Stane: Za celo leto.....K 20 — za pol leta......« 10 — za Letrt leta.....« 5'— za 1 mesec......« 170 Posamezna Slevilka 60 vin. Urednigtvo in upravnistvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotoviu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 6 Ptuj, 8. februarja 1920 II. letnik HVALEZNOST ? V zadnjih kritifinih dneh, ko so nas na-meravale „prijateljioe malih narodov" Fran-cija, Angleska in Italija z ultitnatoin prisiliti, da si podpiserno smrtno obsodbo, se je barometer nasih simpatij do Wilsona in njegove Amerike zopet znatno dvignil, ker je Amerika izjavila. da ne bo trpela krivifine nasilnosti, ki jo hofiejo izvesti nad naori nasi „zavezniki". Izvedla naj bi se takozvana Wilsonova firta, po kateri bi zgubili Slovenci okoli pol milijona svojega naroda. Razlika med italijanskimi zehtevami in Wilsonovim projektom je ta, da bi po laski zahtevi mi izgubili Se do 400.000 ljudij vefi; v ostalem pa je Wilsonova firta prav tako krivifina, kakor italijanske zahteve. Na vsak nafiin se nam obeta, da nam odtrgaio od narodnoga telesa najboljSi kos, brez kate-rega ne morerao ziveti. Ali zgubimo pri tern par sto km: vefi ali manj, je to koncno vse-eno. Zgubiti ne smemo nifiesar, pa naj reze po naSem telesu Wilson ali Nitti! Da sim-patizira Amerika v nasem teskem boju z nami, je lepu in vse hvale vredno. All mi nimamo od tega nifiesar in tudi nismo Wil-sonu dolzni nobene hvale. Tudi fie se izvede njegov projekt, padeoio v gospodarsko od-visnost Italije in Slovenija bo v bodofie ne-prestano ogrozevana od pozresnega imperija-lizroa lafinega soseda. Prva njib endenca je, da nas gospodarsko zasuznijo, s tern, da pas odzinejo od moija, druga pa, da nam na vefine fiase etoje s puSko v roki pred pragom. Zato zahtevajo naL Triglav, naSo Ufiko goro, naSe otoke vDalmaciji. To je se vse drugafine vrste ioiperijalizem nego pruski, proti kate-remu je sel v boj ves svet. Na vefinem ogrozevanju Jugoslavije od strani Italije Wilsonov nafirt nifi ne spromeni. Njegova firta gre v Sloveniji za dober topovski streljaj za ono, ki jo hofie Nitti. Wilsonova meja je za Lahe strategifino prav tako dra-gocena, kakor ona preko Triglava in Ufike gore. V slufiaju invazije je Slovenija prvi dan izgubljena, pa naj gre meja par kilo-metrov bolj ali manj vzhodno. Nepotrebna je torej naSa hvaleznost napram Wilsonu. Dolgo nas je vojska tepla in kruto trpinfiila, a mi se v svoji mehki duSi nismo naufiili nifi pozitivnega tekom vojne. Se vedno v svojem klefieplastvu po-Ijubljamo roko, da nam da samo dve klofuti, a ne tri. Vzdramimo se vendar in spoznajmo, da lezi edini nas spas v nas samih. Nesrefia, ki nam grozi iz Pariza, naj nas zdruzi v skupnem delu, da si utrdimo temelje svojega doma in tako dobimo na zunaj reSpekt. PriSel bo morda fias, ko se bo ohladilo vrofie prija-teljstvo med Italijo, Francijo in AngleSko, in tedaj bo morda ta ali oni naSih mogofinih jerobov potreboval Jugoslavijo. Do tedaj se bo pa menda naSa drzava vendarle naufiila izreka, da ima vsak svetnik prste k sebi obrnjene, in da bo delala edino le zase. A zato se je treba otresti hlapfievstva in poni-zujofie usluznosti; treba je, da nam okrepeni tilnik v skupnem plodonosnem delu in zdravi samozavesti. Isto kulturelno naziranje imate kot program JDS. Le ta je ze izvrSila materijelno vsaj zafiasna zboljSanja za Vas, katera pre-idejo brez dvoma v dogledni dobi v defini-tiven Stadij. Uveljaviti se zamorete v tej stranki tako, da se VaSe nadaljne teznje rade volje upoStevajo. Dosefii se da dandanes karkoli le v mofini stranki. JDS je edina silna, vsa vereizpove-danja in vse pokrajine obsegajofia stranka. Je nositeljica ideje edinstvenosti, je drzavotvorna stranka tiste drzave, kateri Vi sluzite. Ne razkrajajte druzbe jednakomislefiih, ne razkrajajte naSe drzave ! Mislim, da se razumemo. Ta apel velja samo prizadetim! ; Obcinske volitve. I.-. poroJila dr. Kukqveca s strankinega /.how na Vranskem • 29. jail. » _______ * Zakaj je demokratska stranka hotela imeti obfiinske volitve ? Gotovo le zato, da demokratska vlada izvojuje stranki premofi v Sloveniji, dokler je Se fias, pravijo nasi nasprotniki. Jaano je, da je na tem le toliko resnice, da hofiejo demokrati tudi v obfiinskein gospodarafcvu zasledovati oil j e jugoslovenske demokracije. Ni dvoma, da hofiejo demokrati zato vplivati z vsemi tudi drugira strankam razpolozljivimi in dopustnimi sredstvi na izid teh volitev. Ne razumem, zakaj se nekateri nasprotni listi na tem izpodtik&jo in nam ofiitajo, da za volitve agitiramo Sirom Slo-venije ze pr^j nego je vlada razglasila volilni red. Mi pyipravljamo ljudstvo na obfiinske volitve po'ta^em volilnem redu, ki odgovarja postopanju Pr' volit^ah v soseddih modernih drzavah n. pr. na Ce&kem, ker mislimo, da tudi pri nas ne more obljaviti bistveno kaj druzei?a. Ni kakor pa ni na§ absolutni interes, da se obfiinske volitve povsod izvrSiio izrecno v obliki borbe demokratske stranke proti dru-gim strankam. Delujemo na to, da dobe na-sproti nazadnjastvu moo v obSinah v roke novi mozje in fie hofiete tudi zane, ki odo-brav.ajo bistvena nafiela na§e stranke, ki zeie napredek naroda, kot enote brez ozira na plemena in vere in ki hofiejo iti po potih, katero nam predpisuje zdrava demokracija. Vendar nam je pa celo dobro dosla, da se uveljavljajo na zakonitih tleh obfiinskih za-stopov tudi misljenja skupin, ki niso organi-zirane v demokratski stranki. Zato sodelujemo 7. vsemi cinitelji, ki v nasih obfiinah v po-dobnem smislu zele poziviti smisel za skupno delo, zlasti gospodarsko, kulturno in socijalno delo. Reci pa moram naravnost, da nam je ljubse, ako v kaki obfiini dobi del mofii ali celo vefiino v svoje roke skupina, ki je nam nasprotna, nego da ostanejo obcine zane-marjene in brez voljnega zastopstva v polo-zaju, v katerega jih je vrgla vojna. Zato kar najprej izvolitev obfiinskih odborov in zupanov, moz demokratov bodisi iz naSe organizacije ali z sorodnih skupin ! Muzejsko drustvo v Ptuju. To drustvo je malo znano in vendar je vazno kulturno druStvo. Raziskuje zgodovino Ptuja in okolice, vodi izkopavanje starin, zlasti ostankov rimske., naselbine Peotovio ter upravlja zbirke izkopin in zgodovinskih predmetov. Glavna zbirka je mestni Perkov fnuzsej (kljufii pri gimnazijskem slugi, vstop-nina 1 K.) Posebnost mestnega muzejf, bo rimske izkopine, med njimi celo svetisfie Mi-trovo, boga solnca in svetlobe. Drugo taksno svetiSfie „Mitreum" je na koncu vasi Gornji Brog nedalefi od mariborske ceste, tretji pa pri Hajdinu. Muzejsko drustvo se bavi tudi z varstvom umetnin inje s svojim nasvetom drage volje na razpolago pri postavljanju novih spomenikov in zgradb umetniSke vred-nosti. Za izvrSevanje svojih nalog rabi druStvo denarna sredstva, katera dobiva od Clanari-ne, od vstopnine v muzej, od prostovoljnih prispevkov in od podpor. Med vojno je delo-vanje druStva bilo otezkofieno, toda zdaj se je druStvo obnovilo in hofie nadaljevati svoje delo. Zato vabi k pristopu vse prijatelje zgo-dovine in umetnosti ter poziva k sodelcvanju narodne izobrazence, ki so po prevratu priSli v Ptuj. Keramicna sola v Sloveniji. „Murska Straza" od 24. januarja t. 1. je sprozila misei ustanovitve keramifine Sole. Keramifina industrija proizvaja razne predmete iz zgane gline inje na CeSkem zelo razvita. Raz-viti pa se je mogla le na podlagi strokovnega Solstva. Na CeSkem je vefi keramifinih Sol s fieSkim in nemSkim ufinim jezikom. Tudi pri nas moramo ustanavljati strokovne Sole, fie hofiemo izrabljati naravno bogastvo svoje do-movine. Zato pozdravljamo misel sprozeno v ,,Murski Strazi." Opozarjamo pa, da se strokovne Sole uspeSno razvijajo le tarn, kjer so dani pogoji za izvrSevanje dotiSne stroke in kjer se krajevni fiinitelji z vso vnemo zav-zamejo za stvar. Strokovne Sole na CeSkem so nastale naj vefi iz zasebne podjetnosti: tovarnarji, obfiine in okraji so dali sredstva za prvi zafietek, dezela in drzava je prisko-fiila s podporo in pozneje prevzela celo Solo v svojo oskrbo. Podjetnikom ne sme biti zal denarja, katerega zrtvujejo za strokovno Solstvo, ker bo strokovna naobrazba dvignila njihova podjetja na viSino konkurenfine zmoznosti. Gospodarstvo. [..........................................................| Poljedelcem kralj. SHS. Kljub vsem vremenskim nezgodam in kljub vsem drugim nepovoljnim prilikam erne se refii, da je prva zetev v naii osvobojeni drzavi zadovoljiva. In ako trud ni rodil povsod zazeljenega uspeha vendar, smo z ozirom — 2 — na razmere, v katerih smu preziveli to prvo leto svobode in urejevanja, v glavnem lahko zadovoljni. Toda nas narod je opravicen pricako-vati, da bo v prihodnje vse bolje v vsakem pogledu, posebno tudi glede poljedelskega proizvajanja kot nesporno glavne naSe prido-bitne panogc. Malokatera drzava razpolaga s toliko plodno zemljo in s toliko in tako povoljnimi ostalimi pogoji za uspevanje vseh kmetijskih panog, kakor naSa ujedinjena drzava. Vrh tega jo naSe kraljestvo, ki bo lahko izvazalo znatne preostanke poljskih pridelkov, v geografskem in prometnom oziru najblizje onini dezelam zapadne in juzne Evrope, katerih poljedelska produkcija ne more, costo niti priblizno, pokriti doniacih potreb in ka-tere dezele treba zato uvazevati kot najmofi-nejSo uvozne dezele na svetu'. Zato srao mi vsi opravi&eni nadejati se, da bo v naSem ujedinjenem kraljestvu vzcvolo poljedelstvo in donaSalo obilnih sadov, razmeroma veC, nego v katerikoli drugi izvazajoei drzavi, in kakrSno bo naSe poljedeljstvo, tako po kolieini kakor po kakovosti svojih proizvadov, take bodo vse ostale panoge naSega narodnega gospodarstva. Procvit naSega poljedelstva, za katerim treba stremiti z vsemi silami, nam bo prinesel brezdvomno blagostauje eelega naroda in omogocil, da se izpolnijo vse one mnogobrojne in tezavne naloge, ki so stav-ljene v obcnem interesu nasi novi drzavi. Iz tega bo vsak poljedelec lahko u ridel, v kaki meri je odvisna od njega in njegovega dela danaSnja prehrana ljudstva, pa tudi ves bodoci napredek eelega na&ega narodnega in drzavnega zivljenja. Zato naj smatra vsakdo za svojo sveto dolznost, da se 6im preje po-prime koristnoga dela in da vse svoje delav-ne sile in vsa svoja proizvajalna sredstva uporabi za pomnozitev proizvajanja do naj-Sir&ih mej moznesti. Osobito naj ne ostane neobdelan in neobsejan niti najmanjSi koScek rodne zemlje, bodisi da se zaseje ozimina (predvsem pSeniea in rz bodisi jarevina, pred-vsem koruza, fi&ol, krompir in razna zelenja-va.) Da se olajSa in jpospeSi spomladanska setev, naj se obdela in pripravi tekom zirne zomlja, kjerkoli in kadarkoli to dopusca vreme in ostale prilike. V kolikor ne bi imeli poedinci, ki so bili ovirani s strani sovraznika, ali ki imajo pre-vec zemlje, z ozirom na kratek eas, dovolj delavnih sredstev, naj jim dado oni, ki jih imajo odvefi, svoja sredstva po zakljucku dela na razpol»go. Z dobro voljo se more to vse izvesti potom prosnje ali potom kakega drugega nacina vzajemnosti. Naj se ne do-puSca, da delavna zivina ali poljedeljsko orodje in stroji poCivajo brez koristi, dokler so neobdelana zemljiSca sosedovin soobcanov. Isto velja glede posojevanja potrebnega do-brega semena kakor tudi glede izvrSitve vse-ga drugega poljskega dela, kjerkoli sredstva in delavne sile pojedincev ne zadostujejo, da bi si oskrbeli potrebno seme in izvrSili pra-voSasno tekoce posle. Osobito naj se ima ves obzir napram sirotam padlih, pomrlih in onemoglih druzinskih ocetov, katerim dolgu-jemo mi vsi za izvojevano danasnjo svobodo in za bodoci naS napredek ne samo zahvalo, temvec tudi gotovost, da jim nudimo potrebno dejansko pomoC. Vsem predstaviteljem drzavnih in samo-pravnih oblasti kakor vsem uvidevnim drzav-ljanom v kraljestvu je obracati pa&njo na to, da z besedo in delom pomorejo udejstvovati zgoraj oznacene misli o vzajemni pomoci in o nujnosti, da se poljedelska produkcija v prihodnjem letu ojaci v vseh ozirih do skrajne meje moznosti. To neizprosno in nujno zah-tevajo zivljenski interesi eelega naSega ujedinjenega naroda in cele naSe ujedinjene domovine. Samo po tej poti dospeli bomo v »ajkrajSem 6asu pred vsemi drugimi drzav^mi do zazeljenega obcega blagostanja. Zastopnik ministra poljedelstva in voda Podpredsednik min. sveta Juraj Biankini. Na drl vinarski in sadjarski Soli v Mari-boru se vrSi dne 2. in 3. marca t. 1. tecaj za napravo gnojisc in gnqjnienih jam. Na-menjen je ta te&aj kmctovalcem in zidarskim mqjstrom, ki se bavijo z zidanjem hlevov in gnojisc. Ker sta dober gnoj in dobra gnoj-nica posebno v sedan jih casih, ko ni dobiti umetnih gnojil, najvecje vaznosti za kmeto-vanje, je fceleti, da se udelezi tega tecaja cim vec ljudi. Prijave za udelezbo naj se vpoSljejo do 27. februarja t. 1. ravnateljstvu vinarske in sadjarsko Sole v Mariboru. Elektrarna na Fali. Pri de?.elni vladi v Ljubljani so se zacela pogajanja radi prev-zetja elektrai-ne na Pali pri Mariboru od strani jugoslovenske druzbe, katere bi se udelezi la drzava v zvezi z javnimi korporacijami in drugimi interesenti. Pogajanj se udelezujejo zastopniki prizadetih uradov defcelnc vlado pod predgedstvom g. predsednika dr. Zerjava, kakor tudi zastopniki domaeih banftnih zavo-dov in pa zastopniki Stajerske elektricitetne druzbe pod vodstvom predsednika Ross-handler j a. Vojna odSktdnina. Dae 13 januarja 1920 se je v Parizu podpisala pogodba, s katero so reSuje vprasanje vojne od§kodnine Srbije. Konvencijo so podpisali tudi nasi delegati, a v imenu Francije minister Loucheur. Pran-coski in angleski delegati, ki so se udelezili pogajanj, so vpoStevali razloge nasih zastop-nikov, da pride Srbija eimprej do svojega denarja, katerega potrebuje za svojo obnovo. V poucenih krogih se zatrjuje, da jo vprasanje vojne odskodnine za naa ugodno re.seno in da bo vlada dobila avans. Pri razdeljevanju vojne odskodnine dobimo kot prvo polovico 6% a kot drugo polovico 5% tako da odpade vsega skupaj na nas nekaj nad 22 milijard frankov. Nemcija pla6a kot prvi obrok 142 milijard ! Od te vsote dobi Jugoilavija 9 mi-lijard frankov; ta svota se nam ima izplafiati postopno. Ker na$a drzava zelo potrebuje denarja, nam bodo zaveauiki za teh 9 milijard frankov izdali bone, katere bomo potem zamenjali za gotovino. Porazgovori o najetju posojila v Ameriki in Angliji na podlagi teh bonov se zacnejo se te dni. Zamena kron. Ministrstvo za finance je ze razglasilo pravilnik, po katerem se bodo zamenjale kronske novCanice. Na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se povle6ejo iz prometa kolkovaae kronske nov-canjee avstro-ogrsko banke in zamenjajo za kronsko-dinarske novcanice Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri katerih bo na obeli straneh oznacen znezek v dinarjih in Stiriuratni znesek v kronah. Zamenjava se bo vrsila na ta nacin, da se odrejena kolicina kronskih novcanic avstro-ogrske banke zamonja za isto ko)i6ino kronskih edinic v novcancah Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno za Stirikrat manjso kolicino dinarskih edinic. V zamenn se bodo sprej«male kronske novcanice, ki so v redu kolkovane. Novcanice, ki nimajo koleka, se ne bodo sprejemale razun, ako se da z novcanice razlociti, da je kolek pozneje odpadel. Zamena se bo iz vrsila potom drzavnih organov, slicne kakor svoj cas kolkovanje. Z zameno se bo pricelo v najkrajsem casu. • i ¦ ¦ Dopisi. ! ¦ ¦ %........................................................../ Ptuj. Druzabne razmere so se v Ptuju v teku enega leta korenito izpremenile. Kdor je prisel lani po prevratu sem, je imel prili-ko opazovati odkrito in prisreno sodelovanje vseh narodno mislefiih ljudi, medsebojno ra-zumevanje in podpiranje je bilo umevno samo pri sebi. A scasoma se je vse izprevrglo. Pocelo je, vrag ve, iz kakega vzroka zahrbt-no rovarjenje, delo se je razbilo, medsebojna vzajemnost je prestala. Destrukoija v druSt-venem zivljenju, apaticnost, nezadovoljstvo in zabavljanje vsepovsod. Gonja, ki so jo neki element! zasejali pred6asom proti gotovim slojem, se je poostrila in razlezla v osebno gonjo do ostudnosti. V tem se danas nasa druzba potaplja, narodno delo zastaja, nasim narodnim nasprotnikom pa raste greben. Saj jim pa tudi lahko. Strnjeni so v krepko or-ganizaoijo brez razlike politicnega miSljenja. Zna se pripetiti, da bomo doziveli v Casu obcinskih to lite v prokleto neprijetna prese-netenja. A kaj delamo mi ? Kregamo se in zabavljamo drug proti drugemu in mecemo si polema pod noge. Narodna citalnica bi vendar morala biti zarisce nasega narodnega zivljenja v Ptuju. Matica bi nam morala biti in mi cebele, ki naj bi se zbirale v njenem okrilju. Uvedli so se v zadnjem casu stalni sostanki v citalnici ob sredah, da bi se zbi-rali ljudje na pogovor, informacije, delo etc. Saj je sto in sto aktualnih stvari tudi pri nas, o katerih treba razgovora. A kaj vidi-mo ? (Je stopiS v sredo vecer v citalnico, ti zijajo prazne stene naproti in prazni stoli se ti rezijo. Le okrog peci se stiska pe.scica „zrtev", ki se zrtvujejo za to, da se drugega dne lahko rece : Sinoci smo pa imeli zurfiks. Zalostno je to in pojav druzabnega razkra-janja je simptomaticen. Kam bo to privedlo ? Cluvek ne bi verjel, da se je najdejo ljudje. ki mislijo, da je s koncem vojne priSel tudi konec dela, mesto da bi bas sedaj posvetili vse svoje sile delu. Ne velja to le na polju industrije, velja tudi za podrobno narodno delo. Natolcevanje zahrbtuost, razdiranje, zabavljanje in slicne necedne cednosti bi pri nas ne smele imeti mesita. To naj bi si za-pisali za uho vsi tisti kovarji, ki jih srbi je-zik le tedaj, eo morejo svojega bliznjega pi^ citi s strupenim zelom, ki pa povsod molcijo, kadar gve za res pozitivno stvar. Politicne vesti. ¦ * ¦ ¦ Ultimat — pokopan. LDU. Beograd, 4. Italijansko casopisje je zaeelo proti Jugosla-viji zopet zivahno borbo in zahteva od inini-strskega predsednika Nittiia, naj ne popusti od stavljenih zahtev. Konferenca poslanikov v Parizu je ponovno razpravljala o nasem odgovoru na ultimat. Njeno misljenje za sedaj ni znano, toda sodi se, da je ultimat pokopan. LDU Beograd, 4. Iz Pariza javljajo, da je francoska vlada pripravljena podpirati vsak predlog, naj pride iz Rirna ali Beogra-da, ki bi omogocil sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Londonski pakt razveljavljen. Beograd, S. (Jugosl.) Kakor porocajo iz Pariza, je izrocil ameriski poslanik v6eraj mirovni konlerenci original ameriske note glede ultimata Jugo-slaviji v jadrauskem vprasanju. Nota povdar-ja, da Amerika odlocno nasprotuje nasilne-mu postopanju proti Jugoslaviji, zlasti pa zavraca vsako sklicevanje na londonsko po-godbo, ker so vse tri prizadete drzave. An-glija, Francija in Italija, pri vstopu Amerike v vojno izjavile, da odstopajo od londonske-ga pakta v kolikor nasprotuje Wilsonovim nacelom. Ta del ameriske note je vzbudil v Parizu ogromno senzacijo. Tudi casopisje, ki je dosedaj se omahovalo, stopa sedaj na na-So stran. Splosno se pricakuje, da se bosta morali udati tudi AngleSka in Francoska vlada, in da bosta odrekli Italiji nadaljno podporo. Ktnstemacija V Italiji. Reka 5. febr. (Jugosl.) Zadnje vesti iz Pariza, zlasti porocila o ameriSkem pritisku in o pripravljajocem se preobratu v angleSki in francoski politiki, so vzbudile v italijanskih nacionalisticnih krogih veliko razburjenje in vznemirjenje. Itali-janski ministrski svet ima neprestano seje, ne more pa priti do nikakih rezultatov. V casopisju in v celi javnosti se opaza spioSna zbeganost. Bojevitost, ki je vladala Se pred par dnevi v naeijonalisticnih vrstah, ocitno polema. NaS mednarodni poloiaj. Beograd, 4. febr. Kakor porocajo iz Beograda merodajni cini-telji, se je naSa pozicija po odklonitvi ulti-matuma znatno zboljSala, tako da o ultima-tuma ze sploh ni vec govorw niti v sluzbe-nih krogih. Simpatije politikov 30 vecidel na — 3 — na5i strani in tudi casopisje in javnoat sta I se postavila za uaa. Koncentracijski (cabinet na vidiku. Beograd, 4. februarja. Regent Aleksander je pozval v corek k sebi predsednika zacasnega predatav-niStva dr Pavlovida ter konferiral dolgo z njim o moznoati seatave koncentracijskega kabineta ali pa, ce bi bila sestava takega kabineta popolnoina nemogo6a, vsaj glede se-stave SirSega koalicijskega kabineta. Pri tej priliki je izrocil regent dr. Pavlovicu tudi laatnorotno pismo, v katerem opozarja regent na veliki zgodovinski moment, ki se ba* v teh dnevih prezivlja dalje drzava. Regent apelira na vse politicne skupine, ki stoje na ataliscu narodnega in drzavnega progi'ama, da slozno nastopijo v teh hudih casih, ter daje dr. Pavlicu moc, da stopi v dogovor z zastopnikih vseh politidnih skupina kot jamio regius, ter se z njimi dogovarja glede sesta-ve koncentracijskega kabineta. Dr. Pavlovic je takoj nato pricel s knnferencami z visja-teznimi sell politiCnih strank in s predsedni-kom ministrskega svetu Davidovicem. y 0\y. ce se misli, da bo dr. Pavlovic s svoj0 misi-jo nspol. Glavno sporno vpraSanje tvori v tern trenutkn vprasanje zasedenja portfelia ministrskega predsedstva in notranjega roini-strstva. Politicni krogi vedo, da obstoja med socijalisti hudo nerazpolozenje in da ne vato-pijo v vlade, ce se poveri dr. Koros6evemu klubu kak ministrski portfelj. Ce se ureani-cijo gotove aspiracije dr. Koroscevega kluba, bi bil odpor socijalistov §e hujsi. P0 doaeda-njih kalkulacijah bi priSlo v novi kabinet 6 demokratov, 4 radikalci in 2 clana Narodnega kluba. Kandidata opozicijonalnega bloka sta Drinkovid in dr. Ivan Lorkovi, kandidati Demokratske zajednice Davidovic, Sv. Pribi-cevifi, Draskovic in Veljkovic. Vsi politicni klubi imajo nepreatano seje, v katerih aepo-svetujejo o moznosti sporazuma, do katere-ga, tudi po prepricanju demokratov, prav gotovo pride. Pri tern se raznaaa tale vest : Ce ne posreci sestaviti koncentracijski kabinet, bo sklicano 15. februarja narodno pred-atavniStvo, ki se bo najprej bavijo z zuna-njepoliticnim polozajem na&e drzave torej zlaati z jadranakim vpraSanjem. Nato bi pri-sel na vrsto volilni red, nakar bi ae volitve razpisale. Seje narodnega predstavniStva bi trajale en mesec, ter bi se po resitvi zsroraj omenjenih vprasanj v poglavitnem bavile z vpra&anjem uatavotvorne skupScine, za kate-ro bi ae mogla izvrsiti volitev zacetkoma aprila. Jugoslovanska zarota v Primorju ? Bakar. 5. (,,Jugosl.") Italijanski liati porocajo o ste-vilnih ekaplozijah v vojaskih smodniSnicah na Goriskem in v Istri. Liati sumijo, da gre za sistematicno organizirano aabotazo tajne jugoslovanske druzbe Ves vojaski in policijaki aparat je na delu, da izaledi krivce, vendar je njegov trud dosedaj brezuspesen. ¦ Drustvene vesti. ¦ VSAK ' clan Narodne citalnice in vseh narodnih druStev v Ptuju se vabi k zanesljivi udelezbi „ClTALNI$KIH VECEROV." Vrsijo ae &W~ „vsako sredo" -^pj v prostorih „Narodnega doma" v Ptuju. Zacetek ob 20. uri (S. uri zvefter.) NAMEN : Gojiti druzabnoet in sloznost za skupno narodno delo. Narodna eitalnica. Naredna fttalnica v Ptuju. V aredo, 11. t. m. bo imel na eitalnitfnein veceru g. major GeloSevid, poveljnik tukajSnje posadke, pre-davanje o bojih na srbakih frontah tekom »vetovne vojne. Obcinstvo se vabi k obilni udelezbi. Odbor. Obfcni zbir Ptuiakega Stksla se je vrsil 1. t. m. Bil je primeroma slabo obiakau, ako se pomiali, da steje druStvo do 150 clanov. PolnoStevilno so priSli le telovadci. V pre-teklem letu je doaeglo drustvo poleg lepih moralnih uspehov tudi nad vse povoljne gmotne uspehe. Druatvo je danes v tern pogledu na trdnih nogah. Na zborovanju ae je posebno naglasalo, da se mora strogo iz-vajatijukaz Saveza SHS, ki naroca izkljucitev veriznikov in navijalcev cen iz vseh sokolskih drustev. Sokol ima zlasti gojiti med clani treznost, odkritoardnost in bratatvo, ter za-tirati pijanc«v»njo in hinavscino. Izvoljen je bil popolnoma no? odbor, kot starosta je iz-bran trgovec z usnjem br. Vladimir Vosnjak. Novemu odboru zelimo mnogo uspeha in priporocamo tocno izvrsovanje sokolske ideje, nel«» v besede, temvec tudi v dejanju. Podu5no predavanje je imel preteklo ne-deljo gospod Zupanc v okrilju kmetijske po-druznice v Zupancicevi gostilni. Razpravljal je o vinorejstvu, poaobno o rezanju trt. Prakticno se bode kazala rez to nedeljo 8. t. m. v vinogradih na Kicarju. Priporocamo vinogradnikom, da se ga udeleze v velikem stevilu. Prosveta. Vokalni koncert v Ptuju. Preteklo soboto ' smo imeli priliko cuti in ob5udovati v Ptuju koncert medjimurskih kmefikih fantov in de-klet pod vodstvom g. zupnika Ignatija Lip- : njaka. Peli so izkljucno narodne pesmi med-jimurske. Z napeto pozornostjo smo cakali, da se dvigne zastor. Zdaj ! Pestra slika. V polkrogu krog dirigenta venec mladih dekliS-kih obrazov; zelene rute z rdecimi lisami. j Za dekleti fantje. Vae oci zvesto uprte v ' pevovodjo. Znak ! Prva pesem zadoni. Videti je bilo takoj, da ima dirigent toliko discipline v pevcih, da ji skoro ni para. Saj gla-sovi niao bogve kako socni, ali proizvajanje, interpretacije, dinamika, ritmika in izgovor so izviseni nad vsako hvalo. Ce pomislimo, da je izkopal g. Lipnjak s avojim zborom surov dragulj, ki ga je moral brusiti in piliti in likati in 8truBiti, dokler ga ni obruail v avetel kamen, kakor nam ga je pokazal, ai lahko predstavljamo, koliko teSkega truda, neizmernega napora, koliko potnih srag ga je stalo, predno mu ie dozorel sad. Toda zave^t ima lahko, da njegov trud ni zaman. Njegov zbor je danes gotovo unikum v Ju-goslaviji. In mirno nastopi lahko z njim pred vsakim oboinstvom. Opozorili bi pa na nekaj. Kljub temu, da ima vsaka kitica peami pri proizvajanju vse polno finih vavijacij, vendar upliva nekako monotono, ce se poje 8—9 kitic enako. Torej kraj&anje teksta. Vsaka peamica z 2—3 kiticami bi bilatako majhen, svetel biaer. Drugi moz\ ti je posvetil vse svoje mo6i in znanje medjimurski pesmi, je g. Supnik V. Zganc, ki jo tudi prisostoval koncertu in je apremljal dve solo-tocki na klavirju. On je tisti, ki je zbral medjimurske pesmi v pesmarico, jih priredil in harmoniziral in tako odprl svetu cisti vir medjimurske narodne poezije. Trdimo iz prepneanja, da bodo Slovenci povsod, kjer bosta nastopila s svojim zborom, umevali niuno orjaSko delo in da ju bodo povsod odkritosrcno in nav-duseno sprejeli. Gg. Lipnjak in Zganc lahko receta, ka. 2oca na svoj zbor : „Exegi monumentum, aere perenniua':. Razno. Papei za razporoko? Dunajska „Parla-mentarjsche Korrespondenz" javlja, da bo katoliSka cerkev revidirala dolocbe o zakon-skem pravu ter dovolila katoliskim locencem zopetno ^enitev, odnosno mofcitev. V zadnjem caau so zupni uradi aporodili onim, katerih prvi zakon je bil locen in ki so dobili od dezelne vlade dovoljenje za sklenitev novega zakona, da jim ni treba preatopiti k drugemu veroizpovedanju, marvec da se naj dado za-caano civilno porociti. Pricakuje se namrec, da izda Sv. Stolica v Rimu v najkrajaem caau naredbo, s katero se bodo takSne poroke proglasile pod gotovimi pogoji tudi cerkveno-pravno za veljavne. Avstrijski skofje so se baje obrnili v Rim s prosnjo, naj bi se revi-dirale kanonake dolocbe katoliskega zakon-skega prava, kateri proSnji je Sv. Stolica ugodila. V najkrajsem casu se izvede revizija cerkvenega prava v toliko, da bo cerkev dovolila zopetno poroko zakonskim locencem. Kako stradajo na Ounaju. Dunajcan, ki ima tarn vcliko tvrdko za barve in kemicne izdelke, pise v pismu, ki je datirano z dne 7. januarja 1920, svojemu sorodniku v Jugo-slaviji: „Veseli me, da se Ti dobro godi, ceravno sam ne ve§, kako Ti je dobro. Tukaj se smatra vsakega presrecnim, kateri more oditi 5ez naso mejo. Nasi rojaki zapuscajo potapljajoco se ladjo (stradajoCi Dunaj) med tern ko na drugi strani silijo v mesto Zidje, ki z lepimi besedami in obljubami izzemajo prebivalstvu zadnjo kapljico krvi. Dan za dnem je polozaj obupnejSi, vedno hujsi po-staja boj za vsakdanji kruh. Moja obitelj je po vsem Dunaju raztresena, da isCe Civil. Brez nakaznic se dobi Se edinole morda crnilo za cevlje in gorcica (zonl). Ob zivilih iz ra-jonarja se pa v vobce ne da ziveti, Cene so temu primerne : Obleka stane 3500 K, eno jajce 11 do 13 K itd. Po vsem tern lahko reces, da zivis res v raju tarn v Jugoslaviji. Zato pa Ti svetujem, da ne sili pro6, ker Se le pozneje uvidi clovek, kako mu je bilo dobro, pa je Se nezadovoljen godrnjal. Ce imaS priliko in Ti ne bi delalo sitnosti, obiSci nas, kar nas bo zelo veselilo, posebno pa ce dobiS izvoznico, pre.skrbi nam kaj zivil (masti, alanine in enakih — sprejeli Te bomo z od-prtimi rokami!" — tern oni stotisoci ubogih in brezposelnih, ki zivc. Tako se godi ljudem, ki imajo denar, kaj pa po dunajskih rovih in kanalih ? Ni cudo, da umirajo gladu na cesti. Vabilo na narocbo, Kdor zeli, da se mu redno poSilja „Ptuj-eki list", naj prijavi svoj naslov upravniStvu v Ptuj, Slovenaki trg (atari rotovz) Stev. 3, pritlicje levo. je na pro-daj. Pes je dresiran v 4 letu. Cena 3000 K. Kje pove uprava lista# Odgovorni urednik: A. Sovr6. Last „TiskovHe zadruge v Ptiju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. v m\m glednlifeffl poslapju v Ptiljll se priporofia cenj. obfcinstvu za vse poprave ur in kupuje staro zlato, srebro, kakor tudi vse vrste zlati in srebrni