspeha imeli repre-™>ntantje Romunije ko so bili štirikrat Itvi trikrat so se na. prvo stopnico kovzpeli Bolgari, naši reprezentance .o zmagali dvakrat. Prvo balkansko Kvenatvo je bilo leta 1069 v turškem Irmiru Tu je bila najboljša Romunija, lu^oalovani so ekipno zmago dosegli že leto pozneje, 1970 leta, v Atenah Leta i«71 ie bilo prvenstvo v Bukarešti in *,«Ji tu so ponovno slavili organizatorji Romuni. Bolgari so prvo zmago dosegli E£« 1972 v glavnem mestu svoje države «„rlii Prvo balkansko prvenstvo na naiihtieh je prinesel tretjo zmago Ro- munov. V Dubrovniku so v ekipnem delu zbrali največ točk. Jugoslovani so bili drugič prvi leta 1974 v Izmiru, v Solunu 1975 pa so ponovno slavili Romuni. Zadnji dve prvenstvi leta 1976 v Bukarešti in naslednje leto, 1977, v Sandanskem (Bolgarija) pa je bil popoln uspeh Bolgarov. In kako bo od 3. do 6. avgusta v Kranju. Bolgari bodo startali na četrti naslov, Romuni na petega, naši predstavniki na tretjega. Torej se obetajo zagrizeni spopadi. Za vsako •■eprezen-tanco lahko plavata le po dva plavalca in plavalki. In kdo ima največ možnosti. Vse tri vrste so izenačene, vendar so v prednosti Jugoslovani, saj nastopajo v domačem bazenu. Ne bomo delali računa brez krčmarja, saj pregovor pravi, kjer se tepeta dva, tretji dobiček ima. Morda pa so prvi lahko tudi Grki. Lanski ekipni vrstni red v Sandan-sku ie bil naslednji — moški — 1. Bolgarija 208, 2. Romunija 144, 3. Jugoslavija 135, 4. Grčija 116, 5. Turčija 26; ženske - 1. Romunija 178, 2. Bolgarija 175, 3. Jugoslavija 110, 4. Grčija 89. 5. Turčija 0; skupno - 1. Bolgarija 383, 2. Romunija 322, 3. Jugoslavija 245, 4. Grčija 205, 5. Turčija 26. D. Humer Prvenstvo SFRJ za člane in mladince v plavanju Triglav tretji, Borutu šest naslovov ncATBAD - V bazenu na Tašu »e je L BirEf ittošnje državno člansko prven-konćalo letošnje in mladince. y rtvo VJ£ih borbah je nastopilo 170 plaval-IrodnevniD ^ ^ oori\i za posamične TZ ^LS naslove, štiriindvajaet moštev pa državne na«o . konkurencah so a ekipni " d"j,0najboljši slovenski tekmo- "f^iV so pobrali skoraj polovico prvih ***** 5 Jklvni konkurenci je zmagal beo- ^w?Part?zan pred Crveno zvezdo, tretji kranjski Triglav. XII kolesarska dirka »Po ulicah Kranja« Spet po Jelenovem klancu „, _ pred občinskim prazni-KBA^Jv*ustom bo v nedeljo Kranj kom \ V* kolesarsko mesto, saj se Kf tradicionalni, letos že dvanaj-bodo na «_» >po u|icah Kranja« •ti P° Vkaraj vsi najboljši jugoslovan-lbrB!' f»-»rii Dirke, ki jo organizira •ki k»,ekoii;«r.ki klub Sava tudi v domači ko,e" ,e-a Slavka Pirca, se »pofflin "An kot lani, udeležili tudi b000' «"ri i* Zahodne Nemčije, Ceško-tekmovaici Avstrije. •lova*.k^l" bodeT kolesarji v vseh kate-Na«top»" J?" A jn B m,aj6i in sta-gorijabj P1«", t clmni Merjenje moči rej*i "Bl*"," u zjutraj malo pred osmo, »* bo ^„d« nekje okoli ene popoldne, zaključil«,J* ne^č.kujejo, da si bo to Organizator; ^.^v ^ tokrat ogjeda-ganimivo^pr |.ubjte|jev kolesarskega ,0 i*?in bodrilo tekmovalce. športa m » bo te p'!T,iiv enVfmed V letu **/^viIk. Kje bodo še vse tekmo- -lednjih mesecih, P»d«"*" Vali * a*0'Ttot najuspešnejši tekmovali« »oria Baje « y meaecu avgustu v MfD jKgft T3er bo nastopil v kategorij. 8r»o (CSBKJ« »J gt tudi tekmovanje, đo »■••fT1'« kategoriji 126 in 50 ccm v *• •*^«^ (Nemčija), v »eptembru p. UHtfrl0^ prvenstvo v Belgiji. Tu bo U «vi«P*" ko hitrostnih dirkah, »torta* vff°J!š (BiH) bo 10. avgusta dirka ki V^»^i Jomačih prireditev. Organiza-»odi v okvir anje povabil tudi štiri Sr je na ^ifKo se bodo udeležili člani 5n5*5?«ni Bori- Baje Janez Pint-r. (VJ|DV iaor Akrapovič. KSeja Bv• m. Kamnik, h-začele že v soboto. 15. julija. k.» s«, m- pn .bunarskem domu na (m.iiuši srečali izseljeni i iti zdomc i iz kamniške in domžalske občmi; Sledila *n nekatera športna leknmvania. \ suboto, pilila. |*H sla Ulh ilvr prireditvi Na Osoletovi oi*j v Deš..... nad Moiavr.uni Si. odkril) spominsko ploščo \ spomin na pokrajinsko k<>nlri<-n« " Kl*S /a Stajel sko Konferenca je l>ila letu l!H.i. n njenem pomenu |»ti i< fcmnrtl v ikioi Stopar Ta dan pa je bilo ludi odpilo prvenstvo Kamnika v leillsu, na katerem -o sodelovali leiusai i Maribora. |.|uhl|ane. Cel*« Krama Portoroža. Bernardina m Medvod; Kamniški špoiiiuki so slavili-1udi v nedeho >-i. julija, ko so na Duplin odprli novo »porinu lUriNT driMva Virtus na kamniškem Klati ion u pa le bilo t.-km«.v an »e * -knolkami Pnred.ive so bodo nadaljevale v čel.lek. _>7. mina Oh M m. hod.-odDrli nove proizvodne prostore Alprema na likovniku, oh {h uri pa ImhIo v dvo/ani nad kamniško kavari......»prh rastavu ./v,■/«■ ined NOPi na Gorenjskem. . . . "nsebe, slovesno ho v >oh.,., J! t ,ul„a. ,.. v nedeljo. ,ul„a \ sobol oh pol osmih z.ut.a, hodo v S. ud, pn Domžalah otvor.1. . ,sl, »o o za kaminsko ,n domžalsko ohčmo. .......«Hl 1 p» ... v ellk napravil ..l,,,„,., slavnostna sem oh.-inskili skupscm dvorom k»mm*ej» km. -k m *• .......*> „„„,,,,„,„...... ,,.S|„ K»n.i k m >inm Kmmiik«. ilw im k;,-.,..-,.- S^ri&^v-St P-,,;,.......,............... k" Ilomialah n-j;i|sk.. i,k I:i ropi odpravit 'Jt\ tetin Ho/on (idr/Up Kranja. Vsekakor to ne hi bi/ti nn /»osebnega, če se m bi na pot podal H TomoHOVim mopedom, starim s /< / S tem moped,,m /e Ho/on prevozil Je 2,'tAHH) km m /e med drugim lansko leto prekri dni celotno d unosim no. Letošnje potovanje ho trujtth -'" t/ni. < tem čusu pa bo prevozil okoli oiion km httovahje /<■ finunvtrat sam. malo pomoči /e dobil le od Almire i. Uadoi//ne m K o ti Uske i. l/uhl/ane lio/ona l>o pot rodila n Kranja preko Coitun d'A HI/tel Jo, HoLuna. Luhtensteina. St. (iothurda. I.usana, llerna. /.iirirha. Strasbouipu. Metza. Luksemburga. Dusseldor/a. Fns< iieibja. ftrait/ist Imetja .V/o/,' deburga, Herlma do lialtlškego (dira. Od tu pa preko NotIV soli. Hladna, ('eških budeva. KnittelfeMu na'taj i Kranj, i /pt Foto. F Perdan Trebija — Trebija v Poljanski dolini, z njo pa tudi kraji daleč naokrog, je v nedeljo slavila. Ob dnevu vstaje slovenskega naroda so namreč na veliki slovesnosti, ki so jo v počastitev praznika pripravili občinska konferenca SZDL Škofja Loka, krajevna skupnost Trebija ter trebijsko gasilsko društvo, v vasici v zgornjem delu Poljanske doline odprli tudi nov gasilski dom. Prireditev se je začela z veliko gasilsko parado. Mimo tribune, kjer so se zbrali mnogi gostje, so s stri mnim korakom korakali gasilci iz Trebije, Dobračeve, Poljan, Škofje Loke, Sovodnja, Hotavelj, Ledin, Gorenje vasi. Račeve, Brekovic. predstavniki nekaterih občinskih gasilskih zvez . . . Takoj nato je zbranim spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Trebija Jakob Ušeničnik. Trebijska krajevna skupnost bo namreč 26. julija praznovala svoj krajevni praznik. »Prav je, da se spomnimo naših junakov,« je dejal, »fantov in mož, ki so že julija v drugem letu vojne vihre darovali svoja življenja za svobodo. Kar 36 borcev je padlo na našem področju, od tega 18 domačinov. To niso majhne žrtve. Toda zdaj smo zadovoljni. V nasi krajevni skupnosti živi približno 500 prebivalcev. Tovarn sicer nimamo, a ljudje so izredno pridni.« Nato sta delegaciji položili vence ob spomenike padlih žrtev v Trebiji in Gabrku. »Prav je, da nam ob takih priložnostih spomini pohitijo nekoliko nazaj,« je nato dejal slavnostni govornik, prvoborec in eden od pobudnikov poljanske vstaje Anton Peternelj-Igor. Potem je Soli dom /e velika prulobitei za trcbijskc gasilce — Foto: F. Perdan Novosti v avtobusnem mestnem prometu Kranj - Za avtobusno povezavo med naselji na ožjem mestnem območju skrlii Alpetouiova temeljna organizacija Potniški promet. Le-ta ima trenutno na voljo trinajst »lokalcev«. ki vozijo na progah Hrast je-Britol in obratno. Stražišče-Naklo m obratno. Mlaka-Stražišče m obratno. Breg—Hupa—Breg. Suha-Kranj m Kranj — Strah in i —Duplje. Vozni red je na vseh progah kolikor se le da prilagojen potrebam delavcev, študentov in učencev pa seveda tudi drugim občanom. Kljub temu pa pri tem ne gre vse gladko. Avtobusi so dokaj različno zasedeni Najhuje je zjutraj, popoldne in zvečer, ko se potniki odpravljajo na delo. v šolo in nazaj domov. Delavci Alpetoura poskušajo najti najustreznejše rešitve, vendar pa se oh skromnem številu avtobusov in-oh tvegani »nerentabilnosti« zaenkrat ne da kaj dosti spremeniti. Vendar pa so tudi v avtobusnem mestnem prometu predvidene nekatere spremembe. Tako namerava Alpetour že s I septembrom podaljšati linijo s Pri makovega do Britofa. s čimer bodo veliko pridobili predvsem ot ruci. Še pomembnejša pa je uvedba nove proge, ki b<> potekala s Prim-skovega po Ručigajevi na Cesto talcev, mimo hotela K V rope in Globusa na Lahore, od tod pa v Bitnje do nove Iskre in po isti poti nazaj. Tod bosta vozila dva avtobusa in bosta dobrodošla predvsem občanom, ki živijo na Planini in delajo \ Savi m Iskn Telekomunikacije. Razveseljivo je. da bo nova proga odprta že \ prvih dneh avgusta oziroma takoj po končanih kolektivnih dopustih delavcev Save m Iskre () težavah io pomanjkljivostih mestnega avtobusnega prometa ie razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Kranj. Tako je med drugim zadolžil Alpetouiovo temeljno organizacijo Potniški promet, naj do oktobra poda rešitve o povezavi naselja Struževo / mestom, preuči možnosti povezave Predoselj z avtobusno linijo Hrast je— Britol in se pripravi na ustrezno ureditev prometa ob zapori mostu pri Evropi. Poleg tega hi veljalo razmisliti tudi o uvedbi žetonov, saj se preneka terikral dogaja, da potnik plačuje vožnjo več kot bi bilo treba.Z nakupom žetonov, podobno kot imajo to stvar urejeno v LJubljani, pa bi ne pri jetno iskan je drobiža odpadlo lil i* v. Kranj - Za voznika osebnega avtomobilu /JAMI l/ultl/anski rc/iistraciic m /e v petek. 21. /ub/a. »zleteli, s ics/e na I, rt iščli l/ubt/anske m škof/eb>ske resic i tujiosrcdm bližini tovarne Iskra telekomunikacije na l.uhj>o kosd« dokaj debela jablano. Voznik jv pripeljal i ljubljanske umeri, onuli prevelike hitrosti in kolom preil n/im fMI mu m preostalo ilrnge/:a kot tja zapelje s ceste. Zares sreča t nesreči I /g) lot>> F 1'cnlan spregovoril o pomenu OF, o začetkih vstaje v naši republiki, o akcijah, ki so jih izvajali naši borci že v prvem letu vojne. »Ne moremo mimo poljanske vstaje, mimo legendarne dražgoske bitke,« je dejal, »res pa je, da je partizansko gibanje doživelo na Gorenjskem pravj razcvet Sele leta 1943. Takrat so namreč gorenjske partizanske enote imele prek 1100 mož. Kajti vizija svobode je bila močnejša od strahu za življenje.« Nazadnje je Anton Peternelj-Igor . spregovoril še o uspehih, ki smo jih dosegli v naši samoupravni socialistični domovini. »Danes, ko odpiramo nov gasilski dom, bomo v naši zanimivi in obenem burni kroniki obrnili nov list,« je dejal potlej predsednik trebijskega gasilskega društva Franc Dolenc. »Zgradili pa smo ga, lahko rečem, le ob pomoči vseh prebivalcev tega področja. Ne, da bi se hvalil, toda društvo je med najbolj delavnimi organizacijami v kraju.« Gasilski dom je nato slavnostno odprl 90-letni Franc Malavašič iz Fužin, ki je v gasilskem društvu od vsega začetka. Torej 45 let. Ob jubileju so posebna priznanja prejeli tudi gasilci, ki so v društvu že od vsega začetka. To so Ciril Vidmar, Janez Šega, Franc Malavašič in Jurij Oblak. Izvršni odbor gasilske zveze Slovenije pa je podelil še več gasilskih priznanj. V kulturnem programu so nastopili recitatorka Jožica Jordan, domači recitatorji ter pihalni orkester Eta iz Cerkna. J. Govekar Kovači sedanjosti in pri hodnosti Nadaljevanje s 1. strani lija pa so ju predstavniki sindikalnih organizacij iz obeh novih temeljnih organizacij slovesno odprli. 'j, Celotna investicija, gradnja in oprema, je znesla 67,455.000 dinarjev. Od tega so 58 odstotkov denarja zbrali delavci sami. ostalo pa s krediti Ljubljanske banke, izvajalca del SGP Tehnika iz Ljubljane in dobaviteljev opreme. Izgradnja tovarn bo omogočila Alplesu poleg prodaje novih izdelkov tudi dopolnitev obstoječih in novih programov. Alplesova ponudba bo torej kompletnejša. V tovarni masivne predelave bodo delavci izdelovali masivn« in plasti-ficirane podboje, kotne in zaporne letve, okenske kainise notr.tnje ir zunanje obloge, vrtne garniture in masivne klubske mize. Za vse te izdelke so si v Alplesu že zagotovili tržišče. Poleg teh samostojnih izdelkov pa bodo delavci v nov; tovarni dopolnjevali tudi proizvodne programe pohištva za druge temeljne organizacije v okviru Alplesa. Verjetno še pomembnejša Za Alples in celotno jugoslovansko lesnopredelovalno industrijo pa je tovarna kovinske predelave. Prvi v državi so se lotili izdelave dragocenih transportnih naprav in nekaterih lesnoobdelovalnih strojev. Znano je, kakšne so težave z uvozom teh naprav in kakšne so potrebe na domačem trgu. Zato upajo, da se bo njihova nova tovarna, ki jo trenutno še pestijo začetne težave, s časom razvila in prerasla v veliko in pomembno tovarno za transportne naprave m lesnoohdelovalne stroje. H. Jelovčan l J ii a ( 1 EŽURNI NOVINAR *E? 21 860 ileograd ^ Heogradu potekajo intenzivne priprave na ministrsko konte renco neuvrščenih držav. Ustanovili m pripravljalni odbor, Jugoslavija pa je predlagala osnutek deklaracije, v kateri je pomembnih stališč Deklaracija vsebuje temeljna stališča do mednarodnih vprasi.....n povdarja predvsem pomen neuvrščenosti v svetu ter podpira osvobodilni i»>i držav, ki se borijo proti kolo. rijalizai iji in tujem vmešavanju. I«,ograd - V Jugoslavijo se je vrnila delegacija skupftčine Jugoslavije, ki j« bila na uradnem obisku v Združenih državah Amerike Turistični rekordi - Hudo neurje gostov m turistov ni odvrnilo od letovanja i,obali, nasprotno: / naše obal« priha-Ujo vesli, da je lepo sončno vreme za-,ii7.il<> številne goste, še vedno pa prihajajo novi Samo v Poreču j« na dopustu „god i,7 i m ki ljudi, na reSkem območju pa se sadriuje kar 310.000 gostov. Lepo sončno vreme se bo nadaljevalo, pravijo meteorologi in tudi Gorenjska je turistično /.aiiimivejsH. Povsod so se odprla kopališča, Bled je poln. oživele m sprehajalne peti Bohinj«. D. S f *ivi har rxlp Ini 1a lit* bon *lt >s! Sli *kr< >Vot ^rši *eli. &roi brir S) '*v< lHo too tad *ko "ikl I *ir< *n«