Telefon št. 74. /Posamna Številka 10 h. Po priti prejeman: H celo teto naprej 26 R — h pol lota » 18 » — » četrt » » 6 » 50» mooeo » 2 »20» V apravolitvo prejomao: za colo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mooeo » 1»70» Za poSiljanjenadom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Narodnlno In Inseratš sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitar« jeve ulice it. 2 Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme niških ulicah It. 2,1., 17. Izha|a vsak dan,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 275. Državni zbor. Dunaj, 26. nov. Prašna slama. Tri dni že traja razprava o izjavi ministrskega predsadnika dr.pl. Korberja; tri dni že mlatijo parlamentarni mlatiči prazen snop, da se kadi na vae strani. Prvi govorniki, voditelji strank, so na dolgo in široko opisovali zdravila za jetično državo. In vse je le prazna slama, potrata časa, pesek v oči onim volilcem, ki še pričakujejo boljših časov od sedanjega parlamenta in sedanje vlade. Res, žalobtne so razmere v državi, a še žalostnejše so v parlamentu, ki ne more živeti, ne umreti. Ves sedanji parlament je stara zarjavela ura, ki bije in ropota, dokler je navita. Torej mrtev stroj v rokah vlade, ki ga navija, kedar in kolikor je ravno potrebno in umestno. Tako je dr. p!. Korber sedaj navil ta klepetec za tri ali štiri tedne. Tedaj se izteče in zapoje § 14, pomočnik za vse slučaje. Razprava v zbornici bi imela smisel in vspeh, ko bi parlament tudi izvajal posledice, ko bi s« ustvarila večina, ki bi vladi narekovala taktiko. In vendar ta prazna razprava ni brez smotra. Vls da in večje stranke še danes niso edine, kaj naj pride kot druga točka na vrsto, Nemška levica hoče začasni proračun, Poljaki zahtevajo razpravo o načrtu glede odškodnine za vojaško priprego. Tako počiva § 14., ki utegne doživeti še visoko starost vsled nejedinosti strank. In vlada? Ta si kakor Pilat umiva roke, češ, vi ste krivi, ako ne pridete ped eden klobuk. Da pa se vladi ne more očitati brezbrižnosti, ima gospod dr. Korber vsak hip lep govor v žepu o tem in onem. Včeraj je prekosil s svojim govorom največje optimiste, ko je navajal, kaj se je vse 2godilo v državi zadnja štiri leta. Žil, da gospod ministrski predstdnik ni nikogar prepričal. Le tedaj vladne obljube in trditve ne bodo prazne fraze, praina slame, ako vlada svoje besede podpre z odločnimi dejanji v smislu ravno- V Ljubljani, v petek, 27. novembra 1903. Letnik XXXI pravnosti. Teh dejanj pa ne vidimo, pač pa čutimo ravno nasprotno. Tako je vlada še pred kratkim Čehom obljubovala vseučilišče na Moravskem, a včeraj je dr. pl. Korber izjavil, da le to stori, kar moravski Nemci odobič. Koroška deputacija. Danes je prišla na Dunaj deputacija koroških Slovencev, da tolmači težnje in pritožbe slovenskega prebivalstva proti raznim uradom, ki nočejo priznati pravic slovenskemu jeziku. v. Kakor že povedano brZ^MBpft potom, so v deputaciji: dr. B r e j c , dr. J a n e -ž i č , deželni poslanec Gralenauer, župnik R a ž u n , župan šentjakobske občine K o b e n t. a r in svetovalca M a i e r in Božič. Sprejeli so jib poslanci: dr. Ploj, Povše, Pogačnik in dr. Žitnik v imenu »Slovanske zveze«, ki je po dr. Ploju naprosila poljski in češki klub ter češke veleposestnike, da zaslišijo želje deputacije. V imenu češkega kluba sta najprijazneje sprejela deputacijo načelnik in prvi pedpredsed nik, dr. P a c a k in dr. Stransky. Oba sta obljubila vsako moralno podporo celokupnega češkega kluba. Dr. S t r a n s k y bode že iutri v politični razpravi porabil priliko. da odgovarja na včerajšnji govor min. predsednika. Tudi vitez Jaworski je v imenu poljskega kluba izražal simpatije za slovenske žeije in težnje. Posebno prijazno sta deputacijo sprejela v imenu čeških veleposest-n kov princ S c h w a r z e n b e r g in dr. p!. M e t t a 1. Temu vpliyu smemo pripisovati, da je dr. p). Korber deputacijo ne le prijazno sprejel, marveč tudi vse drugače »zovoril, ko včeraj v zbornici. Daž. poslaneo Gafanauer je naglašal v imenu deputacije, da ne zahtevajo druzega, nego to, kar je veljalo nad 30 let do najnovejšega časa, torej: restitutio in mtegrum. To pa se je pre-drugačilo pri koroških sodiščih »na v šji ukazr. Iste pravice, ki jih imajo Makedonci in Italijani pri zgradbi predora, morejo pač zahtevati tudi Slovenci, ki so bili v deželi pred Nen.ci in še danes tvorijo tretjino prebivalstva. Dr. pl. Korber je odgovoril, da mu ni znan dotični „višji ukaz", da je zahteval od praškega nadsodišča natančno poročilo in da bode ukreni', kar veleva zakon, in zahteva pravičnost. Vederemo! Danainja seja je trajala le do 3. ure, ker se nikemur in nikamor ne mudi. Saj Litava še ne god in zemlja se suče v starem tiru. Govorili so dr. Fort, dr. Menger in K 1 o f a č. Kakor kaže, še' jutri kopa ne bode omla čena. Dr. K a t h r e i n pa je mož, ki bi rad voz vzdignil iz jarka. V torek je podil obstrukcijo po zbornic', danes pa je nujno zahteval, naj zbornica vladi dovoli začasni proračun, ker sicer jej p oide mazilo za državna kolesa. Vse lepo, toda to naj bi bil dr. Kathrein pred leti na srce polagal nemški levici, ki je privlekla obstrukcijo v zbornico. Poslanec F r e s 1 pa je bil danes nena vadno hud. Včeraj so namreč mej govorom dr. pl. Korberju precej na glas ugovarjali Fresl, Klcfač in Chtc. Poslanec S t e i n pa ne more trpet', ako kdo ugovarja, zato je na ves glas kričal proti Freslu: »Nazaj dajte uro, ki ste jo ukradli v kraljevem konaku v Belgrad u. T a tv i z Belgrada!« Že včeraj mej sejo je Fresl po dveh pričah zahteval pojasnila od S t e i n a. Ta odgovori, da je zvedel od nekega časnikarja Mandla. Danes začetkom seje je Fresl zahteval, naj »grajalni odsek« takoj izreče Steinu grajo. Zbornica je takoj po seji iz volila odsek, ki ravnokar zboruje. Torej humor ni ša popolnoma zamrl in apatija ni šo zadušila boljših čustev. Pretep v avstrijski državni zbornici. Včeraj so tekom seje češki radikalci odločno zahtevali cd poslanca S t e i n a , naj pove, kako more dokazati, da bi bil Fresl v konaLu v Bileirgradu ukradel uro. Stein je dejal, da mu je neki časnikar M a n d I dejal, da je Fresl nekaj dni po umoru kralja Alekaandra vzel iz konaka neko uro „za spomin seboj". Ko je Mandl prišel v poslopje drž. zbora, ker je čul, da bo zaslišan za pričo, eta ga skoro dobila Klofač in Fresl, ki je stopil pred Mandla ter dejal: „Jaz sem tisti, o katerem ste dejali poslancu Steinu, da sem v belgrajskem konaku ukradel uro". Mandl: „To ni res, kar je dejal Stein v zbornici, jaz sem le pravil o govoricjb, ki so razširjene po Bdl-gradu, da je bil mej onimi osebami, ki so si smele ogledati konak, tudi avstrijski drž. poslanec Fresl in da je ta, kakor tudi estali ob skova!ci, vzel neko stvar za spomin seboj. Fresl je Mandla udaril, nakar je Mandl Freslu dal dve klefuti. U.ška radikalca Klcfač in Schnal sta priskočila Freslu na pomoč, nakar se je pričel pravcati pretep. Udarcev je kar deževalo. Mandl je bil baje pobit na tla. Prihiteli so poslanci in časnikarji, katerim se je posrečilo ločiti pretepače. Mandl je bil takoj na to zaslišan pri ravnatelju državno-zborske p sune. Danes je poslal Mandl poslancema Klcfaču in Schnalu svoje priče, Fresla pa ni pozval na dvoboj, ker se Fresl nekoč s posl. Albrechtom ni hotel dvoboje-vati na način, kakor je hotel Albrecht. Položaj na Ogrskem. V včerajšnji seji poslanske zbornice je prišlo do divjih priiorov; to je bil že več kot škandal, to je bil nevarni napad na ogrski parlamentarizem. Povod temu je dal predleg liberalne stranke, naj se tudi popoldne vrše seje; na ta način ee je skušalo utruditi obstrukcijo in ji vzeti moč. Predsednik je dal ta predlog na glasovanje, a takrat so se odprle zatvore sarmatičnega gnjeva, duhovi so se razdivjali, in vlilo Be je nebroj psovk na zborničnega predsednika in ministra predsednika. Pravi povzročitelj škandala je gref A p p o n y i; vse se je čudilo, zakaj je ob nastopu Tiszove vlade ostal v liberalni stranki, a Čakal je samo resnejšega hipa, da spravi s svojim izstopom vladno stranko v večjo zadrego. Kor flikt glede opravilnika mu je bila prava priložnost, in izstopil je s 25 Mirmidonci iz Ti-szovega kluba z namenom, da ohrabri in na novo vspodbode opozicijo. Včerajšnjo sejo je moral predsednik dvakrat prekiniti; v četrt ure je poklical 28 poslancev k redu. Koncem seje je izjavil predsednik, da se bo v prihodnji seji glasovalo o tem, naj se li vpelje tudi popoldanske seje. Glasovanje se vrši hrez vsake razprave. Vsled dogodkov v včerajšnji seji je poslanec D a n i e 1 poslal posl. B a r t i in Rakovskemu svoje priče in B a r t a posl. G a j a r y j u. Neodvisna stranka se je pripravila na nadaljni boj zoper vladno večino. Gref Z i c h y je odklonil ponudbo, da bi zopet vsprejel predsodstvo ljudske stranke. Izjavil se je, da se mu zdi, da bije zadnja ura, in da Be ovija zanka okrog vratu ustavi, ki jo je vrgla nezavedna obstrukcija. W Pisma s pota. Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z. Posl. Podravski. (Dalje.) Ponoči od nedelje do ponedeljka smo imeli vnovič vihar, toda nihče ni vedel zanj, ker smo vsi krepko spali. Niti v snu nam ni prišlo na misel, da nam manjka komaj tri četrt ure do smrti. Vihar je bil pritiral od severa dve ledeni gori, ki sta vjeli ladjo na sredo in drvili nanjo, kakor dva peklenska psa, grozeč ji, da jo zmečkata vsak hip. Kapitan je zapovedal sneti jadra, pogasiti ogenj v stroju ter prepustiti ladjo valovom in vetru na mflost in nemilost. Ravno to nam je rešilo življenje; kajti od tega časa se ladja, ki so jo premetavali uprav isti valovi, kakor ledeni gori, ni več približala tema gorama. Sele ob svitu, ko se je bilo morje nekoliko pomirilo, je plul parnik z vso soparo ter pustil peklenski pošasti za seboj. „Kaj je bilo? Kaj je bilo?" povpraševali bo potniki drug drugega zarano na ladji. »To je bila smrt«, odvrne kapitan Ken-nedy, gladeč si z roko, podobno veliki pe-navki, svojo brado. Nekatere gospo so hotele omedleti, ka- kor bi jih bila volja, nadomestiti s tem ugodno priliko, ki je bila že minila. Kapitan se je spremenil v naših očeh v pravega ju naka, in odslej ga tudi ni nihče smatral za drugega, dasiravno se ta pošteni preprosti mornar ni mogtl in ni hotel spoprijazniti s tako odlično vlogo. Treba pa je priznati, da so kapitan, častniki in sploh vse meštvo na ladji vrli ljudje, ki vedo, kaj je njih služba in kaj bo njih dolžnosti, pri tem pa točni, mirni in nenavadno prijazni do potnikov. »Germanicus« je vrhu tega eden izmed najurnejših parnikov, ki plovejo med Liver-poolom in Ne\v Yorkom. Ponosni smo na to, in patriotizem do White stara je med nami čimdalje krepkejši. Rngati se „Gunarom" Bmatra se za dober ton. O vseh drugih črtah se izražamo s pomilovanjem. Vsak dan se množica oseb rine k deščici, na katero čast nik zaznamuje število milj, ki smo jih že prejadrali. Ne plovemo sicer tako urno, kakor zna »Germanicus«, ker je slabo vreme in jadra le malokdaj morejo pomagati sopari. Potovanje je čimdalje bolj dolgočasno; vendar naznanjajo galeb', katerih število čimdalje bolj narašča, da se bližamo tuhi zemlji. Zares, nahajamo se na peščenem produ, ki obdaja New Foundland, toda cbrežja še ni bilo videti. Po cele dneve zrem raz krov na morje; pravijo namreč, da je noji časih opaziti v tej okolici kite. Toda valovi so pusti in prazni. Samo enkrat je neka pošast pomolila za trenotek glavo iz vode, toda zginila je, predno sem mogel spoznati, h katerim stvarem pripada. Šestega dne smo imeli na ladji koncert. Vreme je bilo lepo; skozi debele šipe, ki tvorijo okna, pokukajo iskreči solnčni žarki. Koncert otvori orjaški gentleman, veselega lica, resno poleg klavirja, z naslednjim govorom : »Ladies and gentlemen ! V kratkem za- čujtte eno izmed največjih umetnic na svetu: Mias N. Ako še doslej niste čuli o njej, niste čuli samo zaraditega, ker je njena skromnost tako velika, kakor njen talent. Amerika je ponosna nanjo, Evropa pa škriplje z zobmi od nevoščljivcsti. Zato vam svetujem, da se v tem hipu celi spremenite v ušesa. Mias N. vam zaigra študijo, katero je zložil znameniti gentleman Šopen. Poslušajte torej !« Miss sede h klavirju ter jome kvariti Šopenovo skladbo do to stopinje, da so naša poljska ušesa jela v pravem pomenu besede veneti; nato se začuje gromovito ploskanje, govornik pa vstane ter nadaljuje : »Ladies and gentlemen! Znano vam je, koliko škode nam delajo v naših shrambah za živež odurne podgane in miš'. Toda na počila je ura maščevanja; kajti zdaj nastopi naj imenitnejši tenorist na svetu, M. Charli, ki s svojim nepresegljivim glasom prestraši vse te škodljivce. Zagotavljam vas, da bo vsaka podgana stokrat rajši Bkočila v globofiino cceana, nego bi poslušala ta napev, ki ima v kratkem odmevati.« Novo gromovito ploskanje je končalo besede našega govornika. Začuje se: »Pst! Pet!« M. Charli stopi poleg gospodične, ki igra na klavir, ter jame peti italijansko pesem: »Ofanciulla mia!« Ako bi jo slišal kak Italijan, bi bržkone prišel ob pamet. Težavno je opisati in izpovedati, kako malo muzi-kalnih talentov se nahaja med angleško-saksonskim plemenom. Med mnogimi pevci in pevkami nisem slišal niti enega glasu, ki bi ga bilo moči poslušati, ne da bi človek škripal z zobmi. Vendar so bili Američani nenavadno zadovoljni sami s seboj in b svojimi talenti. Vprašali so naB celo z nekim ponosom, ali smo že čuli kaj podobnega v Evrcpi? In jaz sem jim odgovoril odkritosrčno, da kaj takega v Efropi res še nisem slišal. Ta dan je bil dan slavnosti na ladji. Po koncertu je bil obed z najrazličnejšimi na-pitnicami. Med drugim je koncertni govornik napil svečano na čast kapitanu Kennede. Omenil je, da imamo zgolj hrabrega kapitana zahvalili za svoje življenje in za mir v svojih rodbin-h; ako bi ne bilo-njega, bi naB Važna poročila iz Bosne. O idotni listi pišejo: »Tu se delajo velike vojaške priprave za pomlad. Z ileznici Sarajevo - Megjegje Uvao in Megjegje -Var-dišta, prva proti Novem Bazaru, a druga proti Srbiji, se gradita dan in noč. Sluti se, da bo treba spomladi korakati v Macedonijo. Tu so Turki in Srbi mirni, kakor nikdar. Tudi oni stulijo velike dogodke, prepričani, da sta Rudija in Avstrija sporazumni, in da se jima ne more nikdo v bran postaviti. M nister Burian pripravlja velike reforme v korist Bjsne. Top bo kmalu počil. Kdo bo škof v Tridcntu ? Temo predlog za imenovanje škof a v Tridentu je že stavljen. Na prvem mestu je predlagan msgr. Endrici, na drugem me stu msgr. Faidutti. prošt v Gorici, in na tretjem mestu msgr. Mu t ter. O imenovanju prevladuje mnenje, da so bo vlada od ločila za msgr. E n d r i c i ] a in da ni dvomiti tudi na pritrjenju svete stolice. Novi škof bo imenovan še pred koncem tekočega leta. Vinska klavzula. Z dnem 31 dec. t 1. poteča doba trgovinskemu ugovoru naše monarhij i z Italijo; s tem s°veda poteče tudi vinska klavzula, ki je tuliko škodovala našim vinorodnim krajem, zlast v Dilmsciji. V tem kratkem Času do 31. dec. s« ne more skleniti končna trgovinska pogodba; nato niti ni misliti. Vladi, avstrijska in ogrska, si bosta pomagali s provizorijem, ki jima dana razpolago časa za končno pogodbo. Ogrskemu parlamentu je bila pradiožma z ikonska osnova. s katero se vlada pooblastuja, da uredi začasno trgovske odnošaja z Italijo; avstrijskemu par lamentu ne bo predložena enaka osnova; naša vlada bo rešila to vprašanja s § 14. Smatra se za gotovo, da bo največje tež koča zadajala vinska klavzula. J vljajo. aa že ta teden pridejo naši poslaniki v 11 m, da začno dogovor z ondotnimi državniki. Avstrijski vinogradniki so odločno zoper vinsko klavzulo, a vlada se boji, da bi to moglo neugodno vplivati na politično zvezo m š i monarhije napram Italiji. Bojimo se, da bo diplomacija nekaj ukrenila, kar ne bo zadovoljilo nikogar. Italija, ki je zadnjih 15 let uvažala k nam na milijone hektolitrov vina, ne bo mog'a več delati tako izvrstnih kupčij. Pri nas so velike površine vinogradov na novo nasejane, in nova trta j ie tako rodovitna, da ne vemo, kam z vinom, j Italijanski trgovinski minister ve, da jo sa- i danji vins'ii klavzu'i odzvonilo, a morda bo j zato zahteval, da se klavzula prenared . Govori se tudi, da je Italija z^to zadnji čas sklepala zveze s Francijo in Anglijo, da bo lažje z večjo silo pritiskala, da se vinska klavzula zopet sklene. V slučaju, da ta iz-ostane, Italija baje ne bo sklenila trgovinske pogodbe. Homatije na Balkanu. Anglija, Francija in Italija hočejo postopati združeno glede rešitve evropsko-ori-jentalskega vprašanja. Vse tri so silnejše v svoiih zahtevah na sultana kakor ostale velesile, vse tri gije doslej neizpolnjene želje. Italija zahteva Albanijo, ali pa vsaj večji vpliv v tej deželi. Francija ima svoje želje z ozirom na Sirijo, in zdi se, da so gotovi krogi Turčije pripravljeni na izgubo Sirije. Spomladi nastane nov polom na Balkanu, in opravičena je misel, da bo šla na kosce evropska Turčija. Pri tem ima tudi Avstrija svoje interese; ona gre za tem, da dobi odprto pot do Siluna in do Sredozemskega morja. Vprašanje je samo, kako bo nastopila Nemčija, ker je cesar V.ljem prijatelj sultanov. Ker se gnveri, da nameravajo vsteš1 ] livni red. administrativ"'-« de'it?" Qdic'ie, rusinski oddelek daž. Šolskega sveta in takojšnjo ustanovitev lunnsae gimnazije v Stanislavu. obnavljati bombne atentate v Solunu in drugih revolucijonarnih pokrajinah, obrnila se je turška vlada na srbsko vlado, oziroma srbski dacarski urad, naj pazijo, da se med cementom ne bo prevažal tudi dinamit na Turško, ter naj v to svrho vse vreče preiščejo. Ker imata cement in dinamit isto težo, zato so sklenili vstaši ga na ta način utihotapljati na turško. Srbija baje ni voljna ugoditi tem zahtevam, ker bi to škodovalo njeni trgovini in prometu. Rusija in Japan. 15 Petrograda prihaja čudna vest, da se je pred dve ruaki ladiji, ki sta prišli v Port Arthur, postavilo 12 japonskih ladij, da jima zaprečijo vhod v luko. — Ako je to poro čilo istinito, potem je Japan razžalil mednarodno pravo in storil veliko nerodnost. Samo dve ruski vojni ladiji bi moglo go tovo uničiti 12 japonskih brodov, žito pa je ruska pomoiska sila v iztočno-azijskih vodah dovolj močna za pet Japanov. „Nov. Vremja" pišejo ; „Zdravi tok, ki veje v višjih političnih sferah Japana, nam priča, da ne žele vojske z Rusijo. Japonski državniki ne morejo prezreti, da bi bila vojna z Rusijo le njenim sovražnikom koristna, ki hočejo to energično državo oslubiti." „Ko'n. Z'g." prinaša iz Tokia dopis o rusko japonskem razporu in pravi, da izbruhne vojna med Rusijo in Japanom v najkrajšem času. To mnenjo vlada tuli v Koreji, Mandžuriji in ruskih mejnih okrajih. Bančne filiale v ruskih mestih so dobile navodilo, naj usta vijo kupfiijski promet. Rusija pomnožuje ob stoječe garnizije in pošilja nove čete v Mandžurijo. Iz brzojavk. .bili ledeni gori brezdvomno pogreznili v morsko globino. Nato je primerjal hrabrega kapitana raznim junakom starih časov ter proti koncu izrekel mnenje, da zbrane lady in gentlemani gotovo spoznajo za primerno in pravo, zaklicati trikrat v čast našemu kapitanu: »Hip! Hip! Hourra!« Zbrane lady in gentlemani so res spoznali to za primerno, nakar je nastalo takšno osupljivo kričanje, kakor bi bil nastal na ladji požar. Poštenega kapitana je ta napitnica dobila povsem nepripravljenega. Uprav v tem hipu si je namreč mašil usta z velikim kosom »rumsteka«. Predno je torej njegov prestrašeni razum utegnil razbrati ono primero s starodavnimi junaki in spoznati, pri čem da je, je bilo treba končati opravek z »rum stekom« ter ga požreti, naj se žo potem zgodi, kar hoče. Bedni junak starodavnosti bi se bil pri tem skoro zadavil, oči so mu izstopile iz jamic, »rumstek« mu je obtičal v grlu; končno jo še s polnimi ustmi odgovoril, da mu je to tako prijetno, kakor če bi bil izpil steklenico žganja; zahvali se vsem zbranim, prosi jih odpuščanja, ako je bil »rumstek« trd, itd. itd. (Dalje prih.) Dunaj. Č hi so s danili, da ne puite v razpravo tudi nobene gospodarske pred loge, tudi re neke železniške predloga, od kst^re bi imeli velik dobiček. Tako bo za sedanje državnega zbora še pred božičam predčasno končano. Baje ho zasedanje od-godeno že prihodnji t^den. Dunaj. V poslanskih krogih sa govori. da je vlada razpustila obč. zastop v St. H1 pol i tu. Budimpešta. Zasedanie delegacij pred božični-ni prazniki bo le kratko. S.uma vlada bo baje trimesečni provizonj skušala dobiti od delegacij. Kedaj sa seatanejo de kgacije v novem letu v svrho meritorične rešitve proračuna, odvisno je od nadaljnega razvoja stvari. Budimpešta. V Ujn je bil izvoljen ministrski predsadnik grof T sza z 544 glasovi večine. Budimpešta. Grof A p p o n y i priobčuje izjavo, v kateri pravi, da izstopa iz liberalne s'r?nke vsied predloga, naj bi se seja vršile dvakrat na dan, ker je to v nasprotju z opravilnikom. To stališče je zastopal vedno kot bivši zborniški predsednik in tudi sedaj mu prepoveduje politična dostojnost, podpirati tak predlog. Kar liberalna stranka od svojih članov zahteva, da ta predlog podpirajo, mora izstopiti iz stranke. Obstrukcija je sprejela izstop Apponyjev z ! velikim navdušenjem in splošno izraža, da j bo sedaj nastopila z na;skrajnejš mi obstruk 1 cijskimi sredstvi. Praga. Pri dopolnilni deželnozborski | volitvi v otaraju Rdtonic je dob'1 samostojni kandidat Udrzal 1205, češki agrarec Anton Mohl 1052, liberalni radikalec Marek 441, , narodni radikalec Choc 347, scc. demokrat Aust 198 glaeov. Potrebna je nova volitev. Praga. V zaeedanju češkega deželnega zbora, ki se prične koncem decembra, prično Nemci zopet z obstrukcijo. Nemci so izjavili, da so pripravljeni prenehati z ob strukcijo pri nujnih gospodarskih predlogih, Deželni zbor bo zboroval do sreda meseca januvarija. Osek. Občinski odbor je Boglasno sprejel predlog zahtevati v Oseku ustanovitev hrvatske deželnobrambne kadetne šole. Sarajevo. Baron Appel gre te dni na dopust in se ne vrne več na svoje mesto. R i m. Vsled demonstracij vseučiliščni-kov se je zaprlo tukajšnje vseučilišče. R i m. Novi naučni minister Orlando je posvetil posebno pozornost ljudskemu šolstvu. Orlando tudi hoče zvišati plače učiteljem, ki bo v Italiji slabše plačani, nego industrijski delavci. R i m. Avstrijski odposlanci so v zadevi sklepanja provizorične trgovske pogodbe z Italijo došli sem. Obravnavo bodo trajale 14 dni. — Dijaki so iz Inomosta povrniv šemu se prof. Gubernatiju priredili velikanske ovacije. Rim. Po vsej Italiji ho velika demonstracije radi dogodkov v Inomostu. V Milanu je bila v gledališču velika protiavstrijska demonstracija. Godba je morala igrati Gari-baldijevo himno. V Benetkah je rektor vse učilišča prepovedal dijakom zborovanja, ki bi Be pečala s položajem Italijanov v Avstriji. Lvov. Rusini so imeli v nedeljo tri shode, na katerih so zahtevali pravični vc- Ne podcenjujte občinskih volitev! Izpod Nanosa, 16. nov. 1903. Obširno hrenoviško župnijo je zadela pred nedavnim č^som fonomenalna sreča. Pri občinskih volitvah so namreč zmagali »li beralci« na vsi črti. To zmago so liberalci prav lakonično naznanili »N»rodu« z besedami : »Pri občinski volitvi v Hranovicah bo klerikalci s kaplanom Hirtmanom popolnoma pogoreli. Kaplan jo pa lahko vesel, da zvečer ni prišel med ljudi«. Zadnjega odstavka smo bili mi, klerikatc', prav veseli. Saj je vebče znano, kako pogumni in ko-rajžni si hrenoviški liberalci. To nam bo potrdil g. R. čegar nežno telesca so krot le nežne roke. In gospodek se je nežnih rok tako zbal, da je zbežal na Primorsko. Da bi si ti pogumni liboralci dajali prepct'ebne korajže, so pred volitvami trikrat napadli našega spoštovanega g. kaplana. In sicer v jeziku in na način, da se takoj spozna, da ima dopisnik več opraviti z gnojem, kot pa s peresom. Pa pustimo to I »Sloveičeve« bralce bo pa gotovo zanimala velevažna novica, da so pn občinsuh volitvah liberalci volili tudi hrenoviškega g. župnika in ga tudi izvolili. Svet se bo čuiil atvar je pa takale. Občinski tajnik jo brat g. župnika. In tajnik je duia liberalnega g.banja v h*e-novi^ki f;ri. Kjer more, vrže poleno pod noge .blankalcem*. Da ie velik prijatelj hrenoviške »klerikalne« posojilnice, ki jo vodi zaslužni g. kaplan, je umevno samo obsjbi. Ob iirski tajnik je na dan volitve pripeljal zadnjega moža na volišče. lidal je parolo : Volimo liberalci g. žuonika i" vse bo n&še! To se mu je tuli sponeslo. Gosp. župnik ni protestiral, se dal voliti in poraz »klerikalcev« je bil zapečaten. Luistvo se je siveda pohujševalo: Tu »kler.kalci« a kaplanom na čelu, tam liberalci, ki volijo župnika! ln zdi se nam, da katoliško na rodna stvar v branoviški f n peša in gre naglo rakovo pot. R s je, da je tod dosti krščanskih mož, ali razmere so čudno zapletene. Marsikatera rezka beseda nam tiči pod pores'>m, a jo za zd ii zamolčimo. Toliko pa luhko rečemo: Duhovnik, ki Kre skupno z liberalci, o kat r h te, da »Narod« čitajo in da sa s tem javno hvalijo, in ča jo vmts tuli lastni br;.t, tak duhovnik nam ne more biti do volji. Naš večkrat „gl.oboko užaljeni" oblituki tajnik bo menda zopet dejal, da sejemo prepir in sovraštvo", da rujemo zoper „bratovsko ljubezen" in da Ka hočemo pn bratu g. župniku »oblatiti". Pa naj bo le pot blažen. Potolažil ga bo „Narod", čegar zvest bralec je on, g. žup nika b"at. Sa| bo od njeg» pohvalo dibil, če je že ni. Slednjič mu še povemo, da se njegovih groženj ubogo malo bojimo. Tudi mu povemo, da občinski tej nik Sa ni tako dostojanstvena oseb?», da bi njemu na ljubo g. kaplan prekliceval s«oje besede v cerkvi in povrh taga še v „Slovencu", četudi — navadi — prozi s tožbami. Ob- M'.'08'avu P'"'u. nasleJnia iz'av<»: Vrlece-njeni gospod državni poslanec! Olbor »Slovenskega društva« za Spodnji Štajar Vam izreka hvalo za Vaš odločen govor v državno-zborski seji dno 24. novembra ter Vas prosi r da vplivate na jugoslovanske poslance, da bodo tužnim obmejnim slovenskim razmeram, osobito na Koroškem, i še nadalje posvečevali vso skrb in pozornost ter jih odslej dosledno najradikalneje zastopali, in da di zagotovijo tudi pomoč drugih slovanskih poslancev. Blagovolite sprejeti izraz našega najodličnejšega spoštovanja. Maribor, dne 25. novembra 1903. Za odbor »S'ovenskega društva«: dr. I v. G 1 a s e r, predsednik; Anton Korošec, tajnik. Pet slovenskih shodov na Koroškem je bilo preteklo nedeljo. Slovenci bo zborovali po posredovanju »Katol. - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« vPrevaljah, v Š m i -h e 1 u pod Pliberkom, v S t. Jakobu v Rožu, n* Trati pri Glinjah in v H o d i -šah. Povsod so bili sprejeti protesti proti nsčuvenim krivicam, ki se god6 koroškim S ovenoem, in odposlani na Dunaj. Osebne vesti. C sar je podelil vele-t*žcu, g. Jožefu Gorupu, vitežtvo s pridevkom „ S 1 a v i n j s k iVitez je nadalje postal generalni ravnatelj južne železnice, dvorni svetnik g. dr. Aleksander E g e r. — Konceptni praktikant pri deželni vladi v L-ubljani, gosp. dr. R u d o 1 f A n -drejka pl. Livnograd, je prideljen okr. glavarstvu v Radovljici. — Absolvirani pravnik, Bogomil Senekovič, je kot konceptni praktikant prideljen dež. vladi v Ljubljani. — Okrajni zdravnik v Petrini, g. dr. Franc Raznožnik, jena lastno prošnjo prestavljen v Velike Lašče. — Občinski s^et ljubljanski je v svoji zadnji tajni sejni imenoval koncaptnega praktikanta, gospoda Frančiška Govekarja, za koncipista extra statum. — Preč. g Ivan K o r š i č , c. in kr. pomorski kaplan, je vkrcan kot dušni pastir na eskadri pripadajočo vojno ladjo »Arpad«. Izjava občine Trebnje V poročilu v izjavi občinskega zastopa v Trebnjem za volivno reformo je pomotoma izostalo ime vrlega župana g. F r a n c a II u č a , ki je izjavo tudi podpisal. Ni čuda, da ta krepka izjava prvih občespoštovsnih poštenjakov »Narod« tako bode, da bi jo najrajše utajil. Tuli v Trebnjem je liberalcem odklenkalo. Slovanska banka v Celovcu. To je najnovejše, kar plaši Nemce. Ljubljanska kreditna banka otvori dne 1. januarija pri- , . ,. ., , hodnjega leta v Cdovcu svojo filijalko. Fili- po liberalni navadi — prozi s tožbami. Ob- j ... . , , , . ,. . .... , činske volitve v Hrenovicah so pa dokaz, j ^a bo v Kolodvorski ulici v hiš. gospoda da so občinske volitve silno važne in zna menite. Kdor ie videl hrenoviške liberalce, kako ao si potdi, koliko potov so napravili, koliko vina plačali in še povrh to sredstvo porabili, da so velili g. žuonika — g. dr. Tavčar, ali na boste ozmerjali svojih zvestih slug! — ta bo izprevidel, da so občinske volitve, oziroma zmage, podlaga za nadaljno delovanje te aii one stranke! Dnevne novice. V L tub I jan s, 27. novembra. O ljubljanskem o kr. nemikem šolstvu — glas iz občinstva. 1. Ali je g. Peerz za kranjskega kmetij nastavljen, ali naj bo kranjski kmet njegov sluga? Pošilja nemške grajalne liste! Na| bi se usodil slovenski profesor Nsmcu poslati slovenski list! Do Ko berja bi šlo! — 2. Dr. Ilešiča suplira J s. Cizel z meščanske šole na Krškem — Slovenec po rodu! Mož na zavodu ne izpregovori slovenske besedo. Taki učitelji pa delujejo na krški meščanski šoli, in Hein pravi, da to ni ponemčeval-nica! C zel sodeluje v filharmonskem društvu in pri „Laibacher Schulzeitung"! Ali se misli s tem vtihotapiti na proparandijo? Takih „mož" no rabimo! — 8. Nafte šole vabijo mladino intenzivno k k a z i n b k i m političnim uprizoritvam predavanj graških prrfesorjev - zakaj niso besede črhnile, ko ao predlanskim Slovenci predavali? Mladina, c o n t r a 1 V kak žep bodo šli novoi, nahrani kot vstopnina? Izjava dr Ploju. »Slovensko društvo«, politično društvo za Spodnji Stajar, jo imolo dno 25. t. m. odborovo sejo, v kateri so jo sklenilo, da se odpošlje gospodu državnemu poslancu, dvornemu svetniku dr. Vuršiča. Tako poročajo nemški listi in se pen6 jeze. . Kranjski deželni šolski svet. Nad-učiteljem ra ljudski šoli v Budanjah je imenovan ondotni učitelj, g. Adolf S a d a r. — Definit vno sta imenovana na svojih dosedanjih službenih mestih prov. učitelj g. Ivan V u g a v Nadanjem Salu in provizorična učiteljica, gdč. Karolina B u r n i k v Žireh Vpokojena je učiteljica g. Frančiška W r u s v Šiški. — Enorazredniki se ustanove v Novem Vinklju in SUrem Vinklju. - Ljudski šoli v Naklem in Št. Jakobu ob Savi postaneta dvorazrednici. II. sestanek »Leonove družbe" vršil se je preteklo sredo prav povoljno. G. dr. J e r š e opisal nam je v svojem prav zanimivem predavanju najprej fizično srce, njegov ustroj in delovanje, prešel potem na „s r c e" v prenešenem pomenu in pokazal, kako se mora nanj ozirati pesnik in govornik, pedagog in modrosloveo. Po predavanju se je vnela prav živahna debata, v katero so posegli gg. prof. E v g e n Jarc, dr. Aleš Ušeničnik, dr. M. Opeka, dr. J. Krek, Anton Jarc in d r. J. G r u d e n. Veliko zanimivih vprašanj se je sprožilo, žal, da ni bilo mogoče vseh rešiti, ker je prehitro potekel čas. — Zanimanje za te večere kaže se letos še večje nego lani in to po pravici. Pri teh večerih naj bi se res vedno združevala vsa katoliško misleča inteligenca, potem bodo dosegli svoj namen. — Prihodnji sestanek bo v sredo, 9. decembra, tema predavanju se naznani pravočasno. Nečuvene razmere na Koroškem. V Lešah pri Prevaljah so v šoli otroci sami t3!ov«>nc', učiteljica p« no givori slovenski. pout':o|e samo nemški in l.t v prvem razredu v utrakvistični šoli. To je štandal' Nadaljujejo! „Mir" piše: Sodniki na Koroškem pridno nadaljuje)o delo, katero jim je naložila nemško - nscijonalna klika. Eden druzega hočejo prehiteti. V potu svojega obraza so pehajo, da bi zadavili slovenščino v sodnih dvoranah. Zadnjič je bil na vreti zopet rožeški Pirker. Ko je dne 19. t. m. g. dr. Benkovič kot zastopnik g. župnika S v a t o n a hotel govoriti slovenski, je bil discipliniran (kaznovan) na globo 20 kron, odvzeta mu je bila beseda in razpravljalo se je »in oontumaciam«, t. j. ne da bi se obtoženega poslušalo !! Ali to niso skrajno škandalozne razmere, nevredne države, ki je vsaj doslej hotela veljati še za tako, v kateri imata pravo in pravica kaj veljave!? — Poročali smo, kako drzno postopajo naša sodišča in nalagajo disciplinarne kazni. Dostavljamo, da naj gospodje sodniki nikar ne mislijo, da -zoper tako krivično postopanje ni nobene pomoči. Slišali smo nekoč o nekem takozvanem sindikatnem z a k o -n u, kateri varuje tisto stranko, ki jej je kak sodnik po krivici škodo napravil. Zia se torej zgoditi, da bodo p1 tam sodniki tiste stroške, ki jih sedaj g. dr. Brejcu nalsgajo, iz lastnega žepa šteli! Potem bo pa šovinizma tako hitro konec, kakor se je nenadoma začel. — Poroka Ii Britofa pri Kranju se nam poroča, da »o je ondi zadnjo sredo poročil g. Blaž Zabret, posestnik in trgovec, z gosp. Matildo Pirnat iz grajščine »Tustan" v Mnravčsh Zakonsko zvezo ie blagoslovil ženinov brat č. p Valentin Z a b r a t, jeseniški kapeian. Novo-poročencema mnogo sr»čnih let! — Osebne vesti v s Koroškega. Težko zbolel jo č. g. Fr. S a v b a h, deuan v Domač.dah. — Prestavljena sta gg. Iv. H o r n b o k , kaplan v Trbižu v Pliberk; Fr. B o ž i 0 , kaplan v Pliberku, za provi-zorja v J*vorije; g. I*. C«sky ostane na Lipi. — Za provizorja v Š«;fitah v Libud-sii dolini je imenovan g. 1 v. L a r c h e r , ki ja doslej služboval v Braziliji. — V stalni pokoj je šel učitelj P. J a r i c na Fari. — Prestavljeni so : uč.teljica B S i m a iz Tinj v Velikovec; učiteljica S S c h m a 1 z iz Grebinjn v Trbiž ; učitelj F. M a r i n i č v Kapli ob Dravi je imenovan za šolskega vc-dltel;a na Slrmcu. Nastavlieni ao za poduči telje pripravniki: Fr. K a t n i k v Kapli, Ljud. S k a 1 k a v Grebinju, Alojiija S t e -b e v T njah. — V Grabštaniu se je orož-niškemu stražmojstru , Al. K r a I j u zelo slovesno pripel od cesarja mu Dodeljeni srebrni zaslužni križec s krono. K slavnosti je prišlo mnogo tujih gostov. — Predstojnik pisarne okrajnega sodišča v Celovcu, g. F*. B e r d n i k , je imenovan za uadofioijala pri velikovškem sodišču. — Predavanje v Kranju. Zabavno in izobraževalno društvo *Kranj« v Kranju priredi v nedeljo dne 29 t. m. ob 7» 5 uri popoldne v društvenih prostorih (gostilna Sami) predavanje, h kateremu vab' član« najuljudnejše odbor. Predaval bo g. Remec: o papigah in žerjavu. — Nežnost liberalnega ženstva. Il Snaitna pri Litiji se narn piše: Čiovek bi mislil, da so naprednjaki samo moški ... Tj pa ni tako — vsaj pri nss v Smartnem ne. To se je vrlo pokazalo v nedeljo, ob obisku naših g. poslancev. Ki je bil namreč pričel govoriti eden g. poslancev zbranemu občinstvu, so se od liberalcev ,naf*)htani" pofoalini pred dvorano in na trgu zadržali še precej mirno, dokler jih ni-o spodbodle tri napredne dame s klici: „D >1 z žlindro", „živijo Tavčar! <( itd in so pri tom prav mogočno udrihale s pastmi po vratih. To jo oja-čilo tudi moške — zgledi mičejO — ki so nato seveda sledili damam in «o napravili precej hrupa. Zborovalci ao se nato umaknili v župnišže, Kjer so imeli mir. — Toliko, du bosta vedeli, da imajo pri nas tudi dame korajžo in da se ne boje za Bvoje pesti ! To je tista takoimanovana „ženska nežnost", katera cvete v liberalni stranki. Kadar bodo liberalne dame ljubljanske rabile govornice mesto Zofke Kvedrove, lahko ono od teh porabijo, da jirn predava o žlindri in o svojem junaštvu — z vzdignjenimi pestmi. — Drugič pa Se kaj več ! Nikdo izmed gledalcev. — Hrvatske novice Zagrebški Ž i d j e. y Od 55.000 zagrebških prebivalcev je 3500 Židov; vsa trgovina in promet je v njihovih rokah, tor imajo v vseh javnih poslih odločilno besedo. — Stoletnica gimnazije. Srpsko pravoslavna gimnazija v Sriemskih Karlovcih je pred dnevi proslavila stoletnico svoje ustanovitve. — Proračun mesta Zagreba za leto 1 90 4 izkazuje 1,666.392 K redno potrebščina, iu 1,532.182 K rodnega pokritja. Proračun kaže, da so se lotos zvišale potrebščine za 24698 K, pokritja je izkazanega za 16.230 kron vel. Stupne potmhMin« je 1,743 290 K, a skupnega pokritja 1 754 824 K. — Trgovske šole ni dosle) v Domačiji niti ene. Poslanec Vukovic je 15 t. m. v parlamentu vložil zahtevo po ustanovitvi dvorazrednn trgovske šole. — Nema de • vojka. Oriečki listi poročajo, da so našli v šumi 15letno devojko, ki je blodila sem-intja. Zdrava je in razume hrvatski, nemški, madjarski, italijanski in iranooski jezik. Govoriti seveda ne more; na vprašanja ja od govarjala pismeno. — Tri skupščine so se vršile na včerajšnji dan v Slavoniji, namreč v DjaKovem, Virovitioi in Požegi. N-irodna zavest in nada v boljšo bodočnost vedno globočje prodira med narod. Ruši se trhla trdnjava madjaronstva. — Ljud-s k i s h o d se je včerai vrš 1 v Požegi. Sklicatelji, med njimi 12 župnikov, so podali oklic na narod, v katerem povdarjajo sedanje neznosno stanje hrvatske d movine. Lti dan se je vršil shod v Koprivnici. — Demonstracije so bile v sredo zopet v zagrebškem crlodališču. Nsperjene so bile zoper dramo »Republika v M*garaš-,veu«, ki sramoti socijalno in narodne tendence. — Proračun m e s t a R o k e za 1. 1904 izkazuje 1,996 91 lv K prejemkov in isto to- , liko troškov. — Župnik Jemeršič,1 ki se nabaja v zaporu, je zbolel. Tovariši mu : hočejo pomagati. — Požar. V nedelio je pogorelo na Kimenjaku občina Grobnik, troje hiš. Šiorto je 12 000 K. — 40 usmiljenih sester obolelo Tifus v graSai Hpiosm bolnici se vedno bolj širi. Bilnih je 40 usmiljenih sester, 7 drugih žensk in 4 moški. — Slovenščina na državnih poslopjih. Po prizadevanju nasili držav.nfa poslancev je vendar dobilo sodnjsko in daV' karsko poslopje v S>ov. Bistrici dvojezičen napis. 'M tako malenkost se moramo Slovenci potegovati v okraju, ki je popolnoma slovenski — Zlata poroka Die 23 novembra praznovala se je v O iat|em selu nenavadna in izredna slavnost. Gospod a t e f a n M a-r u š i č iz Lokvice, večletni iup»n, praznoval je namreč svojo zlato poroiso, a njegov sin J o ž e f pa obenem m\>io prvo poroko. — Smrtna kosa V ponedeljek, dnč 23. t. mes., jo v Toiui i. u a učni bolezni umrla gospa Marija Ioavitz, vulgo Belin. — Umrl je dne 10. t. m. v Trstu v bolnišnici po dolgi in mučni srčni bolezni Franc Zerjal, sin cirkovnika Vin-cenca Zerjala iz Pliskovice. Star je bil šele 29 let. — Na obe očesi oslepel. Veliko pozornost je vzbudil v Grartcu samomor 261et-nega avskultanta dr Arnolda S a i 1 • 1 e r j a , ki je imel ravno napraviti sodnij-ski izpit. Bijazen pred to skušnjo gaje tako razburila, ela si je sfejjenil končati življenje. Posledica njegovega poskušenega samomora je, da je sed*i na obe očesi slep. — Službi menjata puštna asistenta gospod Martin K i d e j v Gradcu in gospod Edvard Koder v Ljubljani. — Ie Calovca poročajo, da je odložil mandat občinskega svetovalca inšpektor G i o v a n o 1 i. — Smrt rojaka v Ameriki. V Ci-lumetu je v rudmau ubilo roiaka Mihaela L. Klobučarja, doma iz Lahinje, fara Črnomeli. — Razpisana jo služba sodnega sluge Kamni- vi. —■ Mlad postopač. Lani iz Ljubljane pobegli, i. Ib9l v L ubijani rojeni Franc Šinkovec, sa pod napačnim imenom Franc Vrhovec potepa po deželi L dnje dni je v Daneh pri R bnici izvršil tstvino in pobegnil. — Ogenj. Pogorela so poslopja po sestnifcu Ulnhu Zupanu v Dečevni, okraj Tržič. Škode |e 3400 kron. Ljubljanske novice. Oddaja tiskarskih koncesij. Čudna ao pota naša obitie zborn ce, se čudnejša pa pota naše nepristranske vhda pod pravičnim predsedstvom barona Heina. Poročali smo že, da se je dovolila tukajšnjemu trgovcu s papir^nn, gosp. Fr. Igliču, koncesija t skarskeg* obrta. Nevero jetno, a vendar res! Gjtovo bode umestno, ako se t* čudež malo pojasni. Zadnji čas prosilo je več tiskarjev na podlagi učnih in v tehničnem oziru izšolanih spričeval, da se jim dovoli izvrševanje obrta — ali vse prošnje so bile odbite z različnimi motivacijami. Pred malo leti, ko Se tiskarski obrt v Ljubljani, in sploh na Kranjskem, ni bil tako razvit se je pripominjalo, da mesto Ljubljana sploh ni dovolj razvito 7,a otvarjanje novih tiskarn, dasitudi so bili prosilci izkušeni strokovnjaki, kateri so znali kot voditelji tiskarn dokazati, kako se tiskarska umetnost vedno bolj razvija in da nika kor ne zaostaja Ljubljana za drugimi mesti. Ravno odbiti prosilci imajo menda zasluge, da se je Kranjska povspela do najlepših proizvodov, kot dokaz, da stremi po spopolnitvi in izpeljavi vsake nove metode. Kje je iskati glavnega vzroka odklonitve, je uganka, vendar je pa kolikor toliko pripomogla k odklonitvi — obrtna zbornica — kier so sedeli tuli strokovnjaki a b »ječi sa, da ne bi bili prikrajšani vsled k' nkurenc, katera bi jih prisilila do napredka — so bili proti koncesijam K t drugi vzrok smatrati bi bilo morda tudi, da so se oglašali prosilci baš iz „Katoliške tiskarne", v katerih je merodajni inštanca videla f i 1 i — jalko »Katoliške tiskarne«. Vsaj sa je baje nek član zbornica izjavil svoječasno proti prosilcu : »Ča bi bili v drugi tiskarni in ne v „Katoliški", bi Vam bila koncesija sigurno dovoljena.« Torej že vsled firme, katera pri tiskarjih pač na igra nikake vloge, se krši zakon! Nekemu prosilcu za gorenjski okraj se je pristavilo — sicer ne po odloku, a vendar po merodajni osebi —, da ondi sploh ne bode moč izhajati, poleg tega obtežuje njegovo prošnjo pa tudi to — ker nima mature! (S mešno!) In ker imata gg. Drag. Hribar in F. Ijlič maturo (iz ljudske šole), sta prišla do koncesije. Ni li to vnebovpijoča krivica, ki se godi izučauim strokovno izkušenim prosilcem? Vsekakor s j storili odklonjeni prosilci precejšnjo nedostojnost, da se niso merodajnim faktorjem šli preje poklonit po predpisani etiketi, ki jo dandanašnji edina pomočnica-rešit^li ci paragrafov. so bili prosilci odbiti, Il-ibarju in I, »Edgar«, „M»non Leacant", „Bobem.", »Tosca«, in »Ame Butteifly«. Zadnja ae ni dogotovljena. Doslej je imela »B^ome? največji uspeh. Na Danaju sa je pela prej v gledališču ob Dunajsčici, prav sedaj pa se po|e v dvorni operi. — Prih. teden pride na oder dramska noviteta „kralj Iiarlekin"; opera študira Č\|kovrkecra »O n j e g i n a«. ** Slov gledališče. Pri torkovi predstavi igre »Morska deklica« ni bilo gledališče dobro obiskano, čeprav se je predstavljala burka. Opsžimo, da se občinstvu ni priljubil lahki repertoir, in zato bi bilo jako umestno, da poskusi intendanca z dru gimi, res umetniškimi igrami, da bi se pokazal procvit našega hrama modric I^re te vrste, ki so zdaj redno na vrsti, nam nr ugajajo in ne pomenjajo piav nikakšnega napredka. Občinstvo, kar ae ga nabere, st sicer zabava nad komiko igralcev, a to je tudi vse; druge koristi ni, tudi gledališka blagajna se nu polni preveč ob teb komadih. Nam sa zdi škoda, da intendanca potrati večer za večerom za burke. Naša gledališče bi imelo lahko nekoliko večji pomen, ako bi odgovarjalo svojemu namenu. »Morska deklica« je občinstvo sicer prav dobro zabavala, kar radi priznamo, a nam se ni prikupila. Igralci so svoje uloge dobro izvršili, omenjamo fino, premišljeno igro gdč. R ii -c k o v e , živo komiko gg. L i e r a in Vero v ž k a, # Slovensko gledališče. Sinoči se je igrala o!ru popolnoma poglobili v svoje uloge. V ulogi Frangris je nastopil g. N u-č i č , pokazal je dobro voljo m precej zmožnosti tudi za večje ulogp. Kazne stvari. Najnovejše od raznih strani. sodnijskih 500.000 mark stroškov je narastlo v obravnavi proti grcfiiji H\vileoki. Občinstvo jo oproščeno pozdravljalo. — K a z -so se v kazniln ei v Be-je napravilo red. — Na 24. t. m v Belemgradu Obrenovičav. Prodana bo Opravo bo kupil krali J o v a n o v i 6 , plavni grofijo živahno n j o n c i uprli netkah. Voiaštvo dražbi bodo prodali zapuščino tudi ladija »Draga". Peter. — Zmaj srbski lirik, praznuje danes 70 etnic.) svojega rojstva. — Pretep v zbornici. V francoski zbornici so se 23 t. m. stepli na ci|ona!ci in socialisti. Socialisti so zahtevali razorotenie — Na begu. Nastavljeno ruskih tvrdk na Japonskem beže na ruske vine ladije Izpred sodišča. Izpred deželnega sodiMa. K r i d a. Sedlarski mojster Alton J u -g o v i c je izvrševal svojo obrt v Skotji Lok' in, čeravno jo bil žo več let pasiven, je n«- rojeval razno blago, kakor kmetijske stroje, vino in druge reči. Njegove pasive vnašajo okoli 2130 kron, nasprotno temu inventirala •e je njegova imovina le na 74 K 20 h; di-kazalo se je tudi, da je Jugovio od 1. 1899 preiadolžen bil. Sodi&če ga je obsodilo radi oregreška varnosti lastnice na 3 mes. zapora.— Popravljeni volilni imenik Jožef Ravheker, posestnik v B..hinj. Bistrici, je kot občinski tajnik izbrisal iz volilnega imenika II. razreda 3 volivce in to po preteku reklamacijskega roi>a in mesto teh vpisal tri za II. razred neopravičene vo-•ilce. Sod. ga je obsod. na 8 dni ojstr. zap. — Tatinski vajenec. Oton Gross, strugarski vajenec v Liubljani, je bil £e za radi tatvine kaznovan. Meseca septembra 1.1. je svojemu mojstru Jcsipu Oblaku izmaknil razne dragocenosti v vrednrsti 103 K., iz aaprte delavnice jo pa vzel 54 K in 1 prstan, vreden 6 K. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Slovenci in razmere na Koroškem. Dunaj, 27. nov. Slovensko dijaštvo izraža dr. Brejcu zahvalo na odločnem nastopu za pravice slovenskih Korošcev ter mu kliče navdušeno »Naprej!" To je najboljši odgovor na brezstidno Koiberjevo psovko. Dol s Korberjem! Dunaj, 27. novembra. Ker je Korber pri zadnjem govoru o vseučiliščih popolnoma prezrl slovensko vseučilišče in naravnost izzivajoče odgovoril glede koroških sodišč, je slovensko dijaštvo silno razburjeno in je pričakovati nemirov. Dunaj, 27. nov. Dr. Brejc je danes prišel k dr. Korberju ter mu dal pojasnila o sodnijskih razmerah na Koroškem. Moravče, 26 nov. Danes je umrla občespoštovana gospa Marjeta D e -t e 1 a , sestra prof. K o m š e k - a in mati gimnaz. ravnatelja, blag. gosp. Fr. D e t e 1 a v Novem mestu. Dunaj, 27. novembra. Začetkom današnje seje je dejal zborniški predsednik, da obžaluje „nekvalifikovano delanje" trth čeških radikalcev po včerajšnji seji. (Več v polit, pregledu. Op. uredništva.) Burni ugovori na strani čeških radikalcev. Klofač zahteva sestavo grajalnega odseka o izjavi zborniškega predsednika in povdarja, da je bil le priča včerajšnjim prizorom. Predsednik to zahtevo odkloni. Klofač kliče, da razsoja predsednik v lastni stvari. Nato predlaga poslanec P 1 o j imenom grajalnega odseka. ki je imel sejo ob 10 uri dopoldne, izreči grajo posl. S t e i n u radi njegovega razžalji-vega klica poslancu Freslu. Razvila se je daljša debata, v kateri je Stein priznal, da je s specializiranjem Freslo-vega dejanja kot žepno tatvino predaleč zašel, in pravi, da je vzel seboj le nekaj „za spomin". F resi izjavi, da sploh nič dragocenega ni vzel seboj iu tudi vzeti ni mogel. Zbornica je nato izrekla Steinu grajo. Nato je zbornica nadaljevala debato o Korberjevi izjavi. Dunaj, 27 novembra. Sekundanta židovskega časnikarja Mandla, dva časnikarja, ki sta rezervna častnika, sta prišla danes Klofača pozvat na dvoboj. Klofač je dejal, da s častniškimi karikaturami ne govori. Isti odgovor je dal tudi Sehnal. Dunaj, 27. novembra. Vlada in stranke se pogajajo z Mladočehi, ki tožejo obstruirati proračunski provizorij. V slučaju, da bodo pogajanja brezvspešna, bo drž. zbor zaključen dne 11. decembra. Budimpešta, 27. nov. Po kratki debati o zapisniku, je pričel govoriti finančni minister o proračunu za 1. 1903. Trst, 27. nov. Laski visokošolci so dali incijalivo za protestni shod proti dogodkom v Inomostu. Shod se bo vršil pojutrajšnjim. Kini, 27. novembra. V vseh velikih mestih Italije se vrše radi dogodkov v Inomostu protiavstrijske demonstracije. Včeraj so morali v Bo-lonji, v gledališču Duše, prenehati s predstavo, v Genovi je velika množica piskala in žvižgala pred avstrijskim konzulatom. Francoski konzul je množico miril. Za danes so napovedani protestni shodi po vseh laških univerzah. Poleg vseučilišča v Rimu je vlada zaprla tudi vseučilišče v Tu-rinu ter je dala nalog, zapreti vse visoke šole, kjer se bodo pojavile protiavstrijske demonstracije. V Milanu so se včeraj demonstracije ponovile. Nad 1000 oseb je vpilo pred avstrijskim konzulatom „Dol z Avstrijo!" »Slava Trstu!" Vlada skuša z vso silo preprečiti take demonstracije, ki so ji posebno sedaj neljube. „Popolo Romano", glasilo min. predsednika, demonstracije obsoja in pravi, da se morajo zadušititi. „Giornale d'Italia" radi tega stališča ostro napada vlado. Atene, 27. novem. Da je Turčija sprejela devet reformnih predlogov, pripisovati je deloma grškemu kralju, ki je svetoval sultanu, naj se ne upira dalje. Društva. (»Slovanska Čitalnica« v Mariboru) priredi v nedeljo, dne 29. nov. t. 1. v »Narodnem domu" ob 8. uri zveč< r komorni glasbeni večer s sledečim vsporedrm: 1 Ivan Betnhovei): Kvartet v F, op. 18 2 c) Novak: Ponočne vijolice; b) F bioh Zd.: R >že ; poje g dr. Bela Stuhec. 3. S^hubert Fr : Veliki kvintet, op. 114. Meteorologično porodilo. Viiina nad morjem 306.2 m, srednji »račni tlak mm f j Cu »pa- 71 ' torujfc Stanj« bfcro-motra. T mm. Temperatura po Celiljn Vetr.rl, Nebo Hi « B •sa «► 26|J9. zveč. | 732 5| 18 sr. szah. del. obl. 97l 7. zjutr. 2. popol. 733 9 7*4-9 0-2 | 3'3 sr. jzah. sl. jug obl. jasuo 1-2 Srednja včerajšnja temperatura 3-5*, nnr nsl« 1 3' Zvečer se pobliskalo, ponoči pa nekoliko snežilo. Žime o e ii e dniž 27. novembra 1903. (Termin.) Na budimpeitanskl bor*t 7 69 6-o7 5-49 b'17 7-70 6-68 5 50 518 PSenica za april.....K Rž za april........» Oves za april .......» Koruza za maj 1904 .....» (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7 80 do 8-35 Rž južne železnice ...... 7'95 , 8.35 Rž...........» 6 75 » 6 90 Ječmen , .......„ 6 50 „ 7 6U ob Tisi ......610 » 7*20 Suhe gobe, orehe, predivo, Želod, Vsake vrsto flžol, Žito, sadje, in sveže, sph h vse deželne pridelke, 1484 3-5 kupi Anton Kolenc v Celju. Barve za umetnike, JShSSia v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspur-jeve in Spitzauer-jeve , dob6 se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnania naročila proti povzetju. 524 7 11 — 3 Stanovanje z dvema ali tremi sobami išče neko slovensko društvo v Ljubljani. Kdor ima primerne prostore, ki bi bili dovolj obširni za tak naraen, naj se oglasi v našem uredništvu. Želeti je, da so prostori v pritličju ali vsaj v prvem nadstropju in bolj v središču mesta. 1547 4—2 Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto. vA" 1 • W l • v: vA> i • wA>\A> y .v-". •/>.< 'Av ^ v. v^.v •> .v. i .v. •/-> -mm Mirti pni \>,\ & & & ii 5 6 g & a & & m & & & & m m i >yi S/> m m m m m m $ $ J^i /...—/. v V —p*'. - trn? — — mmm Ščiti za krste, da se i: te v grobu ne stlačijo, najcenejše in najpopolnejše nado- mestilo za zidano grobnico. d •V— -k— Vis. c kr. ministrstvo nofr. zadev jih le odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih. Posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj. "V" zalogi j ili ima: iboj 2 pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani. -K," ■*>r- J S Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.