PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni eDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. n^aja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV- NIK v zasužnjeni Evropi. primorski1 ML dnevni! u j—t r-i HI 3 V! Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 165 (12.197) Trst, torek, 30. julija 19 Medtem ko preiskovalci ne izključujejo nobene smeri Umor komisarja Montana pri Palermu mafijski opomin in dokaz njene moči Minister Scalfaro prisostvoval »vrhu« - Kritike obeh sindikatov policije t*0 atentatu na dr. Montana PALERMO — Pod streli neznan-je predsinočnjim v mafijski za-r®®. nedaleč od Palerma padel 34-«ni policijski komisar Giuseppe (Telefoto AP) Montana, ki je vodil urad za zbiranje podatkov in aretacije mafijcev na begu pri palermskem letečem oddelku. Nesrečnega policijskega funkcio- narja so v glavo zadele štiri krogle, da mu ni bilo pomoči. Smrt je komi, sarja doletela po brezskrbnem dnevu z zaročenko in prijatelji na potepu z malim najetim gliserjem. Morilce je nedaleč od kraja zločina čakal avto, ki so ga po nekaj sto metrih zapustili in z že klasičnim mafijskim obredom zažgali, da bi za seboj zabrisali vsako sled. V palermski stolnici je bila včeraj v prisotnosti notranjega ministra Scalfara in ministra za odnose z deželami Vizzinija ter predstavnikov vseh političnih, policijskih, sodnih in vojaških sil pogrebna svečanost. Pokojnega Montano pa so že včeraj pripeljali v Catanio, od koder je bU doma. Notranji minister Scalfaro je kasneje prisostvoval svečanosti ob dru gi obletnici pokola, v katerem je bil med drugimi ubit palermski sodnik Rocco Chinnici. Scalfaro je tudi predsedoval »fvrhu« odgovornih za varnost v Palermu in na Siciliji, na katerem, so proučili sedanji varnostni položaj in sprejeli ustrezne ukrepe. Oba sindikata policije SAP in SI ULP sta izredno kritično ožigosala zadržanje oblasti do mafijskega terorizma. SIULP je že sita običajnih retoričnih obljub in državnih pogrebov z že ustaljenim scenarijem »zagotovil in obsodb«, saj vse ostaja pri Starem. Pod mafijskimi streli padajo najboljši možje varnostnih sil, ki se ob brezbrižnosti oblasti vsak) dan spoprijemajo z močnejšim in organizacijsko uspešnejšim sovražnikom.. Levičarske sile Sicilije so obenem navedle, da je Montana delal v izredno težkih pogojih, da je njegovemu oddelku primanjkovalo sredstev, a je bil kljub temu nadvse uspešen. Širokopotezna preiskovalna akcija ni do sedaj obrodila vidnih uspehov. Preiskovalci ne izključujejo nobene sledi. Skrbno preverjajo zadnje Mon-tanove uspehe, a vedno bolj so prepričani, da ni šlo za običajno maščevanje temveč za klasičen »mafijski opomin«. »Cosa nostra« kot imenuje skesani boss Tommaso Buscetta mafijo, je z nedeljskim umorom dokazala, da je še močna in naj se nihče ne vtikuje v njene posle. Žrtev za »opomin« so seveda skrbno izbrali med najbolj zglednimi funkcionarji. 0> O O O „ alOV Da krog avdicij RIM — Ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja bo v teku današnjega dne zaslišal celo vrsto predstavnikov organizacij iz Furlanije - Julijske krajine v zvezi z odobritvijo zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Odbor bo danes zaslišal tržaškega župana Franca Richettija, predstavnika Združenja diplomirancev tržaške univerze Franca Pecorarija, e-vropskega parlamentarca Alfea Mizzaua, ki je predsednik furlanskega filološkega društva, Giorgia Zardija, predsednika združenja partizanov Osoppo, Dea Rossija, predsednika sklada za dobrobit in obrambo Trsta in Krasa, Luciana Broidia, vsedržavnega predsednika zbornice geologov, Ottavia Codellija, predsednika odvetniške zbornice iz Trsta, Cesareja Gialdinija Mis-trovacchija, predsednika inženirske zbornice iz Trsta ter predstavništvo Združenja »Venezia Giulia - Dalmazia«, ki ga bo vodil predsednik Paolo Barbi. V zvezi z današnjo avdicijo naj omenimo, da je demokristjanski poslanec Luciano Rebulla ostro protestiral, ker komisija ni sklicala tudi goriškega župana Sca-rana. Protestiral je tudi goriški župan sam, vendar o tem podrobno pišemo na goriški strani. Musumeci obsojen RIM — V Rimu se je zaklju-cil proces proti nekaterim pripadnikom vojaške obveščevalne službe Sismi. Najstrožje kazni bil deležen general Musumeci, "3 so ga obsodih na 9 let ječe, od katerih pa so mu dve leti odpu-stili. Obsojen je bil tudi Francesco Pazienza, in sicer na 8 let in, P?l, na 7 let in 8 mesecev pa je i l obsojen Musumecijev sodelavec polkovnik Giuseppe Bel-iPonte. Vse tri so obsodili zaradi združevanja v zločinske namene 111 zaradi zlorabljanja javnih sredstev. Sodišče je oprostilo druge tri °btožence in sicer polkovnika Seconda D’Elisea, kapetana Valentina Artinghellija in uradnico družbe Italcable Adriano Avico, ker niso zagrešili kaznivih de-Iddj. Sodišče ' 10-urr sobi. . Musumeci in Belmonte sta bi-a obsojena zaradi eksplozivne-fS) kovčka, ki so ga 13. januarja našli na vlaku Taranto -Milan. se je izreklo po Ob znakih dobre volje obeh velesil Deseta obletnica helsinških sporazumov priložnost za obnovitev zbliževanja Zanimiv predlog tajnika KP SZ Gorbačova HELSINKI — Zunanji ministri 35 držav, med katerimi so zastopane vse evropske države razen Albanije, poleg teh pa še Kanada in ZDA, se bodo od danes do četrtka udeležili zasedanj ob 10. obletnici podpisa halsin-ških sporazumov. Prvega avgusta 1975 so namreč zastopniki vlad istih držav v finski prestolnici podpisali sporazume, ki so pomenili zaključni akt »Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi« in istočasno otipljiv znak popuščanja napetosti med velesilama. Deseta obletnica podpisa sporazumov bo torej priložnost za oceno dosedanjega izvajanja določil sporazumov, še bolj pa bo to priložnost za navezovanje stikov, od katerih mnogi optimistično pričakujejo obnovitev politike popuščanja napetosti med blokoma, ki je v zadnjih letih kljub svečanim deklaracijam pokazala močan zastoj. Da ta optimizem ni povsem neosnovan, sta včeraj posredno potrdih obe velesili z enostranskima ponudbama, ki pomenita, če že ne kaj več, vsaj znak dobre volje tik pred neposrednim srečanjem v Helsinkih. Tako je ameriški predsednik Reagan včeraj povabil skupino sovjetskih izvedencev, da prisostvuje podzemnemu jedrskemu poskusu v ZDA v Nevadi. S svoje stremi pa je Sovjetska zveza sklenila, da za pet mesecev prekine jedrske poskuse: prekinitev bo stopila v veljavo 6. avgusta, ob 40. obletnici uničenja Hirošime in bo veljala do 1. januarja 1986. Po teh znakih sodeč je upravičeno pričakovanje, ki vlada za prvo neposredno srečanje med novoimenovanim sovjetskim zunanjim ministrom ševardnadzejem in njegovim ameriškim kolegom Shultzom. Na srečanju, ki bo jutri, se bosta ministra gotovo pogovarjala tudi o pripravah na srečanje Reagan - Gorbačov novembra letos. Številna srečanja čakajo v Helsinkih tudi italijanskega zunanjega ministra Andreottija, ki se bo ločeno srečal tako z ameriškim kot s sovjetskim kolegom. Poslanica predsedstva SFRJ BEOGRAD — Sprejetje sklepnega dokumenta konference o varnosti in sodelovanju v Evropi pred 10 leti je imelo temeljno in zgodovinsko vrednost za Evropo in predstavlja podlago za izgradnjo stabilnega miru, utrditev varnosti in razvoj enakopravnega sodelovanja. To je zapisalo predsedstvo SFRJ v svoji izjavi ob 10-letnici KEVS v Helsinkih. Poseben pomen tega akta je v tem, da izhaja iz spoštovanja načel suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, neodvisnosti in enakopravnosti države. Za SFRJ je še posebej pomembno, da je s tem proces KEVS postavljen zunaj in nad blokovske meje in razdelitve tako da je helsinška konferenca v svoji kontinuiteti postala nenadomestljiv okvir in instrument prizadevanja za ohranitev in poglobitev procesa popuščanja in odpravljanja vojne nevarnosti na evropskih tleh. Jugoslavija pozdravlja dejstvo, da se ob 10-letnici helsinške konference pojavljajo znamenja množičnega odpiranja in pozitivnih teženj v odnosih med velesila- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Južnoafriški rasistični režim nadaljuje s svojo represivno politiko proti črncem t JOHANNESBURG — Južnoafriški predsednik Pie-T Wilhelm Botha je včeraj zavrnil možnost, da bi se Joh>>Štiri oa<< sestal s temnopoltim anglikanskim škofom nanngsburga in Nobelovim nagrajencem za mir Des-endom Tutujem, obenem je zagrozil, da bo poslal do-(j 0v na desettisoče delavcev, če bi Zahod sprožil gospode sankcije proti Južni Afriki. •ahk t!la -i® torej z eno Potezo izničil vsa upanja, da bi {j7ko v Južni Afriki končno prevladala zdrava pamet. ^‘stični režim iz Pretorie je trdno namenjen nadalje-PeL s.voi° Politiko rasne diskriminacije in do konca iz-okrJaM »s trdo roko« določila o izrednem stanju v 36 ko te države. Rezultati te nasilne politike so lah-je jX®akomur na dlani. V osmih dneh izrednega stanja žrt Uo ubitih 19 oseb, v zadnjih mesecih pa je število dia? Prosio že na 500. Južnoafriška policija je na po-Na?. izrednih pooblastil aretirala že več kot 1200 oseb. viti - t*3 P° vsem sodeč izredno stanje ne more odpra-Ua .Se več, policiska represija povzroča novo in novo le, da se je Južna Afrika znašla v pravem vrtincu. PrervHav ^to je škof Tutu predlagal srečanje z Botho. can je bil, da bi lahko našel skupni jezik pri na-za odpravo nasilja. Po njegovem mnenju bi bila že osvoboditev na dosmrtno ječo zaradi veleizdaje obsojenega voditelja afriškega nacionalnega kongresa Nelsona Mandela prvi korak k pomiritvi. V Durbanu so temnopolti študentje skušali zasesti veleposlaništvo ZDA. Južnoafriški črnski voditelji odločno obsojajo ameriško in britansko zadržanje v varnostnem svetu OZN. Škof Tutu je ob tem poudaril, da bi »apartheid« zginil preko noči, če bi Reagan sprožil podobne sankcije proti Južni Afriki kot jih izvaja proti Nikaragvi. Po vsem sodeč pa se tudi Reaganova administracija nahaja v precejšnji zagati. Tako spodnji dom kongresa kot senat sta pred tedni proti Reaganovi volji določila sankcije proti južnoafriškemu rasističnemu režimu, da je ob vprašanju Pretorie razdeljeno tudi ameriško politično življenje. Reagan se obenem boji, da bi ZDA o-stale osamljene, saj druge države sveta v veliko nejevoljo podjetnikov že načrtujejo prve konkretne oblike gospodarskega pritiska. Tudi države EGS bi se morale o tem domeniti že v prihodnjih dneh. Francija je trdno odločena, da bo vsilila svoje stališče o »prostovoljnih« sankcijah. Ne meneč se za Veliko Britanijo nekaj podobnega načrtuje tudi »Commonwealth«. Normalizacija po državnem udaru RAMPALA — Položaj v Ugandi se je po državnem udaru nekoliko normaliziral, čeprav iz Rampale prihajajo dokaj skope novice. Gotovo je edino to, da je predsedstvo države prevzel dosedanji poveljnik vojske general Tito Okello. Vojaški udar je bil le končna epizoda v dolgotrajnem boju med generalom Titom Okellom in generalom Basiliom Okellom, ki je vodil vojaške operacije na severu proti pristašem nekdanjega diktatorja Amina. Basiho Okello je nekaj časa celo zaprl svojega tekmeca Tita Okella, ki pa je po državnem udaru le uveljavil svoj ugled in prevzel funkcijo državnega poglavarja. Za sedaj se ne ve še nič točnega o možnosti sodelovanja med novim režimom in uporniki na severu, ki se že od nekdaj borijo proti Oboteju. V Madridu atentat na viceadmirala MADRID — V španskem glavnem mestu so teroristi včeraj zjutraj ubili viceadmirala Fausta Escrigasa Estrado, generalnega direktorja za obrambno politiko pri ministrstvu za obrambo. Častnik je bil eden najtesnejših sodelavcev obrambnega ministra Serre. Skupino, ki je izvedla atentat, so sestavljale vsaj tri osebe, ki so se približale avtu viceadmirala Escrigasa z ukradenim vozilom, iz katerega je izstopil visok moški, ki je po pričevanju očividcev izstrelil proti častniku rafal iz brzostrelke. Avto' je zatem izginil v gostem madridskem prometu, policija pa ga je izsledila nekaj ur zatem v središču Madrida. BO je miniran, vendar so se agenti pravočasno zavedeli nevarnosti in peklenski stroj nevtralizirali. Ameriška valuta pod 1900 lir Skupaj z nazaduje RIM — Prvič po devalvaciji lire je dolar zdrknil pod mejo* 1900 lir, saj je bil včeraj vreden 1.895,475 lire, kar je 26 lir manj kot v petek. Dolar pa je po vsem sodeč za seboj potegnil liro, saj je italijanska valuta izgubila na vrednosti skoraj z vsemi valutami evropskega denarnega sistema. Marka je bila včeraj vredna 669,35 lire (0,18 odstotka več. kot v petek), francoski frank 220,43 lire (0,95 odstotka več), funt 2709,575 lire (0,95 odstotka več), najslabše pa se je lira odrezala glede na švicarski frank, ki je bil včeraj vreden 825,69 lire, ali 1,16 odstotka več kot v petek. Prav zadnji podatek daje sumiti, da se ob čakanju na razjasnitev na denarnem tržišču kapitali začasno preusmerjajo na švicarski frank, saj ni drugih razlogov, ki bi upravičevali njegovo povečano vrednost. Gospodarski operaterji čakajo na današnjo objavo podatkov o gibanju ameriške- dolarjem tudi lira ga gospodarstva. Po mnenju večine pa se bo trend nazadovanja vrednosti ameriške valute nadaljeval. ZDA bodo bržkone skrbele da ne bo ta padec prehiter. Že ob bežni analizi sedanjih valutnih gibanj pa je lahko jasno, da so za Italijo pozitivna. Dobršen del italijanskega uvoza prihaja z dolarskega področja, da bo sedaj nafta cenejša, prav tako se bodo pocenile surovine, ki jih Italija plačuje v dolarjih. Glede izvoza je položaj nekoliko zapleten, del svojih končnih izdelkov Italija prodaja na dolarsko področje, del pa v Evropi, kjer dobiva evropske valute. Vslekakorl pa lahko trdimo, da bo pri teh valutnih razlikah imela Italija precejšnje koristi, saj postaja njeno blago v Evropi vedno bolj konkurenčno. V finančnih krogih pa že napovedujejo, da bo tudi francoski frank prej ali slej ubral pot lire, to pa bi si želeli tudi v Veliki Britaniji. Izraelski napad na sedež Džibrilove organizacije TEL AVIV — Izraelska letala so včeraj bombardirala palestinske postojanke v Dolini Bekaa. Tarča izraelskih bomb je baje bilo poslopje, v katerem je poveljstvo ljudske fronte za osvoboditev Palestine — generalno poveljstvo organizacije, ki jo vodi Ahmed Džibril in ki je strogo na sirskih pozicijah. Iz poročil izraelskega letalstva kaže, da so letala zadela večnadstropno poslopje, v katerem je bjl sedež organizacije in da so ga uničila. Vsa letala, vedno po izraelskih podatkih, so se vrnila v svoja oporišča. To je menda že osmič od začetka letošnjega leta, da Izrael bombardira palestinske objektive v Libanonu. Vest o napadu na Džibrilovo organizacijo je potrdil tudi libanonski radio, ki je poročal, da je škoda ogromna, da pa o žrtvah za sedaj ni še mogoče reči nič. Krščanski libanonski radio pa je s svoje strani povedal, da sta bombardirali dve letali, druga štiri pa so imela zgolj nalogo, da krijejo napadalca. Glasnik sirske vojske je pa povedal, da je protiletalsko topništvo včeraj zjutraj zavrnilo napad izraelskih letal, ki so se baje, spričo protiletalskega ognja morala umakniti. Kljub temu je napad povzročil, trdijo Sirci, smrt večjega števila oseb, povečini, kot vedno izhaja iz sirskih poročil, otrok in žena. Zaključek procesa bodo odložili na september V aferi Tortora polemika o sodstvu NEAPELJ — Proces proti organizirani komori bodo po vsej verjetnosti odložili do septembra. Včeraj so bili na vrsti posegi zagovornikov televizijskega napovedovalca Enza Tortore, za njimi pa je na vrsti še 30 drugih odvetnikov. Ker je malo verjetno, da bi se njihovi posegi zaključili že jutri, bodo proces morali odložiti na september. Vendar pozornost vseh ni v teh dneh osredotočena na dogajanje v sodni dvorani, pač pa na politično polemiko okrog »primera Tortora«, ki je v zadnjih dneh zadobila dokaj ostre tone. Afero so sprožili socialisti in radikalci z obiskom podtajnika PSI Martellija in tajnika PR Negrija pri predsedniku republike in i-stočasno predsednUcu višjega sodnega sveta Cossigi prejšnji četrtek. Pobudniki srečanja so postavili v dvom pravilnost poteka neapeljskega procesa še posebno glede na domnevne odgovornosti Enza Tortore, proti kateremu slonijo obtožbe na dvomljivih izjavah skesanih kamoristov. Socialisti in radikalci so v naslednjih dneh še zaostrili svoje stališče. O procesu so dejali da poteka v »poljskem ali čilskem stilu«, zahtevali pa so parlamentarno preiskavo o kamori in o poteku neapeljskega procesa. Pannella je namreč še včeraj izjavil novinarjem, da že dolgo časa stalno opozarja na primere zlorabe oblasti in celo primere združevanja v zločinske namene med nekaterimi neapeljskimi sodniki, novinarji in »superskesanci«. Za včeraj je bilo tudi napovedano srečanje Martellija. in Negrija s predsednikom vlade Craxijem, ki pa bo šele danes dopoldne. Zagovorniki Tortorove nedolžnosti so od tega srečanja morda pričakovali neposreden poseg samega predsednika vlade proti do- mnevnim nepravilnostim v procesu, ki po njihovem mnenju predstavljajo pravcato gonjo proti napovedovalcu. Po polemikah teh dni pa vse kaže, da se bo Craxi previdno vzdržal vsakega posega in da bo, kot že Cossiga, samo vzel na znanje stališče svojega namestnika v PSI Martellija in radikalnega tajnika Negrija. Ostre kritike na račun neapeljskega procesa so namreč naletele na dokaj slab posluh pri ostalih strankah in slej ko prej izzvale reakcijo tako v vrstah sodstva, kot tudi v vseh ostalih ipolitičnih strankah. Že v soboto sta glasili KD in KPI označili kot absurdno zahtevo, da se prične parlamentarna preiskava pred zaključkom procesa, kar bi pomenilo nesprejemljiv pritisk zakonodajne oblasti na sodno. Da ne govorimo a ustavni kršitvi, ki bi jo predstavljal poseg vladnega predsednika na sodnike, ki morajo čimbolj nepristransko razsojati o odgovornosti ali nedolžnosti cele vrste obtožencev. Polemika se je včeraj še stopnjevala. Ob že o-menjenih Pannellovih obtožbah na račun neapeljskih sodnikov gre zabeležiti Martellijev intervju dnevniku Corriere della sera, v katerem pravi, da obnašanje nekaterih sodnikov ogroža ugled celotnega sodstva in pristavlja, v odgovor na kritike, da ima parlament nadzorno funkcijo tudi nad delovanjem sodne oblasti. Z druge strani pa odgovarjajo tako večinske kot opozicijske stranke, da v ustavnem sistemu, ki temelji na strogem ločevanju med pristojnostmi osrednjih državnih organov, ni sprejemljivo vmešavanje politične oblasti v upravo sodstva, še posebno, ko so sodniki tik pred sklepom prvostopenjskega procesa. Čeprav z različnimi niansami je v večini izjav prisotna zavest, da v zvezi z zakonodajo o t.i. skesancih nekaj ni v redu. Vendar to še ne pomeni, da se individualne pravice obtožencev — pa naj bodo obtožbe osnovane na še tako dvomljivih temeljih — lahko zaščitijo z vmešavanjem politične oblasti v uspravo sodstva, ki mora biti čimbolj nepristranska prav zato, da so individualne pravice tembolj zaščitene. To stališče zagovarja tudi sodstvo. Člani odbora Vsedržavnega združenja sodnikov so se včeraj srečali s predsednikom Cossigo, novinarjem pa so izrazili zaskrbljenost zaradi ogrožanja avtonomije sodstva. Ta avtonomija, so dejali, ni postavljena kot privilegij za posameznega sodnika, pač pa predvsem kot jamstvo za spoštovanje pravic vsakega državljana. Sodniki tudi polemično ugotavljajo, da ne nosi sodstvo krivde za pojav maksvprocesov, niti za probleme v zvezi s skesanci. Ta vprašanja bo treba rešiti na splošni ravni, brez osebno prizadetih in emotivnih pristopov, pravijo še sodniki, ki ponovno postavljajo zahtevo po reformi kazenskega postopka. • Poslanica predsedstva NADALJEVANJE S 1. STRANI AVGUST ’85 ma, »v čemer tudi vidimo možnost, da konfrontacija odstopi svoje mesto sodelovanju in da se vse države u-deleženke v svoji praktični pohtiki vrnejo k načelom listine ZN in helsinškega dokumenta.« Pomembna vloga v tem procesu vsekakor pripada evropskim zunajblo-kovskim, nevtralnim in neuvrščenim državam. Jugoslavija bo tako kot doslej dajala svoj aktiven prispevek u-spešnemu delovanju te skupine držav in uresničevanju helsinškega dokumenta v celoti, podpirala bo proces KEVS kot zunajblokovski koncept odnosov in sodelovanja v Evropi in v odnosih s preostalim svetom, tako kot gibanje neuvrščenosti v celoti. Ob tej priložnosti se spomnimo besed, ki jih je predsednik Tito izgovoril leta 1975 v Helsinkih: »Ko bodo prihodnji zgodovinarji ocenjevali to konferenco, jo bodo gotovo ocenili kot preobrat, kot odločitev Evrope za sožitje in mir. To, kar smo dosegli, je pomembno in ohrabrujoče, vendar nam še ne daje pravice do samozadovoljstva.« Tito je poudaril, da je potrebno vztrajno delati za reševanje največjih problemov, brez česar je nemogoča resnična in trajna varnost. To opozorilo v celoti velja tudi danes, v času, ko slavimo 10-letnico tega pomembnega dogodka v zgodovini Evrope, je rečeno v izjavi predsedstva SFRJ ob 10-letnici podpisa sklepnega dokumenta KEVS v Helsinkih, (dd) Certificati di Credito del Tesoro — desetletni • CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Kupon je leten; prvi, ki zapade 1. 8. 1986, znaša 14,60%. • Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke. • Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d’talia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu od 1. do 5. avgusta Emisijska cena Rok Prvi šestmesečni kupon Efektivni donos 1. leto Jugoslovansko alžirski pogovori BEOGRAD — Predsednik jugoslovanskega komiteja za industrijo in e-nergetiko Rade Pavlovič in alžirski minister za energijo Belkacem Nabi sta se včeraj pogovarjala o sklenitvi dveh dolgoročnih aranžmajev, na temelju katerih bi Jugoslavija v Alžiriji kupovala nafto in plin, Alžirija pa bi kot povračilo kupovala jugoslovansko blago in storitve. S sporazumom o nakupu nafte bi se Jugoslavija obvezala, da v prihodnjih šestih letih iz Alžirije uvozi približno 500 tisoč ton surovine na leto. V okviru drugega sporazuma pa bi uvažala milijardo do milijardo 500 kubikov plina na leto v prihodnjih dveh desetletjih. Pogovarjala sta se tudi o nadaljnjem skupnem iskanju nafte v Al žiriji, možnostih izkoriščanja prostih zmogljivosti jugoslovanskih rafinerij. (dd) 97,50% 10 let 14,60% 15,10% 'jmwmmmtmmrnnmi primorski dnevnik — so. julija 1985 alpe - Jadran □ s,ran 3 Čakanje in še druge težave na vseh obmejnih prehodih, kjer je v teh dneh poplava turistov Trst — če preživlja cela Evropa ''.tem soparnem poletnem času dopust-niski eksodus, potem ga v potu svolga obraza še kako občutijo vsi ti-T1’ ki v teh dneh prehajajo razne obojne bloke s svojimi avti, avtobusi, al> kako drugače. Ker ni naš namen, da bi delali ne-Kak pregled o tem, kako poteka pro-I ^t na vseh obmejnih blokih, naj se •?krat omejimo samo na blok pri Ško-bah, odkoder se kilometre dolge ko-0r>e tujih turistov pomikajo vsak dan Proti raznim turističnim krajem v I-tri* pa mogoče še dalje. Od petka do nedelje je bil na o-pOnjenem mejnem prehodu tak naval Pristov, da so reveži tisti, ki so tam opravljali službo, pa seveda tudi ti-tp ki so marali čakati. In kot bi to ne zadostovalo, se potem pri prometu zatakne tudi še naprej. Na naši strani zato, ker se pač morajo vsa ta vozila vključiti v že dovolj gost in kaotičen mestni promet, na o-ni strani meje pa zato, ker se pri Ankaranu srečata dve cesti — ena pripelje iz škofij, druga pa pripelje avtomobiliste iz raznih krajev Slovenije, pa tudi od drugod. Policistov je bjlo v teh dneh na cesti kar precej. Skušali so te kolone avtomobilov urediti, pospešiti tempo vožnje, a vse je pomagalo le do neke mere. Potem se je zopet zataknilo. Pa pustimo avtomobile in njihove voznike in poglejmo, kako se godi tistim, ki se pripeljejo z avtobusi, ki vozijo na rednih progah med Trstom in raznimi kraji Istre. Predvsem so ukinili postajališče na Trgu Stare mitnice - Barriera vecchia in zato morajo potniki do glavne postaje na Trgu Libertà. (Na Barrieri, kot pravimo po domače, se ti avtobusi niti ne u-stavljajo, ko so na poti v Istro). O tem so bile že izrečene kritike, pri pombe, a ostalo je vse pri starem. No, potem privozi avtobus na mejo. Vsi potniki, tudi tisti, ki imajo na primer veliko prtljage, morajo ven. Za mlade morda to ni tako težko, za starejše potnike pa zelo. Potem morajo v vrsto za pregled dokumentov in zaradi carine. Če imajo srečo, da ni na drugi strani nobenega avtobusa, potem gre tudi to čakanje še nekako v redu. Toda v teh dneih je avtobusov na tej in drugi strani kar cela vrsta. Prednost imajo seveda tisti, ki so prvi prišli in tako se vse tukaj tako ustavi, da začne nervoza pri uslužbencih, pa tudi pri potnikih, ki morajo čakati. Zakaj ne bi napravili dveh vrst — eno za tiste, ki prihajajo v Trst in drugo za tiste, ki prihajajo v Istro? Te pripombe smo slišali že nič kolikokrat, a do sedaj je ostalo vse pri starem. Pa še nekaj smo želeli s tem v zvezi povedati. To različno postopanje s potniki avtobusov in z onimi, ki se na mejo pripeljejo s svojimi vozili, deli le te v dve kategoriji. Prvi so podvrženi strožjim pregledom, morajo prenašati svojo prtljago, drugi gredo skozi pregled brez težav. Je to prav? Prav gotovo ne. Pa kaj mar vse težave tistim, ki že uživajo počitnice. Naj bi se že sedaj začeli jeziti? ! Gneča in čakanje jim tako ne uideta... N. L. Na koncertno turnejo je odpotoval danes Ansambel Lojzeta Slaka že četrtič po ZDA in Kanadi LJUBLJANA — Na povabilo slovenskih izseljenskih organizacij in društev je danes odšel ansambel Lojzeta Slaka že četrtič na koncertno turnejo v Združene države Amerike in Kanado. Gostovanju pripisuje pomembno kulturno dejanje, saj je vsakokrat gostovanje ansambla Lojzeta Slaka sprožilo pri izseljencih in njihovih potomcih razne pobude za družabno in kulturno življenje. V petih tednih bivanja onstran velike luže bo ansambel Lojzeta Slaka imel enaindvajset koncertov in nastopil v raznovrstnih krajih, kjer živijo izseljenci. Kot popotnico bo ansambel ponesel s seboj novo ploščo in kaseto prav za to priliko, ki nosi naslov: Mama, prihajam domov. Plošča in kaseta sta izšli pri Založbi Obzorja Maribor — Tovarna gramofonskih plošč' Helidon Ljubljana. Prav gotovo je za ansambel Lojzeta Slaka četrto gostovanje v Združenih državah Amerike in Kanadi veliko priznanje, saj je le malo kulturnih skupin, ki so si s svojim trdim delom ustvarile renome in s tem željo mnogih rojakov, da bi prišli čimvečkrat mednje. 13. septembra veliko slavje na Učki PAZIN — V spomin na zgodovinsko odločitev v Pazinu, sprejeto 13. septembra 1943, da se Istra in Reka vrneta pod okrilje matične domovine (ZAVNOH je pazinsko odločitev potrdil, AVNOJ pa zatem na svoje zgodovinskem II. zasedanju sprejel dokončen sklep o priključitvi Istre, Slovenskega Primorja, Reke, Zadra in otokov k Jugoslaviji), priredi planinsko društvo Kamenjak z Reke v nedeljo, 15 septembra, III. spominski pohod jugoslovanskih planincev na Učko (1.395 m). Letošnji pohod bo imel še posebno obeležje, saj bodo z njim počastili tudi 40-letnico osvoboditve. Na vrhu Učke bo ob 11. un svečana proslava. Po proslavi bo na Poklonu za vse udeležence pripravljeno partizansko kosilo, zatem pa bo vse do večernih ur planinsko rajanje. Učka je najvišji vrh Istre; z njenega razglednega stolpa pa se ponuja čudovit razgled na Reko, Kvarnerski zaliv in Kvarnerske otoke, pogled pa seže tudi daleč v notranjost Istre, ob jasnem vremenu je moč uzreti celo Triglav. Preval Poklon, odkoder je do vrha Učke poldruga ura hoje, pa leži 922 metrov visoko. Skozi Učko so v višini 465 metrov prebilj cestni predor, dolg 5.062 metrov, ki je Istro občutno zbližal z Reko in drugimi kraji v domovini. Predor skozi Učko, ki je najdaljši cestni predor v Jugoslaviji, so svečano odprli 23. septembra 1981. J. O. nZETra EiPtlRTl MONFALCONE AZETA SPORT Ulica Parini 5 (Largo Anconetta) TRŽIČ Telet. 0481/45735 OD DANES, 23. JULIJA, DO 27. AVGUSTA RAZPRODAJA vseh poletnih in zimskih artiklov POPUSTI do 80% FILA - CERRUTTI 1881 - MAGGIA - SAMAS PUHOVKE CIESSE - PUMA - LOTTO - K 2 -BLIZZARD - TYROLIA - SALOMON - INVICTA - LANGE - NIKE - KOFLACH Ob v. občini 19 7. 85 26. Koprska noč je letos lepo KOPER — Koprska noč, turistično zabavna prireditev, ki jo je koprsko Turistično društvo organiziralo že 26. leto zapored je uspela. V soboto in nedeljo se je Koper prebudil iz običajnega dremeža, mestne ulice, Titov trg ter osrednji zabaviščni prostor, ki se je raztezal ob obali vse od tržnice do mestnega kopališča je napolnila množica zabave željnih gostov in domačinov. Nekoč v 60. letih so Koprsko noč prirejali ob zaključku znanega folklornega festivala (mimogrede: tri leta zapored ga je v neposrednem prenosu spremljal tudi velik del Evrope, saj je festival »prevzela« tudi Evrovizija), danes'pa je to postaia le še večja veselica, ob kateri na Titovem trgu pripravijo bolj ali manj zabavno prireditev. V soboto so se s prikazom viteških veščin predstavili člani češkoslovaške skupine Regius, kj sicer nastopa v samostanu Krog nad Sečovljami. Posebéj pa so Koprsko noč popestrili športniki. Kar ves teden so se v Koprskem zalivu vrstile različne športne prireditve od regat do plavalnega maratona pa wa-terpolo turnirja, največ pa jih je bilo v soboto in nedeljo. Košarkaši, ki so z ekipo ljubljanske Ježice odigrali 24 ur trajajočo tekmo so privabili največ gledalcev. Kakršnakoli je danes Koprska noč, vsako leto zapored sproži razmišljanja o tem, ali je Koper spet (ali pa še vedno) turistično mesto. Cveto Vidakov, dolgoletni tajnik koprskega Turističnega društva me- ni, da je Koper lahko turistično mesto, seveda pa pri tem ne misli na stacionarni turizem. Koper je lepo obmorsko mesto, ki ima tudi kaj pokazati, zato bi se morali zavzemati za izletniški turizem. Bolj bi morali privabljati poslovne ljudi in druge. Seveda bi se za kaj takega morali tudi bolj potruditi. Cveta Vidakova moti, denimo, da pred Koprom sploh ni velike table, ki bi opozarjala mimoidoče, zakaj se je vredno ustaviti v tem mestu. Kljub ponudbi Turističnega društva, da bi vse znamenite stavbe v Kopru nekako označili, o-premili z enotnimi tablami s kratkim Podaljšana pogodba koprskega Tomosa KOPER — Predstavniki koprskega Tomosa in italijanske tovarne Acme iz Valdobiadene so prejšnji teden podpisali pogodbo o 15-letnem podaljšanju industrijske kooperacije na področju razvoja proizvodnje in trženja stabilnih motorjev. Obe podjetji sta v zadnjih dveh letih razvili skupen štiritaktni bencinski motor z močjo štirih kilovatov. Ta motor v poizkusni seriji že proizvajajo iz delov, narejenih pri Tomosu, pri kooperantih in v Acme, načrtovana proizvodnja pa bo stekla oktobra 1986, ko bo Tomos končal že začeto naložbo z novo opremo. uspela opisom znamenitosti, se na tem področju ni nič spremenilo. Zavod za spomeniško varstvo na pobudo Turističnega društva ni reagiral. Ena od pomembnih podrobnosti, ki jih v Kopru tudi niso ustrezno uredili je urejanje okolja, oziroma čistoča. Zanimivo je zlasti območje ob ulici Jugoslovanske ljudske armade pred poslovnimi stavbami. Tam se prav lepo vidi, kako okolje vsak po svoje ureja v skladu s tem, koliko denarja pač ima. V Kopru ob novih križiščih smo trg že iztrebili, pravi Cveto Vidakov, vendar ta spet poganja. Ob novi strugi Bradaševice je trava taka, da je pogled nanjo prav žalosten. Park pred hotelom Triglav so se odločili urejati sredi poletja, še bi lahko naštevali slabosti. Množica drobnih stvari je, ki bi jih v Kopru morali spremeniti in takoj bi postal bolj privlačen, zanimiv. Zavedati se moramo, pravi Cveto Vidakov, da je naša velika prednost prav ta, da pri nas turisti doživijo prvi stik z morjem, da se tod lahko odpočijejo, u-stavijo za en dan in eno noč. Taki gostje tudi veliko več potrošijo kot tisti, ki pridejo na počitnice za dalj časa. Te prednosti pri nas v Kopru premalo izkoriščamo. Mnoge lokale zapiramo prezgodaj in tako na primer agencija, ki oddaja zasebne sobe — včasih jih je bilo v Kopru 850, zdaj je le še 200 ležišč — zaprte vrata že ob 21. uri. Ob nedeljah pa so zaprti tudi lokali, ki bi sicer morali delati. DUŠAN GRČA MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 63. tak Zato i® Ana pogledovala v življenje Korenovih ko Jožef tega ni pričakoval. Saj bi ji pa res k ftko očital, češ delati ne more, prisluškuje pa lah-Kljub vsem težkočam je nabrala dragocena spo-ania, ki so razburjala njeno radovednost. Rr Kar je dognala, ni bilo razveseljivo, temveč bolj ®‘enko. Peter Koštrca, ki je prišel očividno brez stake zle namene na ta samotni otok, je preveč trdo °Pil med Ivana in Marto. s* Ta stvar je torej postala predmet pogovorov, ki t,;?1 Jih razpredala vsako noč Jožef in Ana. Noči so so - Sf>0,KO)ne, svetle, zvezde so gledale v sobo, okna še vedno cvetela. Spanca pa tudi ni bilo, kakor 6 dolga leta ne. vedno cvetela. Spanca pa Sar Najprej se je Ani vedno kaj sanjalo, zaradi če-j . Se je preplašena zbudila. Potem je prebudila tudi sčm'a, preobrnila sta sanje in skušala iz njih izlu-Sed resnico, ki naj bi se skrivala v njih. Nato sta v dela nekaj časa molče in že sta se dotaknila ljudi ^ali sobi. s„ Ljudje v mali sobi so tačas več ali manj mimo tu • Pozabili na bridkosti, na razočaranja na sve-lri tudi na sanje, ki so jih snovali, da se bodo zjutraj lahko lotili toliko odločneje vsega znova. Še malo se niso zmenili za ljubezen, s katero sta Koš-trčeva spremljala njuno življenje. V takih nočeh se je razgrnilo pred Jožefom vse, kar se je razpletlo med Korenovima neprijetnega, za kar pa Jožef ni vedel. Bil je presenečen. »Kdo pa ti je pravil vse to?« je vprašal, kakor da ne bi bil mogel verjeti; in res je bilo kaj neverjetno. »Nihče mi ni pravil. Kdo naj bi mi pravil? Sama sem že zdavnaj slutila, da se nekaj kuha. Zdaj sem do kraja sprevidela.« Jožef je nekaj premišljal, po premisleku pa rekel: »Težko bi verjel, če mi ne bi ti povedala. Kolikor poznam Petra Koštrco, ni bilo v njegovem značaju, da bi se vtikal v družinske zadeve drugih ljudi. Saj ga to lahko še pogubi. Ne bom trdil, da se ni oziral za ženskami in dekleti, toda to je storil vedno tako, da ni bilo nikakih razprtij zaradi njega na svetu. če pa je storil zdaj kaj takega, se mi močno zdi, da se je začel spreminjati in nič neresničnega ne bom trdil, če povem, da se zaradi tega bliža svojemu koncu. — A kak0 si izvedela vse to? Rad bi vedel, kdo ti je povedal?« »Nihče mi ni povedal. Sama sem dognala.« Jožef je premišljeval, nato pa menil: »Vse se mi tako zdi, da si hodila prisluškovat k tujim durim in da si pogledovala skoz ključavnico, če si res delala kaj takega, ti moram povedati, da spada to v tisto vrsto stvari na svetu, ki so grde same na sebi.« Ana ni takoj odgovorila, zlasti pa ni hotela o tem razpravljati z Jožefom, ker bi jo ta zavrnil in ker je bila tudi sama prepričana, da kaj takega ni docela pravilno in tudi ne lepo. »Ti sam si mi pokazal tisto luknjo.« Zaradi tega se je moral Jožef braniti. »To je res,« je priznal. »In že nekajkrat sem premišljeval, ali je bilo prav. Zdaj vidim, da ni bilo. Vse si na svetu lahko dovoliš enkrat, dvakrat, ne sme pa kaj takega priti v navado.« Ne glede na to, da ni bilo lepo, sta po premolku spet prišla na stvar samo, pri čemer je Ana priznala Jožefu, da je Peter Koštrca zahajal vsako jutro k Marti. Takrat, ko sta on in Ivan odšla v gozd po drva. »To je bila ugodna prilika,« je prikimal Jožef. »Vendar se mi zdi čudno, da mi nisi niti enkrat omenila tega, ko se je dogajalo. Ker bila bi prilika, da bi bil posegel vmes.« »Nisem ti omenila,« se je opravičila Ana, »ker nisi nikdar hotel posegati v tuje življenje. Saj se spominjaš, kako si me zavrnil, ko sem ti svetovala, da bi bil branil Marto pred Ivanom.« Bila je lepa prilika, da mu vrže kaj takega v oči. »Za božjo voljo,« je rekel Jožef. »To ni isto. Če ima mož kaj z ženo, je to do neke mere njegova stvar, v katero se ne smemo vtikati, niti ne smemo biti radovedni. Seveda pa moramo poseči vmes, če bi se izkazalo potrebno, če bi namreč bilo nevarno bodi za tega bodi za onega. Predsednik Pristaniške ustanove Zanetti na tiskovni konferenci Z večjo učinkovitostjo in kakovostjo storitev do postopnega povečanja prometa v pristanišču Danes sestanek na pokrajini Kako zvabiti tuje turiste vsaj za kratek čas v Trst Predsednik avtonomne ustanove za tržaško pristanišče Michele Zanetti je včeraj dopoldne na Pomorski postaji s svojimi sodelavci priredil tiskovno konferenco, na kateri je številne predstavnike tiskane in televizijske informacije seznanil s trenutnim položajem, z gibanjem prometa v prvi polovici leta ter s perspektivami ene najpomembnejših dejavnosti našega mesta. Zanetti je izhajal iz zakonodajnih in organizacijskih vidikov italijanskega pristaniškega sistema in poudaril, da Pristaniška ustanova uveljavlja lastno široko pobudo, ki pa ni v nasprotju s splošnimi interesi, v ospredju katerih mora biti prav pristanišče, okoli katerega se morajo ti interesi koncentrirati. Pristanišče mora torej biti rezultanta vseh nosilcev legitimnih interesov, toda ne le njihova nevtralna sinteza, temveč programirana in naravnana v smer gospodarskega razvoja pristanišča in mesta, je poudaril Zanetti in dodal, da v Trstu tako skladje interesov obstaja in torej ponuja solidno osnovo za večjo učinkovitost in kompetitivnost v naslednjem desetletju. Dosegli pa je ne bomo ne s tako imenovano divjo privatizacijo, niti s predajo pristojnosti Pristaniški družbi: tržaško pristanišče je »najbolj« javno v Italiji, hkrati pa ima največjo udeležbo zasebnih dejavnosti, ki jih ne gre prepustiti stihiji, prav tako kot po Zanettijevem mnenju ne bi bilo primerno prepustiti upravljanja delovnega procesa na pomolih izključno Pristaniški družbi. Javna u-stanova, kakršna je tržaška Avtonomna pristaniška ustanova, je nedvomno najustreznejša za usklajevanje in reorganizacijo pristaniških dejavnosti, pri čemer bi kazalo ustanoviti več mešanih družb, ki bi uprav tjale posamezne dejavnosti v interesu vseh porabnikov in izvajalcev storitev. V ta namen je bila pred časom že ustanovljena finančna delniška družba Finporto, ki skrbi predvsem za pobude, usmerjene v razvoj in širjenje prometa preko tržaškega pri-Btanišča, hkrati pa predstavlja prvi novi operativni in upravni model razvoja pristanišča. Poleg predloga o mešanih družbah si Pristaniška u-etanova prizadeva za racionalizacijo vseh svojih sestavnih delov, pri čemer imajo velik pomen tri komisije, k; že delujejo v smislu večjega vključevanja operativnih komponent v dejavnost pristanišča. Sicer posodabljanje pristanišča, ki se je začelo pred tremi leti, že kaže svoje prve sadove v nenehnem naraščanju prometa: 1. 1982 je komercialni promet znašal 3 milijone 576 tisoč ton, leta 1983 4 milijone 257 tisoč ton, in lani 4 milijone 753 tisoč ton. Letošnja prva polovica leta je potekala v znamenju zastoja nekaterih sektorjev, kar gre v prvi vrsti na račun velikih trenj v mednarodnem ladijskem sektorju in privilegijev na področju železniških tarif, ki jih uživajo velika se-vemonemška pristanišča. Po letih u-padanja, pa je naše pristanišče letos končno doživelo povečanje iztovora nafte za prekoalpski naftovod. Pomembno povečanje prometa z ozirom na lansko leto so v letošnjem prvem polletju zabeležili tudi v pretovoru kontejnerjev, medtem ko je pretovor premoga ohranil lanske vrednosti. Občuten padec sta zabeležila le promet žitaric in lesa, slednji predvsem zaradi upada avstrijskega izvoza, medtem ko je ves pristaniški promet z o-zirom na lansko leto letos zabeležil 14,5 odstotni porast. ' »Nismo počivali na lovorikah, tudi ker bi o lovorikah kaj težko govorili,« je dejal Zanetti, ko je govoril o tihem, diskratnem delu za ponovno pridobitev prometa in naročil. Trst ne more računati z znižanjem pristaniških tarif, zato mora na pot čimvečje u-činkovitosti in racionalizacije ter kakovosti storitev kar pomeni uvajanje informatike in telematike. V tem smislu je Zanetti pozitivno ocenil podporo, ki jo tržaškemu pristanišču nudi rimska vlada in poudaril pomen nedavno podpisanega trgovinskega sporazuma med Italijo in Avstrijo, ki daje velike prednosti tržaškemu pristanišču. Med uspehi je omenil še dokončen začetek del za podvojitev sedmega pomola, medtem ko je manj navdušujoča finančna plat poslovanja, ki jo bremenijo izdatki za tri tisoč zaposlenih in armado upokojenih delavcev. Precej težav je delu v pristanišču povzročila tudi sindikalni dejavnost, najprej s kongresi posameznih sindikalnih zvez in nato še refendum, medtem ko so se sedaj razmere s tega vidika precej izboljšale, je dodal Zanetti. Na sedežu pokrajinske uprave v Palači Gaiatti bo danes popoldne že drugo srečanje med pokrajino in operaterji ter predstavniki organizmov in ustanov, ki so kakorkoli povezani s turističnim sektorjem. Namen srečanja je pripraviti teren za jesensko pokrajinsko konferenco o turizmu. Namen konference, kot je poudaril pokrajinski odbornik za turizem in prosti čas Cavicchioli, ni ta, da bi analizirali obstoječo situacijo, ki je vsem že dobro znana in je že bila predmet poglobljenih študij, pač pa izluščiti nekatere konkretne pobude, da bi pripravili tuje turiste, ki množično gredo mimo našega mesta na svoji poti proti dalmatinski obali, da bi se ustavili tudi v Trstu. In v ta namen bi bilo treba pripraviti določene turistične pakete po ugodnih cenah, ki bi lahko bili vabljivi. Prav na današnjem srečanju naj bi operaterji dali svoje predloge, naloga pokrajine pa naj bi bila te pobude u skladiti v zaokroženo celoto. Nekaj takih zamisli je že sprožil sam odbornik Cavicchioli, ki je na primer stopil v stik s CONI in po- krajinskimi športnimi federacijami k1 jih vprašal, ali bi bili pripravljeni organizirati za turiste razne tečaje, na primer jadranja, streljanja, lokostrelstva, jahanja, alpinizma in jamarstva itd. Prav talco je odbornik že kontaktiral Trgovinsko zbornico tet predstavnike hotelirjev in gostilničarjev za uvedbo posebnih turističnih menujev, kj naj bi valorizirali tradicionalno tržaško kuhinjo, ter za sebne turistične ponudbe ob koncu tedna. Razna naturalistična društva pa naj bi pripravila vodene izlete za turiste za spoznavanje geološkega in botaničnega bogastva našega teritorija. In še: združenja obilnikov naj bi se obvezala, da nudijo turistom potrebne storitve tudi ob praznikih in Izven običajnega delovnega časa; kulturna združenja naj bi koordinirala svoje prireditve: prevozniki naj bi nudili turistom dobre zveze z mesto® itd. Namen vsega tega pa je, da bj Imel tudi Trst vsaj nekaj koristi od tisočev turistov, ki vsak dan enostavno obidejo naše mesto, ne da bi se vsaj za kratek čas tu pr] nas ustavili- V štirih dneh se je v borovem gozdiču zbralo rekordno število obiskovalcev Izjemen uspeh letošnje sagre v Mackoljah Kar štiri dni je trajala domača sagra, ki jo je pripravilo KD Primorsko iz Mačkolj in sicer od petka do sinoči. Lahko rečemo, da so imeli organizatorji predvsem veliko srečo z vremenom, razen tega razpolagajo z izredno lepim prostorom v borovem gozdiču na začetku vasi, kot organizatorji so pa tudi bili na višku, saj so delali skoraj vsi člani društva, da so zmogli postreči res izredno številne goste, »jih napojiti in nasititi«, kot bi se po starem reklo. V nedeljo je bil tak obisk, da so ostali avti že skoraj tja dol do petrolejskih rezervoarjev, pa tudi z druge strani proti Orehu je bilo avtov še in še, da ne govorimo o vseh tistih, ki so jih udeleženci pustili na vseh razpoložljivih prostorih v vasi in na cesti ob gozdiču, kjer je bila Sagra. Če so bili trije dnevi namenjeni samo zabavi in družabnosti, je bil v nedeljo popoldne in zvečer tudi kulturni program. Najprej je nastopil pihalni orkester Breg, ki se pod vodstvom svojega dirigenta Nika Peršiča redno predstavlja na naših prireditvah. Tudi tokrat je izvedel bogat program polk in valčkov različnih avtorjev in moramo reči, da so pokazali zelo lep napredek ter vse skladbe odigrali res dobro. Naj še povemo, da je svoj program začel z Učkarjevo »Koračnico svobod« in odigral tudi skladbo »Za mir in svobodo«, člana godbe Giorgio Praščja. Temu delu kulturnega programa bi morali takoj slediti še drugi del, ki so ga pa na željo nastopajočih, prenesli na 21.30, ko je bila že tema. Medtem je goste zabaval ansambel Pomlad in ker je igral poskočne in vesele, ni manjkalo ti- stih, ki so se ob njenih zvokih zavrteli — kljub vročini seveda. Sledil je nato, kot že rečeno, nastop priznane plesne skupine iz Tržiča CIABS, ki ima v svojem programu standardne in južnolatinske plese, ki jih izvajajo samo mladi plesalci od pet in celo treh let ladje. Krožek ne deluje le za rekreacijo, temveč se mladi plesalci udeležujejo tudi raznih deželnih in državnih tekmovanj v teh plesih, kjer so nekateri zasedli celo prva mesta ter so v teh kategorijah plesov torej celo državni prvaki. Mlade plesalce, ki so na mah osvojili občinstvo — nekaj zaradi svoje mladosti, nekaj zaradi razkošnih oblek, predvsem pa zaradi že zelo dobrega poznavanja tehnike pri izvajanju tradi cionalnih in drugih plesov, smo že videli nastopati na Opčinah. Gre v glavnem za prave plesne talente, vendar je, vsaj za naš okus, težko uskladiti njihove mlade obrazke in telesa, oblečene v večerne smokinge in dekoltirane obleke, če bi bili svojim letom primemo oblečeni, bi menda prav tako vzbujali pozornost in navdušenje, saj so pr* svojih rosnih letih res odlični plesalci. No, moda takšnih nastopov se je v Italiji že uveljavila in kot je navdušenje gledalcev pokazalo, se bo obnesla tudi pri nas. Tu bi bilo pravzaprav naše kronike o sagri konec, saj smo o njenem uspehu spregovorili ie na začetku članka ter bi lahko organizatorje® samo čestitali ter jih pohvalili za njihovo pridnost in požrtvovalnost. Štiri dni skorajda neprekinjenega dela s tolikšnim številom gostom, ni tak0 enostavna zadeva. Ker smo pa že toliko napisali o plesu, bi hoteli povedati še eno naše zapaženje. Če so se na takšnih praznikih še pred nekaj leti vrteli v glavnem mladi, starejši so pa samo gledali in se spominjali, kako so sami nekoč plesali, se je sedal tudi tu precej spremenilo. Plesalci so bili tokrat v glavnem starejši, i° ker obiskujemo te poletne šagre, smo videli, da je bilo med njimi mnogo takih, ki so bili glav® plesalci tudi na drugih praznikih. To pomeni da se je tudi tu nekaj premaknilo —■ mladi prihajajo na šagre, da se srečajo in pogovorijo, starejši pa, da se tudi naplešejo. In ker pravij0> da je tudi ples dobra rekreacija, pa naj bo tako. - Program sta prijetno napovedovali Manuol3 Stepančič in Letizia Zobin. N. L- Nalezljiva bolezen, ki se prenaša s spolnimi stiki, pa tudi s krvjo AIDS - pojav našega casa in sodobnega načina življenja Tudi v Trstu se zadnje leto sredstva javnega obveščanja precej uk varjajo z AIDS, čeprav povzročajo, po mnenju zdravnikov, več škode kot koristi, ker nudijo površne ali celo povsem napačne informacije. Zanimanja za ta bolezenski pojav je veliko, saj je še v veliki meri nepoznan in neraziskan, bolezen je večinoma neozdravljiva, poleg vsega pa je razširjena skoraj izključno med moškimi homoseksualci in narkomani, kar rado sproži morbozno radovednost m seveda škandalistično poročanje. Tako smo že nekajkrat slišali, da so v tržaškem imuno-transfuzijskem centru ugotovili nov primer AIDS. V resnici ni bilo tako. Doslej je bil okužen z virusom Je en moški, še ta pa ga je »uvozil« iz tujine, kjer je bil na počitnicah. Sedaj ga zdravijo v Rimu, a o njegovem stanju vedo v Trstu bolj malo. Res pa je, da so imeli v oddelku z:i infekcijske bolezni več oseb na opazovanju, vendar za vse so bili izvidi negativni. V okviru preventivne medicine pa je pred meseci začela delovati posebna služba za prevencijo in ugotavljanje AIDS posebno v najbolj ogroženih krogih, to je med homoseksualci in narkomani. Kdor želi pregled se zglasi v sobi št. 217 v poliambulanti v Ul. Farneto, kjer dobi napotnico za vse potrebne analize, ob jamstvu, da ostane njegovo ime anonimno. Služba je zadnji mesec začela tudi s širšo preventivno akcijo v neposrednem sodelovanju z združenjem homoseksualcev Fuori. Toda zakaj je AIDS zbrala za svoje žrtve homoseksualce, hemofilike in narkomane? Odgovor nam daje dr. A1Ù, ki dela v imuno transfuzijskem centru. Virus se prenaša preko krvi in s spermo. Ženske so manj ogrože- ne, ker je vaginalno okolje nenaklonjeno razvoju virusa AIDS. Pri vsem tem pa igra pomembno vlogo dejstvo, da imajo homoseksualci spolne odnose z različnimi partnerji, veliko pa se jih tudi prostituira. Arhitekt Fabio Omero, pokrajinski svetovalec, ki je pred časom škandaliziral Trst z javno izjavo o svoji homoseksualnosti, nam je domnevo potrdil. »Predvsem velja to za ZDA, za velika mesta v ZDA. Naša revija Babilonia je objavila statistike, po katerih je imela polovica ameriških homoseksualcev leta 1981 od 350 do tisoč različnih partnerjev v enem letu. Verjetno je ta obsesija bila posledica spolne liberalizacije, kajti sedaj je opaziti tudi med njimi težnjo po monogamiji. V Italiji pa je brez dvoma drugače, brez večjih skrajnosti. Predvsem ni bilo in ni tiste toge moralne zakrknjenosti, ki je značilna za Američane.« To priča tudi šok, ki ga je te dni doživela Amerika ob vesti, da je okužen z AIDS tudi zvezdnik Rock Hudson, bivši idol žensk in simbol ameriške virilnosti. V Italiji še niso Skandalizirali nobenega državljana mini stri homoseksualci, pač pa njihovo slabo upravljanje. Toda kaj misli Omero, ali ni morda AIDS tudi način, da se nekako kriminalizirajo nekatere družbi neljube skupine? »AIDS je v tem smislu res funkcionalna, tako da so npr. na Švedskem, ki je zaenkrat le obrobno zajeta v pojav, svetovali homoseksualcem, naj se med počitnicami v tujini nikar spolno ne združujejo s tujci. V ZDA je vladala ponekod prava panika in heteroseksualci so marsikje izločili homoseksualce iz svoje srede, podobno kot v preteklosti črno-polte. Toda to so ekscesi, ki se po moje ne bodo zakoreninili v Italiji. Predvsem, če bodo javne zdravstvene ustanove učinkovito skrbele za preventivo in pravilno informirale. Pa tudi vloga sredstev množičnega obveščanja je pomembna. Doslej so večinoma terorizirala javnost,« je še povedal Omero. Prevencija. Dokler ne bodo izdelali cepiva, je edina pot v zgodnjem odkrivanju bolezni, ugotavlja dr. Alò. Ne smemo namreč pozabiti, da traja inkubacijska doba tudi več kot dve leti, v tem času pa bolnik ne opazi posebnih bolezenskih znakov. Jasno je vsekakor, da je osnovna prevencija v higieni, narkomani pa morajo biti toliko prisebni, da po enkratni uporabi odvržejo injekcijsko iglo. Kaj pa nevarnost, da je med krvodajalci tudi nosilec AIDS? Nevarnost velja za bolnika, ki dobi transfuzijo, vendar središča za zbiranje krvi so se že opremila s testom za ugotavljanje nosilcev AIDS, krvodajalce, ki so homoseksualci, pa apelirajo na njihov čut odgovornosti. Vendar tudi zdravnik A1Ù opozarja, da je v Italiji izredno malo možnosti za okužbo z AIDS. Zastavili smo mu še eno vprašanje: kako to, da je ta bolezenski pojav »nastal« šele pred leti? »V zadnjih petdesetih letih je verjetno veliko ljudi umrlo za posledicami AIDS. Koliko pljučnic, rakov, kožnih karcinomov je ugonobilo lju- di, ne da bi zdravniki ugotovili, so, pacienti bili brez imunološke9a sistema? Z večjo kontrolo in z boli' širni tehnologijami smo prišli do teg načrti avstrijskih utrdb pri Podgori in na Kalvariji), na Osi® ^ in na Kalvariji ter na Sabotinu so divjali hudi boji, večkrat ^ na nož. Avstrijci so pognali mostove čez Sočo v zrak. Skušalj ^ ohraniti pevmski most, pa so ga italijanski topničarji zadeli poškodovali. Blago so Avstrijci prevažali preko Soče peko P°n skega mostu med Solkanom in Štmavrom. Na obeh straneh j® dio veliko vojakov. Na Oslavju so bile vse hiše do tal porus Ob Političnih spisih Albina Prepeluha Zanimive in mestoma drzne misli Ko sem dobil v roke zbirko političnih spisov Albina Prepeluha, sem se najprej pozanimal, kaj pomeni psevdonim, s katerim se je podpisoval. Pogledal sem v latinski slovar in odkril, da pomeni Abditus »skriti«. »Nomen est omen«, so pravili stari Rimljani in s tem hoteli poudariti, da je v imenu samem zajeta usoda človeka, ki ga nosi. Mika me, da bi jim pritrdil, saj nam je ostal ta plodni socialistični mislec kar cela desetletja prikrit in je knjižica, o kateri govorimo, komaj droben del njegove obširne, a ne dovolj poznane zapuščine. Zato je treba Založništvo tržaškega tiska pohvaliti, da se je opogumilo in Abditusa priklicalo iz pozabe. Prepeluh se je rodil v Ljubljani leta 1880 in tam tudi umrl, star komaj 57 let. še pred koncem stoletja je začel pisati v socialistične liste in bil eden od ustanoviteljev Naših zapiskov, prve socialistične revije na Slovenskem. V letih pred razpadom habsburške monarhije je dolgo živel v Trstu, potem pa se je vrnil v Jugoslavijo, kjer se je razšel s socialde-mokracijo in politično delal kot republikanec in avtonomist. Ko prebereš pričujoči izbor njegovih političnih spisov, ki so vzeti po večini iz Rdečega prapora. Naših zapiskov. Socialnih problemov, Napreja, Demokracije, Avtonomista in Sodobnosti, je prva ugotovitev ta, da je Prepeluhov stil nekoliko pridigarski, da se pri svojem pisanju preveč spušča v razglabljanja, premalo pozornosti pa posveča konkretnim razmeram, ki so jih povzročila. To deluje na bralca včasih nekoliko dolgovezno in ustrujajoče. Z druge strani pa Prepeluhu ni mogoče odrekati klene, mestoma drzne in zanimive misli, izražene v izbruše-nem in presenetljivo sodobnem jeziku. Medtem ko članke iz .naših časopisov, ki so izhajali pred prvo svetovno vojno, pogosto pokriva debela plast časa, tega o Prepeluhovih spisih ni mogoče reči: njegova Izrazna veščina je velika in v skladu z njegovo intelektualno močjo. Teme, ki se jih Prepeluh loteva, je mogoče razporediti v štiri sklope: najbolj obširna so razmišljanja o socializmu in njegovi vlogi v slovenskem Političnem prostoru. Tesno povezana z njimi je tudi Problematika Slovencev, njihovih kulturnih in bivanjskih dilem ter narodnostnih ciljev. Dosti prodora Prepeluh posveča jugoslovanski ideji, medtem ko se sooča z vprašanjem Avstrije in njene usode v pričujočem izboru le enkrat. Poglavje zase je za-Pis, ki zaključuje knjigo: v njem avtor — očividec dramatičnih dogodkov novembra 1918 — pripoveduje o primorskih Slovencih pred prevratom in ob italijanski okupaciji. Prepeluhov socializem je revizionističnega lipa, močno je pod vplivom Bernsteina in Kautskega, ki sta zagovarjala misel, da je mogoče preoblikovati družbo tudi znotraj kapitalističnih struktur s postopnim in vedno bolj odločujočim vraščanjem delavskih množic v politično življenje. V polemiki s listimi, ki so videli svoj najsvetlejši cilj v revoluciji in so bili prepričani, da bo le diktatura proletariata rešila vse socialne probleme, je Bernstein Poudarjal nujo vsakodnevnega, pa čeprav drobnega dela in odklanjal vsako mesijansko vizijo bodočega sveta. Tako pojmovanje razrednega boja je izzvalo seveda ogorčena ugovarjanja, pa tudi prepričana pri-Irjevanja med onimi, ki so sicer želeli doseči socializem, pa niso hoteli iti, da rečemo s Kosovelom, skozi »rdečo zarjo krvi«. Med njimi je bil na Slovenskem Albin Prepeluh, skupaj z Antonom Kristanom in Henrikom Tumo, še posebej zgovoren. Kar le pri njem najbolj privlačno, je dejstvo, da na vuarxizem ni gledal kot na dogmo, ki da jo je treba vedno in povsod na enak način udejanjati, temveč kvečjemu le kot na navodilo za dejanje. To kar so Jugoslovanski komunisti s Titom in Kardeljem na eelu odkrili in izpovedali v hudi polemiki s Stalinom šele leta 1948, je Prepeluh zapisal že leta 1917, v času ko je boljševička revolucija presenetila svet in rezglašala svojo pol v socializem kot edino pravo. . vepeluh se s takimi trditvami ni mogel strinjati in Je ostro protestiral proti ruskemu »despotičnemu socializmu«, ki da ni nastal zaradi naravnega razvoju družbe, temveč čisto slučajno, iz poloma Rusije v. svetovni vojni. Ugovarjal mu je z resnično mark-Slstično mislijo o »diktaturi demokracije«, o volji večine, ki se edina more povzpeti do pravega so-euilizma. Ker je gledal na socializem kot na posledico umske, gospodarske in kulturne rasti cele družbe, je Prepeluh seveda zagovarjal misel, da ga mora vsak narod graditi v skladu s svojo tradicijo in navadami. »Ko je preprosti Martin Krpan prišel na Dunaj«, je zapisal leta 1918 v pojasnilo tej ugotovitvi, »da se bojuje z velikanom Brdavsom, je spoznal, da se s tujim orožjem ne more bojevati. Sam si je skoval orožje, z njim je tudi zmagal«. V svojem globokem spoštovanju posameznika, ki ni samo produkt razmer, ampak nosi v sebi etične vrednote, ki presegajo čisto materialne danosti, v katere je spet, Abditus nikoli ne govori v abstraktnih kategorijah, kot so množice, delavski razred in podobno, temveč ima vedno pred očmi konkretne, žive organizme, pa naj bo to človek ali narod, ki da imata vsak svoje posebnosti in lastnosti, s katerimi je treba računati in jih spoštovati. Tako je sicer pristaš jugoslovanske ideje, toda v sozvočju s Cankarjem že v letih pred prvo svetovno vojno odločno odklanja vsakršno jezikovno ali kulturno stapljanje jugoslovanskih »plemen«. Brez romantičnih zanosov, tako razširjenih med slovensko inteligenco, gleda na možnost federacije jugoslovanskih narodov kot na priložnost, ki je ne gre zamuditi, pa tudi ne graditi na trhlih temeljih: »Nesmiselno je zahtevati, da vsak narod zataji svoje posebnosti v svrho večje kulturne združitve. To je nemogoče že zaradi tega, ker imamo Jugoslovani dve bistveno različni kulturi, od katerih ima vsaka svoj poseben vir, kakor sem to že navajal. Ne gre torej za to, da bi izgubili dolgoletne pridobitve, temveč za to, da se še pomnože z medsebojno pomočjo«. Slovence vidi Prepeluh kot skupnost v razvoju, ki se bo znašla v svetu le, če se bo zavedala, »da je moč malega naroda le v večjem znanju in duhu«. S Cankarjem trdi, da so Slovenci proletarski narod, ki ima pravico, da se bori za svojo kulturno, politično in gospodarsko osamosvojitev. »Narod brez lastne državnosti ni narod«. V skladu s takimi nazori se je Prepeluh tako v stari Avstriji kot v kraljevini Jugoslaviji odločno upiral vsakemu centralizmu, vsakemu državnemu ustroju, ki bi ne ustrezal koristim in potrebam tistih osebkov, ki ga sestav-Ijajo. Tako je že leta 1903 pogumno izpovedal prepričanje, da se je dualistični sistem Avstro-Ogrske preživel, še več, da se nikoli niti vživel ni. Saj je bila podstava države zidana na pesek; nikoli ni imela v ljudstvu jamstva za svoj razvoj. ' Naj za sklep omenim še odlomek iz Prepeluhovih spominov »Primorski Slovenci pred prevratom in ob italijanski okupaciji«. Tekst je izšel v Sodobnosti leta 1936, leto dni pred avtorjevo smrtjo, v času, ko je bil na Primorskem fašistični režim že prepričan, da je dokončno zatrl vsako slovensko možnost upora. V tem bridkem obdobju je Prepeluh podal sliko narodnih in gospodarskih razmer na Tržaškem pred vojno — brez poznavanja katerih tudi specifičnih potez fašizma v Julijski krajini ni mogoče razumeti — in se še s posebno pozornostjo zaustavil pri opisovanju dogodkov novembra 1918. O lem, kako je tržaška delegacija na krovu torpedov-ke, ki jo je dal na razpolago Narodni svet v Zagrebu, šla prosit v Benetke, da antantne čete zasedejo sestradano in zapuščeno mesto, vemo že marsikaj. A Prepeluhov zapis je o omenjenih dogodkih (ki jih italijansko zgodovinopisje preprosto preskoči) še posebej bogat in poln cele vrste drobnih, a dragocenih podatkov. Iz celotnega teksta izstopata dva stavka, ki ju ponujam bralcem v premislek. Prvi je Prepeluhova ugotovitev, da si mora vsak narod pravico in svobodo priboriti sam. »Kdor se borbi za svoj obstanek odreče ali pa se ji umakne, zaostane in slednjič propade«. Drugega je izrekel italijanski socialist Ferri, ko je pred prvo svetovno vojno prišel predavat v tržaški »Circolo di studi sociali«. Po predavanju so Ferrija poslušalci, med katerimi je bil tudi Prepeluh, spremili v Delavski dom. Tam se je italijanski socialistični prvak zagledal v napis na vratih: »Jugoslovanska socialdemokratična stranka«. Dejal je: »To je ime naroda, ki šele nastaja in s katerim bomo imeli mi Italijani še dosti opravka, če bomo takrat odločali mi socialisti, se bomo lahko sporazumeli«. Mislim na naš zakon za globalno zaščito in pravim: Utinam, po latinsko, ali po domače, magari. JOŽE PIRJEVEC Ob 1100-letnici Metodove smrti v. Tako torej delo Konstantina - Cirila in Metoda med Slovenci ni pustilo tistih sledov, ki bi jih morda lahko pričakovali glede na razmeroma precejšnje število posameznih pričevanj. Vendar pa je zavest o slovanskih apostolih postajala živa vedno v trenutkih, ko se je slovenski narod znašel pod pritiskom tujcev, ki so ogrožali naš narodni obstoj. Ko so ravno pred sto leti začeli ustanavljati nemške otroške vrtce v organizaciji Schulve-reina, je pred tisočletnico Metodove smrti že 28. novembra 1884 v Slovenskem narodu izšel članek, ki je vabil k ustanovitvi šolske bratovščine sv. Cirila in Metoda. Nemškemu »šul-ferajnu« nasproti bi morali postaviti vrednega tekmeca v vseslovanskem ali pa vsaj v avstrijsko-slovanskem šolskem društvu. Vendar to ni mogoče: »Torej ostanemo sami Slovenci navezani na svoje moči in nad temi ne smemo obupati. Pomagajmo si sami! To je druga pot. Osnujmo si šolsko društvo na verski podlagi! Tisočletnica slovanska je pred durmi. Sv. Ciril in Metod prosita za nas! ta klic bode odmeval l. 1885 po vseh slovanskih pokrajinah.« Že 29. decembra 1884 so izbrali odbor, ki naj pripravi pravila in jih predloži vladi v potrditev. Pravila so bila potrjena 9. aprila in objavljena 17. avgusta 1885. Dne 21. septembra je bil v Slovenskem narodu objavljen še razglas ustanovnega odbora družbe sv. Cirila in Metoda z vabilom k ustanavljanju podružnic po vseh krajih Slovenije. Že čez nekaj dni se je ustanovila prva podružnica v Ljubljani, sledile pa so ji kmalu še mnoge druge. Prva velika skupščina je bila lahko 5. julija 1886 v Ljubljani; ugotovili so, da so podružnice zrasle resnično povsod: od Trsta in Gorice prek vse Slovenije do Celovca. Metodovo leto so praznovali tudi v Sloveniji z mnogimi članki, sestanki, skupnim obiskom Velehrada itd. Vendar moram posebej omeniti predvsem dve publikaciji; pri Slovenski Matici je izšla Spomenica tisočletnice Metodove smrti dr. Franca Kosa; vsebovala je vire (zanesljive, legende, ponarejene vire in dodatek k virom), življenjepis sv. Cirila in Metoda, oris slovenske dežele v devetem stoletju, zgodovinske razprave o začetku frankovske oblasti na Slovenskem, o domačih in tujih knezih po slovenskih deželah v 9. stoletju in o moravski državi v 9. stoletju. To je bila nedvomno najbolj resna publikacija izpod peresa zgodovinarja, ki je za dalj časa zadostila potrebam slovenskega izobraženca o Cirilu in Metodu. Druga knjižica pa je bila Tisočletnica Metodova, ki jo je spisal duhovnik ljubljanske škofije in založil odbor za priredbo vlaka na Velegrad in v Prago. Poljudna knjižica ima na koncu posebno poglavje o dediščini sv. Cirila in Metoda: to so sv. katoliška vera, uglajeni jezik slovenski in domača božja služba. Avtor poziva Slovence, naj ljubijo svoj materin jezik, »kateremu sta pridobila sv. Ciril in Metod prednost, da se sme rabiti celo pri sv. maši«, in končuje: »Slovenska služba božja po rimskem obredu naj se vrne pred vaše oltarje«. Toda že 23. oktobra 1885 je v Slovenskem narodu poročilo o občnem zboru Cecilijinega, društva, kjer je govoril tudi ljubljanski škof Misija. Grajal je nekatere, med njimi so tudi nekateri duhovniki, ki bi radi vpeljali slovensko bogoslužje v katoliško cerkev. Toda katoliška cerkev je vesoljna, ni nekakšna Nationalkirche. Slovenska liturgija bi razdvojila narod in duhovščino. Že 30. oktobra je izšel uvodnik: Nationalkirche, ki se zavzema za prenovo slovanskega bogoslužja. Hkrati ugotavlja, da smo zamudili enkratno priložnost, da bi ob veliki obletnici morda vendarle dobili nazaj, kar smo izgubili pred tisoč leti. Tako je torej pred sto leti slovenski narod združevala ista ideja, ki sta jo pridigala slovanska apostola, z njunim imenom se je povezoval boj za slovenske šole, za vzgojo otrok v domačem jeziku in za ponovno možnost bogoslužja v slovanskem jeziku, ki bi bil v tistem času verjetno stara cerkvena slovanščina in ne sodobni slovenski jezik, To bi bil v 19. stol. davek slovanski solidarnosti in zavesti o skupni pripadnosti istemu rodu, da bi se obranili pred neposredno nevarnostjo za narodni obstoj. JANEZ ZOR (KONEC) »Ljubezen« v Pulju Prizor iz Ranflovega filma »Ljubezen«, ki je bil posnet po motivih istoimenskega Rožančevega romana in so ga v Pulju predstavili samo v Informativnem sporedu Pogovor s predsednikom Društva zamejskih likovnikov Sergijem Cesarjem Ustvarjati in približati ustvarjanje ljudem je i^or ustvarja sam zase jo kot školjka. Svo-CeSg 0 moraš pokazati ljudem,« pravi Sergij k,)v r’ predsednik Društva zamejskih likovni-sVa- društvo uspešno deluje že dalj časa, zato baK skušala v pogovoru predstaviti bolj a^cno. »^Vštvo je staro pet let. Ko smo ga usta-^Ov • srno se opira« na izkušnje predhodnih tiju nih združenj in bili smo si edini v mne-sWn novonastal° društvo ne sme biti le ki ? slikarjev, temveč odprt prostor za vse, bha? ukvarjajo z vizualnim ustvarjanjem, kar Hvn tudi iz širšega pomena pojma lik — li-, !J°st. Združitev slikarjev, kiparjev, reliefa, k.Q toì^ktov, baletnikov, filmarjev, videa,... je Pr '-1 lažja in potrebnejša, ker je naš kulturni fe tror Precej majhen. V večjem prostoru kot tp* !>r- slovenski kulturni prostor, v SRS je tak-UŽenie nemogoče. Za ta korak smo se odili v* .tudi zaradi tega, ker današnja likovnost borì .. čista, enostranska, temveč se različna jJ°čja med seboj prepletajo. delo se je začelo s skupinskimi raz-Z njimi smo se hoteli predstaviti kot Sp ‘ .te°’ se odpreti navzven in s tem dati tudi kfei - ° in impulz vsem svojim članom. Poleg še vedno enkrat letno pripravimo raz- stavo, ki ni razstava, temveč pregled dela čla-nov. Tu je dana možnost vsem, da se predstavijo s svojimi deli ne glede na kriterije vred-notenja. Za naprej načrtujemo, da bo skupinskih razstav vse manj. še vedno bodo tu razstave skupin, ki pa se bodo vezale glede na tematiko, tehniko, starost, izhodišče;... Ob slovenskem kulturnem prazniku se z razstavo enega svojih članov pridružimo prireditvam, ki jih organizirajo v počastitev Dneva kulture. To je pregledna prireditev del enega likovnika, ki je navadno v Kulturnem domu, četudi ta prostor ni primeren za razstave. Skozi naše delo pa smo razčistili tudi nekatere druge pojme; razstava mora obdelati razstavni prostor — razstava in prostor naj naredita celoten amhient, ki postane tako nekaj dru-gega. Poleg tega smo prekinili s tradicijo klasičnih otvoritev. Ukinili smo govorance — otvoritev mora postati kulturni dogodek skupaj z razstavo. Z glasbo, filmom, videom, plesom skušamo narediti celoten prostor iz gibanja, slike, ambienta. Razstavno delovanje pa ni naš osnovni namen. Gre bolj za Likovno ustvarjanje in približevanje tega ustvarjanja ljudem Ustvarjanje se oplemeniti v stikih med ustvarjalci ter med ustvarjalci in občinstvom. Ljudje se počasi privajajo temu, da umetnost ni rezervirana za elito, temveč namenjena vsem. Radi bi prodrli tudi izven zamejskega prostora, saj je likovna kultura poleg športa najboljši način za uveljavitev v italijanskem prostoru.« Združujete poklicne in amaterske člane. Ka ko ste v stiku med seboj? »Vsakih štirinajst dni imamo sejo odprtega tipa, kamor so vabljeni vsi člani — preko 40 nas je. To so sestanki bolj organizacijske narave. Nameravamo pa organizirati prostodisku-sijska srečanja; na katerih bo prišlo do večje izmenjave mnenj in izkušenj. Pripravljamo predavanja, filmske večere, pri organiziranju takšnih prireditev pa se povezujemo s sorodnimi društvi. Zbližujemo se tudi na srečanjih, ki smo jih poimenovali Srečanja na Krogu, po kraju pri Sečovljah, kjer je bilo prvo takšno srečanje. Tu je naš glavni namen, da sprostimo vse svoje ustvarjalne sile in improviziramo. Kako je s stalnimi društvenimi prostori? »Nimamo nobenih stalnih prostorov, kar je naš velik problem. Radi bi ustanovili stalno zbirko, ki bi prikazovala razvoj likovne umetnosti v našem prostoru nekje od začetka stoletja naprej. Počasi smo pričeli ustvarjati arhiv — kdo so bili slikarji, kje so njihove slike, letos pa bi po mojem morali nastajati zametki te zbirke. S KD Slavec iz Riemanj smo zmenjeni, da nam dajo na volj Babno hišo v Ricmanjih. Ko pa bo zbirka prerasla ta okvir, bo spet nastopil problem. Za razstavne potrebe bj potrebovali galerijo v središču Trsta, saj bi tako uresničili še enega naših ciljev — prodor v italijanski prostor.« Večino tovrstnih društev pestijo finančni problemi. Kako jih vi rešujete? »To naj bi reševala članarina, ki pa je zelo nizka in pa prispevek pokrajine, ki je tudi bolj ubog. Nekaj nam pomaga ZSKD, ker pa je stroškov vedno več, bo treba najti druge poti — npr. pomoč raznih ustanov, podjetij... Kako je z razstavami v Sloveniji in kakšen je odziv obiskovalcev? »Imeli smo le nekaj razstav v delu Slovenije bliže meji, v teh krajih pa je bil odziv zelo dober. Tudi na razstavah doma, lahko povem, da so precej obiskane. Zlasti zaradi originalnih o-tvoritev in postavitev razstav.« Razgovor zapisala METKA ČELIGOJ Prve tekme italijanskih prvoligašev in drugoligašev TRIESTINA ŽE V DOBRI FORMI Pred dnevi so italijanske ekipe A in B lige začele priprave na bližnje nogometno prvenstvo, prav te dni pa so odigrale tudi svoje prve prijateljske tekme. Udinese je v soboto, kot znano, premagal domačo ekipo Trbiža z 11:1 (en gol je dal tudi Gregorič), Triestina pa je v nedeljo premagala Asiago, ki nastopa v prvenstvu krajevne druge amaterske lige z rezultatom 8:2 (4:0). Na igrišče so za tržaško ekipo stopili vsi razpoložljivi igralci, ki so se v glavnem odlikovali po požrtvovalnosti in po zadovoljivi formi. Prvi gol je v 17. min. dosegel Romano, takoj nato pa je podvojil De Falco. Pred koncem prvega polčasa je še dva gola dosegel novi nakup Triestine, srednji napadalec Cinello. V drugem polčasu je po golu domačinov spat De Falco zatresel nasprotnikovo mrežo, nekaj minut kasneje pa je dosegel gol mladi Zanin, ki mnogo obeta. Po ponovnem golu domačinov sta dosegla zadetek še »libero« Braghin in Romano. Po splo- šnem mnenju je tržaška ekipa zaigrala dobro, novi igralci pa so se dobro »ujeli« s starimi. Seveda niso niti prvoligaši počivali. Državni prvak Verona je pregazil ekipo Latemar iz Cavaleseja z gladkim 16:0. Galderisi je dosegel 4 gole, tujec Briegei dva, dobro pa sta se tudi izkazala Vignola in Verza. Tudi Napoli je nasul tridentinski reprezentanci celo kopico golov: kar devet. Pri tem so se najbolj izkazali Giordano (dal je tri gole) ter Bagni in Caffarelli (po dva). S štirimi goli danskega reprezentanta Bergreena je novopečeni prvoligaš Tisa premagal skromno ekipo Cascie. Končni izid 8:0 je dovolj zgovoren, in priča o veliki tehnični razliki med obema ekipama. Sampdoria pa je le s težavo premagala zbrano ekipo bellunskega območja s 3:2. Med genovskimi igralci se je najbolj izkazal Matteoli, ki ga je pred kratkim Sampdoria odkupila od Coma. Važnejši rezultati prijateljskih te- kem: Verona - Latemar 16:0; Asiago - Triestina 2:8; Napoli - Benacense 9:0; Bellunese - Sampdoria 2:3; V. Marecchia - Campobasso 0:10; Lazio - Castel del Piano 8:1; Campobasso -Maiolo 9:0; Arezzo - Rapp. Chiusi 13:0; Atalanta A - Atalanta B 3:3. totip 1. — 1. Indo 2 2. Razzo Bi 2 2. — 1. Cream Gar 2 2. Abialven Gis 1 3. — 1. Ado X 2. Aforisma 1 4. — 1. Cafè su Lait 2 2. Capete 2 5. — 1. Asolin X 2. Acciaroli X 6. — 1. Clarrol X 2. Ottiglio X KVOTE 12 ( 4 dobitniki) - 90.948.000 lir 11 ( 148 dobitnikov) - 2.425.000 lir 10 (1852 dobitnikov) - 187.000 lir Vročina ni ustavila nogometašev Priprave italijanskih nogometašev so v polnem teku. Včeraj so se v Brixno zbrali tudi Interjevi igralci, svojo drugo trening tekmo pa je po hudi P°' škodbi februarja lani odigral Antognoni. Na sliki (telefoto AP) vidimo ekip0 Atalante, ki vadi v Roncegnu v pokrajini Trento kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Po dolgotrajnih pogajanjih Rossi podpiše za Milan MILAN — Paolo Rossi bo v naslednji sezoni igral pri Milanu. Včeraj so se namreč zaključila dolgotrajna pogajanja, dogovor pa so dosegli na srečanju med glavnima ravnateljema Juventusa in Milana, Pietrom Giulia-nom in Antoniom Cardillom. Že v današnjih jutranjih urah bodo pogodbo, potem ko jo bo Rossi podpisal, predstavili na sedežu nogometne zveze. Danes se bo Rossi tudi srečal s predsednikom Farino in s člani upravnega sveta. Igralec je tudi na seznamu sklicanih Milanovih nogometašev, ki so ga objavili včeraj. Na tem seznamu je tudi Franco Baresi, ki so ga pred kratkim operirah na meniskusu in ki bo šel z ekipo na priprave, a bo vadil posebej. Še vedno veliko zanimanje medtem vlada za prestop Falcaa k Fiorentini, pri kateri pa že imajo dva tuj- ca. Po nekaterih vesteh naj bi se pri Fiorentini že odločili, da najamejo Falcaa, vendar morajo seveda prej rešiti vprašanje, kam s Socratesom. Navezali naj bi že stike z brazilskimi klubi, vendar doslej brez kakega konkretnega rezultata. Medtem Socrates pridno trenira z ostahmi. Glede vseh teh vesti je izjavil, da ga pogodba s Fiorentino veže do junija prihodnjega leta, pogodbe pa se on vestno drži. Mike Mac Callum obdržal naslov MIAMI — Jamajski boksar Mike Mac Callum je obdržal naslov svetovnega prvaka v supervelter kategoriji (verzija WBA), s tem da je v o-smem krogu s tehničnim k.o. premagal Američana Davida Branxtona. Naslov v SZ TUZLA — V finalnem srečanju ženskega evropskega kadetskega košarkarskega prvenstva je SZ po pričakovanju premagala Italijo in tako o-svojila svoj šesti zaporedni naslov (prvenstvo so prvič odigrali 1. 1976). Končni rezultat je bil 75:55 v korist Sovjetinj. Tretje mesto je zasedla Jugoslavija, ki, je s 53:50 odpravila Madžarsko. Po Beckerju je Lendl premagal še Gomeza INDIANAPOLIS — Potem ko je v polfinalu prekinil zmagovito serijo šestnajstih zaporednih zmag nedavnega wimbledonskega zmagovalca Borisa Beckerja, je Čehoslovak Lendl v polfinalu prepričljivo v dveh setih strl še odpor Andrea Gomeza iz Ekvadora in tako dohitel Johna McEnroeja, ki je letos že osvojil pet turnirjev. REZULTATA POLFINALA: Lendl (Č SSR) - Becker (ZRN) 5:7, 6:2, 6:2; Gomez (Ekv.) - Noah (Fr.) 6:0, 6:1. FINALE: Lendl - Gomez 6:1, 6:3. Med ženskami se je v finalu uveljavila Madžarska Temešvari, ki je 7:6, 6:3 premagala Američanko Gar-risonovo. Pokal De Galea po 30 letih spet v Italijo VICHY — Po 30 letih je Italija ponovno osvojila teniški pokal De Galea, ki je nekoč veljal za Davisov pokal dvajsetletnikov. V finalu so namreč »azzurri« s 3:2 premagali ZDA, potem ko so po prvem dnevu vodile ZDA z 2:1. Izida zadnjih dveh srečanj: Pistoiesi - Pearce 10:8, 4:6, 4:6, 6:1, 6:4; Canè - Reneberg 6:0, 6:4. Italija je pokal osvojila v letih 1950, 1952, 1954 in 1955. Jugoslovanka Seleševa evropska pionirska prvakinja HEIDELBERG — 12-letna jugoslo vanska teniška igralka Monika Seleš je evropska pionirska prvakinja. P0" tem ko je v polfinalu premagala č6" hoslovakinjo Makovo s 6:1, 6:0, je V finalu obračunala še z drugo Čehtr Slovakinjo Kucovo s 6:1, 6:2. obvestila KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI. obvešča, da so v tajništvu združenj® v Ul. sv. Frančiška 20/11. na volj® prijavnice za udeležbo na prvem mejskem košarkarskem taboru, ki od 1. do 7. septembra pod strokoy' nim vodstvom Petra Brumna. Tabor J namenjen igralcem letnikov 1970, 72 in 73. Ostale informacije v taj01' štvu združenja. Rok za prijavo zaPa' de 28. avgusta 1985 KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da sprejema prijave za ®a' četniški trenerski tečaj, ki bo pot^ kal od 15. do 30. avgusta v Borove» športnem centru na stadionu »1. maj v Trstu. Zainteresirani se na tečaj lahko prijavijo v tajništvu združenj® tudi telefonsko 040/767304. Na nedeljski regati v organizaciji TPK Sirena Koprčan Samo Potokar in Tržičan Alessandro Nieverov najboljša Umrl italijanski pilot L. Ghiselli SIENA — Italijanski motociklistični pilot Lorenzo Chiselh (32 let) je včeraj umrl. Nesrečni pilot se je kar tri mesece boril s smrtjo, včeraj pa je izdihnil. Zaman je tako bil trud zdravnikov, da bi ohranih pri življenju mladega pilota, ki je bil pred meseci žrtev incidenta med poskusnimi vožnjami za italijanski naslov v Imoli v kategoriji do 500 ccm. Ko je namreč vozil svoj suzuki, je padel in zadobil težke rane, tako da je ostal paraliziran. Zdravniki pa niso obupali in celo je kazalo, da si bo Ghiselli opomogel. Zadnje dni pa se je stanje nesrečnega pilota nenadoma poslabšalo in zanj ni bilo več pomoči. Ghiselli je bil italijanski prvak v kategoriji do 500 ccm za leto 1984. V Sieni so ga vsi cenik, saj je bil zgleden športnik in človek. Že od mladih let se je ukvarjal z motociklizmom in je tudi v tem športu dosegel lepe uspehe, čeprav ni imel nikoli večjih sponsorjev. V nedeljo je bila v Tržaškem zalivu, pred sedežem kluba, tretja letošnja regata v organizaciji Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Tokrat je bila na sporedu regata deriv ah »premičnih kobilic«, to je jadrnic razredov finn, laser in europa. Regate jadrnic razreda finn ni bilo zaradi premalo vpisanih posadk. V razredu europa je nastopilo 22 posadk (vpisanih je bilo 25), v razredu laser pa 28 od 31 vpisanih jadralcev. Na regati za pokal Sirena je sodelovalo 12 klubov enajste cone. Medtem ko je regata v razredu optimist, ki bi bila morala biti na sporedu v nedeljo 21. t. m., odpadla zaradi premočne burje in razburkanega morja, so nedeljsko regato deriv zaradi pomanjkanja vetra s težavo izpeljah. Nastopajoče posadke bi se morale pomeriti med seboj v dveh preizkušnjah. Zaradi brezvetrja je jadralna komisija odločila končati regato po prvi preizkušnji RAZRED EUROPA 1. Samo Potokar (JK Jadro Koper) ; 2. Jure Orel (JK Jadro Koper); 3. Alessandra Di Lauro (SVOC Tržič); 4. Piero lancer (SVOC) ; 5. Mitja Beltram (JK Jadro Koper) ; 6. Peter Sterni (TPK Sirena) ; 7. Arjana Bogateč (TPK Sirena); 8. Furio Benus-si (SVBG) ; 9. Elena Pesie (YCA) ; 10. Paola Rameha (YCA); 11. Valentina Furlan (SVOC); 12. Alberto Le-g bissa (SVOC); 13. Andrea Denti (STV); 14. Vincenzo Spina (SVBG); 15. Aleksander Panjek (TPK Sirena). RAZRED LASER 1. Alessandro Nieverov (SVOC - Tržič) 2. Andrea Nieverov (SVOC) ; 3. Giorgio Bacer (STV) ; 4. Maurizio Demachi (STV); 5. Massimo Fonda (STV); 6. Claudio Pisani (STV); 7. Loris Plet (SVOC); 8. Paolo Čemi (YCA); 9. Giovanni Moro (SVOC); 10. Maksi Ferfolja (TPK Sirena); 11. Dennis Plet (SVOC); 12. Federico Lenardon (STV); 13. Fabio Schaffer (YCA) ; 14. Andrej Gregori (TPK Sirena) ; 15. Massimo Pulcini (SV BG); 16. Riccardo Poli (STV); 17. Andrea Ribolli (STV) ; 18. Giorgio Stefani (SVBG); 19. Stefano Delneri (SNPJ) ; 20. Alessandro Mulas (ST V); 21. Paolo Utmar (STV); 22. Lorenzo Patti (YCA); 23. Stefano Rivoli (SNPJ). Regata v Gradežu Istočasno s Sdrenino regato je bila v nedeljo v Gradežu področna regata v dveh preizkušnjah v razredu optimist. Regate so se udeležih Sirenim jadralci Andrej in Karlo Ferfolja, Marko in Marjana Debeljuh, Miran Guštin, Certa Meucci, Majda Brecelj in Čupin jadralec Mitja Bu-žan. Področne regate v Gradežu so se udeležih tudi jadralci JK Burja iz Izole. Skupno je nastopilo 65 posadk. Pričetek regate je bdi napovedan ob 13. uri. Kadeti so startah uro kasneje, ko se je končno pojavilo ne- kaj vetra. Jadralna komisija je bij® primorana v drugi preizkušnji žara01 brezvetrja skrčiti regatno polje. Zaradi protesta, ki ga je neute®0" Ijeno vložila ena izmed nastopajoč1*1 posadk proti jadralcu JK Burja » Izole, smo izvedeh za rezultate sa®, prvih desetih jadralcev. Med te®1 sta dva jadralca JK Jadro iz Izo*0, in sicer Matjaž Franček, ki je ziis^ del 3. mesto in Aleš Smerdu, ki J obdržal, kljub protestu, sedmo mes® na končni splošni lestvici. Siren®® jadralca Karlo Ferfolja in Marko D® beljuh sta osvojila četrto oziroma veto mesto. Prvo in drugo mesto s® zasedla jadralca JK SVBG (Soc®® velica Barcola - Grignano) Mici®1 ■Paoletti in Vittorio Rocchetti. Lar®8® Nieverov, prvouvrščeno dekle ® stra bratov Nieverov, ki sta osvoj11® prvo in drugo mesto na regati, /-® pokal Sirene, pa je bila na konc» splošni lestvici na področni regati Gradežu šesta. (A. D.) Izredno zanimanje za turnir v Sovodnjah Za mednarodni mladinski odbojkarski turnir v Sovodnjah, na katerem je zmagala italijanska vojaška reprezentanca pred Italijo, Jugoslavijo, Tunizijo in Francijo in o katerem smo obširno že poročali je vladalo res nepričakovano veliko zanimanje. Na tekmah smo namreč videh obraze, ki jih ob takih in podobnih priložnostih res ni na spregled. Italijanska reprezentanca bo še danes trenirala v Sovodnjah, nakar bo jutri zjutraj odpotovala na turnir v Zahodno Nemčijo. Tega turnirja se bo udeležila tudi jugoslovanska vrsta, ki bo na pot krenila drevi. Vsekakor so vsi brez izjeme ob koncu turnirja izrazih veselje nad sprejemom, ki so ga bili deležni ter željo, da bi se prihodnje leto spet srečah v Sovodnjah. (Na sliki: s srečanja med Italijo in Jugoslavijo. Foto Kuzmin) Na 4. kolesarskem maratonu Franja Naša sta se izkazala V Tacnu pri Ljubljani je bil 4. kolesarski maraton Franja, ki ga vsako leto organizira kolesarski klub Rog iz Ljubljane pod pokroviteljstvom republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Omenjeni maraton bi moral bjti kot vsako leto ob priliki praznovanj dneva vstaje slovenskega naroda, to je prejšnjo nedeljo, a je bil zaradi neurja prenešen za teden dni. Vsako leto je maraton Franja obarvan tudi s prisotnostjo kolesarjev iz zamejstva. Letos je že tretjič na njem nastopil Zdravko Skupek, na startu v Tacnu pa je bil v soboto prisoten tudi Luciano Bukavec s Proseka, brez dvoma eden najboljših kolesarjev rekreativcev v zamejstvu. Prvi je za svojo tretjo udeležbo poleg spominske medalje, ki jo ob prihodu na cilj prejmejo vsi udeleženci, prejel še nalepko, Bukavec pa je prevozil 152 kilometrov dolgo pot v slabih štirih urah in pol s poprečt10 hitrostjo skoraj 34 km na uro, k® je doslej najboljši čas, ki ga je d0' segel kolesar iz zamejstva, če izvz® memo kategorizirane tekmovalce. Med dva tisoč udoleženci sta b1* že drugo leto zaporedoma prisotna ® di dva kolesarja iz Nizozemske, *\ sta tako s svojo prisotnostjo dala V množični kolesarski prireditvi še vec ji pečat. Pot je kolesarje popelj®* mimo Ljubljane do Logatca, kjer 5 udeleženci 5. kolesarskega marato11® Franja vozili mimo Idrije do Cerkn® ga, se morah nato v šestih kilo®6 trih hude strmine (do 15 od sto) P'T vzpeti na vrh Kladja (699 m) z,v šinsko razliko 400 metrov in ffl1®. Škofje Loke in Vodic dospeli do 6 Ija v Tacnu. Proga je bila izret® naporna, predvsem zaradi hude Pj® peke1, kljub temu pa je večina k°* sarjev srečno izpeljala marate® 0 konca. (Z.S.) primorski dnevnik — so. julija losr. šport □ 6tran 11 Alpinist Tomo Česen o slovenski himalajski odpravi na Jalung Kang Podvig slovenskih alpinistov z grenkim priokusom smrti Konec maja se je iz Himalaje vr-slovenska alpinistična odpra-ki si je za cilj izbrala 8505 m '/'sok vrh Jalung Kang, enega iz-“tej vrhov masiva Kangčendzenze, " višini tretje gore na svetu. Od-Pfava je bila uspešna, vendar z joenkim priokusom. 23. aprila sta °rut Bergant in Tomo česen dose-sla vrh, pri sestopu pa ju je zajelo abo vreme in Bergant se je smrt-0 Ponesrečil. Ob tej priložnosti smo Pogovorili s Tomom Česnom, mia-plezalcem iz Kranja, ki se je tov sem nevsiljeno, predvsem pa s mim delom že prebil med najuspeš-eJse slovenske alpiniste. Odpravo x.a Jalung Kang je vodil Tone 8karja. .. Najbolje, da se najprej kar predstaviš oziroma, na kratko Izkažeš svojo dosedanjo plezalno Predvsem pa, katera doživetja 1 najbolj šteješ v čast? . K alpinizmom sem se začel ukvar-pred devetimi leti, po bolj ali v1311! običajni začetniški poti, torej kozi plezalno šolo, itd. Leta 1979 pTri doživel svoj prvi večji uspeh. . rePlezali smo južno steno Alpama-l'1 Po prvenstveni smeri, v južnoameriških Andih. Bil sem kasneje še j, Kentralnili. Alpah, plezal v Les roites, Mont Blanc du Taculu, Bo-'litijev steber v Druju, obiskal na-u' še stene v Bolgariji, s kranjsko te Pravo sem se povzpel na Pik ko-Unizma v SZ, letos pa sem bil pr-lc v Himalaji. . ~~ No, naj povemo, da si opravil ® j^rsto težkih vzponov tudi v do-ptcih hribih, npr. zimske ponovitve škorpijon in Juvan - Štebljaj siroki peči, prosta ponovitev Kli-a v_ Paklenici, itd. Veliko težkih s* z^eze^ tud* sam. Vendar me ver zanima Predvsem tvoje doži-l]e Himalaje. Že pred odhodom vedeli, da je Jalung Kang ne-rna gora, predvsem zaradi pla-jj.?- Kakšni so tvoji vtisi? Kaj me-15 nasploh o velikih odpravah? ^erej, res je, da poteka razvoj bolj v majhne odpravice. Ven- Vse ^ar Je pri majhnih skupinah pro-ko so velike tehnične težave w Je potrebno imeti veliko opreme. hj.S c'l.i je bil izbran v skladu s Os°gramom PZS — splezati na vse pj^tisočake. Namen smo imeli pre-|u 2ati še deviški severni steber Ja-Kanga. Le ta ponuja precejšnje vi •aV°, za*'° da je bila upra- Ve saa organizacija velike odpra-' "ondar smo ta prvotni cilj takoj po prihodu v bazo opustili zaradi velike objektivne nevarnosti. Vsak dan so se rušili plazovi serakov. — Kako je potem potekala vaša smer? Na hitro smo spremenili načrt in se odločili za vzpon po pobočjih levo od stebra, krejr so pred leti že poskusili Nemci. Naglo in uspešno smo napredovali, posebno velikih težav ni bilo. Z Borutom (za prijatelje Čita) sva se tako 23. aprila iz tabora 4 povzpela na vrh. Presenetile so naju velike težave prav pod vrhom, plezala sva IV. in V. stopnjo, kar ni običajno na taki višini (nad 8.000 m). Moram povedati, da je Borut bil ves čas na odpravi gonilna sila. Z bogatimi himalajskimi izkušnjami je veliko prispeval k uspehu. Gojil pa je tudi neizmerno željo priti na vrh, saj mu to v Himalaji še nikoli ni uspelo. — In kako je potem prišlo do nesreče? Ob pol petih popoldne sva po napornem plezanju prispela na vrh. Borut je z radostnim glasom sporočil v bazo veselo novico. Potem sva pričela sestopati. Borut, ki se je na vrh povzpel brez kisika in je dajal ves čas ton vzponu, je kar naenkrat začel zgubljati prisebnost. Med spustom po vrvi je brez zunanjega vzroka zdrsnil in se izgubil v prepadu. Medtem se je spustila noč in moral sem preživeti bivak na ozki snežni polički. Naslednji dan sem se spustil do tabora. Odpravo smo prekinili. — Kakšni občutki te pravzaprav navdajajo ob teh stvareh, nevarnosti, tveganje, žrtve, zasvojenost? To so delikatne stvari in ne bi rad dajal zdaj določenih izjav. Gre pač za osebne opredelitve, sklop miselnosti in doživetij, kar pa pri drugače mislečih običajno naleti na nerazumevanje. — Res je problematično o teh stvareh razpravljati. Kakšno mnenje pa si si ustvaril o recimo primerjavi med Himalajo in tem modernim t.i. prostim plezanjem po skalah? Že v naši odpravi so bili nekateri fantje nad Himalajo razočarani. Vzponi na velike gore sveta zahte- vajo napore, kar je modernemu ple-zalstvu že skoraj tuje. Gre za dolgotrajne napore, slabo hrano, odvisnost od vremena itd. Primerjava je sicer težka, vseeno pa mislim, da Himalaja od človeka zahteva več. . . — Vse bolj se govori o specializaciji že tudi znotraj alpinizma, prosto plezanje v skali, Himalaja itd. Kaj misliš? Alpinizem je v zadnjih letih veliko napredoval in za dobre rezultate je potrebno veliko trenirati. Menim pa, da je še vedno mogoče biti vsestmski alpinist in to na vseh področjih, pač kolikor toliko uspešen. Sicer pa prosto plezanje ni -nič drugega kot osnova vsega, le nekateri bi radi iz tega naredili se daj nekaj novega. — Če se povrnemo še enkrat k tveganju. Veliko smeri si plezal sam, kar je bolj nevarno. Imaš pa tudi družino, otroke. . . Če se zavestno podaš v nekaj, premišljeno in umirjeno in si pri tem sam, zmanjšaš tveganje na minimum. Običajno sem pri sobranju plezal bolje kot v dvojici. Sicer pa, brez tveganja ni nič! — In kako uskljajuješ svoj alpinizem z vsem ostalim? Težko, res težko. Ni časa, odpovedovanja. . . — Boš plezal vse življenje? Dokler bom mogel. . . IGOR ŠKAMPERLE Ko se odpravljaš na ekspedicijo, med šotori vedno kraljuje nered... (foto D. Zupančič) Po večerji sem, malo odmaknjen od skupine, opazoval dva mladeniča, ki sta izkazovala svoje znanje karateja. Pogostoma sem se oziral proti severu, kjer sem vedel, da stojijo himalajski velikani, toda oblaki so zastirali pogled. Šele naslednje jutro, ko sem precej zgodaj skočil iz spalne vreče, sem imel to srečo, da sem prvič v življenju lahko gledal veličastne gore, o katerih sem toliko sanjal, ko sem prebiral alpinistične knjige. Pogled se je hipoma ustavil na krasni sveti gori Machapuchare. Njena vzvišena oblika, ki spominja na Matterhorn, bi prav gotovo prevzela vsakega gornika. Takoj za njo sem prepoznal ogromno, spoštovanja vredno južno steno osemtisočaka Anapurne ena. Odmaknjena proti zahodu pa je stala Južna Anapurna, cilj naše odprave. še in še bi lahko našteval imena nemalo gora, ki sem jih tisto jutro videl, toda verjetno bi dolgočasil vse tiste, ki niso imeli priložnosti občudovati Himalaje in niso torej doživeli tistih enkratnih trenutkov, ki jih navadno doživljaš, ko prvič zagledaš to krasoto, še očaran od tega razgleda, sem se skupaj s tovariši lotil podiranja šotorov in skrbno pripravil nahrbtnik. Dobro sem vedel, da ga bom moral nositi več dni, zato sem ga vsaj enkrat v življenju napolnil tako, da mi ne bi težil na eno ali na drugo stran. Šerpe so uspešno poiskale nosače in jim pripravljale tovore. Presenečen sem opazoval te bosonoge, navidezno šibke ljudi, kako so si nadeli na ramena trideset kilogramov tovora. Nekateri so zahtevali celo dvojnega, tako da bi zaslužek podvojili. Do problemov je prišlo, ko so hoteli nosači običajno plačo, ki je znašala štirideset rupij, zvišati na petinštirideset. Vodja odprave se je dolgo obotavljal, končno pa sklenil, da bo prošnjam ustregel samo v primeru hitrega napredovanja. Tako jim je dal ultimat: samo če bodo dosegli bazni tabor v petih dneh, bodo dobili zaželeno vsoto. Med nosači je seveda prišlo do godrnjanja, vseeno pa so se odpravili po prašni, položni cesti in krenili proti južni Anapurni. Z Lenardom sva takoj prvi dan stopala na čelu dolge kolone. Že od nekdaj ne trpim, da kdo hodi pred menoj. Tudi ko se sprehajam s prijatelji po domačih gorah, se rajši podam naprej, čeprav to večkrat zahteva precejšen napor, ker ostali še kar hitro pešačijo. Predvsem pa se pozna to moje namišljeno tekmovanje pri plezanju v navezi. Vedno rajši vodim navezo, kot da bi stopal za nekom, ki bi mi od zgoraj nategoval vrv. Samo dvema plezalcema mirno zaupam vodstvo: to sta Lenard, ki mi je bil tudi v Himalaji najbližji in pa prijatelj Marko, ki je odličen alpinist in tudi izvrsten tovariš v vsakdanjem življenju. Skupina 57 ljudi se je v dolgi razčlenjeni koloni počasi pomikala proti vasici Damphus, ki je je bilo že od daleč dobro videti, saj je stala na prvem višjem.griču, ki je zastiral po- gled na zahodno stran velike pokhar-ske doline. Stopali smo mimo majhnih naselij in v vsakem zasledili nekaj novega, nekaj, kar je bilo nam neznano. Občudovali smo te ljudi, ki v izraziti revščini živijo tako daleč od vsakega civiliziranega centra, če moremo tako imenovati nepalska mesta. Otroci, ki so nam tekali nasproti, so nas nagovarjali v skromni angleščini. Eni so nas povpraševali po denarju, drugi, morda ponosnejši, so nam pripovedovali o svojih šolskih ustanovah in nas prosili, če jim lahko darujemo kako kemijsko pero. Radovedno so se zanimali za naša imena in se nato nad tem smejali, ker so jim morda čudno zvenela in so bi-al zanje večinoma neizgovorljiva. Vsaka izmed teh vasic se je ponašala tudi s pijačo in dobro založenem »baru*. Ta je bil po navadi majhna, s slamo pokrita lesena koča, ki je bila v ospredju dobro zasenčena. Tu je bilo nekaj miz in stolov, v bližini pa je stala velika posoda hladne vode, polna steklenic »coca-cole«. in Že prvi dan je Lenarda mučila žeja... »jante« ter nekaterih pijač domačega proizvoda. Imeniten hladilnik. Imel je samo eno nevšečnost in sicer, da so morali lastniki pogostoma menjati vodo. Nekaj ur smo se tako sprehajali po položni, udobni poti. Motili so nas le mimoidoči kamioni in džipi, ki so nam vsakokrat pustili za prst debelo plast prahu na koži. Na srečo nas je popoldne presenetil dež. Res je, da nas je po tako vročem dnevu malo ohladil, vsekakor pa nam je onemogočil, da bi napredovali, saj je dolga hoja v takem vremenu precej neprijetna. Sklenili smo torej, da se za tisto noč naselimo v bližnjem hotelu, ki se bistveno ni razlikoval od prej navedenih »barov«, že prvi dan smo torej zamudili cilj, od katerega nas je ločila še dobra poldruga ura hoje. Večer je v družbi domačinov zelo prijetno minil in ekspedicijski kuhar nam je postregel z okusno večerjo. n Med gosti zaključne prireditve je bil tudi Karel ìem ■ predsednik Gaje, ki je tedaj povedal: »Po moke? bdenju so igre uspele. Uspeti bi morale še bolj Pa Pa si niso društva vzela preveč k srcu svojih niso prišle tako do izraza kot 10. igre pred eiPa letoma...«. I Izvedba 11. SŠI je bila brez vsakega dvoma pre-v6. nica po desetih prireditvah, ki so iz leta v leto jžCale svoj obseg in kakovost ter ustvarjale vedno azitejše navdušenje. b Zveza slovenskih športnih društev, ki je bila po-Poik naslednjih izvedb, se je morala soočati s tek-m°Valnimi problemi posameznih članic, ki so — tr-vezane na tekmovalne sisteme športnih zvez — t6®Iežbo in decentralizirano organizacijo pogojevale j/11 sistemom. To je bil jasen izkupiček na primer m, S£>I, Rj so Rije ieta 1971 in katerih organizacijsko 0 je vodil tajnik ZSŠD Karel Grgič. ( Po igrah so formalno vsi ugotavljali, da so igre Sam1 dobro) usPele’ istočasno pa tudi omenjali or-'hzacijske slabosti, šibkejšo zavzetost do obvez, ve- čjo prisotnost mladih, črtanje slikovitih panog kot sta bila plavanje in nogomet. Številčni rezultati niso bili zadovoljivi v primerjavi s prejšnjimi: 17 društev naj bi dalo 800 tekmovalcev. Upoštevajoč, da se uradne številke rade nekoliko napihujejo, se je ta uspeh postavljal v povsem novo dimenzijo, ki ni imela več ničesar skupnega s starimi klišeji. Med športne zanimivosti pa moramo prištevati veslaško tekmovanje v kajakih (prvo slovensko po letu 1927). Za nastop se je odločilo sedem tabornikov, ki so moči merili na kakih 200 metrov dolgi progi pri kontovelskem portiču. Orientacijski pohod so izvedli po tržaških ulicah. Obe pobudi so uresničili taborniki RMV. Decentralizacija organizacije se je v še večji meri nadaljevala na 13. SŠI leta 1973, ko je bilo 1279 prijavljenih, od katerih 270 z Goriškega. Kopica rezultatov jasno priča, da je bilo dejanskih udeležencev veliko manj, nov pa je izgledal tudi videz ekipne lestvice, ki je potrjeval možnost velikanskih nihanj med storilnostjo društev. Zmagal je Kras pred Poletom in lonjersko Adrio, dejansko pa je izginil Sokol. Športna novost je bila kolesarska dirka, ki jo je v Zgoniku na krožni progi preko Saleža in Gabrovca priredila Adria. Majhna senzacija je bil nastop Bora v odbojki. Bor, ki je prej vrsto let prirejal igre sam, je bil v globoki krizi kot je ob koncu leta tudi potožil predsednik Stanko Pertot, ki je terjal večje zanimanje mestne javnosti za nastope »plavih«. 13. SŠI so se zaključile na ločenih prireditvah v Trstu in Gorici. V primerjavi s slovesnostmi iz prejšnjih let je bil zaključek v Trstu »intimen« in je šel mimo javnosti brez pretresljajev. Leta 1975 so bile še 14. SŠI, ki so zbrale na raznih startih okoli 800 tekmovalcev ali udeležencev. Nekatere panoge, na primer končni pohod v Nabrežini, niso bile tekmovalne. Organizacija iger je odražala želje društev. Nekatera se res nanje niso pripravila in kritike so prišle prav od teh. Med zmagovalci (kros) je bil tudi danes vrhunski košarkar Boris Vitez. ZAPISNIK Sa utakmice u odbojci IgralfMe Mesto Datum Sati Lt8at......... . iì, ! EKIPA SSi CA VUltlt Setov» i li ?" IV V i 1 S» ekipa SiS ■riaNpfPžf I I vrnusv/ . Setovi i : n i« tv v d 3 /0 % a s sim F, \!E£m k. Jocfni« s. %. šMOAftaU S, yVX ; / s S s: i •s /s t: s x >• < X s XXX * < X XX : -XXX * - /xx ■ /#' y S !»:• ; XX/ X: ■- yC. $?#■■■%■ ri '■/' 'X ;i i M S is i« y i«: i(> i« n :: ir : : k i$ j j i.S : iti IH ; f :> :<> ; 1<>: it> :!■< i ;!>:> j«» : ::W ::>> :.>: ri Si SI S»is* 32 t: or »j S* 331 $3 33 2x2: 2» 3: 2i i C T S /0 X ? A jz M'cT v. s. OfLiC f. M4nt P. h tise t. i- tvRlAhlì 1 v. ÌuìTìRsk M. /,x/ l: i /V/ S s /// i » xx/ ‘i • Xx X si S XXX « « / X/ '1 ! x xx »■ « i* / A * li* i ¥ ** 1» I ■<> d yr A t' \i IS : 13 i 12 ri i y A iti . m li y 1* u n is is ; u; u u. ss i («i »-i i-r; t« ■•»i tu ti; triu 15 i 15 i Vi 13: 13 rii rii rii rii ri 38 ? 28 i SS i 28 i SS 2: 12! 12: j 25 ; 25 22 i 2S | 22 ì 2S i 22 23; SS 23 : Sri 2.1 žri Sl; sr Sr Si Prve tekme italijanskih prvoligašev in drugoligašev TRIESTINA ŽE V DOBRI FORMI Pred dnevi so italijanske ekipe A in B lige začele priprave na bližnje nogometno prvenstvo, prav te dni pa so odigrale tudi svoje prve prijateljske tekme. Udinese je v soboto, kot znano, premagal domačo ekipo Trbiža z 11:1 (en gol je dal tudi Gregorič), Triestina pa je v nedeljo premagala Asiago, ki nastopa v prvenstvu krajevne druge amaterske lige z rezultatom 8:2 (4:0). Na igrišče so za tržaško ekipo stopili vsi razpoložljivi igralci, ki so se v glavnem odlikovali po požrtvovalnosti in po zadovoljivi formi. Prvi gol je v 17. min. dosegel Romano, takoj nato pa je podvojil De Falco. Pred koncem prvega polčasa je še dva gola dosegel novi nakup Triestine, srednji napadalec Cinedo. V drugem polčasu je po golu domačinov spot De Falco zatresel nasprotnikovo mrežo, nekaj minut kasneje pa je dosegel gol mladi Zanin, ki mnogo obeta. Po ponovnem golu domačinov sta dosegla zadetek še »libero« Braghin in Romano. Po splo>- šnem mnenju je tržaška ekipa zaigrala dobro, novi igralci pa so se dobro »ujeli« s starimi. Seveda niso niti prvoligaši počivali. Državni prvak Verona je pregazil ekipo Latemar iz Cavaleseja z gladkim 16:0. Galderisi je dosegel 4 gole, tujec Briegel dva, dobro pa sta se tudi izkazala Vignola in Verza. Tudi Napoli je nasul tridentinski reprezentanci celo kopico golov: kar devet. Pri tem so se najbolj izkazali Giordano (dal je tri gole) ter Bagni in Caffarelli (po dva). S štirimi goli danskega reprezentanta Bergreena je novopečeni prvoligaš Pisa premagal skromno ekipo Cascie. Končni izid 8:0 je dovolj zgovoren, in priča o veliki tehnični razliki med obema ekipama. Sampdoria pa je le s težavo premagala zbrano ekipo bellunskega območja s 3:2. Med genovskimi igralci se je najbolj izkazal Matteoli, ki ga je pred kratkim Sampdoria odkupila od Coma. Važnejši rezultati prijateljskih te- kem: Verona - Latemar 16:0; Asiago - Triestina 2:8; Napoli - Benacense 9:0; Bellunese - Sampdoria 2:3; V. Marecchia - Campobasso 0:10; Lazio - Castel del Piano 8:1; Campobasso -Maiolo 9:0; Arezzo - Rapp. Chiusi 13:0; Atalanta A - Atalanta B 3:3. totip 1. — 1. Indo 2 2. Razzo Bi 2 2. — 1. Cream Gar 2 2. Abialven Gis 1 3. — 1. Ado X 2. Aforisma 1 4. — 1. Cafè su Lait 2 2. Capete 2 5. — 1. Asolin X 2. Acciaroli X 6. — L Clarrol X 2. Ottiglio X KVOTE 12 ( 4 dobitniki) - 90.948.000 lir 11 ( 148 dobitnikov) - 2.425.000 lir 10 (1852 dobitnikov) - 187.000 Ur Vročina ni ustavila nogometašev Priprave italijanskih nogometašev so v polnem teku. Včeraj so se v Brixn zbrali tudi Interjevi igralci, svojo drugo trening tekmo pa je po hudi P°' škodbi februarja lani odigral Antognoni. Na sliki (telefoto AP) vidimo ekip Atalante, ki vadi v Roncegnu v pokrajini Trento Po dolgotrajnih pogajanjih Rossi podpiše za Milan MILAN — Paolo Rossi bo v nasled nji sezoni igral pri Milanu. Včeraj so se namreč zaključila dolgotrajna pogajanja, dogovor pa so dosegli na srečanju med glavnima ravnateljema Juventusa in Milana, Pietrom Giulia-nom in Antoniom Cardillom. Že v današnjih jutranjih urah bodo pogodbo, potem ko jo bo Rossi podpisal, predstavili na sedežu nogometne zveze. Danes se bo Rossi tudi srečal s predsednikom Farino in s člani upravnega sveta. Igralec je tudi na seznamu sklicanih Milanovih nogometašev, ki so ga objavili včeraj. Na tem seznamu je tudi Franco Baresi, ki so ga pred kratkim operirali na meniskusu in ki bo šel z ekipo na priprave, a bo vadil posebej. Še vedno veliko zanimanje medtem vlada za prestop Falcaa k Fiorentini, pri kateri pa že imajo dva tuj- ca. Po nekaterih vesteh naj bi se pri Fiorentini že odločili, da najamejo Falcaa, vendar morajo seveda prej rešiti vprašanje, kam s Socratesom. Navezali naj bi že stike z brazilskimi klubi, vendar doslej brez kakega konkretnega rezultata. Medtem Socrates pridno trenira z ostalimi. Glede vseh teh vesti je izjavil, da ga pogodba s Fiorentino veže do junija prihodnjega leta, pogodbe pa se on vestno drži. Mike Mac Callum obdržal naslov MIAMI — Jamajski boksar Mike Mac Callum je obdržal naslov svetovnega prvaka v supervelter kategoriji (verzija WBA), s tem da je v o-smem krogu s tehničnim k.o. premagal Američana Davida Branxtona. kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Naslov v SZ TUZLA — V finalnem srečanju ženskega evropskega kadetskega košarkarskega prvenstva je SZ po pričakovanju premagala Italijo in tako o-svojila svoj šesti zaporedni naslov (prvenstvo so prvič odigrali 1. 1976). Končni rezultat je bil 75:55 v korist Sovjetinj. Tretje mesto je zasedla Jugoslavija, ki. je s 53:50 odpravila Madžarsko. Po Beckerju je Lendl premagal še Gomeza INDIANAPOLIS — Potem ko je v polfinalu prekinil zmagovito serijo šestnajstih zaporednih zmag nedavnega vvimbledonskega zmagovalca Borisa Beckerja, je Čehoslovak Lendl v polfinalu prepričljivo v dveh setih strl še odpor Andrea Gomeza iz Ekvadora in tako dohitel Johna McEnroeja, ki je letos že osvojil pet turnirjev. REZULTATA POLFINALA: Lendl (Č SSR) - Becker (ZRN) 5:7, 6:2, 6:2; Gomez (Ekv.) - Noah (Fr.) 6:0, 6:1. FINALE: Lendl - Gomez 6:1, 6:3. Med ženskami se je v finalu uveljavila Madžarska Temešvari, ki je 7:6, 6:3 premagala Američanko Gar-risonovo. Pokal De Galea po 30 letih spet v Italijo VICHY — Po 30 letih je Italija ponovno osvojila teniški pokal De Galea, ki je nekoč veljal za Davisov pokal dvajsetletnikov. V finalu so namreč »azzurri« s 3:2 premagali ZDA, potem ko so po prvem dnevu vodile ZDA z 2:1. Izida zadnjih dveh srečanj: Pistoiesi - Pearce 10:8, 4:6, 4:6, 6:1, 6:4; Canè - Reneberg 6;«r, 6:0, 6:4. Italija je pokal osvojila v letih 1950, 1952, 1954 in 1955. Jugoslovanka Seleševa evropska pionirska prvakinja HEIDELBERG — 12-letna jugoslo vanska teniška igralka Monika Seleš je evropska pionirska prvakinja. P0-tem ko je v polfinalu premagala ce- hoslovakinjo Makovo s 6:1, 6:0, je V finalu obračunala še z drugo ceho-slovakinjo Kucovo s 6:1, 6:2. ________obvestila KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDl obvešča, da so v tajništvu združen) v Ul. sv. Frančiška 20/11. na vol)^ prijavnice za udeležbo na prvem mejskem košarkarskem taboru, ki » od 1. do 7. septembra pod strok0*' nim vodstvom Petra Brumna. Tabor ) namenjen igralcem letnikov 1970, j.’ 72 in 73. Ostale informacije v taJn*' štvu združenja. Rok za prijavo zapa le 28. avgusta 1985 , KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI bvešča, da sprejema prijave za za ietniški trenerski tečaj, ki bo Pot [al od 15. do 30. avgusta v Borovem portnem centru na stadionu »1. oal, t Trstu. Zainteresirani se na tečaj ahko prijavijo v tajništvu združen) udi telefonsko 040/767304. Umrl italijanski pilot L. Ghiselli SIENA — Italijanski motociklistični pilot Lorenzo Chiselli (32 let) je včeraj umrl. Nesrečni pilot se je kar tri mesece boril s smrtjo, včeraj pa je izdihnil. Zaman je tako bil trud zdravnikov, da bi ohranili pri življenju mladega pilota, ki je bil pred meseci žrtev incidenta med poskusnimi vožnjami za italijanski naslov v Imoli v kategoriji do 500 ccm. Ko je namreč vozil svoj suzuki, je padel in zadobil težke rane, tako da je ostal paraliziran. Zdravniki pa niso obupali in celo je kazalo, da si bo Ghiselli opomogel. Zadnje dni pa se je stanje nesrečnega pilota nenadoma poslabšalo in zanj ni bilo več pomoči. Ghiselli je bil italijanski prvak v kategoriji do 500 ccm za leto 1984. V Sieni so ga vsi cenili, saj je bil zgleden športnik in človek. Že od mladih let se je ukvarjal z motociklizmom in je tudi v tem športu dosegel lepe uspehe, čeprav ni imel nikoli večjih sponsorjev. Na nedeljski regati v organizaciji TPK Sirena V nedeljo je bila v Tržaškem zalivu, pred sedežem kluba, tretja letošnja regata v organizaciji Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Tokrat je bila na sporedu regata deriv ali »premičnih kobilic«, to je jadrnic razredov finn, laser in europa. Regate jadrnic razreda finn ni bilo zaradi premalo vpisanih posadk. V razredu europa je nastopilo 22 posadk (vpisanih je bilo 25), v razredu laser pa 28 od 31 vpisanih jadralcev. Na regati za pokal Sirena je sodelovalo 12 klubov enajste cone. Medtem ko je regata v razredu optimist, ki bi bila morala biti na sporedu v nedeljo 21. t. m., odpadla zaradi premočne burje in razburkanega morja, so nedeljsko regato deriv zaradi pomanjkanja vetra s težavo izpeljali. Nastopajoče posadke bi se morale pomeriti med seboj v dveh preizkušnjah. Zaradi brezvetrja je jadralna komisija odločila končati regato po prvi preizkušnji RAZRED EUROPA 1. Samo Potokar (JK Jadro Koper); 2. Jure Orel (JK Jadro Koper); 3. Alessandra Di Lauro (SVOC Tržič); 4. Piero lancer (SVOC); 5. Mitja Beltram (JK Jadro Koper) ; 6. Peter Sterni (TPK Sirena); 7. Arjana Bogateč (TPK Sirena); 8. Furio Benus-si (SVBG) ; 9. Elena Pesie (YCA) ; 10. Paola Ramella (YCA); 11. Valentina Furlan (SVOC); 12. Alberto Le-ghissa (SVOC); 13. Andrea Denti (STV) ; 14. Vincenzo Spina (SVBG) ; 15. Aleksander Panjek (TPK Sirena). RAZRED LASER 1. Alessandro Nieverov (SVOC Tržič) 2. Andrea Nieverov (SVOC); 3. Giorgio Bacer (STV); 4. Maurizio Demachi (STV); 5. Massimo Fonda (STV); 6. Claudio Pisani (STV); 7. Loris Plet (SVOC); 8. Paolo Cerna (YCA); 9. Giovanni Moro (SVOC); 10. Maksi Ferfolja (TPK Sirena); 11. Dennis Plet (SVOC); 12. Federico Lenardon (STV); 13. Fabio Schaffer (YCA); 14. Andrej Gregori (TPK Sirena); 15. Massimo Pulcini (SV BG) ; 16. Riccardo Poli (STV) ; 17. Andrea Ribolli (STV) ; 18. Giorgio Stefani (SVBG); 19. Stefano Delneri (SNPJ); 20. Alessandro Mulas (ST V); 21. Paolo Utmar (STV); 22. Lorenzo Patti (YCA); 23. Stefano Rivoli (SNPJ). Regata v Gradežu Istočasno s Sdrenino regato je bila v nedeljo v Gradežu področna regata v dveh preizkušnjah v razredu optimist. Regate so se udeležili Sirenim jadralci Andrej in Karlo Ferfolja, Marko in Marjana Debeljuh, Miran Guštin, Gerta Meucci, Majda Brecelj in Čupin jadralec Mitja Bu-žan. Področne regate v Gradežu so se udeležili tudi jadralci JK Burja iz Izole. Skupno je nastopilo 65 posadk. Pričetek regate je bil napovedan ob 13. uri. Kadeti so startali uro kasneje, ko se je končno pojavilo ne- kaj vetra. Jadralna komisija je bil primorana v drugi preizkušnji zaradi brezvetrja skrčiti regatno polje. Zaradi protesta, ki ga je neutemeljeno vložila ena izmed nastopajoči posadk proti jadralcu JK Burja i Izole, smo izvedeli za rezultate sam prvih desetih jadralcev. Med term sta dva jadralca JK Jadro iz Izole, in sicer Matjaž Franček, ki je z-3sedel 3. mesto in Aleš Smerdu, ki J obdržal, kljub protestu, sedmo mes na končni splošni lestvici. Sirenma jadralca Karlo Ferfolja in Marko Debeljuh sta osvojila četrto oziroma deveto mesto. Prvo in drugo mesto sta zasedla jadralca JK SVBG (Sociem velica Barcola - Grignano) Miche Paoletti in Vittorio Rocchelli. Larissa Nieverov, prvouvrščeno dekle in ® stra bratov Nieverov, ki sta osvojil prvo in drugo mesto na regati, pokal Sirene, pa je bila na koncm splošni lestvici na področni regati Gradežu šesta. (A. D.) Izredno zanimanje za turnir v Sovodnjah Za mednarodni mladinski odbojkarski tumir v Sovodnjah, na katerem je zmagala italijanska vojaška reprezentanca pred Italijo, Jugoslavijo, Tunizijo in Francijo in o katerem smo obširno že poročali je vladalo res nepričakovano veliko zanimanje. Na tekmah smo namreč videli obraze, ki jih ob takih in podobnih priložnostih res ni na spregled. Italijanska reprezentanca bo še danes trenirala v Sovodnjah, nakar bo jutri zjutraj odpotovala na turnir v Zahodno Nemčijo. Tega turnirja se bo udeležila tudi jugoslovanska vrsta, ki bo na pot krenila drevi. Vsekakor so vsi brez izjeme ob koncu turnirja izrazili veselje nad sprejemom, ki so ga bili deležni ter željo, da bi se prihodnje leto spet srečali v Sovodnjah. (Na sliki: s srečanja med Italijo in Jugoslavijo. Foto Kuzmin) Na 4. kolesarskem maratonu Franja Naša sta se izkazala V Tacnu pri Ljubljani je bil 4. kolesarski maraton Franja, ki ga vsako leto organizira kolesarski klub Rog iz Ljubljane pod pokroviteljstvom republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Omenjeni maraton bi moral bjti kot vsako leto ob priliki praznovanj dneva vstaje slovenskega naroda, to je prejšnjo nedeljo, a je bil zaradi neurja prenesen za teden dni. Vsako leto je maraton Franja obarvan tudi s prisotnostjo kolesarjev iz zamejstva. Letos je že tretjič na njem nastopil Zdravko Skupek, na startu v Tacnu pa je bil v soboto prisoten tudi Luciano Bukavec s Proseka, brez dvoma eden najboljših kolesarjev rekreativcev v zamejstvu. Prvi je za svojo tretjo udeležbo poleg spominske medalje, ki jo ob prihodu na cilj prejmejo vsi udeleženci, prejel še nalepko, Bukavec pa je prevozil 152 kilometrov dolgo pot v slabih štirih urah in pol s poprečno hitrostjo skoraj 34 km na uro, ka je doslej najboljši čas, ki ga je dosegel kolesar iz zamejstva, če izvzamemo kategorizirane tekmovalce. Med dva tisoč udeleženci sta bna že drugo leto zaporedoma prisotna tudi dva kolesarja iz Nizozemske, K sta tako s svojo prisotnostjo dala tej množični kolesarski prireditvi še YeC ji pečat. Pot je kolesarje popelja|a mimo Ljubljane do Logatca, kjer s udeleženci 5. kolesarskega maratona Franja vozili mimo Idrije do Cerkne ga, se morah nato v šestih Idiote6 trih hude strmine (do 15 od sto) vzpeti na vrh Kladja (699 m) z V1 šinsko razliko 400 metrov in mite škofje Loke in Vodic dospeli d° cl Ija v Tacnu. Proga je bila izredn naporna, predvsem zaradi hude PJ1 peke1, kljub temu pa je večina kol6 sarjev srečno izpeljala maraton u konca. (Z.S.) Alpinist Tomo Česen o slovenski himalajski odpravi na Jalung Kang Podvig slovenskih alpinistov z grenkim priokusom smrti Konec maja se je iz Himalaje vr-mia slovenska alpinistična odpra-?■ W si je za dlj izbrala 8505 m isok vrh Jalung Kang, enega iz-vrhov masiva Kangčendzenze, r° višini tretje gore na svetu. Od-Prava je bila uspešna, vendar z grenkim priokusom. 23. aprila sta orut Bergant in Tomo Česen dosegla vrh, pri sestopu pa ju je zajelo slabo vreme in Bergant se je smrt-0 Ponesrečil. Ob tej priložnosti smo pogovorili s Tomom Česnom, mla-Plezalcem iz Kranja, ki se je Povsem nevsiljeno, predvsem pa s rdun delom že prebil med najuspeš-Pojse slovenske alpiniste. Odpravo Jalung Kang je vodil Tone skarja. ~~ Najbolje, da se najprej kar • arn predstaviš oziroma, na kratko Pokažeš svojo dosedanjo plezalno Predvsem pa, katera doživetja 1 najbolj šteješ v čast? . 2 alpinizmom sem se začel ukvar- pred devetimi leti, po bolj ali I*1911! običajni začetniški poti, torej ^kozi plezalno šolo, itd. Leta 1979 o® doživel svoj prvi večji uspeh. replezali smo južno steno Alpama-r'a Po prvenstveni smeri, v južnoameriških Andih. Bil sem kasneje še n Centralnih. Alpah, plezal v Les Mont Blanc du Taculu, Bo-attijev steber v Druju, obiskal na-■o še stene v Bolgariji, s kranjsko "opravo sem se povzpel na Pik komunizma v SZ, letos pa sem bil pr-VV Himalaji. No, naj povemo, da si opravil 'J? J^rsto težkih vzponov tudi v do-'nacih hribih, npr. zimske ponovitve ^neri škorpijon in Juvan - Štebljaj Široki peči, prosta ponovitev Kli-3 v Paklenici, itd. Veliko težkih si zlezel tudi sam. Vendar me vJr'1 2a.®ma predvsem tvoje dozi-, Ce Himalaje. Že pred odhodom mo vedeli, da je Jalung Kang ne rna gora, predvsem zaradi pla-„.?■ Kakšni so tvoji vtisi? Kaj me-rp nasploh o velikih odpravah? v 0r®’. res je. da poteka razvoj da6 ■ I v ruujhue odpravice. Ven-,.r je pri majhnih skupinah pro-inei?' ko so velike tehnične težave vr Potrebno imeti veliko opreme. h s c'ilj je bil izbran v skladu s osogr.am?m PKS — splezati na vse ^“sočako. Namen smo imeli pre-lup23 vr ae c*ev®ki severni steber Jate-;g ^anSa. Le ta ponuja precejšnje uve, zato menim da je bila upra- vioena organizacija velike odpra- Ve- Vendar smo ta prvotni cilj takoj po prihodu v bazo opustili zaradi velike objektivne nevarnosti. Vsak dan so se rušili plazovi serakov. — Kako je potem potekala vaša smer? Na hitro smo spremenili načrt in se odločili za vzpon po pobočjih levo od stebra, krejr so pred leti že poskusili Nemci. Naglo in uspešno smo napredovali, posebno velikih težav ni bilo. Z Borutom (za prijatelje Čita) sva se tako 23. aprila iz tabora 4 povzpela na vrh. Presenetile so naju velike težave prav pod vrhom, plezala sva IV. in V. stopnjo, kar ni običajno na taki višini (nad 8.000 m). Moram povedati, da je Borut bil ves čas na odpravi gonilna sila. Z bogatimi himalajskimi izkušnjami je veliko prispeval k uspehu. Gojil pa je tudi neizmerno željo priti na vrh, saj mu to v Himalaji še nikoli ni uspelo. — In kako je potem prišlo do nesreče? Ob pol petih popoldne sva po napornem plezanju prispela na vrh. Borut je z radostnim glasom sporočil v bazo veselo novico. Potem sva pričela sestopati. Borut, ki se je na vrh povzpel brez kisika in je dajal ves čas ton vzponu, je kar naenkrat začel zgubljati prisebnost. Med spustom po vrvi je brez zunanjega vzroka zdrsnil in se izgubil v prepadu. Medtem se je spustila noč in moral sem preživeti bivak na ozki snežni polički. Naslednji dan sem se spu stil do tabora. Odpravo smo prekinili. — Kakšni občutki te pravzaprav navdajajo ob teh stvareh, nevarnosti, tveganje, žrtve, zasvojenost? To so delikatne stvari in ne bi rad dajal zdaj določenih izjav. Gre pač za osebne opredelitve, sklop miselnosti in doživetij, kar pa pri drugače mislečih običajno naleti na nerazumevanje. — Res je problematično o teh stvareh razpravljati. Kakšno mnenje pa si si ustvaril o recimo primerjavi med Himalajo in tem modernim t.i. prostim plezanjem po skalah? Že v naši odpravi so bili nekateri fantje nad Himalajo razočarani. Vzponi na velike gore sveta zahte- vajo napore, kar je modernemu ple-zalstvu že skoraj tuje. Gre za dolgotrajne napore, slabo hrano, odvisnost od vremena itd. Primerjava je sicer težka, vseeno pa mislim, da Himalaja od človeka zahteva več. .. — Vse bolj se govori o specializaciji že tudi znotraj alpinizma, prosto plezanje v skali, Himalaja itd. Kaj misliš? Alpinizem je v zadnjih letih veliko napredoval in za dobre rezultate je potrebno veliko trenirati. Menim pa, da je še vedno mogoče biti vsestmski alpinist in to na vseh področjih, pač kolikor toliko uspešen. Sicer pa prosto plezanje ni nič drugega kot osnova vsega, le nekateri bi radi iz tega naredili se daj nekaj novega. — Če se povrnemo še enkrat k tveganju. Veliko smeri si plezal sam, kar je bolj nevarno. Imaš pa tudi družino, otroke. . . Če se zavestno podaš v nekaj, premišljeno in umirjeno in si pri tem sam, zmanjšaš tveganje na minimum. Običajno sem pri soliranju plezal bolje kot v dvojici. Sicer pa, brez tveganja ni nič! — In kako uskljajuješ svoj alpinizem z vsem ostalim? Težko, res težko. Ni časa, odpovedovanja. . . — Boš plezal vse življenje? Dokler bom mogel. . . IGOR ŠKAMPERLE Ko se odpravljaš na ekspedicijo, med šotori vedno kraljuje nered... (foto D. Zupančič) Po večerji sem, malo odmaknjen od skupine, opazoval dva mladeniča, ki sta izkazovala svoje znanje karateja. Pogostoma sem se oziral proti severu, kjer sem vedel, da stojijo himalajski velikani, toda oblaki so zastirali pogled. Šele naslednje jutro, ko sem precej zgodaj skočil iz spalne vreče, sem imel to srečo, da sem prvič v življenju lahko gledal veličastne gore, o katerih sem toliko sanjal, ko sem prebiral alpinistične knjige. Pogled se je hipoma ustavil na krasni sveti gori Machapuchare. Njena vzvišena oblika, ki spominja na Matterhorn, bi prav gotovo prevzela vsakega gornika. Takoj za njo sem prepoznal ogromno, spoštovanja vredno južno steno osemtisočaka Anapurne ena. Odmaknjena proti zahodu pa je stala Južna Anapurna, cilj naše odprave. še in še bi lahko našteval imena nemalo gora, ki sem jih tisto jutro videl, toda verjetno bi dolgočasil vse tiste, ki niso imeli priložnosti občudovati Himalaje in niso torej doživeli tistih enkratnih trenutkov, ki jih navadno doživljaš, ko prvič zagledaš to krasoto, še očaran od tega razgleda, sem se skupaj s tovariši lotil podiranja šotorov in skrbno pripravil nahrbtnik. Dobro sem vedel, da ga bom moral nositi več dni, zato sem ga vsaj enkrat v življenju napolnil tako, da mi ne bi težil na eno ali na drugo stran. Šerpe so uspešno poiskale nosače in jim pripravljale tovore. Presenečen sem opazoval te bosonoge, navidezno šibke ljudi, kako so si nadeli na ramena trideset kilogramov tovora. Nekateri so zahtevali celo dvojnega, tako da bi zaslužek podvojili. Do problemov je prišlo, ko so hoteli nosači običajno plačo, ki je znašala štirideset rupij, zvišati na petinštirideset. Vodja odprave se je dolgo obotavljal, končno pa sklenil, da bo prošnjam ustregel samo v primeru hitrega napredovanja. Tako jim je dal ultimat: samo če bodo dosegli bazni tabor v petih dneh, bodo dobili zaželeno vsoto. Med nosači je seveda prišlo do godrnjanja, vseeno pa so se odpravili po prašni, položni cesti in krenili proti južni Anapurni. Z Lenardom sva takoj prvi dan stopala na čelu dolge kolone, že od nekdaj ne trpim, da kdo hodi pred menoj. Tudi ko se sprehajam s prijatelji po domačih gorah, se rajši podam naprej, čeprav to večkrat zahteva precejšen napor, ker ostali še kar hitro pešačijo. Predvsem pa se pozna to moje namišljeno tekmovanje pri plezanju v navezi. Vedno rajši vodim navezo, kot da bi stopal za nekom, ki bi mi od zgoraj nategoval vrv. Samo dvema plezalcema mirno zaupam vodstvo: to sta Lenard, ki mi je bil tudi v Himalaji najbližji in pa prijatelj Marko, ki je odličen alpinist in tudi izvrsten tovariš v vsakdanjem življenju. Skupina 57 ljudi se je v dolgi razčlenjeni koloni počasi pomikala proti vasici Damphus, ki je je bilo že od daleč dobro videti, saj je stala na prvem1 višjem.griču, ki je zastiral po- gled na zahodno stran velike pokhar-ske doline. Stopali smo mimo majhnih naselij in v vsakem zasledili nekaj novega, nekaj, kar je bilo nam neznano. Občudovali smo te ljudi, ki v izraziti revščini živijo tako daleč od vsakega civiliziranega centra, če moremo tako imenovati nepalska mesta. Otroci, ki so nam tekali nasproti, so nas nagovarjali v skromni angleščini. Eni so nas povpraševali po denarju, drugi, morda ponosnejši, so nam pripovedovali o svojih šolskih ustanovah in nas prosili, če jim lahko darujemo kako kemijsko pero. Radovedno so se zanimali za naša imena in je nato nad tem smejali, ker so jim morda čudno zvenela in so biol zanje večinoma neizgovorljiva. Vsaka izmed teh vasic se je ponašala tudi s pijačo in dobro založenem »baru«. Ta je bil po navadi majhna, s slamo pokrita lesena koča, ki je bila v ospredju dobro zasenčena. Tu je bilo nekaj miz in stolov, v bližini pa je stala velika posoda hladne vode, polna steklenic »coca-cole« in Že prvi dan je Lenarda mučila žeja... »fante« ter nekaterih pijač domačega proizvoda. Imeniten hladilnik. Imel je samo eno nevšečnost in sicer, da so morali lastniki pogostoma menjati vodo. Nekaj ur smo se tako sprehajali po položni, udobni poti. Motili so nas le mimoidoči kamioni in džipi, ki so nam vsakokrat pustili za prst debelo plast prahu na koži. Na srečo nas je popoldne presenetil dež. Res je, da nas je po tako vročem dnevu malo ohladil, vsekakor pa nam je onemogočil, da bi napredovali, saj je dolga hoja v takem vremenu precej neprijetna. Sklenili smo torej, da se za tisto noč naselimo v bližnjem hotelu, ki se bistveno ni razlikoval od prej navedenih »barov«, že prvi dan smo torej zamudili cilj, od katerega nas je ločila še dobra poldruga ura hoje. Večer je v družbi domačinov zelo prijetno minil in ekspedicijski kuhar nam je postregel z okusno večerjo. "Mm KRIŽMAN IRIŽMAN A L «K n , q Med gosti zaključne prireditve je bil tudi Karel je ®1C' Predsednik Gaje, ki je tedaj povedal: »Po mo-k Mnenju so igre uspele. Uspeti bi morale še bolj Pa ^>a nIso društva vzela preveč k srcu svojih j °S, niso prišle tako do izraza kot 10. igre pred eiPa letoma...«. lom Izvedba 11. SŠI je bila brez vsakega dvoma pre-v *lca po desetih prireditvah, ki so iz leta v leto izra ■ sv°i obseg in kakovost ter ustvarjale vedno azitejše navdušenje. buri ^Ye7,a slovenskih športnih društev, ki je bila po-Pio i* nasledniib izvedb, se je morala soočati s tek-c}r,tyaIrbrni problemi posameznih članic, ki so -— tr-Uripi vbr°I uspele, istočasno pa tudi omenjali or-zacijske slabosti, šibkejšo zavzetost do obvez, ve- čjo prisotnost mladih, črtanje slikovitih panog kot sta bila plavanje in nogomet. Številčni rezultati niso bili zadovoljivi v primerjavi s prejšnjimi: 17 društev naj bi dalo 800 tekmovalcev. Upoštevajoč, da se uradne številke rade nekoliko napihujejo, se je ta uspeh postavljal v povsem novo dimenzijo, ki ni imela več ničesar skupnega s starimi klišeji. Med športne zanimivosti pa moramo prištevati veslaško tekmovanje v kajakih (prvo slovensko po letu 1927). Za nastop se je odločilo sedem tabornikov, ki so moči merili na kakih 200 metrov dolgi progi pri kontovelskem portiču. Orientacijski pohod so izvedli po tržaških ulicah. Obe pobudi so uresničili taborniki RMV. Decentralizacija organizacije se je v še večji meri nadaljevala na 13. SŠI leta 1973, ko je bilo 1279 prijavljenih, od katerih 270 z Goriškega. Kopica rezultatov jasno priča, da je bilo dejanskih udeležencev veliko manj, nov pa je izgledal tudi videz ekipne lestvice, ki je potrjeval možnost velikanskih nihanj med storilnostjo društev. Zmagal je Kras pred Poletom in lonjersko Adrio, dejansko pa je izginil Sokol. Športna novost je bila kolesarska dirka, ki jo je v Zgoniku na krožni progi preko Saleža in Gabrovca priredila Adria. Majhna senzacija je bil nastop Bora v odbojki. Bor, ki je prej vrsto let prirejal igre sam, je bil v globoki krizi kot je ob koncu leta tudi potožil predsednik Stanko Pertot, ki je terjal večje zanimanje mestne javnosti za nastope »plavih«. 13. SŠI so se zaključile na ločenih prireditvah v Trstu in Gorici. V primerjavi s slovesnostmi iz prejšnjih let je bil zaključek v Trstu »intimen« in je šel mimo javnosti brez pretresljajev. Leta 1975 so bile še 14. SŠI, ki so zbrale na raznih startih okoli 800 tekmovalcev ali udeležencev. Nekatere panoge, na primer končni pohod v Nabrežini, niso bile tekmovalne. Organizacija iger je odražala želje društev. Nekatera se res nanje niso pripravila in kritike so prišle prav od teh. Med zmagovalci (kros) je bil tudi danes vrhunski košarkar Boris Vitez. ZAPISNIK ^ utakmice u odbojci ft«»**» .......... Mesta Datum Sat. : i T gsT i.rj. /tiLt. . 1 ekipa r**/«»* Ji Setovi ! hi ! ;;; ;(V: V > ! EKIPA S» li p . Setovi ; 8 81 SV V £■{ l /0 S 0 s /J VtTCZ F, iJEim k, SolZiufi S. čudoma v. ViLfVl S. S S/ ai a •X /S S S X XX 1. < X xX S XXX *i « X XX : xxx *i * Xxx a a /f & H: V X • t X'&>*.■■■? ■■■i /( s : 53 X ii M J y S -ahs X :<>. :<> : K> tUKi;? stiit 2> C 7 S JO X ? A n v. PLIfMàg G. Odit 1. M4nt F. MlEg 1. CEl l- Fveuihii i. Tue«.? v. luìTlUìiì H. X X.X 1 ' X XX s . X X X ■» s XXX < < Xxx S 5 XXX « « XXX 'i > X XX » « ‘ X X '■ s !•:> j/ A* J» : s*> D >r>*' D : JI 15 VO*'’ .3 A3 n y is : m u j/ u1 uin S5 15 U : (;» i i« i« t* i*: i« D 17 ir i 17 i$ Is IS lš is !» )S 19 K» )» ste «e i so i ac so V. lutisi j 21 i Ul 22 US US 32 32 28 ; 33 33 :;?.V2:i 2» 3) ,'i n -a (K : (!> ■■<) i :.;> :<> .?:( j .*> ; :::. :!t> j; j sr! grist i) 2 J 53 ... gj .:;i 2; 2: 2- ': 2i Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podietja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeliski 800.00 din. Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 hr beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožaha po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Juhiske krajine se noro čojo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ffrrjjl Clan Italijanske in tiska P ^ Trst rl idzv0ze Eas°Pisnih f ^ založnikov FIEG 30. julija 1985 Povratek Modugna RIM — Po 13 mesecih se bo Dome nico Modugno spet pojavil na italijanskem radiu. V tem času je bil hudo bolan in tudi sedaj mu zdravstveno stanje ne dopušča, da bi se lotil dela s tisto njemu lastno navdušenostjo in zagnanostjo, ki sta ga spremljali na vsej njegovi blesteči umetniški poti. Načrti za prihodnost? »Nobenih, no čem početi ničesar, toda tisto, kar bom, hočem opraviti dobro. Delam samo, če se počutim dobro, če dobro jem in pijem. Ne verjamem v žalostnega in nesrečnega umetnika..«. (Italijanski umetnik ustvarja, kadar je srečen, naš, kadar je nesrečen. Dve karakterni potezi, ki ju je opredelil Josip Tavčar). Toda vrnimo se k Mo dugnu. Jutri, v sredo dopoldne bo na radiu govoril o svojem življenju. Na igralski akademiji v Rimu se je usposobil za igralca, petje mu je bilo samo kol konjiček. In vendar je dal Italijan skemu in svetovnemu pojočemu in po pevke ljubečemu občinstvu vrsto u spešnic. Najbolj mu je všeč pesem Frasulino, v kateri opeva norčka, ki poje, da bi se ljudje smejali in mu dali vbogajme. V Musetto opeva svojo ženo, ki si je preveč ostrigla lase. Sam se poistoveti v L’uomo in frack; tu se čuti kot protagonist zgodovine. »Nimam idej in se počutim kot zvezan, pravi, torej nič načrtov.« Za konec si zapoje eno svojih najbolj znanih popevk Meraviglioso, ki se pričenja »Življenje je čudovito...« Poletna želja sovjetskih kontinentalcev Letovati na Krimskem polotoku MOSKVA '■— Kot pred oktobrsko revolucijo za aristokrate tako so tudi danes plaže Jalte ali Sočija na Črnem morju privilegij za določeno in seveda omejeno' plast sovjetske brezrazredne družbe. Že res, da se jim po žilah ne pretaka modra kri, a pr; navadnih smrtnikih vzbujajo podobno zavist kot so nekoč vzbujali aristokrati. Navsezadnje pa vse ni tako hudo. Kar 60 odstotkov državljanov letno odpotuje na dopust, kar je nedvomno zavidljiva številka, če pa pogledamo številke o letovanjih doraščajoče mladine, se lahko marsikatera razvita kapitalistična država skrije pred sovjetskimi podatki. že res, da ne bo navadni smrtnik letoval na Jalti ali v Sočiju, a njegova sindikalna organizacija mu bo prej alj slej izposlovala tudi dopust ob Črnem morju, kar so skrite želje milijonov in milijonov sovjetskih konti-nentalcev, ki jim je poletje najgrši letni čas. Kdor pa se je na delovnem mestu izkazal, kdor je presegel norme in bil za zgled ostalim delavcem, temu se lahko odprejo vrata tudi Jalte alj Sočija. Ne bodo ga nastanili v luksuznih hotelih ali vilah, a tudi sindikalni domovi in zdravilišča niso od muh, saj je končno na morju, v prekrasnem subtropskem podnebju, kjer se bohotijo celo palme. Ko se bo vrnil z dopusta, bo druge hotelo od zavisti raznesti, saj bo lahko na dolgo in široko pripovedoval o svojih doživetjih. Jugovzhodna obala krimskega polotoka in v dobršni meri tudi vsa vzhodna črnomorska obala, tja do turške meje, ima izredno podnebje in bujno rastlinstvo ter izredne pogoje za razvoj turizma. V glavnem pa je ta osredotočen prav na Jalti in v Sočiju. Tu so ogromni sodobni hoteli, hotel Jalta, ki so ga zgradili Jugoslovani ima, na primer, kar 2000 sob. V tem kraju, kjer so si trije veliki Stalin, Churchill in Roosvelt razdelili svet, pa ne poteka vse po planih sovjetskega turizma. Marsikateremu navadnemu smrtniku ne diši, da bi v svojem delovnem mestu silil v ospredje, presegal norme ali bil drugače za zgled. Kar na lastno pest se brez ustreznega dovoljenja poda na Krim s predvidljivimi rezultati za planski turizem. Jalta razpolaga s 45.000 posteljami v 173 hotelih, kakih 10 tisoč je zasebnih postelj, še večje pa je, kot kaže, število postelj, ki jih na Jalti dajejo na črno in pod roko »nezakonitim turistom«. Tj seveda morajo jesti in piti, a kaj, ko oblasti niso bile pripravljene na tak »nezakonit obisk«. Vsekakor pa se vsi nekako znajdejo, nezadovoljni so morda le tisti, k; se bojijo, da ne bo več letovanje na Jalti dokaz družbenega uspeha, saj obstaja upravičena nevarnost, da bo to škodilo elitnemu turizmu. ' Na Jalto in v Soči ne prihajajo namreč samo sovjetski turisti, tu se kar tre Fincev, napisi v angleščini in nemščini pa gotovo niso samo vaba, temveč dokaz, da tudi drugi zahodnoevropski turisti puščajo tu svojo konvertibilno valuto. Oblasti so torej že pričele širokopotezno akcijo, da bi se rešile »nezakonitih turistov«. Prodamo kot kupimo CESENATICO — Tole sliko nam je agencija posredovala s sledečim podpisom: »Dražestni mladenki Euana Donzella in Cristina Poivani sta se pravkar pripeljan po vodni drči, ki stoji za njunima hrbtoma.« Kot da bi bilo to na sliki najpomembnejše. Harriet Beecher Statve 2s. Koča strica Toma I7R$ZBO SO ZACELI BREZ METME ?•’ KO UE BIL PR.OI7AN PRVI SUŽENO IN 90 SE OBISKOVALCI ZE RAZŽIVELI , SE VE SKOZI MNOŽICO PREBIČAL NEKI ČLOVEK- K nam prihaja Halleyev komet Oči vperjene v nebo LOS ANGELES — Mary Firth bo Halleyev komet fotografirala z obmorskih hribov v Kaliforniji, Mark Coco ga je opazoval z Galapagosa, Rutm Moore si je izbrala mesto na svojem vrtu na Havajih, kjer bo postavila ležalnik, s katerega bo najbolje videla zvezdo repatico. Halleyev komet p0 mogoče prvič videti že v mesecu avgustu letos. Poprej omenjena trojica bo s treh različnih krajev sveta kot člani mednarodne zveze za opazovanja Halleyevega kometa, neformalne skupine, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, zbirala podatke v okviru akcije, ki sodi med najbolj izvirne ra tudi najobsežnejše in ki ima za cilj opazovati in zapisati čimveč o zveza repatici, ki prihaja iz vsemirja in se k nam vrača vsakih 76 let. To zvezdo repatico bo opazovalo, fotografiralo in merilo 900 poklicnih astronomov in strokovnjakov ter 600 ljubiteljskih zvezdoslovcev iz več kot 50 držav. Njihovo delo usklajujeta laboratorij za reaktivni pogon v Pasadeni in zahodnonemška univerza Erlager - Nuerberg. »S tolikšnim številom v nebo vperjenih oči bo komet predmet opazovanja 24 ur na 24t Naše znanje o kometih je zelo dobro, vemo kako nastajap in od kje prihajajo, toda za vse naše podmene potrebujemo potrditev,« pravi ameriških astronom Stephen Edberg. Podatke armade navdušenih opazovalcev po vsej Zemlji bodo dopolnila informacije, ki jih bo o kometu zbralo pet vsemirskih sond, ki letijo sproti zvezdi repatici: dve sovjetski sondi Vega 1 in 2, evropska sonda Giott in dve japonski. Približevanje zvezde repatice bodo opazovali tudi kasneje izstreljeni ameriški sateliti. »Mednarodno opazovanje kometa je odlična priložnost za ljubitelje, da svojo zagnanost dajo na voljo znanosti in tako prispevajo k njenemu razvoju,« sodi 57-letna gospa Firt, ki je svoj teleskop postavila na hrib, oddaljen 120 km od Los Angelesa. Astronom NASA John Brandt pa je mnenja, da bodo ljubitelji irne i veliko vlogo pri opazovanju zvezde repatice. Njeno približevanje poklica zvezdoslovci spremljajo že od 1982. leta, ko so jo s preciznimi teleskop prvič zasledili. Ljubitelji, ki imajo dobro opremo in jo skrbno opazujejo, 3 bodo ugledali že v letošnjem avgustu, čeprav se bo Zemlji najbolj pribežala v marcu prihodnjega leta. S prostim očesom jo bo mogoče gledati januar fu, potem pa spet marca in aprila. Za ta spektakel bodo prikrajšan prebivalci severne poloble, kjer jo bodo slabo videli. Kakor vedo povedat znanstveniki, se za repatico vleče dolg žareč rep, od tod tudi njegovo Ta rep pa ne bo vedno za njo, ampak lahko tudi pred njo, odvisno od vphva Sonca. Na položaj »repa« vpliva moč sončnih vetrov. Vse ljubiteljske zvezdoslovce so razdelili po skupinah in so jim dali različne naloge. Vse fotografije in podatke bodo naknadno objavili v zajeta knjigi, ki ne bo predstavljala samo svojevrstnega zgodovinskega dokaza, ampak bo hkrati tudi pomemben prispevek k razvoju znanosti. Na sovjetskih malih zaslonih Afganistan (prvič) v živo MOSKVA — Prejšnji teden so sovjetski televizijski gledalci prvič na svojih malih ekranih videli, kaj je Afganistan. Spremljali so krvave spopad®’ slišali rafale brzostrelk, videli lori in smrt. Spoznali so, zakaj prihaja iz . dežele toliko krst s trupli mladih vojakov. Če so kdaj o tem kaj slišali, t° J1 seglo globlje v njihovo dojemanje nekega dogajanja v deželi, ki ji Sovjetsk zveza daje »bratsko pomoč«. Tokrat so po uradni poti izvedeli, da njihov I'čaD v tej sovražni deželi nosi glavo na vrvici. Zakaj ta nenaden preobrat. V bo" vjetski zvezi se z Gorbačovom marsikaj spreminja. Ali je ta televizijski Pr® nos poskus večje objektivnosti v poročanju, ali pa ima namen spodbuditi P triotizem in pri ljudeh potegniti psihološke koristi iz umazane vojne. Medtem se spopadi upornikov s sovjetskimi okupacijskimi četami in sko predsednika Babraka Karmala nadaljujejo in po pisanju belgijskega d pisnika, ki je med njimi preživel sedem mesecev, se jih na svoj način zelo spešno udeležujejo tudi odraslejši otroci. Uporniki njih ne uporabljajo sani za prenos pošte, ampak tudi v vojnih akcijah. Ker jih okupatorji še ne je® Ijejo resno, jih puščajo v bližino, potem pa ti najmlajši vojaki udarijo tain> kjer si sovražniki najmanj mislijo. Od tod številne žrtve med sovjetskimi.' jaki in karmalisti. Toda tudi vladne oblasti ne držijo križem rok. Prav s pomočjo oborožen otrok so ubili nekega uporniškega intelektualca in sodnika. Sovjetski odg°v je bil izjemen. Praviloma se za svoje akcije otrok ne poslužujejo.