r flejvedji slovenski tednik T Združenih državah lakaja vaako Naročnina: Za ftlane, na lato.. .$0.9« Za nečlane........ .#1.50 Za inozemstvo.....$2.00 NASLOV uredništva in nprav-niitva: 1981 W. 22nd PUc«, Chicayo, 111. TaUfoas Canal 2487 , ill. By inler of tke president, A. S. Berleeen, Peetneeter General. r The largest Slovenian Weekly in the United States of America. " Iu«MI every Webee^ay ftiuSi i IjHiaii prioe: For membert,yearly.#0 39 For nonmembers.. .$1.60 Foreign Oeontries.. 92.00 OFFICE OF PUBLICATION t 1981 W. 22nd CUeafo, 111. Tolepkeae: Canal 2487 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION .Entered as Second-Claaa Matter Jannarj 18. 1915. at the Post Office at Chica^x), minoia. under the Act of Aogust 24 1912 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. No. 21.—Štev. 21. r Chicago, III, 28. maja (May) 19J9. I *> K Ai I Leto V. Volume V. Razprave in debate glede splošnega glasovanja za 'reinsurance9 K.S.K.J. KRAJEVNIM DRUŠTVOM NA ZNANJE! Vsako krajevno društvo ima golt vo že na rokah iz glavnega urada poslano resolucijo, glede refe-renduma.ali splošnega glasovanja za 44reinsurance", tako tudi posebno okrožnico gl. tajnika v tej nadevi. • Ker morda pričakuje to, ali ono urustro tudi glasovnice (volilne Kstrfe ali balote) iz glavnega urada. naj bo s tem vsem društvom K. S. K. J. omenjeno, da naj na-iedi in rabi vsako društvo za glasovanje svoje posebno, ali lastne volilne listke, kakoreni so n. pr. v rabi pri volitvah odbornikov na jja»nih letnih sejah. Člani naj zapišejo na te listke "da", ali 4 ne". Dolžnost odbora (tajnika) kraje;nega društva je. da takoj naznani izid glasovanja n*a. za to rem; konvencija naj "reinsura našo Jednoto, ako je to, ali bo to, potrebno. Jaz bodem volil NE. Dr. Martin J. Ivec, vrh. zdrav. K. S. K. J. Joliet, 111., dne 23. maja 1919. PROTEST. Izvanredua seja uradnikov vseh krajevnih društev v Jolietu i' Rockdale, 111., špadaojčih v K. S. K. Jednoto, na kateri je bila stavljena in sprejeta sledeča resoluci ja, oziroma protest na zapisnik iz vanredne seje uradnikov K. S. ,fe-dnote z dne 5. maja#t. 1. objavljen v st. 20. 4 4 Glasila K. S. K. Jedno te". Sklep iste seje se glasi da bi se članstvu K. S. K. J. prepustilo na splošno glasovanje (referendum) Paradi obnovljenja zavarovalnine (Reinsurance) pri neki zavarovalni družbi, za kar pa mi nik Wilson, da ameriški Slovenci odločno obsojamo bestijalno početje Nemcev z našim ljudstvom na Koroškem in tolovanjsko politiko. Italijanov na slovenskih mejah. Pridite na ta shod v obilnem številu, da sestavimo protest in ga odpošljemo na mirovno konferen co v Pariz. Sklicatelji. Razne vesti. Vprašanje sufragentk v senatu. odločno protestiramo. Po našem posebno določeni iu prejeti uradni i najboljšem in razsodnem razmo-iistini na glavni urad K. S. K. Je- trivanju smo prišli do zaključka, d not t ironije pojasnilo glede te zadeve oriuašamo danes vsled brzojavnemu naročila in določbe našega sbbr. glavnega predsednika. Uredništvo. Cenjeni člani in članice K. S. K. Jednote! Cital sem resolucijo v glasilu, da se naj K. S. K. J. "reinsura" aii ponovno zavaruje v American Banker's Life Insurance Co., Chicago, 111. Pojasnila, kako se bo ta stvar naredila, ni nobenega. Kon-trakt ni nobenemu zadosti znan, da bi pri tem ne bilo nobene ko listi, ne za članstvo, ne za Jednoto; pač pa bi bilo ravno nasprotno, da bi bil hud udarec za K. S. K. -Jednoto. katera je sedaj na dobrem stališu. Zato apeliramo na vsa krajevna društva in*Člane (ice) K. S. K. Jednote, da naj glasujejo PROTI obnovitvi zavarovalnine (reinsurance), kar upamo da bo cenjeno članstvo tudi stori lo. > Ta vest je bila naznanjena v na glici da nam ni bilo nič znano o tem poprej in je bil zato zelo kra tek čas določen. Želeti je, da bi gl. odbor to preklical in odložil za daljši čas in s tem bi se dala član- V/ashington, D. C., 26. maja. — Ker je minuli teden kongresna zbornica z veliko večino potrdila zakonski načrt glede ustavnega a m end m en t a za splošno žensko vo: ill no pravico, je prišla danes ta i evolucija v rešitev še v senatsko zbornico. Vsi republikanski senatorji so za to. da naj pride ta točka v najkrajšem času še v sena tu na dnevni red. ali v rešitev. Kako bo izpadlo to glasovanje, je še neznano, ker še ni obljubilo zadostno (2 tretjinsko število) senatorjev, da bodo podpirali ta zakonski načrt. V obče se pa lahko sodi. da bode vprašanje sufragetk ugodno rešeno že tekom tega tedna z ozirom na to, da je splošno žensko volilno pravico predsednik Wilson v svoji poslanici na 66. zasedanje kongresa toplo priporo Načelnik odseka za to predlogo je senator Watson iz Indiane. Vspešna subskripcija posojila Zmage. tedni tudi z veliko veličino odobrila. * Podraženje kave. New Orleans, La., 26. maja. — Tukajšnji veletrgovci so danes kavo zopet za 2c pri funtu podražili. Ona kave je sedaj pri razprodaja leih od 37 do 45 funt. Tekom treh tednov se je kava za 7c pri funtu podražila. Nemci morajo podpisati mir. 10. junija. naših pokrajinah, temveč zahteva sedaj celo, da se nagradi nemško Avstrijo za vse njene krivice in zločine z velikim delom slovenskih pokrajin. Njene grožnje na mirovni konferenci, da bo sklee-nila separaten mir z Nemčijo, ako se ji ne priznajo njene zahteee z Nemci barbarstva in morije, ki presegajo celo one, ki so se tekom vojne vršile na Srbskem, v Belgiji in Francoskem. In vse to se vrši danes pred očmi mirovne konference. Čeravno nam še niso došla vsa poročila o krvavih dogodkih na ozirom na jugoslovanske pokra- Koroškem, navajamo tukaj le nekaj izmed teh slučajev. "Josip Rovtarja iz Št. Jakoba so nemški vojaki z bajoneti umorili vpričo župana dotične vasi. ne, imajo vtej njeni najnovejši spletki ne samo proti Jugoslovanom, temveč proti vsem zavezni- Pariz 2«S m*ia m |kom' realll° Podlago. Od vsega Pariz, 25. maja. _ Odgovor za- početka je bilo očividno, da je I- talija šla v vojno iz sebečnih, ini- bil veznikov na pritožbo nemške mirovne delegacije bo gotov dne 7. junija. Nemci bodo imeli zatem samo 3 dni (do 10. junija) časa, da odobrijo mirovno pogodbo, ali' pa isto odklonijo. V zadnjem slučaju bodo zavezniki nastopili s ponovno ofenzivo in vse nemške pokrajine okupirali. Odgovor zaveznikov avstrijskim mirovnim delegatom sledi dne 30. t. m. vsled njih lastne želje. perialističnih nagibov in da je nje edini cilj. polastiti se naših krajev. In da bi Jugoslovane še bolj oslabila, da bi bil osnovan še drug protiutež zjedinjeni Jugoslaviji, podpira stremljenje naših j »i. narodnih in zavezniških sovražni-J V Celovcu so avstrijski Nemci Kmeta Franc Mečarja je nemška druhal odvedla v gozd in tam u-morila. Več sto slovenskih kmetov je interniranih v Špitalu ob Dravi; v tem taborišču so bili dosedaj že trije slovenski duhovniki obeše- Omejitev števila avstrijske armade. Pariz, 23. maja. r— Svet velike četvorice je določil, da se mora kov, da se jim dodeli večji del slovenskih krajev. Po razdelili so si zemljo že kar v naprej; levji javno nosili in kazali odrezana ušesa, nosove in iztaknjeno oči slovenskih žrtev, samo da so s tem delež naj bi dobili seveda Italija- ščuvali svoje vojaštvo do še bolj ni, nekaj Nemci, nekoliko morda groznega početja. Pri tem pripi- tudi Madžari ali Rumuni., in ako bi ne bilo zjedinjene. enotne države, seveda tudi Srbija, tako da bi bili kot okleščeno steblo, oro- soka. Kabel gram se glasi v ongina- sko vprašanje bo rešeno tekom Washington, D. C., 20. maja. —lenega tedna. Zakladniški department poroča avstrijsko armado znižati na 20,-HP®110 vseh ovirov življenskega 000 mož vpoštevši 8 polkov artilc-rije. Dalje bo morala plačati Avstrija zaveznikom 5 bilijonov frankov vojne odškodnine in predati vso svojo mornariro. Vse točke k mirovni pogodbi bodo izročene avstrijski mirovni delegaciji v St. Germain dne 28. t. m. Avstrijci bodo imeli samo teden dni odloga, da iste sprejmejo, ali ne. Jugoslovansko ali jadran- suje jo Nemci vso krivdo Slovencem, kar pa ni resnica. Nemci na Koroškem osobito preganjajo ta-mošnjo slovensko duhovščino iz vzroka, ker je preveč protiavstrij-skega mišljenja. 'K ura ta Josip Kuhačka bi bili Nemci kmalu do smrti kamenaii, Paris, May 20. — Italy claims ko se je slučajno vračal z nekega for German Austria Carinthia, j pogreba. Rešili so ga njegovi do- da bi volili ja ali ne, uradniki niso čitali kontrakta, kajti bil je samo stvu priložnost in čas za na dal j jeden izpis istega, katerega je či »na razmotrivanja. tal advokat Kpmpare in ga je samo polovico prečita 1, toliko da ni vedel če je umesten kontrakt ali' ne, kajti časa ni imel dovolj, da bi ga preštudiral. Drugi uradniki tudi niso na jasnem. Vse je prenaglo narejeno, in člani morajo i- Odbor za sestavo te resolucije: Anton Fritz, Joseph Panian, Nicholas J. Vranichar. Odbor dr. št. 2.: John Filak, John Vidmar, John Težak. Odbor dr. št. 3.: John Kren. Jo- meti dovol j časa, da ta kontrakt j geph panian Martkl Konda Odbor dr .št. 8.: Frank Terlep, oreštudirajo Naša Jednota ni na prepadu. Mat. Bučar. Martin Kambič. Dosedaj še niso države nas pjisi lile "reinšurati" se. Torej je bo lje. da počakamo, dokler ne bomo prisiljeni od državnih oblasti kajti dvanajst milijonov članov iu članic je zavarovanih v različnih I star, bratskih organizacijah v Združe- nik. nih državah in dokler ne bodo te Odbor Odbor dr. št. 29.: Martin Težak, Frank Mušič, Joseph Rožič. Odbor dr. št. 87.: Mat. Judnič. Mat. Vidmar, Rudolf Koleto. Odbor dr. št. 98.: Anton Ober-Joseph Kuhar, Frank Gut- dr. št. 108.: Antonia Struna, Mary Laurie. Za odbor dr. št. 119.: Ana Ma- organizaeije propadle, ne bomo tudi mi. Bolje je, da smo mi sami gospodar v naši Jednoti, kakor! rentič. pa kakšna Life Insurance Co. Jaz (Pečat), bodem volil, da naj ostane pri sta-J Joliet, 111., dne 25. maja 1919. danes o vspehu minulega, ali V posojila Zmage, ki znaša $5,249,-300.000. Tege posojila se je pod- / Letalec Hawker otet. Lindon, 25. maja. — Harry (i. Hawker in poročnik Markenzie pisalo za 750 milijonov več, kakor r!a 'Pomagajte slovenski domovini, vsaj ob njeni smrtni uri! Ameriški Slovenci! Zdramite se lin z & o rite glas pri zaščitniku tlačenih narodov—predsedniku Wil- določeno. Zaseženi nemški parniki ostanejo last Združenih držav. Washington, D. C., 26. maja. — Predsednik Wilson je obvestil državni department, da je svet velike četvorice v Parizu sporazum no določil, da naj ostanejo vsi zase/eni nemški parniki v ameriških iukah, last Združenih držav. Sku pna velikost teh parnikov znaša nad 700.000 ton. Pasiravna je Anglija zahtevala, cia naj se vse zasežene parnike sorazmerno porazdeli med zavez ni ke. se tej zahtevi ni ugodilo vsled odločnega protesta Združenih držav. ♦ Točka glede mirovne lige v senatu. Washington, D. C., 23. maja. — Senator Sherman iz lllinoisa je stavil danes v senatski zbornici resolucijo, da naj se .pogodbe o liki narodov ne priklopi k mirovni pogodbi, ampak naj se smatra vsako popolnoma ločeno zase. Senator Johnson pa zahteva, da naj državni department preskrbi iz Pariza popolno besedilo mirovne pogodile. Pri tem je opozarjal svoje tovariše, da naj nihče ne se je že 6 dni mislilo, da sta mr tva, sla oteta in rešena. Minuli po nedeljek, dne 19. t. m. ju je na visokem morju pobral in rešil danski parnik "Mary" kakih 1100 milj oddaljeno od Nove Fundlan-dije in samo še 800 milj do irskega obrežja. Ker se je Hawkerjev aeroplan nekaj pokvaril, ni mogel nadaljevati svojega poleta preko atlanti-ka, ampak se je spustil ž njim na vodo. K sreči ga je ravno še^pra-vočasno rešila označeiia danska la-dija. • , Vsled te novice vlada na Angleškem nepopisno veselje, kajti obično se je sodilo, da je Hawker utonil v morju. Angleška admi-raliteta je takoj poslala na lice mesta nek torpedni rušilec, ki bo rešenega 'letalca in njegovega tovariša prepeljala semkaj v London. Za sijajen sprejem teh drz nih angleških letalcev se delajo tu velike predpriprave. greater part of upper Carniola. Prekmurje also uncertain. Italo-German friendship daily slea-rer. Your immediate cooperation necessary. Dr. Marušič. Ako se to uresniči, teedaj bodo slovenske pokrajine popolnoma razkosane, tako,da bi pripadel le neznaten del Jugoslaviji. Ta razdelitev pod različne tuje vlade bi bila za Slovenec še veliko slabša in pogrfbonesnejša, kakor je bila prej, ko smo imeli samo različne pokrajinske uprave. Tega ni treba še posebej dokazovati, kakor tudi ne. da je ravno sedaj naše sodelovanje in naša pomoč skrajfio in neobhodno potrebna. Pokažimo vsaj. da na ni je za e-notnost slovenskega ozemlja, da se znamo potegniti za naše lepe kraje in jih braniti. Nad 50 jugo-j mačini le še v zadnjem trenotku. Nemške patrulje se dne 5. maja s Silo vdrle v ras Černa ter isto do cela opustošile. Ti barbari so vdrli in porušili tudi tamosnjo cerkev, nakar so se preoblekli v masniško opravo in vlekli svete podobe ter križe javno po cestah. V vasi Sela s* nemški vojaki prest relili vse božje podobe v cerkveni podružnici. Soprogo Gnanega poslanca Fran Grafenauerja v Svečah, njene Q-troke in tri njene sestre so nemški vojaki s silo in neznano kam odpeljali, da nihče ne ve kaj podrobnosti o tej nesrečni družini. Slovenskega župnika Fužerja je nek nemški dijak s kamenom u-daril po glavi, da so nezavestnega prepeljali v celovško bolnišnico. V Velikovcu so Nemci umorili dve slovenski šolski sestri. Telesa slovenskih mož in mladeničev visijo slovanskih zastopnikov na mirovni konferenci deluje na vso moč. javno obešena ob cestah ITALIJANI PODPIRAJO NEMCE. —ZAHTEVAJO PRIKLO PITEV SLOVENSKIH POKRAJIN K NEMŠKI AVSTRI JI. — POLOŽAJ ZA JUGO SLOVANE SKRAJNO KRI-, .TIČEN. Pozor chikaški Slovenci in Slovenke! Nasilja, katera morajo zadnji somi—da naj ustavi hunsko bar-tas prenašati naši sobratje v stari barstvo na Koroškem vsaj za časa domovini, bodisi: od strani I tali-1 sklenjenega premirja. Protesti- janov v okupiranih krajih, ali od|iajte proti nedolžnemu prelivanju I s'asuje za sprejem te pogodbe, ker zverinskih Nemcev na Koroškem krvi svojih lastnih sobratov in so-' »e ni predsednik Wilson objavil | presegajo že vse meje. Najnovej- sester na koroškem in proti tolo- kongresu v celoti, sa poročila, ki prihajajo iz našej vajskemu početju Italijanov na Važna vohtev y Texasu si*ire domovine so naravnost obu- slovenski zemlji! Rešite nas ce tl ., , . , nai^kL Verjetna. Za Slo-i vam mogoče. Pri nas je sedaj huj- »alias, Texas, 25, maja. - Pri j katerega je razvidno, da je polo- vence res ni večnikake pravice še kot na Ruskem, ali na Turekem l^raj se v ršečem splošnem glaso- »Ji » t na svetu Kruti sovražnik jih ho- Pomagajte! Pomagajte!" ... "'fcnJ» ^ bilo oddanih za uvedbo bufn- Onainista Italia ki je a na svttu. Kruti soviaz j , s prohibicije 52,994 glasov, proti pa Prlla *»*skega leta sk,e" da dokaže zaveznikom naše pravo do celokupnega našega (»zemlja in je. ohrani za našo skupno državo. Delajmu tudi mi. da prepričamo ameriško javnost o' veliki krivici, ki bi nam bila prizadeta, ako nam oropajo naši narodni sovražniki le del naše zemlje. Protestirajte proti * vsakemu nasilju na naše narodne pravice pri zavezniških državnikih, pri ameriških vlasteh in v ameriški javnosti, zlasti pa se obrnite na svoje kongresnike, da bo naša pravična stvar prišla pred ameriški kongres. Delujte hitro, ker more priti vsak trenotek do odločitve! (Informaciski urad S. N. Z.) S. N. Z. v Olevelandu je prejela tretji kabelgram iz Pariza, iz Nemška druhal je jugoslaven-skega poročnika Krainet-a ustrelila in razmesarila z bajoneti. Nemške patrulje, ki napadajo slovenske vasi in naselbine na Koroškem imajo seznam vseh svojih žrtev oziroma onih Slovencev, katerim je določena smrt, izgon ali trpinčenje. Dosedaj so Nemci že odvedli s sabo v jetništvo več sto nedolžnih slovenskih žrtev. — Skupna materijalna prizadeta škoda pa znaša okrog 50 milijonov kron; nemiri in ubojstva so na Koroškem še vedno, na dnevnem redu". Vsa ta krvava početja so že znana mirpvni konferenci v Parizu, ki bo odredila strogo preiskavo v svrho zaslužene kazni krivcev. ce s silo iztrebiti s površja navzlic| Chieaški Slovenci in Slovenke! temu da se v Parizu ustvarja ligo narodov in svetovni mir. Na tej strani lista prinašamo danes obširno poročilo o zverstvih Nemcev na našem tužnern Korota-nu. Lasje se nam jezijo in mraz nas pretresa pri eitanju teh zverinskih početij. Tužna nam maj-ka Slovenija! V nedeljo, dne 1. junija se vrsi po deseti sv. maši v dvorani slovenske eerkve sv. Štefana _ Velik protestni shod. Na ta shod bomo povabili poročevalce raznih ameriških lokalnih listov, da bodo slišali gorja in muke, katere morajo še sedaj prestajati Slovenci v domovini. Naj zve Te narodne žrtve nam kličejo iz ameriška javnost, naj zve predsed- 43,900 med tem ko je bila predlo- nila z Jugoslovani prijateljski ga za žensko Volilno pravico spre-[»P°razum glede rešitve zemljis-jeta z 51,751 proti 48,513 glasovi.; ne«a vprašanja in ki se ima za-- „ hvaliti za zmago edinole Jugoslo- Zmaga sufragetk v Penna. vanom, se kaže od dne do dne Harrisburg, Pa., 26. maja.—Da- j največjim sovražnikom jugoslo-nes je bil v senatski zbornici spre-! vanstva. Postavila se je popolno-jet amendment za uvedbo splošne | ma na stališče bivše Avstrije, da ženske^ volilne pravice 41 proti 7 jetreba Jugoslovane uničiti in glasovi; označeni amendment je popolnoma iztrebiti. Ne samo, da kongresna zbornica že pred nekaj ne odneha od svojih zahtev po Nemška zverstva na Koroškem. Iz informacijskega urada lega-eije jugoslovanske vlade v Washington^ D. C., smo prejeli tel Karel dobiva grozilna pisma, dni sledeče poročilo o bestijalnem j Ženeva, Švica, 24. hiaja.—Biv-početju Nemcev na Koroškem. | ši avstrijski cesar.Karel, ki živi se-"Mnogobrojni službeni telegra-jdaj s svojo družino v gradu Pran-mi, koji so došli vladi iz Ljub l j a- j gins, blizu Ženeve, dobiva sleherne, slikajo krvave boje, in bar- ni dan več grozilnih pisem z Du-barstva. katera počenja avstrijski naja. V teh pismih zahtevajo Du-Nemei na Koroškem povodom in- najčani, da mora Karel takoj ab- vazije v ondotne slovenske krpje. Strahovite razmere vladajo osobito v okolici Celovca, kjer so Nem-i dicirati, ali se odpovedati prestolu. Za vse te grožnje se pa Karel dosti ne zmeni. ci vprizorili sistematski pogrom *Karel živi s svojo družino v tem na ^ndotno miroljubno slovensko gradu popolnoma samotarsko; do-km^čko prebivalstvo z namenom sedaj se še ni nikdar prikazal v popolnoma iztrebiti jugoslovanski javnosti, ali na piano. Ker se foo-element na Koroškem. lje švicarske oblasti kakega napa- Nemšk*1 čete so s silo prekoračile mejo in navalile v slovenske da na bivšega avstrijskega monarha, so bile straže okoli tega gradu kraie. Pri tem pa izvršujejo > zadnji čas podvojene. Društvo sv. Družine štev. 5 K. S. K. Jednote, La Salle, 111., priredi veselico dne 29. in 30. maja Math Humpovih prostorih. Začetek iste je ob 6. uri zvečer 29. maja in traja do 6ih zvečer 30. maja. Vse Slovenec uljudno vabimo, da nas posetite na omenjeni dan. Na razpolago bo več iger kot kegljanje na dobitke, kockanje— in več kratkočaisnih reči. Za ple? salce bo igrala slovenska godba, za vse drugo bo skrbel veselični odbor. Na zadnji seji se je sklenilo, da vsak. kdor se ne vdeleži te veselice, plača $1.00 v bolniško blagajno. Torej sobratje. pridke v polnem številu na veselico. " ker morebiti je zadnja, na kateri sf bo še smelo opojne pijače vži i vati, ker potem nastopi fsplošna su ša, katere se posebno p rem agar j? prav malo veselimo. Torej Vat vse uljudno vabi in kliče: Na svidenje na naši veselici! • Veselični odbor Sv. Družine št 5 K. S. K. John Prazen, tajnik. NAZNANILO. Iz urada predsednika dr. sv. Vids št. 25 Cleveland, O. Člani dr. sv. Vida št. 25 K. S K. J., Cleveland, O. naj se goto vo udeležijo prioduje seje, ker jt zelo važna stvar pred nami in jt edina društvena seja, pri kateri st mora izvršiti važno glasovanje naročeno po glavnem odboru. Torej navdušujte eden druzega in pridite gotovo na sejo. Naj niče ne izostane od prihodnje seje dne l. junija ob pol 10. uri \ K na vso vi dvorani, kakor se vrši od zdaj naprej mesečno zborovanje našega društva. Anton Grdina, predsednik. kasneje do 8. ure popoldne na vogal 26 Str. in 48. Ave; tam se bodo člani našega društva zbirali.' Nadalje tudi naznanjam vsem članom, »posebno pa tistim, ki niste bili na zadnji seji,'da smo dobili povabilo od našega sobratske-ga draft va sv. Štefana ti -1. K. S. K. J. Chicago, 111., z na*ianilom. da bo to društvo obhajalo dne 15. junija 25-letno slavnost svojega obstanka, ali • srebrni jubilee j. Slavnoftt se vrši v znani Hoerher-jevi dvorani, Blue Isld Ave -in W. 21. Place. Društvo je sklenilo, da se te slavnosti skupno vdeleii me. Torej naj se vsak član podviza, da se bo te slavnosti gotovo udee ležil, ker to bo pri tej priliki tuli naš stari član in sobrat Martin Kremsec par besedi spregovoril v imenu našega društva. Upam, da bo to naznanilo vsak član vpošteval in tudi svojo dolž-uost storil, kakor je bilo na seji sklenjeno. Nadalje še opozarjani one člane, ki še niste oddali spovednik listkov, da to storite najkasneje, ali najdalje do prihodnje seje, vršeče se dne 8. ju nija. Naj torej vsakdo do istega časa stori svojo dolžnost, drugače ve, kaj ga čaka. S sobratskim pozdravom John Wuksbinich, tajnik. 3010 So. Avers Ave. Čisti prebitek te gaji* aH ^bototoi < . J«. Kewfelja, I. taj. > Is urada dr. sv. Družine It. 151 K. S. K. J. HMfols. Uradno se poživlja vse člane omenjenega drufitva na sejo, ki se vrši dne 1. junija t. 1. v na vadnih prostorih točno ob 10. uri dopoldn4feJ| Ker so zelo važne stvari fta dnevnem redu se "poživlja na to sejo vse člane, brez izjeme. Torej ne pozabite! Pozdrav vseemu članstvu K. S. K. J Tony udman, taj. Upam, da ne bo izostal noben član(ica) gori omenjenih dru- NAZNANILO. Iz urada društva sv. Petra št. 30 Calumet, Mich., se naznanja vsem članom, kateri niso še oddali spovednih listov, da naj ti storijo v kratkem, pa tudi oni, kateri so na potnih listih da-Jiaj svoja > pričevala pošljejo na tajnika ali blagajnika, ker čas se bliža, da se bo moralo dati poročilo na duhovniga vodjo in se morajo vsi spovedni listi priložiti, ker naša »Jednota je na katoliški podlagi in vsak član in*članica naj stori velikonočno dolžnost; kdor pa ne — naj si vs&k sam pripiše nepotrebne posledice da mu ne bo nihče kriv. Naposled se še vsi člani na potnih listih opozarjajo kateri niso še doplačali jednotnih doklad 90 centov od meseca februarja naprej do junija: to znaša za 5 mesecev skupaj $4.50, ker rta sedanjih listih kateri so bili izdani decembra ali začetkom januarja, jaz še nisem znal za goriimeno-vane doklade, pa jih tudi nisem priraeunal. Te posebne doklade morajo biti točno plačane. S sobratskim pozdravom Pavel K. Madronich. NAZNANILO. Članice društva sv. Genovefe jt. 108 Joliet, 111., prosim in opo-saram, da mi prinesejo, ali pošljejo svoj spovedni listek najkasneje do zadnjega maja (tega meseca), da mi bo mogoče iste odposlati na duhovnega vodjo. Tako tudi naznanjam članicam našega društva, da naj se vdele-žijo prihodnje seje v obilnem številu, ker bo nekaj zelo važnega na dnevnem redu. S sobratskim pozdravom . ..Mary Laurič, tajnisa. Iz NAZNANILO. urada dr. sv. Jožefa št. 110 Barberton, O. Tem potom uradno poživljam vse člane imenovanega društva, da se vsi, do zadnjega gotovo u deležijo prihodnje seje, ki se vrši dne 15. junija t. 1. Na tej seji se bo glasovalo glede resolucije, katero je poslal glavni urad članstvu v rešitev. Resolucija je velikega pomena, torej je dolžnost vsakega c'ana, da pride na sejo in da pove svoje mišljenje glede resolucije. Poleg tega imamo še več dnu&ih, zelo važnih društvenih stvari za skleniti: glede dvorane, veselice in drugih podrobnosti. Upam torej, da se boste odzvali temu povabilu in se obste polno-številno te seje udeležili. S sobratskim pozdravom Josip Lekšan, tajnik. - -r- NAZNANILO. NAZNANILO. Članice društva sv. Marija Magdalene št. 162 K. S. K. Jedno-te, Cleveland, O. so prošene, da se vse,brez izjeme udeleža prihodnje mesečne seje ki se bo vršila 2. junija v navadnih prostorih, ker bo prišlo več važnih točk na dnevni red. Prosim vas torej da se polno številno udeležite, da se vse pravilno resi. S sosestrskim pozdravom Mary Macerol, tajnica. Uljudno so vabljeni vsi člani društva sv. Družine št. 136 K. S. . K. J. v Willard, Wis., da se pri-tajnik. h0(jnje seje udeležite vsi brez izjeme kajti sitvar je važna, katero NAZNANILO. moramo potrditi, kakor za Jedno- člahom društva Vit. sv. Florija- j to, tako tudi za društvp. Nadalje se opozarja člane, na se ne drže starih navad za plačevanje asesmentov ,to je, da čakajo po tri mesece. Tajnik se ne sme na nobenega ozirati, ampak ako član ne plača drugi mesec, se ga enostavno suspend a. torej prosim, vpoštevajte to, da ne bo kake ne potrebne sitnosti. S obratskim pozdravom Josip Ule, tajnik. na št. 44. So. Chicago, 111 Na seji dne 4. maja je bilo sklenjeno. da vsaki član, kateri bode dolgoval društvu na mesečnih prispevkih več kakor za dva noseča, in se tudi ne oglasi na opomin, bode suspendiran. > Naznanjam Vam, da se bode na prihodnji seji, dne 1. junija volilo novega tajnika, zavoljo tega ker jaz v teku nekaj mesecev odpotujem v staro domovino. Zato se udeležite seje v polnem številu. Vas pozdravljam * Fr. aušl, tajnik. _____________ ' NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom dr. ev. Alojzija št. 47 Chicago, 1,11., da je bilo odobreno in sklenjeno- na redni mesečni seji dne 11. maja, da se naše društvo skupno vdeleži letne veselice dne 30 maja to je na "Decoration" dan. Na to veselico, ali piknik smo povabljeni od Mladeniškega podpornega društva "Danica." Društvo "Danica" nam je bilo vselej pripravljeno iti na pomoč [ pri slienih prilikah in bode še u?- bodo r*s v kratkem vse Združene dalje. Torej združeni sobratje ne'države suhe? »_ pozabite te krasne veselice dne r % svežokapljico,;; dober pri-30. maja v Mayers Grove na 2U. grlzek in dobro zabavo jamči od-Str. in 48 Ave v Hawthornee, III. (bor. Dobro doili nam cenjeni go- Sheboygan, Wis. Poroka se je spremenila v tragedijo.—Frank Kovačič, star 39 let, stanujoč na 918 Georgia Ave. je dobil dne 13. maja ženitovanj-sko dovoljenje z go. Margareto Repenšek, 47 let, iz Port Wash-ingtona ter se je želel takoj poročiti. Peljal se je v župnišče, kjer je izvedel, da ni Rev. J. Mlinarja doma in da se nahaja na neki farmi pri Kohler. Peljali so se ga iskat. • Avtomobil je vozil lastnik Andrej Kalan, star 40 let iz 1012 Kentucky Ave. Ž njim je sedel spredaj Anton Matko, star 50 let iz So. 10 St. med Ky in Ala Ave. Odločili so se. da poiščejo lupni-ka. Bilo je že četrt na pet popoldne, ko zagledajo pred seboj na Lower Falls Rd tovorni avtomobil tvrdke Kohler. Kalan je hotel pustiti tovorni avtomobil zadaj ter je brez signala hitro zavozil naprej ter pri tem izgubil kontrolo. Avtomobil se je obrnil dvakrat ter obležal na vrh zidu na levi ob cesti, med tem ko so potni ki obležali v jarku. Anton Matko je bil mrtev na mestu; zdrobilo mu je glavo. Andrej Kalan, lastnik avtomobila, ima počeno lobanjo, strta tri leva rebra ter je ze lo težko, da bo okreval. Ga. Repenšek, nevesta ima strto desno ramo, štiri strta rebra, petkrat s'iTto levo nogo tem mnogo drugih ran. Stanje je zelo opasno. FrankKovačič ima iz sklepa vrženo ramo ter. druge poškodbe. On je bil najmanj poškodovan. Avtomobil, še novi Ford, ni bil zelo poškodovan. Strto ima eno zadnje kolo, zdrobljen " windshild" in "fenderje." Ponesrečeni Anton Matko zapušča ženo in 8 otrok. Pogreb se je vršil dne 16. maja Kalan, lastnik avtomobila, še ni znal dobro voziti, zato se je pripe tila nesreča sredi največjega veselja. . "S." štev, da ne bi prišefrdne 1. junija na ta zanimivi banket; s tem bo sleherni pripomogel do boljšega vspoha. Kakor čujem po strani, se tudi naše vrle žensk« trudijo za gmoten uspeh tega banketa, posebno pa še Mrs Kučič. Hvala vam vna-prej. Upamo, da nas ta dan tudi nanaša soseda Chicaga ne bo pozabila ; saj smo si vsi rojaki, vsi sobratje. Vi ste naši. mi pa vaši. Prosimo vas, da nas dne 1. junija posetite v Medoshevi dvorani; za to uslugo vam »bomo vedno hvaležni in na razpolago pri sličnih prilikah. Pridite nas ta dan obi skal. pri naši prireditvi, saj so Slovenci radi v veseli domači družbi, kjer je vinska kapljica na mizi. Iste bo pa do.volj, ker jo bodo naši domači farani darovali za ta banket v korist naše slovenske šole. Vsem tem faranom se že vnaprej zahvaljujem za to rado-darnost. Dragi mi farani cerkve sv. Jurija ! S tem še ni reečno: šola bo, če nareedimo banket. To bo stalo še dosti truda; to bo samo majhen začetek. Iz malega raste veliko, veli star pregovor, samo složuosti je treba in trdne volje. Dal Bog, da bi se te lepe čednosti med nami povečale in obrodile obilo sadu, da pridemo enkrat do zaželjenega cilja. ^Pustimo vsa nasprotstva sovraštvo in spore, ter deelumo z roko v roki da nam bo napredek zagotovljen. •Nedavno smo dobili dobrega dušnega pastirja "Rev. John Plaz-nika. Delajmo ž njim, in on bo z this morning that they have received $466.00 from you and that the same was credited to the Jugoslav Relief account. Please extend our Committee s appreciation to your committee and the Jugoslavs of Sheboygan. Sincerely yours * Walter Predovich, Secretary. RAČUNSKI IZKAZ- Zveze Jugosl. Žena in Deklet, Chi cago, I1L o priHJa kampanje za vojne sirote v atari domovini. Dohodki: Skupna kolekta nabiralcev, kakor izkazana v št. v 12. 15, 16, 17 Glasila K. S. K. J. * 1221.90 Poseben prispevek Zveze Z. Ž. 1. D. Prispevek "Glasila K. S. K. Jednotc" ■■ Wm bel Iv. Gottlieb) nami. ker je zares blaga duša. To iftačun L. Klein: 9.00 11.76 Skupna kolekta $1242.66 K temu prištet prebitek igri 'Devica Orleanska' dne 5. jan 1919. 550.00 V nedeljo 1. junija ob 3. uri bode stanovski poduk za matere in žene. Zvečer ob 7. u* rožui venec, kratka pridiga yse, blagoslov in po blagoslovu bo Odbor Z. J. I. D. izreka tem Potom članstvu Podruž. S. N. Z. Wood row Wi' son *>it. 7, iskreno zahvalo za njih fiodelovanje iu pomoč pri tej kampanji. Tako tudi prisrčna hvala vseni nabiral kam. nabiralcem in ysem - dafovalceoj (kam), ki so kaj prispevali, za to plemenito svrho. Bog Vam povrni! Kakor čujemo, bodo zaboji te dni odposlani preko morja v Re-k , od tam pa na prej na določena mesta. Jugoslav Relief ni mogel dosedaj poslati vseh nabranih zabojev v Jugoslavijo, ker jih ni bilo zadosti za parnik; glasom določbe 'ameriških oblasti bo blago za Jugoslavijo odpeljano skopaj z blagom za Čeho-Slovake vse na enem parniku. Z narodnim pozdravom- . Odbor Z. J. 2. I. D. Chieago, 111. CHICAŠKIM SLOVENCEM! Od 1. do .8. junija letos vršila se bode v cerkvi sv. Štefana obnovitev sv. misijona.., Ta sveti misijon se začne pri veliki sveti masi 1. junija ob četrt na 11. Sv. misijon bode vodil Rev. An-zelm Murn 0. F. M., slovenski župnik iz So. Bethlehema, Pennsylvania. Pri začtku se bode ves spored sv. misijona naznanil. V glaviyh potezah |)ode ta vs-pored: 1 ROJAKOM V BRADLEY, ILL. V petek 30. maja na Decoration day bode v cerkvi Sv. Jožefa a* Bradley slovenski duhovnik, ki bode dal priliko ondotniin rojakom, da bodo opravili svojo velikauo-čno dolžnost. V petek zvečer ob 7 uri bode sveti rožni venec in li-tanije iu kratki nagovor in potem spovedovanje. V soboto zjutraj bode sv. obhajilo in med sveto ma* šo in zopet kratki nagovor. Pred sveto mašo v soboto zjutraj se bode tudi še spovedovalo. — Rojaki poslužite se lepe prilike, da zadostite svoji velikanočni dolžnosti. POPRAVEK. V dopisu iz Rock Springs, Wyo. v zadnji številki Glasila z dne 21. maja t. 1. smo pomotoma izpustili imena dveh igralcev ki sta so delovala pri igri "Ribičeva hči", vprizorjeni dne 3. t. in. v korist Jugoslav Reliefa v New Yorku. Izpuščena sta imena rojaka Joe Gosar in Frauk Jugovic. Ta popravek prinašamo vsled želje dopisnika V ... i. • Uredništvo. t Nemci želijo mir. Berlu, 22. maja. — (Brzojavka preko Švice in Pariza). Včeraj popoldne se je vršila v Berlinu velikanska protestna demonstracija v prilog miru. V Lustgsrten se je zbralo nad 200,000 ljudstva, ki je klicalo "Podpišite mir!" Pred vladino palačo, se je zbralo tudi veliko občinstva, ki je na krmilu neodvisnih socialistov klicalo: "Podpišite mir!" Doli z Ebertom. Scheideuiaunom iu Noskejem! Mi hočemo kruha, ne pa krogel j!" Sedanja nemška vlada je vsled tega v veliki zadregi, ker ne ve kaj ukreniti. Splošno uiinenje nemškega ljudstva je da naj mirovna nemška delegacija v Pari zu podpiše mirovno pogodbo, E-bertova vlada pa temu nasprotuje. Ce se ne bo ustreglo želji ljudstva, bo ves Ebertov kabinet prisiljen odstopiti. VABILO K JAVNI TELOVADBI ki jo priredi SLOV. DEL. SOKOL CHICAGO v nedeljo, dne 1. junija 1919 v Češko-Ameriški dvorani, na 1400 W. 18th Street (blizu Ashland) Začetek ob dveh popoldne. Vstopnina 50c za osebo. Izvajanje sokalskili vaj ob sedmih zvečer. Popoldne in zvečer po telovadbi prosta zabava in ples.—Igra znana Rirbringerjeva gorba. SPORED : Nagovor brata staroste. — 2. Star Spangled Banner, igra godba. — 3. Hej Slovani, moški nal-asčaj. — 4. Telovadba: proste vaje, moški naraščaj. — 5, PJesue voje, ženski naraščaj. — 6. Skupine (.proste), moški naraščaj. — 7. Telovadna mazurka. Sokolice. S. Proste vaje. Sokoli. -- 9. Telovadba na orodju. Sokoli. — IU-Telovadba na orodju, moški naraščaj. — 11. Vaje s skakalnim lo kom, Sokolice. — 12. Skupine na lestvah, Sokoli. Sokolice in moški naračšaj vodi načelnik A. Wencel. — Sokoli« in Sokole v skupinah vodi RudoH Stiblo. — Ženaki naraščaj ^okolica Josipina Kraus. NAZDAR! rodi :i v ' (Konce.) Po odloku cesarja Karla so bili protestanti v enakem položaju, kakor sto let prej katoličani. I-meli niso ne cerkva ne duhovnov. Okoli Velike noči so imeli navado potovati v Avbo na spoved in "božje večerjo" (obhajilo). Mnogo se jih je tudi izselilo v somod-sko županijo, ko se j> kraj Surd uvrstili med "artikularna mesta" in se je tam smela graditi lute'-ranska cerkev. Leta 171& je Marija Magdalena Nadasdy, vdov grofa Draškoviča, na prošnjo šti rih mož (Mihael Bognar, Blaž Ra poša, Ivan Rapoša in Martin Dro lej podarila izseljencem pusto Li so. $e isto leto je odpotovalo h slovenskih rodbin iz Železne stoli ce in se naselilo v novem domovju . Kmalu so sledile še druge, ker so grofi Festeties v Aurgo radi pre pustili svoja prazna, neobdelana zemljišča novim kolonom. Tako . so nastale v šomodski župniji (So mogymegye slovenske vasi: Mi baly, Liszo, Sv. Peter, Bukkosd Szt. Pal, Pokrog, Pat. Szent Ki raly, Vese, Bereny, ki so pripadale protestantski občini Surd. Za "fararje" so imeli izprva madžar ske kalvine. Prvi slovenski župnik je bil Adam Berke. Prava du duša te slovenske kolonije pa je bil glasoviti Štefan Kuzmics, k^ jim je župnikoval od leta 1755, do 1779, in spisal več nabožnih knjig (vidi literaturo.) Še mnogi bolj, kakor v Csobo so zdaj slovenski lnterani Železne stolice v Vel. noči potovali v Šurd, da slišijo slovensko pridigo, prejmejo vesoljno odvezo in obhajilo. Pri tej priliki so obiskali tudi svoje znance v bližnjih slovenskih vaseh in se pogodili z veleposestniki za košnjo, žetev in mlačvo v letnih mescih. Za Kuzmičem ni bilo več slovenskih župnikov. Madžarski pre-dikanti so na izredno zahtevo ljudem še včasih čitali s prižnice nekatere slovenske molitve, a kmalu je tudi to izostalo. Vedno občevanje z Madžari in madžari in madžarske šole se tekom 19. stoletja pogoltnile ta najvzhodnejši slovenski jezikovni otok. Dandanes le še slovenska imena (kakor: Smodič, Berke. Kramar, Lipič, Novak, (Flisar Kuhar, Krečmar, Lončar), in nekateri ljudski običaji spominjajo na prvo poko-lenje' prebivalstva. Veliko manj, kakor med Slovenci Železne županije, se je pro-testanstvo udomačilo pri njihovih južnih sosedih v komitatu Zala. Tu sta bili Stara ali Spodnja Len-dova in Turnišče glavni župniji, obe podložnivi lendovskim grofom Banfyjem ali Baničem, ki so jim bili patroni. Pokrajina ob dolenji Muri se je prištevala k Medjimurju in bila v cerkvenih stvareh podložna zagrebškemu škofu. Zato so bili duhovniki, ki so prihajali pastirovat k Salajskim Slovencem, skoraj sami Hrvati. Vpeljava nove vere je bila tu v zvezi z verskim prevratom v bližnjem Medjimurju. Pa kakor se je tan? že čez par desetletij obnovilo ka-toličairstvo, tako je tudi na len-dovskem gospodstvu kmalu zopet zavladala stara vera. V Medjimurju je vpeljal kal-vinstvo Jurij III. Zrinjski, ki je imel častno službo ogrskega 'fa-vernika" in je bil hkrati veliki, župan salajski. Od leta 1570. naprej se je priznaval za očitnega privrženca nove vere, in je po nasvetu luteranskega barona Nikola Mlakovačkoga Mallakoczy), ki je bil njegov zaupni prijatelj, dal s silo Tztirati vse katoliške duhovnike s svojih posestev. Cerkve so deloma razrušili, deloma porabili za svetne namene; le v samo-, stanu sv. Helene kraj Čakovca so še pavlinski menihi nekaj časa vzdrževali katoliško božjo službo. Deset let pozneje je bila tudi ta zadnja katoliška postojanka porušena in menihi razkropljeni. — Dogodki v Medjimurju so vplivali tudi na prekmursko pokrajino. Nikolaj Banfy s Spodnje Lendove je imel JurijeVo sestro za ženo, ki je bila enakega duha kakor njen brat. Zato se ni čuditi, da je tudi na Banfyjevem gradu zavladalo kalvinstvo. Njegov dvorni pridigar je bil kalvinec Jurij Kulisar. V koliko je kriva vera prodrla med ljudstvo, so žal ne da ugotoviti. Koncem 16 stoletja sta se zatekla v Medjijnur je slovenska predikanta Znojjlsek in Felicijan Trubar, a o njitnem delovanju manjka poročil. Strogima luteranoma je bilo tudi kal-Jrinstvo, ki je tod vladalo, zelo ne prijetno in ju je kmalu prepodilo. Zanimivo je, da se je tudi v slovenskih in hrvatskih pokrajinah na Ogrskem novo verska propaganda zlasti posluževala tiska in knjig za svoje namene. Prvi je o-snoval protestantsko tiskarno leta 1536. Tomaž Nadašdy, ogrski palatin in ban hrvaitski, na svojem posestvu Novi otok (Uj-Szi-get) poleg Šarvata v Železni žu-paniji; enako so imeli tiskarne Batthyanyi v Novem Gradu Giiss-iing) in Kiseku (Guns), kjer je deloval Janez ^fandelc po svojem odhodu iz Ljubljane. Skupno se omenja na Ogrskem v 16. stoletju okoli 30 potujočih tiskarjev, ki so bili hkrati stavci, tiskarji, korektorji, rezali in vlivali so črke, bili so hkratu tudi knjigovezi in knjigotržci. Večinoma so izšle iz teh itiskarn madžarske in nemške knjige. Slovence in Hrvate je preskrbovalo z knjigami Ungnadovo tiskarsko podjetje. Kranjski trgovci in kramarji so na semnjih in po hišah ponujali Trubarjeve in Dalmatinove knjige. Ker ljudstvo ni znalo čitati, se tiskani protestantski nauki sicer niso tako hitro med ljudstvom razširili, kakor bi bili želeli njih razširjeval-ci, vendar so tu in tam nastali krožki vernih poslušalcev, katerim so poedini pismeni ljudje ob nedeljah a^ ob delavnikih zvečer čitali iz protestantskih knjig. Žeje pospeševalo razširjanje novih naukov tudi to, da so jih podajali protestantski književniki v vezani besedi, v obliki himen in Jesmi, ki si jih je ljudstvo tem la žje zapomnilo, ker so se prepeva-po starih znanih napevih. Na semnjih, ob cerkvenih slavnostih, na ženitovanjih in drugih ljudskih veselicah so se glasile protestantska pesmi. Ko je Ungnadovo književno podjetje na Virtemberškem zamrlo, je Jurij Zrinjski ustanovil tiskarno v Nedelišču, kjer je na svoje stroške dal tiskati nekaj irvatskih knjig, ki jih je napisal župnik Mihael Bučič. Skoraj ob istem času čujemo o tiskarni v Spodnji Lendovi, kjer je deloval tiskar Rudolf Hofhalter z Duna-Banfyjeva tiskarna menda ni izdala nobenih slovenskih in hr-atskih knjig, pač pa je natisnila par madžarskih del njegovega grajskega predikanta Jurija Ku-lisarja. Velik prevrat v korist katoliške cerkve se je zgodil na Ogrskem, ko je Ferdinand II. leta 1619 dobil kraljevo krono in p<}-tolkel upor erdelskega vojvoda Betlena. Zdaj so se najodličnejši magnati in plemiči odrekli prote-stantstvu in prestopili na Ferdinandovo stran, o katerem so vedeli, da je odločen katoličan. Takrat je odzvonilo tudi kalvinstvu v Medjimurju. Jurij IV. Zrinski. je bil leta 1623. v samostanski cerkvi sv. Helene slovesno sprejet naročje katoliške cerkve in je takoj pokazal izpremembo svojega verskega naziranja s tem, da je kazal vse protestantske predi-kante s svojih posestev s silo iz-tirati. Ob istem času se je morala izvršiti izprememba tudi pri Banfyjevi družini v Spodnji Lendavi, ker čitamo med cerkvami, ki so bile pod Jurijem IV. Zrinj-skim protestantom odvzete, tudi 'Furnišče kraj Mure. Zagrebški škof Benko Vinkovic (1637—1642 se je posebno trudil za izpreobr-nitev novovercev v Medjimurju in posrečilo se my je mnogo prebivalcev izpreo'brniti. V naslednjih desetletjih so se še tu in tam pojavljali predikanti, na primer v Turnišču leta 1631, neki .kalvinec Andriji Hidegkuti, ki" je imel za naslednika zopet luteranskega pridigarja. Vendar se verska no-votarija tu nikdar ni tako ukore-ninila, kakor med Slovenci v Že-lezni županiji, in kmalu so bili zadnji sredstvi protestantstva na spodnje lendavskem gospodstvu izbrisani. Leta 1829. so tu našteli 21 protestantov, ki se tudi najnovejši čas niso mnogo pomnožili, Ljudstvo je s čudovito vstrajno-stjo pretrpelo hude čase notranjih uporov, verskih bojev, turških navalov in ohranilo svoj prvotni katoliški in slovenski značaj. PISMO IZ KOČEVJA. ..27. svečana 1919. Vse kaže, da treznejši elementi zmagujejo. Potem, ko se en teden in dalje zastonj pričakovali Ko-čevarji amerikanske komisije, o čemur pa ne slišijo radi, so se nekaj pomirili. Tako se zdi vsaj. — Dragoceno je priznanje v zadnji (6) številki lista "Gottseheer Bote", Piše: "Pravo mnenje ra- zumnega prebivalstva je izra eden najuglednejših naših prvakov, ko je rekel: Kakor smo bili verni podaniki habsburške monarhije, hočemo biti tudi zvesti državljani nove države! Torej priznava, da je dvojna struja: ena pametna in razumna, ki sc hoče podati v nove razmere, druga pa, ki noče, torej ni razumna. To smo tudi mi. vedno trdili, da bi se dalo z večino Kočevarjev mirno živeti, da ni hujskačev med njimi, ki so zagrizeni sovražniki Slovenije. — Seveda se ta trditev čudno sliši, ozir. bere, če jo stavimo vspoiredno s trditvijo nekega drugega kočevskega veljaka, enega najrazboritejših Kočevarjev. Dejal je: "Prvi naš cilj je združenje z Nemško Avstrijo; če ne dosežemo tega, hočemo samostojno republiko, in le če to ne bo mogoče, se bomo podali, no, in ipo tem nam bodo Slovenci gotovo tu di kaj priznali." Teh besed — ni so -čenče, ampak resnično izgovor jcn#besede — ne. kritikujemo ker so jasne dovolj. In sedaj marsikaj razumemo, posebno to dvo-no igro. Slovenske vlade ne priznajo niti z eno besedico ne, no ben javen zastop na Kočevskem tega dosedaj ni storil, po drugi strani pa vendar javno ne marajo odkriti svojih vsenemških namenov, samo čakajo, kam se bodo vrgli, tja, koder bo boljše kazalo. Zares "lioch oder nieder!" Manj razsodni Slovenci se res, boje kočevske avtonomije; verjamejo njihovim trditvam, da bodo kmalu samosvoji, in se ne upajo narodne zavednosti pokazati tako, kakor jih žene srce in kri, ker sicer bi se utegnili potem Koče-varji res znositi nad njim. — Ne bojte se, Kočevarji državne samostojnosti ne bodo dobili, le srčno povsod in vedno ter dostojno pb-kažite, da ste Slovenci. Vedite, da tisti, ki še strašijo z avtonomijo, ravnajo ali skrajno nepošteno, ker vendar vedo, da to ni mogoče. a še vedno hujskajo ter strašijo s tem, ali pa topo-neumno, ker v svoji glupi nadutosti tega v resnici pričakujejo. Sicer pa s kočevsko avtonomijo ne izgubimo ne besedice več. Kdor še verjame v to, bodisi Slovenec ali KojV var, mu ni pomagati. Kdor še pričakuje preobrata v prid Kočevar-jem, naj ga čaka, ga bo čakal ka* kor sedanji Judje odrešenika. Hudo je Koče va rje prizadel a, nova uredba šol. Verjamemo. Najstrašnejše raznarodovanje jc minulo, enkrat za vselej. In to je hudo, da se bodo morali odslej Kočevarji narodno sami vzdržft-, vati, brez prisiljenih Kočevarjev, ker je postalo toliko slovenskih! Res, mnogo otrok v slovenski šoli ne zna slovenščine, čeprav so slovenskih starišev. Šola jih je narodno ubila že v nežni šolski dobi, učitelji pa so slovenščino, katero so morali tudi prej poučevati tako, kakor bi se bili iz nje norčevali, zato ne znajo otroci slovenščine. Zato se G. B. še vedno ogreva za to, da bi vstopili o-troei v šolo po razmerju občeval-nega" jezika. Seveda, da bi prišli spet na staro nazaj! A ta avstrijski recept Vam je bil pogodu, kaj ne? Pa ne velja' več, materin jezik odločuje! Radovedni smo le, kaj bo vlada odločila glede otrok iz narodno mešanih družin, kani spadajo ti; nemški učitelji bi jih bili najraje vse zapisali kar za Nemce. Pa ni šlo! in vse tarnanje in jadikovanje naše vlade ne bo omehčalo, da bi storila kaj v narodno korist Kočevarjev, kar je bilo pod avstrijsko vlado čisto umevno. Tu se je vedno razsodilo v prid Koče var ju in škodo Slovencu, odslej pa bo res ravno-pravnost. ▼JC •jii zaklad m bi m " Y"1Ba W treba varovati zelo oprtznonapram vsem izpostavljenim boleznim. Po prvih znakih oalab«lo«ti naj si bo želodca, jjter Severa's Balsam of life (Severov Življenski Balzam), Id Je dobro poznan tonic za prebavo in »jlhd..ova*. i» 4mW K: anjt in konča neprebav-Ijanje, zaprtje in diepeptijo. Napro-v vseh lekarnah. Cena 86c. S w. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA Kila umori 7Q00Ijadij na leto. Sedem tiso« oseb umrje na leto sa— is *Uuijo n»mrefi mrtvaški listi. Čemu f Ker so nesrečniki semi sebe """narili. aH se pa niso dosti oxirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utruranja, ali kile. Kako je pa s Vami? Ali se tudi Vi sanemarjate a tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj dru*e*af Taka obveza je Bamo za silo, podobna •"»bi opori pri veliki steni, da se ne po-ruii. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Ce se pre vež stisnete s obvezo, ustavlja te cirkulacijo krvi; taka obveza dr*ne tudi oslabele milice, ki potrebujejo najve* prehrane. Veda in umetnost Je pa lznalla najin, ki v »emu temu odpomaga. Vsakdat M nosi sedaj kako obvezo, ali pas zeaer kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki Je najbolj umetna, ločilna in uspeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način Je ie svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar ee Jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne • prostora, vsled teza tudi bolnika nič ne teii. Ta blaziniea je mehka kot tame t. lahka pri noinji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako Je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utiranja (kile) da Vas isto ne bo vedno teiilo. Pošljite svoje ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO, Block 3267, St. Louis, Mo , da Vam polijemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in trebna navodila. vsa po- FOREST RIDGE f Živite na deželi-delajte v mestu! DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J„ N. S. PITTSBURGH, PA. t' SI Zanimanje je sedaj veliko za železnico na'Reko. Že se oglašajo ti in oni, ki bi to spet radi.obrnili sebi v prid, da bi se do njih zelnika in gozda peljala železnica, za drugo jim ni mar. No, odločevalo bo sedaj le dvoje: kje bo najkrajša zveza in kje se bo zgra-dilf* najhitreje in najlažje, vsi o-ziri odpadepo. a se bo Kočevje potem dvignilo, je umljivo, zato naj bodo meščani in meščanski sloji pametni, puste vsako res vratolomno politiko nezrelih in nevednih ljudi, ki znajo samo eno, sovražiti Slovence, ter se sprijaznijo odkrito z novimi razmerami. Ne ob se jim slabo godilo. Ako pa bodo kazali roge, naj si pripišejo samim sebi, ako bomo naselili ne samo enega slovenskega trgovca, ampak njih več, tako tudi več slovenskih obrtnikov in rokodelcev. Škode mi Slovenci ne bomo i-meli, a svojim sovražnikom svojih denarjev ne bomo nosili. ima tvojo redno mesečno sojo vsako drugo nedeljo v mesecu » Kranjsko ovenskem Domu, £7 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki n leto 1919* Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus. 6146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij GreguraS, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri 5e niste pri nobenem društvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. i Za vsa pojasnila se obrnit« na afo-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 5621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Naša nova mala farmska poddivizija ima idealno lego ob Roek Island železnici, samo 45 minut od Moop-a' (dolenjega mestnega dela Chicago) na tem ozemlju se nahaja železniška postaja. Farme po en aker $395 Naplačilo v gotovini $40, ostanek $5 na mesec. » Čemu bi ne lastovali ene izmed teh malih farm in bi bili na ta način neodvisni v vsakdanjem življenju? Denar, katerega ste plačevali v mestu za rent, vam bo zadostoval za odplačilo farme v kratkem času. Pri tem boste lahko naredili lepe postranske denarne dohodke. Zadelane mestne lote vam ne nudijo prave udobnosti za življenje če ste bolani, ali brez posla, če pa lastujete kako malo farmo, ste pa popolnoma neodvisni. Na taki farmi se prideluje lahko vsakovrstno vrtno zelenjad v obilni množini; tako redite lahko tudi kokoši, kolikor jih hočete? poleg tfcga živite na svežem zraku na deželi med rožami in na solnčni svitlobi, kakor bi morali p« zakonu narave v^dnot živeti. Ne odlašajte! Napišite svoje ime in naslov na dolenji kupon ter ga še danes odpošljite! KUPON t «... . . ■ -^SeP^^^tI A. T. M c INTOSH * CO. 10G N. La Salle St. Cbiearo. 111. Gospodje:— Prosim vas, da mi doposljete brez vsake obveznosti popolna pojasnila glede vaših malih farm v Forest Ridge. 8 Mi imame tudi več lepih O z e ml j isč za O farme/ ki ob- 8 8 O segajo 5 akrov Ime Naslov Telefon O O 8 O o o o 000000000000000000000)00000 POZOR ROJAKI! Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani,Nkako farmo si želi kupiti. Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kraeto-vati. Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite n naslov : Ignac Česnik, Willard. Wis. POZOR! POZOR! Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu). Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju. Pišite ponj Se danes. Pošljem ga brezplačno. " Math, Pezdir, Box 772, City Hall Sta., New York, N. V. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv svoji uljudni in hitri postrežbi. in poznan med narodom po Mi plačujemo na hranilne uloge po ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nad-zorstTom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. ' Povpraiajte nas za nasvet in- ceno, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate; doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00 • \ a K. S. K. JEDNOTE" Iaheja vaako.aredc toliške Jedaote t Združenih državah ameriških. » IM1 Wnt 22nd Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, JXL Za člana, na leto. Za nečlane..... Za inoaematvo . . Naročnina: •.... ,$0.96 , 1.50 , 2.00 OFFICIAL ORGAN of the OBAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA _ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United » States of America. _____ lffl Wert 22nd Place, Phone: OFFICE: Canal 2487. CHICAGO, ILL. |0.96 Subscription priest For Members, per year........................................ For Nonmembers ............................................rjjjj For. Foreign Conntriea....... ...................*............ Spominski daD. (MEMORIAL DAY.) Že leta in leta je v Združenih državah lep običaj, da obhajamo dne 30. maja postaven praznik, posvečert spornimi mrtvih; vsled tega se naziva ta praznik "Spo.-minski dan", (Memorial Day).' Ni še dolgo itega, ko je bil ta praznik znan v javnosti kot "Decoration Day" al "Dan venčanja grobov"; šele zadnji čas je prešlo gorioznačeno novo ime v splošno rabo, tako da najdete sedaj označeno že v vsakem koledarju, da je dne 30. maja "Spominski dan". Glavni namen praznovanja tega dne je, da se hvaležno v duhu spominjamo vseh onih junakov, ki so umrli za domovino in da častimo njih spomin. Ali ne zasluži po vsej praviei oseba, ki je žrtvovala svojo kri in življenje za blagor domovine, da se te osebe domovina vedno spominja? Gotovo da! Že stari Grki in Rimljani so najbolj častno smrt; vsled tega je še danes znana občna prislovi-ea Rimljanov: "Dulce est pro pa-tria mori". (Sladko je za domovino umreti.) Tem svojim junakom so stavili že stari narodi veličastne spomenike, 'bodisi že na grobeh, ali na javnih prostorih. Vsled tega lahko sodimo, da narod, ki nima svojih junakov in ki •jih ne časti, ni kulturen narod. Ni je države in ni ga naroda na svetu, ki bi bolj Častil svoje junake, padle za svobodo domovine, kakor jili častijo ravno Združene države. In dasiravno datira naša zgodovina le za par stoletij nazaj, ima Amerika v svojih zlatih spominskih knjigah zabi-Iježenih na tisoče onih vrlih mož, ki so žrtvovali svoje življenje na oltarju za domovino in onih ki so ves čas živeli ter delali za domovino. Žal pa, da je število teh junakov na "letošnji "Spominski dan" ogromno naraslo ter se povečalo. In kako? Ko je leta 1917 pretil nesrečni Evropi popolen pogin vsled nasilja nemškega militarizma, je zagnala Evropa svoj tužni glas preko Atlantika: "Amerika, pomagaj nam in reši nas uničenja! — Ti velika zaščitniea demokracije, svobode, miru in človeških pravic, prihiti nam na pomoč v zadnji uri!" Da se Združene države niso temu klieu upirale, je znaiio. V čudovito kratkem česu so spravile skupaj nad dva milijona svojih vojakov,ki^ so največ pripomogli k zmagi zaveznikov. - Ameriška armad je rešila zaveznike poraza; ako bi ne bilo te armade na francoski fronti, bi vojna trajala še danes in morda bi »bili res zmagali Nemci. Uradno se poroča, da je padlo v tej vojni nekaj nad 60,000 ameriških vojakov. Marsikateri izmed teh vrlih fantov in mož se je veselil lanskega maja še na svojih domaČih tleh, letos pa že tro-hni v grobu na kakem, s krvjo oškropljenem francoskem pokopališču oddaljen več tisoč milj od svojih dragih. Prav vsled tega vzroka se pripravljajo Združene države na tem bolj pomembno in veliko praznovanje letošnjega Spominskega dneva. Vsi guvernerji raznih držav so izdali nedavno oklice na svoje ljudstvo, da naj se dne 30. maja t. 1. vsakdo živo spominja teh naših junakov, ki počivajo v inozemstvu: na Francoskem, v Belgiji, Rusiji i. t. d. Prvikrat v svetovni zgodovini dnato zastavo na evropskih tleh borili tudi ameriški Slovenci. Žal, da še ne moremo navesti natančnega števila teh vrlih sinov ameriške Slovenije. Lahko jih pa računamo na /več tisoč. Ko so se poslavljali od nas, smo jim iz srca želeli mnogo sreče junaške, o-sobito, da bi se zdravi vrnili zopet v našo sredino. Sovražna krogla ali meč sta jim pa prekrižala te upe. Pri prost i grobovi, obdani z belo pobarvanim križem in malo ameriško zastavico na tem, ali onem pokopališču v Franciji, pričajo svetu, da počiva ondi tudi lepo število ameriških Slovencev, ki so padli v boju za svetovno demokracijo, za čast in ponos naše zvezdnate zastave. Večna jim slava! Fakt je, da so tudi naši junaki pripomogli zaveznikom k zmagi. Zdaj pa nastane najbolj važno vprašanje: Kako plačilo in pripoznanje delijo zavezniki pod firmo "big four" na pariški mirovni konferenci slovenskemu narodu, iz kojega so izšli tudi ti naši junaki? Ko je objavil predsednik Wilson svoje znamenite točke (14 po številu), so šli vsi ameriški vojaki s ponosom in pogumom v boj. Pri tem jih je navdajala misel, da bodo na evropskem bojnem polju v resnici dosegli svobodo jza vse male, zatirane -narode. Vsa čast in priznanje našemu dičnemu predsedniku Wilsonu, 'ki se tako odločno poteguje za Jugoslovane Sramota pa za ostale zaveznike, predvsem za Italijo, ki si hoče na mešetarski način prisvojiti skoro tretjino slovenske zemlje in Slovencev v starem kraju. Ali je Amerika zato žrtvovala nad 60,-000 svojih hrabrih sinov, da danes gospodje pri zeleni mizi v Pa rizu barantajo z našim narodom? Kje je pravica in poštenost? Take občutke in spomine bomo imeli letos na pomembni Spomin ski dan mi ameriški Slovenci. Kako plačuje verolpmmi italijanski zaveznik našim sobratom v stari domovini njih delo pri raz-rušenju Avstrije, čitamo sleherni dan v listih. Toiplačilo je grenko in bridko. Prišel bo pa dan plačila tudi za Italijane, ali polentar-je. Tedaj bodo pa Slovenci v Starem kraju določili narodni praznik ali 'Spominski dan", ko se bodo sami • oprostili še italijan skega jarma, morda tudi s po močjo ameriških Slovencev. Pomanjkanje premo-garjev in premoga. Dne 22. t. m. se je pričela i Chicagu konvencija Narodne zve ze operatorjev, ali lastnikov premogovnikov, na katero je došlo nad 1000 delegatov iz vseh delov Združenih drža/ Pri tej priliki je dal glavni tajnik te Zveze, J. D. Morrow zanimivo poročilo v jav nost trdeč, da se bliža v Ameriki splošno pomanjkanje premoga. In čemu? Jeli morda že "črnega de-manta zmanjkalo? — Ne. — To pomanjkanje nastaja vsled tega, ker se število premogarjev krči. Razne premogarske družbe imajo že sestavljen seznam, ali število onih delavcev, ki se nameravajo v kratkem času vrniti v staro domovino. To število znaša okrog 40,000 inozemskih premogarjev. Mr. Morrow, tajnik gorioznače-ne zveze omenja dalje, da se je število premogarjev vsled vojne zadnja leta skrčilo za 100,000 ki so služili v ameriški armadi, in mornarici. Sedaj, ko prihajajo ti fantje in možje domov! je sploh malo upanja, da bi se pridali zopet v premogocvnike, na svoje staro ranjenih, ostali si bodo pa gotbvo poiskali kako drugo, bolj lahko in primerno delo v večjih mestih. Da se je število premogarjev zadnja leta tako skrčilo je pripisovati temu dejstvu tudi do cela u-stavljeno imigracijo iz Evrope*,! kajti premogarska industrija je odvisna edinole od dela inozemskih priseljencev. * . ' - Statistika nam kaže, da je znašala skupna produkcija premoga v tekočem fiskalnem letu za 48 milijonov ton manj, kot prejšnje leto. Nekateri premogovniki obratujejo sedaj samo po 2 ali 3 dni v tednu vsled pomanjkanja naročil. Razna podjetja in tovarne so prenehal.e za nedoločen čas s svojim obratovanjem, čakajo pač na boljše čase \o bo enkrat mir podpisan. To daje tudi povod, da ne gre toliko nakopanega premoga na trg. Kar se tiče splošne vporabe premoga za privatne stranke, je ista tudi vsled gorkega vremena zelo pojenjala. Čez par mesecev pa, ko bode ljudstvo pričelo kupovati zopet premog za zimo,, bo nastal splošen "rush". Pripeti se lahko, da bodo rezervni kupi premoga tedaj mahoma pošli; ljudstvo ga bo naročevalo v večji množini, blaga pa tedaj več ne bo toliko na razpolago tedaj, ker ne bo več toliko premogarjev v Združenih državah. Ze sedaj čitamo v raznih listih, da se tu živeči inozemci trunioma pripravljajo na odhod v staro domovino. Skoro bi rekli da spada tretjina teh k delavcem premogarske otyrti. Vsakdo izmed teh, ki ima v starem kraju kakega sorodnika ali znanci hiti, ali bo šel pogledat še enkrat svoje drage in svojo domačo grudo, dasiravno tam ne bo vžival toliko svobode kakor v Združenih državah in dasiravno si tam ne bo mogel toliko prihraniti. Kar se tiče naših ameriških slovenskih premogarjev ni dmova, da bodo ti vsi še zanaprej ostali tukaj. Marsikdo bo odpotoval V staro domovino ter se bo tam o-prijel zopet poljedelstva. Delati mu bo treba in pri tem ne bo vedno v taki smrtrii nevarnosti; pri tem bo delal edinole zase in za svojo družinico, ne pa za ameriške premogarske barone. Ker je slehernemu posamezniku na podlagi mednarodnega zakona dano na prosto voljo, da potuje iz enega kraja v drugega, iz ene države v drugo, iz enega sveta drugega, torej je nemogoče to preseljevanje s silo ustaviti, ali celo braniti. Vendar svetuje uredništvo našega lista vsem rojakom glede zopetnega povratka v staro domovino sledeče: Pačakajte še nekaj časa in ne prenaglite se! Spletke, nastale glede vojne še niso uravnane. • Drugič ne svetujemo rojakom še sedaj potovati v staro domovi-non vsled tega, ker še niso razmere v Jugoslavijo normalne. Tam vlada še vedno pomanjkanje,beda, lakota in brezdelnost. Ali hočete morda to pomanjkanje vi še povečati? Prihranjene novce/ boste v tej draginji kmalu potrošili, potem boste pa ostali na cedilu. Radi bi-se morda vrnili nazaj v A-meriko, pa ne bo mogoče. Čakajte torej vsaj še nekaj mesecev in ne bo vam žal. Mi nikomur naravnost ne svetujemo da bi šel .v stari kraj, ali da naj sploh ne gre. Vsak je svoje sreče kovač. Rečemo samo to, da se bo marsikdo še bridko ke-sal, ker je za vedno zapustil svobodna ameriška tla. Združenih držav, tndi potem, ko so izstopili iz vojaške službe. S'ten^aje vlada bivšim vojakom in mornarjem veliko pred-pravico, ki je del njenega priznanja za njihovo junaško in lojalno službdvartje. Ako vojak ali mornar pusti, da zavarovanje propade, izgubi tQ predpravico in ni-lAli ako nadaljujete sedanje za-kdar je ne more več dobiti nazaj, varovanje — potom rednega plačevanja zavarovalnih premij —bo onzamogel izpremeniti to zavarovanje v navadno vladno zavarovalno polico BREZ ZDRAVNIŠKE PREISKAVE. Med tem pa lahko nadaljuje sedanje zavarovanje ob samem nizkem plačevanju. Vlada bo potem izdala navadne zavarovalne police na življenje — na 20 let, z zavarovalnino plačljivo ob starosti 62 let in na druge običajne načine zavarovanja. Mnogo ljudi pride nazaj iz voj-nee telesno pohabljenih. OnUri se ne mogli nikjer zavarovati, fto ne nadaljujejo sedanjega zavarovanja z vlado Združenih držav. Vladno zavarovanje se more nadaljevati in poznene izpremeniti lico brez ozira na telesno in zdrav-v navadno vladno zavarovalno po-stveno stanje zavarovanca. Povejte to svojcem v vojski! Recite jim, da nič ni tako sigurno za nje kot vladno zavarovanje. Naj o tej stvari govorijo s svojim poveljujočim časnikom in z zavarovalnim častnikom, predno izstopijo j z vojaške službe. Povejte jim, da prinesejo nazaj v civilno življenje kot pridobitek iz vojaške službe nadaljevano zavarovanje pri vladi Združenih držav. Naj to storijo zavoljo samih sebe in vas in: — Naj drža zavarovanje Uncle Sama! govora, kakor da bi bilo te pokrajine že priznane Italijanom, le 4 ..... 1 da bi Narodnostni princip ali novo nasilje? delo; dosti je bilo ubitih na fron-se je pripetilo, da so se pod zvez- ti, veliko izmed vračujočih se je Sorodnikom ameriških vojakov. VLADNI INFORMACIJSKI U-RAD POZIVA SORODNIKE AMERIŠKIH VOJAKOV IN MORNARJEV, NAJ UPLIVA-JO NANJE, DA BODO NADALJEVALI SVOJE ZAVAROVANJE. — ZAVAROVANJE SE MORE IZPREMENITI V ZAVAROVALNINSKO POLI CO BREZ ZDRAVNIŠKE PREISKAVE. Vaši sorodniki, ki so ameeriški vojaki, se kmalo vrnejo nazaj"5 v civilno življenje. Mnogo njih je žc doma. Oni so se gotovo, da zasi-gurajo svojo in vaša bodočnost, že zavarovali pri vladi Zdr. držav. Treba da uplivate nanje, naj nadaljujejo to zavarovanje, kajt to je v njihovo in vašo največjo korist. Pišite jim brez odloga — ali povejte ustmeno, če morete, — naj pridržijo zavarovanje z vlado Težki so trenutki, katere preživlja naš narod v domovini, in s trepetom pričakuje končne odločitve na mirovni konferenci. Negotovost, kaj nam prinese končni, tako zaželjeni mir, mori Jugoslovane, ki verujejo v svoje vstajenje, življenje in sobojlo. Ali bo mesto tega rijih usoda novo rob-stvo in počasno umiranje v njem? Po vesteh, ki prihajajo iz Pariza, je izgled za Jugoslovane zelo obupen. Mesece in mesece se že razpravlja na mirovni konferenci o rešitvi jugoslovansko-italijan-skega spora in jugoslovanskega vprašanja v obče, a do danes še niso zavezniki našli poti, kako presekati ta vozel, da bi bile obe stranki zadovoljne. Položaj je, danes celo še veliko bolj zapleten, kakor je bil ob otvoritvi mirovne konference, ker se noče nobena stranka podati in so Italijani v svoiih zahtevah vedno bolj nestrpni in pohlepni. Jugoslovani, ki so verovali v iskrenost in pravičnost zaveznikov, so bili pripravljeni podreči se odločiti predsednika Wilsona, ki je uveljavil princip samoodločeva-nja narodov in princip narodnosti. Italija, ki je videla v tem preklic londonske pogodbe, je odločno zavrnila Wilsonovo posredovanje in razsodbo ter je skušala nasprotno uveljaviti še svojo zahtevo po Reki. Izjalovila se je istotako tudi namera medsebojnega pregovarjanja med Jugoslovani in Italijani, ker so bili jugoslovanski delegati preveč" odločni v svojih zahtevah ter niso mogli skleniti nikakega kompromisa na škodo i narodnega ozemlja. Istotako pa tudi Italijani niso hoteli odnehati, češ, da celokupen italijanski narod zahteva izpolnitev londonske pogodbe in priklopitev Reke k I-taliji, kakor je reško prebivalstvo baje že samo odglasovalo. Boj za Reko tekom zadnjih tednov je le postranskega pomena tem ima od strani Italije popolnoma drug namen. S tem se hoče odvrniti pozornost od glavne namere in glavnega cilja Italije, ugrabiti čim največ mogoče jugoslovanskih krajev. Svoje namišljene pravice do Reke povdarjajo zaradi tega tako vstrajno, da bi dobili ,ako bi se ji morali koneč-no odpovedati,.toliko večje kom-pezacije v ostalem našem ozemlju, to se pravi, da bi ji bili priznani vsi kraji, označeni v londonski pogodbi. Odkar so Italijani vzpostavili svojo zahtevo po Reki, je popolnoma utihnil vsak glas o ostalih krajih, katere naj bi dobila Italija na podlagi londonske pogodbe. O Trstu, ,o Istri in Goriški ni več že priznane sempatja se sliši kak glas, bili Italijani pripravljeni zamenjati dalmatinsko obal, izvzemsi par mest, in otoke ža posest Reke. In vendar smo popolnoma prepričani, da ni jugoslovanskim zastopnikom v Parizu nič manj za te kraje, kakor za Reko, da se z nic manjšo vstrajnostjo ne potegujejo za hrvatske pokrajine, kakor za slovenske. V zadnjem času se je vršilo v domovini nešteto shodov. na katerih so izvoljeni narodni voditelji in poslanci prote stirali proti italijanski grabežljivosti iu zahtevali vse jugoslovanske kraje za združeni jugoslovanski narod. Dr. Korošec sam je na več shodih odločno povdarjal, da so in da morajo ostati Trst, Gorica, Istra in Dalmacija naši, in tako je tudi stališče jugoslovanskih zastopnikov v Parizu. Bp Medtem pa, ko je edino orožje Jugoslovanov njih pravica, se poslužujejo italijanski delegati na mirovni konferenci raznih repre-salij, da bi tako pripravili ostale zaveznike do tega, da jim priznajo njih zahteve. Zapustili so mirovno konferenco, češ, da ne bodo podpisali mirovnih pogojev, katere bodo stavili zavezniki Nemcem, na drugi strani pa da bodo sami sklenili z Nemci mir, in sedaj zopet paktirajo z avstrijskimi Nemci na škodo Jugoslovanom. Zlasti to zadnje prijateljstvo dokazuje! da ni Italijanom za pravico in demokratične principe, temveč za u-niČenje in .iztrebljenje Jugoslovanov. Da je nan ta način vsak sporazum popolnoma izključen, je jasno in to potrjuje tudi dejstvo, da so Italijani izkrcali v naših krajih, v Daljnaciji, v Trstu in na Reki svoje vojaštvo, ki ima nalogo, držati te kraje tudi proti volji zaveznikov in odločitvi mirovne konference. Italijani bi bili zadovoljni samo s takim sporazumom, da bi jim priznal vse kraje, po katerih se jim cede sline, pa naj bodo popolnoma slovenski ali popolnoma hrvatski. O ljudskem sa-moodločevanju in plebiscitu ITALIJANI IN NEMCI DELAJO ZA IZTREBITEV JUGOSLOVANOV ROKO V ROKI. GROZOVI-TOSTI NA ZASEDENEM OZEM-UXJ — PREBIVALSTVO OBUPANO IN ZAHTEVA PLEBISCIT. — BARANJA NAJBRŽE IZGUBLJENA. OBUPEN POLOŽAJ V PREKMUI&U PREMIRJE NA KOROŠKEM. , Izviren kabelgram S. N. Z. Pariz, 22. m a j a. — PREBIVALSTVO NA ZESEDENEM OZEMJU OBUPANO. AKO BO USODA ODLOČENA BREZ PLEBISCITA, SO POSLEDICE NE-PRERAčUNLJIVE. BRUTALNOST ITALIJANSKIH I NEMŠKIH OBLASTI PRESEGA CELO NEMŠKE GROZOVITOSTI V BELGIJI. VRJETNA REŠITEV ZA KOROŠKE SLOVENCE PLEBISCIT, KI SE NAJ IZVRŠI V PAR LETIH. REŠITEV PRIMORSKEGA VPRAŠANJA ODLOŽENA. POLOŽAJ V PREKMURJU OBUPEN. BARANJA NAJBRŽE IZGUBLJENA. BAČKA IN BANAT BOLJ .ZADOVOLJIVA. NA STOTINE BRZOJAVK JE DOSPELO V PARIZ IZ JUGOSLAVIJE, ZAHTEVAJOČ PLEBISCIT IN POMOČ PROTI OBLASTIM V OBMORSKIH POKRAJINAH IN NA KOROŠKEM, KJER SKUŠAJO IZTREBITI NAŠE PREBIVALSTVO. PRIREJAJTE SHODE, ZAINTERESIRAJTE OBLASTI, ZLASTI WILSONA, DA BRANI NAŠ TLAČENI NAROD, IN ZAGOVARJAJTE PLEBISCIT ZA VSE SPORNO OZEMLJE. NA KOROŠKEM PREMIRJE, NEMCI DRŽE KARAVANKE. P i r i z> May 22. — Population in occupied territories desperate. If fate is decided without plebiscite consequences incalculable. Brutality of Italian and German authorities exceeds even German atrocities in Belgium. Probable solution for Slovenian Carinthia plebiscite to be taken in some years. Solution of littoral question postponed. .Prekmurje situ- .x ,-x • , atior. desperate. Baranja probably cejo ničesar slišati, izvzemsi, ako , _ f, _ . ** . -. .. .. v , , .. lost. Brcka Banat more satisfa- no- so importirali v naše kraje dovolj svojih ljudij in morejo biti prepričani, da bo glasovanje izpadlo njim v prid. Kakšnih nasilstev pa se poslužujejo Italijani v zasedenih krajih, da "omehčajo" autohtono prebivalstvo, je bilo že dovolj pogosto razloženo. Italijanske oblasti bolj preganjajo Jugoslovane, kakor so jih kedaj avstrijski pandurji, in kabelgram na S. N. Z. iz Pariza zagotavlja, da je ita-liiansko barbarstvo v naših krajih večje, kakor je bilo nemško tekom vojne v Belgiji. Ako nimajo zavezniki moči, da bi pravočasno poučili Italijo, da se sedaj ne more več trgovati z narodi kakor z mrtvim blagom, ali ako tega nočejo storiti, tedaj tudi Liga narodov ne bo mogla preprečiti bodočih bojev, katere bo izzval italijanski imperijalizem in nasilje. Jugoslovanski delegati ne bodo sklenili nikakega kompromisa, na podlagi katerega bi bili odrezani od našega narodnega telesa njega najvažnejši deli. Odloči naj volja naroda v dotičnih krajih, in to, pošteno in brez vsakega pritiska ali nasilstva. Celokupen naš narod zahteva plebiscit, in kakorkoli bo odločeno brez tega, bo krivično ter povod novim bojem, ker se naš narod ne bo nikoli hotel ukloniti tujemu jarmu, težjemu od dosedanjega Prišel pa je tudi za nas skrajni čas, da pokažemo odločno svojo voljo in pripravljenost, braniti do skrajnosti svojo zemljo. Obupni klic iz domovine naj nam služi v zadnji opomin, da strnemo tudi mi vse svoje moči v obupni borbi naroda doma proti italijanski, pohlepnosti. Ko bo enkrat odločena naša usoda, bo zastonj vse jadi-kovanje in vsi protesti ter bo moglo le orožje odločiti o naši bodočnosti. Boljša smrt kot italijansko suženjstvo, boljši časten propad, kakor počasno umiranje. Naš dvojni sovražnik nas mora najti pripravljene za najobupnejši odpor in za največje žrtve. Majhni in obdani od vseh strani od sovražnikov smo navezani sami na sebe, toda dovolj bomo močni, ako bomo vsaj v tej poslednji fazi naše borbe edini in trdno odločeni: Ni pedi naše zemlje Italijanom ali Nemcem! S. N. Z. Nekateri ljudje so prepričanja, da vse umejo in znajo; samo tega nočejo vedefi, da v resnici dosti ne umejo. . ctory. Hundreds telegrams pouring into Paris from Jugoslavia demanding plebiscite and assistance against authorities in littoral territories and Carinthia, who try exterminate our population. Arrange meetings, interest authorities, especially Wilson to defend our oppressed population and advocate plebiscite troughout contested territories. . In Carinthia armistice, Germans holding Karavanke.) To je obupen klic iz Pariza in iz domovine, katerega je prejela S. N. Z. v trenutku, ko je naš narod na tem, da bo zapečatena njegova usoda. Kabelgram je sam na sebi dovolj jasen in zgovoren, da more prepričati slehernega Slovenca in Jugoslovana sploh, da ne smemo dalje odlašati z našo pomočjo. Od-vrziiao vse predsodke, pomisleke in medsebojna nesoglasja ter storimo, kar je v naši moči, da ne bo . padla niti senca očitanja na nas, da nismo storili svoje dolžnosti. Prirejajte protestne shode po vseh naselbinah, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, in to skupni, domenite se glede enodušnega delovanja in zavzemanja za naše pravice, protestirajte pred ameriškimi oblastmi in zavezniškimi zastopniki v Parizu proti italijanskim grozodejstvom v našem ozemljju in zahtevajte uresničenje Wilsonovega principa samoodločevanja narodov tudi za naš narod. Vsaka naselbina naj pošlje brzojavni protest ali v Washington na State Department ali naravnost v Pariz na predsednika Wilsona, sposobni rojaki naj se pa osebno zavzemo pri ameriških uradnih krogih in v a-meriškem časopisju za naše pravične zahteve. Grki so odločno izjavili : Raje smrt, kakor pa, da bi prišli dodekaneski otoki pod Italijo in v italijansko sužnost. Ali mi manj ljubimo svojo domovino kakor Grki., ali predpostavljamo sužnost *in umiranje pod italijansko in nemško tiranijo svobodi v lastni neodvisni državi'? Vsi brez izjeme, ne ozirajte se na versko ali politično prepričanje, vsi Slovenci, Hrvati in Srbi naj vsaj v tem usodepolnem trenutku store svojo narodno dolžnost. Klic iz domovine mora najti dejanskega odmeva pri vseh izseljenih Jugoslovanih ! Ča s je denar ;vendar čislajo tvoji prijatelji bolj denar, katerega zanje trosiš v veseli družbi, kor pa čas. ka- VALUATION REPORT OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION — OF UNITED STATES OF AMERICA, IN THE STATE OF ILLINOIS December 31, 1918. •FRATERNAL BENEFIT SOCIETIES—VALUATION REPORT Made by Grand Camiolian Slovenian Catholic Union, as of December 31, 1918, to the Director of Trade and Commerce of the State of Illinois (Insurance Department.) 1MPORTANAT—Before filling out this form note carefully the following: v 9 on!18 report must be file<1 on or before the First day of June, 1919. 2. The Valuation Exhibit must give in separate items for each form of cartificate the present mid-year value of future net contributions as contin- gent assets, and the present mid-year value of promised benefits as contingent liabilities, or in lieu thereof the mid-year net value of such certificates. 3. This Valuation Report must be certified by a competent accountant or actuary, or verified by the actuary of the department of insurance of the State in which the society is domiciled. 4. If separate funds are maintained under the laws of the society for different forms of certiicatefs a separate Valuation Exhitibt and "Form of explanation for publication" shall be attached in rpspect of each such form and be furnished to all members, irrespective of class, through the official publication of the society, or otherwise. The items of actual assets and liabilities must correspond with the same items in the annual report and shall be furnished by an official of the society to the actuary or accountant which the latter shall include in the Valuation Exhitibt as indicated. Publication in official journals (or in lieu, communication to individual members) shall be made of the results of valuation in form identical with that of the Valuation Exhibit to Insurance Departments, with explanations. In the determination of the per cent, of Assets to Liabilities, according to the Prospective method of valuation, there must be eliminated the funds not available for the payment of claims under contracts of insurance, and the 'non-admitted assets", other than certificate liens and loans; provided that the total of such indebtedness on any certificate included in the statement of assets shall not be greater than the excess of the present value of the benefit over the present value of future contributions under said certificate as shown by such Prospective Valuation. When furnishing a copy of the Annual Report to the Actuary or Accountant (unless he has personal knowledge of the facts) the Secretary (or other qualified officer) of the Society shall definitely give the amounts of the non- admitted assets and of expense fund and of other funds held for relief or other special purposes and not primarily for the payment of claims, and shall answer the following Questions: Does the society issue separate certificates promising disability benefits? Answer—No. If so, specify same.............................. Are the net contributions for disability benefits kept in a fund separate from all other benefits and expense funds? Answer—Yes. If so, state the increase, or decrease, of the funds in the year, 1918—Increase $5653.15. K How many assessments were actually collected last year Answer:—Death 12. Disability 12. Expense 12. Combined death, disability and expense Date when the society last changed the number of assessments to be collected each year. Answer—Unchanged. What proportion of first and subsequent years' contribution may be used for management expenses? Answer: PreJfcoječe poročilo je velike važnosti in je dolžnost vsakega člana (ice), da ga natančno in pazno prečita. Pripomniti moram, da po proračunu aktuarja, se je aolventnost Jednote znižala, namesto zvišala. Koncem leta 1917 je znašjda aktiva v primeri z obveznostjo (obeh razredov skupaj) #5.99%. Koncem minulega leta pa znaša 82.91%. Torej smo padli v solventnosti za 3.07%. Z drugo besedo povedano: Koncem leta 1917 je znašal primanjkljaj Jednote $515.968.71, toda koncem 4eta 1918 znaša primanjklaj #623.052.01 ali nad $100.000.00 več nego leta 1917. Glavni varok temu je, da smo vsled influence izgubili nenavadno veliko Članov in članic. V drugi vrsti je pa vzrok tudi v tem, ker nismo v minulem letu »prejeli števila novih članov '(ic) kakor bi jih morali, ter z mJadimi Mani (icami) znanjšali ali znižali srednjeletno starost članstva. Aktuarji se opirajo pri sestavi računa na povprečno ali »rednjeletno starost celokupnega članstva. Starejši ko postaja Jednota, toliko starejši je čBanstvo. In kolikor starejši je članstvo toliko višja je srcdnjeletna starost. Kolikor višja pa je po vprečna starost, tdliko višja je obveznost Jednote. In ker nismo tekom minulega leta sprejeli v Jednoto toliko novih in mladih članov, kakor bi jih morali, da bi s tem zmanjšali, oziroma znižali povprečno starost članstva, marveč «uno izgubili število mladih članov (ic) vsled kužne bolezni influence in pljučnice radi tega je padlo stanje solventnosti. In da se primankljaju, ki je nastal v minulem letu opomore, je tukaj ponovni dokaz, kako potreben je bil razpis posebnega asesmeuta. Poleg aseamenta je pa zelo potrebno znižanje povprečne starosti Članstva. To pa se zamore storiti .le s pridobivanjm novih in mladih članov in članic. Torej nn delo vsi skupaj za pridobivanje novih, mladih in čHih čflanov in član if. — Z bratskim pozdravom Josip Zalar, gl. tajnik, Jolict, 111. 20. maja 1919. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. First year—None. Subsequent Answer—None. If so, state 16. 17. 18. years. ........................ Are there any reserve liens (not certificate loans*or premium loans) outstanding against certificates in force? amount, $........................., Are certificate loans or premium loans granted? Answer—No. If so, state.conditions and amount outstanding............................ I hereby certify to the correctness of the foregoing answers and to the items 24, 25, 26, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, and 39 of the Valuation Exhibit. (SEAL) Signature-^-JOSEPH ZALAR. Official title—Supreme Secretary. A synopsis of the forms of certificates and the formulas employed for valuing the benefits and contributions under each form, together with the amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountant with answers to the following questions: State the method of valuation used (whether level premium, preliminary term, etc.). Answer—Prospective Method—Level Premium. State the Mortality and interest Assumptions employed in the Valuation. Answer—(Use schedule A on next page.) VALUATION EXHIBIT ♦19. ♦20. <22. ♦23. 24. 25. 26. 37. 38 ASSETS—Actual and Contingent Present Mid-Year Value of Future Net Contribution.. $2,543,129.61 On Class A—years 1894-1914 inc., Certs./ Death only..........................$1,890,910.34 Form of On Class B—years 1915-1918 inc., Certs., Death .............................. 652,219.27 Form of On.............Certs....................... Form of On.............Certs....................... Form of Admitted Assets, less $18,544.56. Funds not available for Claims, (Exp.. Sick and Acc., and Patriotic)...... 4^0,917.72 Liens, Loans and Interest thereon, on certificates valued according to the Prospective method.......................... Total.................................$3,024,047.33 Amount of General or Expense Fund..............$ 3,827.41 Amount of "Non-admitted Assets".................,$ 5,399.25 •t27. Present Mid-Year Value of Promised Benefits......$3,593,363.19 |28. On Class A—years 1894-1914 inc., Certs., Death only ...................... .$2,906,516.71 Form of t29. On Class B—years 1915-1918 inc., Certs., Death ........*............. 686,846.48 Form of f30. On ............ Certs....................... Form of " * \ 131. On ............ Certs....................... Form of 32. Accrued Liabilities less liabilities against funds excluded from assets.,../....................... 53,736.15 33. Value of Unpaid Installments. .............................. 34. Advanced Assessments....................................................81.62 35. Credits to Certificates valued op the "Accumulation Basis" .................................................. 36. Total.......................i..........$3,647,180.96 39. Accrued Claims on General or Expense Fund......$ 91.25 39a. Sick and Accident Claims.......................$ 80.00 (40. Assets (Item 26) to Liabilities {Item 36)............. 82.91% ( All certificates combined. ( Class A (1894-1914) issues) only................... 78.80% ( Class B (1915-1918 issues) only....................100.29% Form of Explanation for publication • r., . j (N. B. The following is to be used only where the ration of assets to liabilities is equal to or in excess of 100%.) The above Valuation of Class B (1915-1918 issues) indicates that, on the basis of the N. F. Č. table of mortality with interest at 4 per cent., the future assessment of the society, at the net rates now being coPected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates of Class B (1915-1918 issues) as they mature by their terms, with a margin of safety of $2,000 (or 29%) over and above the statutory standards. (N. B. The following is to be U3ed when the ration of assets to liabilities is less than 100%.) The above valuation of Class A (1894-1914 issues) is in conformity with statutory requirements, and is not to be regarded as a test of financial solvency in any action that may arise, but is made to determine the amount the Society should have on hand- to pay its future obligations without change in the basis of collection on the assumption that its mortality will be same as that set forth in the National Fraternal Congress mortality table and that the rate of interest earned will be four per cent. State of Tennessee County of Davidson Abb Landis, being duly sworn, deposes and says that he is the actuary who made the foregoing computations and answers to the questions above set forth concerning the condition of Grand Camiolian Slovenian Catholic Union as of December 31, 1918, and that the same are correct and true to the best of his information, knowledge and belief. ABB LANDIS—Signature of Actuary. ' Subscribed and sworn to before me this 10th day of April, 1919. A. SLOAN—Signature of Notary. Official title—Notary Public. (Official Seal) My Commission expires April 4, 1920. ♦If the net reserve method is employed make no entry opposite these items. t If the net reserve method is employed enter opposite these items the amount 6f reserve applicable thereto. SCHEDULE A. 41. 42. D (1) Mortality and Interest Assumptions Used (2) Form of Certificates (3) Certifictes in Force Dec. 31, 1918 (4) 9 Formula Used in Valuation. In (a) | (b) Calculation In Valuation of Rates >of Certificates 1 No. j • Amount 1 $ N. F. C. at 4% S Class A (1894-1914) I Class B (1915-1918) | 8,329,000 • 2,557,500 \ Value of Benefits Ax -f n + % X Sx -f n \ Value of Contributions Pi2x X a12* Xn + Y> X Sx -f n Totals ............................................$10,886,500 GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Valuation Exhibits 12-31-18. CLASS A—ONLY (Entrants 1894—1914 Inc.) Assets — Actual and Contingent. Present Value of Future Net Contributions..............$1,890,910.34 Assets available to pay claims........../............. 431,890.51 Total .....................................$2,322,800.85 Liabilities—Actual and Contingent. Present Value of Protection .............i...........$2,906,516.71 Accrued Claims against this Class...................... 41,336.15 Total .....................................$2,94*7,852.86 Deficiency Dec. 31, 1918.................... 625,052.01 Assets to Liabilities..................................................78.80% POJASNILO. Ker je predstoječe poročilo sestavljeno v angleščini, radi tega navajam tukaj glavne in važne točke v slovenskem prevodu, tako, da bode vsakteremu lahko razumljiva vrednost Jednote 31. dec. 1918. Opomba: Pod štev. I. je označeno vrednostno stanje obeh razredov A in B skupaj. Pod štev. II. je vrednost razreda A. * Pod štev. III. je navedeno vrednostno stanje razreda B. VREDNOSTNI PREGLED K. S. K. JENOTE 31. DEC. 1918. I. Vrednostni pregled za razred A in B skupaj: Aktiva—Sedanja in prihodnja. Točka 19: Sedanja in srednjeletna vrednost bodočih prispevkov $2,543.129.61 Točka 24: Priznana aktiva, manj $18,544, 56, za stroškovni, bolniški, poškodninski in patrijotičen sklad .............. CLASS B—ONLY (Entrants 1915—1918 inc.) Assets—Actual and Contingent. * Present Value of Future Net Contributions..............$652,219.27 Assets available to pay claims........................ 49,027.21 Total .....................................$701,246.48 Liabilities—Actual and Contingent. Present Value of Protection..........................$686,846.48 Accrued Claims against this Class...................... 12,400.00 Total......................................$699,246.48 Surplus Dec. 31, 1918........................$ 2,000.00 Assets to Liabilities .......................• 100.29% Nashville, Tennessee, April 1919«, ABB LANDIS. II. Razred A (Pristopilih članov (ic) vfitevži 1894—1914 letnikov. Aktiva — Sedanja in prihodnja. Sedanja .srednjeletna vrednost bodočih prispevkov ..............$1,890.910.34 Priznana aktiva.......................................... 431.890.51 Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. NAZNANILO ASES. ŠT. 6—19, ZA MESEC JUNIJ 1919. Imena umrlih članov in članic. 2794 KATARINA DUŠA, stara 40 let, članica društva sv. Jožefa št.t 2, Jolier, 111., nmrla 14. marca 1919. Vzrok smrti: Samomor. Za-, varovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 19. jul. 1906. R. 2«. 2646 JOHN OALETlC, star 48 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 9. aprila 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. aprila 1901. R. 29. 15822 JERKO LAVRIČ, star 32 let, član društva sv. Roka št. 15, Allegheny. Pa., umrl 23. marca 1919. Vzrok smrti; Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 20. februarja 1910. R. 23. 5753 DRAGA ROZANKOVICH, stara 24 let^ članica društva Marije Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa., umrla 20. aprila 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jed- noli 22. junija 1913. R. 18. 7728 ANA ŠKRAK, stara 31 let, članica društva Marije Pomagaj št. 147, Rankin, Pa., umrla 24. aprila 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 21. maja 1916. R. 28. 7888 ANA KAMBIČ, stara 25 let, članica društva Marije Pomagaj št. 147, Rankin, Pa., umrla 24. aprila 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 1. oktobra 1916. R. 22. 11110 FRANK OMAHEN, star 37 let, član društva sv. Jožefa št. 12, Forest City, Pa., umrl 28. aprila 1919. Vzrok smrti: Ubit v pre-mogokopu. Zavarovanca $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. februarja 1907. R. 24. 7399 BARBARA NOVAK, stara 27 let, članica društva Marije Pomagaj št. 50, Allegheny, Pa., umrla 8. maja 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 9. maja 1915 R. 23. 16936 LETINA JURIJ, star 31 let, član društva Vitezi sv. Mihaela št. 61, Youngstown, Ohio, umrl 16. aprila 1919. Vzrok Smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. oktobra . 1910. R. 21. 596 HELENA GERČMAN, stara 55 let. članica društva sv. Ane št. 120, Forest City, Pa., umrla 20. aprila 1919. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901. R. 36. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. 13018 ALOIS RETEL, član društva sv. Štefana št. 1, Chicago. III., operiran 22. aprila 1919. Opravičen do podpore $50.00. 6349 JOHN ČUK, član društva sv. Jožefa št. 12, Forest City, Pa., operiran 22. februarja 1919. Opravičen do podpore $50.00. 1038 GEORGE FLAJNIK, član društva sv. Roka št. 15, Allegheny. Pa., operjran 10. marca 1919. Opravičen do podpore $25.00. 3643 URŠULA STAUDOHAR, članica društva sv. Roka št. 15, Allegheny, Pa., operirana 28. avgusta 1918. Opravičena do podpore $50.90. 21948 MIHAEL IVNIK, član društva sv. Frančiška Sal. št. 29, Joliet, 111., operiran 4. aprila 1919. Opravičen do podpore $50.00. 18318 PETER MUŠIČ, član dr. sv. Barbare, št. 40, Hibbing, Minn., operiran 18. dec. 1918. Opravičen do podpore $50.00. 20639 MILKO ŽARKOVIČ, član društva Vitezi sv. Mihaela št. 61, Youngstown, Ohio, operiran 24. januarja 1919. Opravičen do podpore $50.00. 20350 JOHN KAMNIKAR, član društva sv. Treh Kraljev štev. 98. Rockdale, 111., operiran 13. marca 1919. Opravičen do podpore $50.00. 5618 JOŽEFA DEBELAK, članica društva sv. Ane št. 120, Forest City, Pa., operirana 26. marca 1919. Opravičena do podpore $50.00. 4666 MARIJA BENEDIKT, članica društva sv. Roka št. 132, Fron-tenae, Kans., operirana 20. februarja 1919. Opravičena do pod-. pore $50.00. 19610 FRANK ZOR, član društva sv. Cirila in Metoda št. 144, Sheboygan, Wis., operiran 10. februarja 1919. Opravičen do podpore $50.00. Josip Zalar, glavni tajnik. Glavni urad K. S. K. J., 23. maja 1919. 480.917.72 . ........................ $3,024.047.33 Skupaj ......................." Obveznosti — Sedanje in prihodnje. Toei ne morejo v šolo, ženske ne z doma, a moški ne na delo. Možje in fantje, ki so prišli od vojakov, nimajo nimajo drugega, nego vojaško obleko, a če se kje prikažejo v njej, jih takoj primejo, ker nimajo vojaške izkaznice. "Tako ne gre več naprej, kaj takega v Jugoslaviji nismo zaslužili. Tisti, ki ste poklicani za to, spomnite se nas P' Prijet trgovec z dekleti. Maribor, 6. marea. Državna po-lieija je prišla na sled takozvani trgovini z dekleti, s katero se je pečal Einhauer Reinfried & Co. Potom ženitvenih ponudb v listih je od vseh strani izvabljal dekleta tušem. Imel je posebno uradnico, ki je hodila po dekleta, pred vsem po taka, ki so imela denar. Zanimivo je, da je Einhauer to trgovino vodil na pismih pod tvrdko Einhauer & Co. Taka tvrdka pa sploh ne eksistira. Einhauer je poslovodja pri tvrdki pl. Lehman. Pošta je inhibirala 40 pisem, naslovljenih na razna dekleta. Tihotapstvo s konji na Štajerskem Maribor, 6. marea. Po poročilih iz Ptuja, Radgone, Ljutomera, Št. Lenarta, Semnišča in Špilj se vrši, odkar so Nemci zasedli novo določeno črto, v velikem obsegu organizirano tihotapstvo^ posebno s konji, ki se ob gotovih^dneh, in sieer v bližini Špilj od četrtka na petek, v Ptuju pa od torka na sredo uti-hotapljajo v celih kolonah v Nemško Avstrijo. Tudi na Hrvatsko se izvažajo fconji preko mostu v Št. Vidu pri Ptuju in čez brod Starše v Št. Janžu na Dravskem polju. V Radgoni in Ptuju nedostaja zadostne kontrole in so naše oblasti odredile najstrožje nadzorstvo. Cene sladkorja v rasnih državah. 100 kg sladkorja stane na debelo (preračunano na krone): v Danski 170 kron, na Švedskem 356 kron 60 vin., na Norveškem 506 kron, v Švici 385 kron 20 vin., na Angleškem 435 kron 40 vin., na Francoskem 547 kron 80 vin., na Nizozemskem 377 kron 40 vin., na Španskem 455 kron 70 vin., v AV^triji 261 kron 80 vin., na Ma-djarskem 310 kron 60 vin., v Italiji 581 kron *0 vin.? v Zedinjenih državah 298 kron 80^in. Xeki nemški duhovnik se je javno pred zbranim ljudstvom izrazil, da so na krvoprelitju na Koroškem krivi slovenski duhovniki; on jih radi tega ne bo sovražil, ljubiti jih ne more, pač pa hoče moliti za nje. Torej na začetku svetovne vojske so bili krivi slovenski duhovniki, na razpadu Avstrije so krivi, da se delajo nove države, zopet. Teh trditev ne bo mo posebej pobijali, ker vsak človek, ki ima še zdravo pamet, mora misliti drugače. Žalostno pa je, da ta duhovnik ne ve ali noče vedeti, da se vršijo vsi boji na Koro škem na pristno slovenskem ozem lju, kamor so udrte nemške tolpe, nahujskane po raznih vsenemških agitotorjih, ne v zadnji vrsti od K. T. V popolnoma slovenskih vaseh uganjajo nemške tolpe svoje boljševiške zločine in na ves glas moramo zavpiti, da je dolžnost vsakega krščansko mislečega človeka, da stori vse, da izginejo čimprej nemški ♦ kulturnosci iz slovenskih tal. Kako ravnajo Nemci s slovenskimi duhovniki, ki jim pridejo v pest, kažejo žalostni slučaji gg. župnikov: Kendlmana iz Kloštra, Ebnerja iz Vovber, Holeea iz Gre-binja, Volavčnika- iz Rude, s katerimi so prav po satansko zlobno postopali. Ti slučaji so škofu g. dr. Adamu Hefterju dobro znani. 5. Kako kršijo Nemci premirje, kažejo tudi sledeča dejonja: 1. V nedeljo (23. febr. 1919) je nemški letalec v Pliberku in Do-brlivasi metal letake in listke hnj-skajoče vsebine, na kraje, kjer so nastanjeni naši vojaki. 2. Pred par dnevi so nemški vojaki vabili naše vojake na železni mast pri Rikarjivasi in jim dali razne listke, v katerih hujskajo zoper Jugoslavijo in poživljajo slovenske vojake, da častnike. 3. V Št. Petru na Vašinjah so med nemško in slovensko Črto ne katere vasi, torej nekak nevtralen pas. Nemci po zmiraj nadlegujejo prebivalstvo in grozijo zapreti za vedne Slovence, tako, da sta morala zbežati g. Kampič in visoko-šolec Koch. Nemec premirja ne pozna in be" sedo prelomi', ako mu kaže. V svet pa vedno vpije ,da so Slovenci tisti, ki se pogodbe ne drže. IZ KOROTANA. Velikovec, 4. marca. Da ne pozabijo na nas drugi, ki so bolj srečni kot mi Slovenci na severu, ki nas hoče osrečiti nemška khltura — Nemška Avstrija — Vam podamo par sličic iz veli-kovškega okraja. ^ y velikovškem sodnem • okraju so nemški vojaki popolnoma ali deloma uničili imetje v sledečih župnlščih: v Tinjah, kjer so ostali goli zidovi in so uničili tudi matične knjige, s katerimi so se na vasi igrali otroci, v Šmarjeti, v Vovbrah, v Grebinju, Grebinj-skem Kloštru in na Rudi. Menda bi bili Huni pred 1400 leti tudi ne delali bolj grdo, kot so naši "prijatelji" Nemci, 'naši odrešeniki', ki pravijo, da nam prinašajo svojo kulturo. Bog nas varuj take kulture ! Oskrunili in oropali so cerkev v Tinjah, v Šmarjeti in menda tudi v Vovbralf in Grebinjskem Kloštru. Pa ne samo v imenovanih krajih, tudi drugod so se pokazali Nemci. Ker nimajo nikjer svojih vojaških skladišč, kjer bi dobivali svojo hrano, hodijo po okraju pri slovenskih kmetih " rekvirirat", to je ropat. Okradli so tudi župnika na Krčanjah in v Št. Petru na Vašinjah. Iz Djekš še ni poročil, da bi mogli prav presoditi, kako je s cerkvijo in župniščem. Samo v Velikovcu,- Št. Rupertu in t Št. Petru na Vašinjah so ostale cerkve nepoškodovane, ker jih branijo hrabri Slovenci in Srbi. Postopanje nemških tolp je popolnoma nerazumljivo, a misliti pač moramo, da se vsled najzlob-nejšega hujskanja zoper zavedne Slovence in posebno duhovnike, odvrne boljševizem od podivjanih nemških tolp. In njih poveljniki? Deloma odobravajo vse to, deloma pa si ne morejo in ne znajo pomagati. Saj se boljševizem ner ških tolp obrača včasi tudi proti lastnim častnikom. Tako so v Tru-šnjah streljali na lastne častnike, pripetili so se celo slučaji, da so nemški vojaki svoje častnike oklo-futali. Na Rudi so prisilili častnike, da so morali stati na straži, medtem ko so vojaki šli popivat. Vse to kaže, da bo morala poseči tu vmes druga sila, kajti nemv ška vlada nima v oblaati svojih Da so se postopanja nemških tolp že sami Nemci naveličali, kaže sledeči slučaj, ki se je dogodil v Grebinju, kjer so po odhodu jugoslovanskih čet pozdravili nemške čete tako slovesno in razobesili njim na čast zastave. Tam je hotel kupiti pijan nemški vojak vžigalice. Ker jih ni dobil, je začel razgrajati, da je prišlo do pretepa. Omenjeni vojak je na to streljal na nemško mislečega gostilničarja Loigeja, kateremu so morali odrezati desno roko. Sedaj leži na smrt bolan. Ustreljen je bil tudi neki civilist, ki je bil takoj mrtev. Dva orožnika, ki sta prišla mirit, so tako nabili, da sta težko ranjena. Govori se, da so nemški orožniki v Grebinju in na Rudi zbežali pred nemškimi tolpami. V Grebinju so tudi pretepli narodno rodbino Ručigajevo. Tako posto^ panje nemške tolpe med svojimi ljudmi in si moremo živo predstavljati, kaj* šele vganjajo, ko pridejo med slovensko ljudstvo, do katerega nosijo v srcu smrtno sovraštvo. V Šmarjeti so Nemci odpeljali nemčurskemu učitelju vse čebele, kovaču pa polovnjak mošta. Ravno tam so tudi v cerkvi vse pokradli, kamor so raz kora zlezli po lestvici. Tudi strojnico so posto-vili v cerkvi. Srbski denar za celo državo SHS. BelgTad, 4. marca. — finančno ministrstvo je odredilo, da je od sedaj dovoljeno izvažati srbski denar in denarne nakaznice srbske narodne banke iz ozemlja kraljevine Srbije v vse kraljestvo SHS. Prepoved izvoza srbskega denarja preko mej kraljestva SHS. o-stane tudi nadalje v veljavi. Finančno poverjoništvo v Ljubljani za Slovenijo in Istro. »• • • ..... ... BelgTad, 4. marca. — Ministrski svet je izdal začasno uredbo o finančnih poverjeništvih, ki jih bo v celi državi pet, in sicer v Ljubljani za Slovenijo in Istro, t Za-dru za Dalmacijo, v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in Mfcdmur-je, v Sarajevu za Bosno in Hercegovino in v Som boru za Bačko, Baranjo in Banat. Reka, 5. maroa. — Pod italijansko okupacijsko oblast spadajo marca. — Pri včerajšnjih demonstracijah proti č< slovaški državi je prišlo v dveh primerih do izgredov med izgred niki in vojaštvom, in Ricer v Sternbergn in Novem Jičinu (Neu Tischein). V Sternbergn so de monstrantje vdrli v poslopja okr. glavarstva in pošte, vlomili vrata in ranili in insultirali osobje. Nato so se vrgli na mal oddelek vojaštva, ki je korakal v smeip proti glavjiemu trgu; in ga ovirali, da ni mogel korakati naprej. Eden izmed demonstrantov je zavpil: Dol s Čehi in ustrelil iz samokresa na češkega prostovoljca. Prostovoljec se je zgrudil mrtev. Sedaj je seveda vojaštvo začelo streljati in napadalec je bil pri priči ubit. Kljub temu pa je vztrajala množica pri streljanju na vojak*. Cele iz okep posameznih poslopij so se oddajeli streli. Vojaki so imeli dva mrtva in pet težko ranjenih, demonstranti 15 mrtvih in nad 30 ranjenih. V Novem Jičinu so naskočili demonstrantje vojaško četo ter začeli lučati kamne na nje. Naenkrat so padli streli in trije vojaki so se valjali v krvi. Vojaštvo je streljalo in ranilo 15 demonstrantov. Da ni prišlo do večjega krvoprelitja, se imajo demonstranti Zahvaliti samo 'zmernemu nastopu vojaštva in oblasti. S. Gregorčičevo "Soči" — Wil-sonu. Ooričan nam piše: Znano je vsem, kako mojstrsko je narisal S. Gregorčič v svoji nesmrtni Soči" borbo Slovenstva z Itali-janstvom, oziroma, kako odločno je v njej izrazil željo, naj posoške pokrajine ostanejo materi Sloveniji, h kateri po pravici spadajo. Ta "biser našega slovstva je pok. profesor Baar izborno prevel v latinski in grški jezik. Želeti bi bilo. da se ta pesem v vseh treh jezikih v slavnostnem formatu natisne ter poženejo j p0se]:)ni deputaciji podari Wil-sonu, ko se zopet vrne v Pariz. Pri tei priliki naj bi deputacija storila zadnji poskus, da se mirno reši, kar se še rešiti da. Brez naše ljube Goriške, ki je toliko trpela in toliko trpi, ne moremo živeti. Na noge torej imoviti in vplivni možje, pogum velja! Naš narodič ima svoje posebne naloge in ne sme poginiti. — I. B. Z jugoslovansko - italijanske fronte. Nemški listi priobčnjejo iz Pariza naslednjo brzojavko: 'Srbska armada je v ljubljanski okolici mobilizirala 60,000 mož. Drin-ska divizija se je četam pridružila. Proti Srbom stoji šest italijanskih divizij. Srbsko-italijanska fronta stoji 12 do 15 kilometrov od Ljubljane. Italijani so postavili svoje čete v okolici Postojne. I-talijanski letalci letajo nad Ljubljano in napravljajo fotografične posnetke. Odkar je italijanska komisija bila pregnana iz Ljubljane, ni bilo novih dogodkov, vendar se sodi, da nova podlaga sporom obstoji v tem, ker so Italijani zasedli Gorico. Srlfi nočejo, da bi Italijani dobili Oorico." Po večjih nemških listih priobčujejo to brzojavko — iz Pariza tudi "Grazer Tagblatt". Ker se ta naš prijatelj brez dvoma zelo zanima za našo usodo, je tudi on to brzojavko iz Pariza pošteno in drago plačal. Seveda iz ljubezni do (Slovencev! v stanovskih složno. Stran-karstvo je zaenkrat ostalo ob strani. Le kulturna skupina: katoliški "Domagoj" ki je deloval tudi za časa vojne, je zbral v svoje kolo nak 100 akademikov. Tudi akade-mični socialisti so zbrani v poseb- roda danes ni vec sam m vra pomoči, kakor so bili goriški Slovenci takrat, ko je zadajala nemška brutalnost njihovemu narodnemu življenju zadnje udarce. Sedaj stoji za njimi ves jugoslovanski narod vztrajno in neomajno. S tr dno vero v pravično jugoslovansko stvar in v resničnost pregovo- ni skunini Politične struje se za . . enkrat še niso organizirale. Star- ra, da ima čevičanci so se nekaj gibali, a to, prožeta ^^P}*0™* t, menda niso uspeli, še težje bi bilo lov našega novega kraljesUa. ho zbrati pristaše novoustanovljene ktala Srbija vedno na braniku na Jug. Dem. Stranke, ker je vseuči- še splošne narodne stvar. „i skup- Jug. _ ,... liško dijaštvo bolj naklonjeno po-|ne domovine, litiki avtonomistov. Pač pa so se dijaki začeli organizirati po strokah, poleg že obstoječega farma eevtskega kluba se ,ie osnoval se Nemška propaganda na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad poroča h uradnega vira: Dne 23. februarja od 3. ure 15 minut od daj tudi klub godetov in medici-.j3. ure 4"> niinn! popoMf« je nad narjev. Sedaj se vseučiliško dijaštvo peča z dvema važnima načrtoma: z ustanovitvijo dijaškega doma in dijaške zveze. — Tako poroča nekdo z zagrebškega vseučilišča splitskemu "Jadranu". Osemurni delavnik. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. decembra 1918, št. 248 se razširi na rudniška podjetja' in podjetja, ki spadajo po rudarskem zakonu pod nadzorstvo rudarskih oblasti. Pravice, ki jih daje naredba političnim oblastim prve stopnje in obrtnemu nadzor-ništvu, bodo vršile pri rudniških podjetjih rudarske oblasti. V novelo se sprejmejo tudi splošna določila za vse obrate. V podjetjih, v ko jih se dela esem ur nepretrgoma, je všteti v plačan delavni čas dravsko dolino od zahoda proti vzhodu iu nazaj plul nemški zrakoplov ter metal v slovenskem in nemškem jeziku natisnjene letake na kateirh razglašaj«« Xenn-i. «hi je glasom "Obzora" "začasna jugoslovanska država sklenila, vojaško odrediti, da so srednjeveška kazen, pretepanje s palico, zopet uvede.'' Kakor je znano iz svnje-časriih izjav v naših dnevnikih, naša vlada nikdar ni mislila in ne misli na kaj takega; saj je vseskozi moderna in demokratična. Kar je "Obzor" svojčas poročal, se je opiralo zgolj na dejstvo, da je neki hrvatski stotnik pri svojem vojnem oddelku kaznoval z bati-nami. Dotičnega stotnika pa je vojaška oblast, čim je zaznala za njegovo povsem protipostavno raC- neobhodno potrebne odmore, v nanje, dala prijeti in ga je posta-kolikor ne presegajo skupne dobe vila pred vojaško sodišče. Ta edir/ 15ih minut. V podjetjih, kjer se je j in izjemni primer vojaške brutal-skrajšal delavni čas na osem ur, se I nosti poizkušajo Nemci sedaj iz-ne sme znižati vsled tega istočasno rabiti za svojo propagando zoper prejšnjega zaslužka. j Jugoslavijo s tem, da ga razglaša- jo kot postopanje, ki je zakonito uveljavljeno po vsej kraljevini S. H. S. Naše zavedno ljudstvo, ki Srbi za Slovence. Belgrad, 5. marca. — Radikalno glasilo "Samouprava" priob-čuje uvodnik z naslovom "Mori-turi te salutant", kjer izvaja med drugim: Take obupne pozive po šiljajo beli Ljubljani in nam iz se-verno-zapednih delov kraljestva. pozna moderni in demokratski u-stroj naše mlade države, bo tudi to nemško obrekovanje vedelo prav ceniti. — Proti kršenju premirja, storjenemu s tem. da je de-markaeijsko Črto preplul sovražni Drav- Ogorčenje in obupna jeza je po-, , , . ... padla Slovence, videče, kaka ,ie- Krako1?,m>. f P™"'J™'v<> varnost preti njih narodn v Gori-|skf divu.jake obla« . protestiral., .... . T . . , , • i - i pri celovškem Vojaškem poveljni- ški iti Istri, ker se zavedajo, da ča- j [ J ' ka Slovence v teh krajih ista uso- s,xu" da, kakršna je doletela Slovence v Deželna vlada za Slovenijo, videmskem okrožju. Jeza popade Ljubljanski dopisni urad poroča z vsakega goriškega Slovenca, ako dne 7. marea: Predsednik Deželne pomisli, da naj postane žrtev itali- vlade za Slovenijo, dr. Janko janske grabežljivosti. Ali kakor v | Brejc, je danes iz Belgrada pre- prirodi, tako vlada tudi v zgodovini narodov zakon ravnotežja. Vsako motenje ravnovesja vzbuja reakcijo in odpor. Storjena krivica rodi morda počasi, toda gotovo I notranje stvari Gustava Goljo, za maščevanje. V našem primeru je j nauk in bogočastje dr. Karla el sllužbeno brzojavko, kjer se naznanja, da je ministrski svet s posebno naredbo imenoval za Slovenijo nastopne poverjenike: za Na dan 1 jubitelji (ee) romanov! Avstrijska krona brez veljave. Nemška Avstrija se nahaja v strašnem položaju, ker je vrednost krone v inozemstvu že tako padla, da nima skoro nobene veljave več. Švici plačujejo za eno krono še 23 centezimov; pa bo še slabše. Ententa noče Nemški Avstriji več dajati živeža za kronsko valuto. Drugih plačilnih sredstev pa nemška Avstrija nima. Najetisi mora tedaj pOsojilo v inozemstvu, ki je pa dobi le, če doma hitro zaseže vse inozemske vrednostne papirje. Krona je danes prava katastrofa za Nemško Avstrijo ter njeno prebivalstvo, ki strada vsled slabe krone. Zagrebško vseučilišče ima letos 2500 slušateljev, dočim jih je bilo preje v najboljih letih največ 1000 do 1100. Posebno prenapolnjena je medicinska fakulteta, kjer obiskuje prvi tečajj do 500 dijakov, tako da so morali iz nekaterih predmetov uvesti paralelna predavanja. Pomanjkanje stanovanj v Zagrebu je veliko, zato so za dijake oskrbeli na izreden način in jih 400 nastanili na podkovski in obrtni šoli. Slovenci imajo lasten "akadfcmični dom". Tudi za prehrano dijaštva je na splošno preskrbljeno; razfen mense acad. se je otvorila " jugoslovanska akade-mična jedilnica", v "kateri se prehranjuje vsak dan nad 500 dija- Ako se hoče mož, fant, prikupiti svoji ženi, deklici, ima sedaj ugodno priliko, da ji naroči ta krasni roman. Pričel sem izdajati zanimiv in krasno izdelan roman: MILIJONSKA NEVESTA, ali (TRPLJENJE MLADE MATERE). Ta krasni roman je še nepoznan med Slovenci, in upam, da se bode vsakomur priljubil, kteri bo segel po njem. Apeliram na vse rojake in rojakinje, ljubitelje lepega in kratko-časnega čtiva, da se požurijo z naročilom PRVEGA zvezka, kteri bode stal 10c po pošti pa 12 centov. Izhajal bode vsak teden redno po en zvezek, kakor hitro se od-iiove zadostno število naročnikov. Prosim tudi rojake, ako bi kteri hotel prevzeti zastopstvo, naj piše na moj naslov: JOSEPH TOMIC, 2424 Sc. HARDING AVE., CHICAGO, ILL. Za provizijo se domenimo pismenim potom. Vsa naročila naj se pošiljajo na gori označeni naslov! V list se naj priloži denar ali pa poštne znamke. Pri večjem naročilu se naj pošlje Mcney Order. ROMAN BO DOSEGEL NAJBRŽ 60 ZVEZKOV. Prosim, da bi se naročniki skupaj spravili tako, da bi se zamoglo naročeno poslati na en naslov; ker s tem bi bili manjši poštni stroški. POZDRAV VSEM LJUBITELJEM ROMANOV! TU JE PRIJETEN ČISTILEC ZA STAREJŠE LJUDI.__ Dnevno očiščevanje drobja je važnega pomena, ko človek prestopi srednjo starost in nastopi v starejšo dobo, ker narava sama ni dovolj močna, da telo čisti. Treba je drobovju pomoči, da očisti telo. Močnejši ko je čistilec, kar starejši ljudje kmalu zvedo, tem težje drobovje deluje, in za to razumni ljudje ne vzamejo slane vode in drugih trpkih sredstev. Mnogi so prišli do prepričanja, da je najumnejše zaupati pravo delovanje drobja, če se vzame zmesek raznih ^elišč pod imenom Laxcarin Tabiets. Ta-lek pripravi čiščenje drobja tako na lahko, kar mogoče. Tisoči ga rabijo redno, kakor predpisano, v malem, in se ohranjujejo v dobrem zdravju, zadovoljstvu in proste od zabasa-"nosti. Se ne prodaje po lekarnah. Cena, kljub vojni draginji in raznih dodatnih davkih zavoljo vojne, ker smo znižali dobiček, je ostala vedno ista, kakor se je ta družinski lek vedno prodajal. Dobite danes — ne čakajte. LAXCARIN, pravi čistilec. REDEN ,kot ura. Ne jemljite ponaredkov — morda so škodljivi. Ako ste trpeli za zabasanosti, želodčnih nadlogah, zapeki, kislim želodcu, plinih, neprebavnosti, glavobolu, že delj časa, je boljše, da dobite popolno zaloga za lečilo — šest škatelj, ki stanejo pet dolarjev, ali pa pišite pa eno škatljo danes in jutri boste že drug človek. Pomnite, da se Laxcarin prodaje le pri Laxcarin Products Co., Dep. Z-l, Pittsburgh, Pa. Pošljemo po prejemu gotovine, Money Order ali znamk. Vertovška, za pravosodje dr. Vladimirja Ravniharja, za narod no gozdarstvo Antona Kristana in za soeialno skrbstvo Albina Prepeluha. — Podpredsednik Deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav je bil, kakor znano, imenovan hkrati s predsednikom dr. Jankom Brejcem. Italijani proti nadškofu Sede ju. Vesti iz okupiranega ozemlja jav-Ijijo, da so Italijani začeli sovražno nastopati proti naši slovenski duhovščini ter da nameravajo duhovnikom prepovedati vstop v šole. V Gorici izhajajoči list "Voce jlel Isonzo'' napada nadškofa Se-deja, stolni kapitelj ter'kurata C. M. Vugo radi jugoslovanskega mišljenja. List pozivlje nadškofa, naj pripravi svoj kovčeg ter naj gre. — Laških nasilnosti ni konca. STIK S SVETOM. Stopili smo v vrsto svobodnih držav,na svetovno pozorišče.Toda zapleteni položaj ob naših mejah nam skoro popolnoma onemogoča, da bi resnično mogli doseči z zunanjim svetom konkretnejši stik. Gospodarsko smo navezani sicer že na ententine dežele, a manjka nam še neposrednega stika ž njimi, manjka nam direktnih informacij odtod. — Politično se smatramo opravičene, da stopimo z državami sveta v dotiko, manjka nam možnosti, to izpeljati. Naša žurnalistika je navezana slejko-prej na informacije, ki jih dobiva preko Dunaja, vsa druga pota so za nas več ali manj zaprta. Kakšna je naša valuta, kakšne so cene blaga, kako cenijo naš politični in gospodarski položaj na Francoskem, Angleškem ali v Ameriki, to vse dobivamo iz druge roke. Na vseh straneh je čutiti potrebo, da dobimo direktno zvezo z vsemi državami sveta. Ta zveza je danes mogoča potom brezžičnega brzo-java. Ali ni žalostno, da mora naša država vzdržavati stik s-svojimi zastopniki v Parizu le potom kurirjev ali pa potom navadnega brzojava, ki prehodi prej postajo dveh do treh držav, prednu pride vest v roke naših zastopnikov. Brezžična postaja je potrebna. Imamo sicer eno v Ljubljani, na realki, a je premajhna in prešibka. Vsled tega ne prihaja v poštev za take naloge* Misliti moramo na to, da postavimo novo, veliko, moderno brezžično postajo, ki bo služila ne le naši žurna-listiki, marveč tudi naši zunanji politiki, diplomaciji, gospodarstvu, financi, znanosti itd. Pametna je bila misel, ki so jo sprožili nekateri veščaki, da se taka velika postaja zgradi v Ljubljani, ki bo v bodoče igrala med vzhodom in zapadom še eminent 110 važno posredovalno ulogo. Da se ta stvar omogoči, bo treba, da bodo naši domači zavodi, ki so na ustanovitvi take postaje interesirani, tudi zanjo prispevali. Poleg bank, trgovine, obrti, časopisja, vojaštva, diplomacije, politike in slovenskega vseučilišča pa prihajaja za nas v poštev še en faktor, ki je pri tem vprašanju zelo prizadet. Mislimo naše kmečke zadruge, osobito posojilnice. Ta postaja utegne namreč za bodoči razvoj našega kmetskega gospodarstva biti velikega pomena. Strokovnjaki pravijo, da se da mala postaja za brezžične signale postaviti v vsaki vasi, na vsakem grebenu. Stala bi taka naprava zelo malo — pravijo da okrog 100 K. Te male postajice bi vsak dan po večkrat dobivale signale. Opoldne bi postaja signalizirala, kdaj je točno poldne. Pred- ali popoldne bi ljubljanska postaja signalizirala po celi Sloveniji v vse hribe in vasice, kakšno vreme se nam obeta. Ko bi opozovalniea ugotovila, da se bliža nevihta, bi že isti hip signali po vseh slovenskih vaseh oznanjali: čez 2 uri bo tu in tu huda nevihta. Kmet, opozarjen na to, bo brž spravil svoje pridelke na varnost ali pa jih saj zavaroval. To smo navedli le za zgled, neštete, pa bi bile še druge dobrote take postaje za vse stavove. Misel je tu. Treba je, da se izpelje. Opozorili smo s tem našo javnost tega in upamo, da ta javnost ne bo gluha, ko pride poziv, da se misel oživotvori! Za nas, ki smo bili toliko časa zaprti v ozkem svetu, ne sme biti pretežka nobena stvar, ki jo je treba izvršiti, da pridemo v stik z velikim svetom! "Slovenec". ZA ENOTNI JUGOSLOVANOV. Lažje za potratnega samca dobiti nevesto, kakor na hišno opravo. Drag. Kostič je priobčil v bel grajski "Epohi" članek, v kate rem se zavzema za upostavo pe škega patriarhata in prvotnega srbsko-slovenskega jezika v srbski pravoslavni cerkvi. V tem jeziku je pel liturgijo in pisal sv. Sava ter je ostal v veljavi dotlej, dokler je obstojal peški patriarhat. Potem so bili Srbi odvisni od ruske pravoslavne cerkve, ki jim je preskrbovala cerkvene knjige ter jim je seveda pošiljala svoje — rnsko-slovenske. Tedaj je začel rusko-slovenski ("slavjanski") jezik v srbsko pravoslavno cerkev in 0-stal do danes. Vendar se je ohranila v mnogih molitvah še prvotna srbo-slovenščina, katera je živemu narodnemu jeziku neprimerno zli-žja nego "slavjanščina;\ Tako na primer se "Gospodova molitev" še vedno moli v srbo-slovenskem jeziku, ter se glasi takole: "Otče naš, iže jesi na nebeseh, da svetit se ime tvoje, da budet volja tvoja, jako na nebesi i na zemlji. Hleb naš nasuštni dažd nam danas, ostavi nam dFgr n^se jakože i mi ostavljajem dFžnikom našim. I ne vavedi nas va iškušenije, no izbavi nas od lukavoga." -—Ugovor, da bi z odpravo rusko-slovenskega jezika pravoslavna cerkev izgu bila stik z rusko, pobija pisec s tem, da bo med obema cerkvama še vedno stal močan prvotni skupni temelj: staroslovenski jezik sv. apostolov sv. Cirila in Metoda. Vsekakor -bi nČkaj izgubili z ozirom na tekmovalsko bolgarsko cerkev, katera ima istotako rusko-slovenski jezik. "Toda — piše Kostič — za izgubo te zveze bomo dobili .za nas mnogo dragocenejšo in pomembnejšo zvezo: zvezo s svojimi istokrvnimi brati katoliške vere. Ko upostavimo v naši pravoslavni cerkvi jezik pe-škega patriarhata, a v naši katoliški cerkvi pa oživimo "glagolja-ško" slovensko liturgijo — bomo imeli eni in drugi eden in isti li-turgični jezik: srbsko- ali hrvat-skoslovenski, ki se je razvil na m in isti način, iz enega in istega izvora: staroslovenskcga. A še več. Ko bi se za cerkveno službo določil ta jezik v kaki starejši formaciji in lastnem pravopisu, kakor je bil do Kosova (pred reformo Koi> stantina Filozofa) — bi se moge« zelo, zelo prilagoditi posebnostim živega naš«nrp -J««!*« eno- rodnih bratov Slovencev. Tako bi ga oživeli v jugoslovanski#"ode-ždi)) (mašili obleki), v kateri se je prvotno služil in pel pod imenom starosl o venskega jezika sv. Cirila in Metoda. Niti sedanji cerkveni jezik (rusko-slovenski) niti živi narodni, kakor je v prevodih Sv. pisma Vuka Karadjiča in Da-ničiča, to ne more nikdar postati. Drugi (živi jezik) vrhu te#a tudi nima v sebi tistega potrebnega duha svetinje, ki ga daje cerkvenemu jeziku starina." 100 KQ MOKE dam tistemu, ki mi preskrbi stanovanje, obstoječe h dveh sob, kuhinje in pritiklin. Naslov pove uprava "Slovenca" pod št. 154. PRODA SE volnen, pomladanski dainski kostum, nekaj, bluz in ženskega perila, beli čevlji šl. .'iS. črn klotasti predpasnik, pripraven za pisarno in druge stvari. 0-gleda se od pondeljka 3. t. m. naprej od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne. Pot v Rožno dolino 42, pritličje. VALENTIN MAČEK, tovarna v Domžalah, štev, 43, imam še v zalogi več 100 predpražnikov, več sto parov slamnatih šolnov1, več 100 parov slamnatih podplatov (vložkov), čez 100 ženskih modrih predpasnikov, belih ženskih srajc in jopic, vse iz pravega platna. — Cene v tem času nizke. — Vzamem tudi fižol i. dr. za plačilo. APROVIZACUA. Sol. Zavodi, gostilničarij, mesarji in peki, ki rabijo sol za izvrševanje obrti, naj se takoj zglaše v mestno posvetovalnico radi nakazila soli. Cena K 1. — cn klg. PRODAJA MOKE. Na vsako močno izkaznico sc dobi do vštete sobote 15. marca. 1 kg bele moke za pecivo. Kilogram stane 4 krone 66 vin. gonilna sila .za napredek v gospo darstvu. Na noben način se izo brazba. kmetske mladine ne sme končati z ljudsko šolo, marveč mO t a vsak deček — o izobrazbi deklic treba govorili posebej obiskovati najmanj še dveletno gospodarsko strokovno šolo, a pozneje bi moral obiskovati zimske tečaje o posameznih panogah kmetijstva nikakor pa ne o splošnem kmetij si vu, od katerih nima nihče noiie ne koristi. Bodoči gospodar ji Pveč jih posestev pa naj bi dovršili visoke ali vsaj srednje gospodarske šole. TRST V AMERIŠKI OSKRBI? (Izvirno poročilo "Slovencu". Ljubljana, 4. marca. Iz Trsta smo prejeli iz Verodostojnega vira. sledečo vest: Z današnjim dnem prevzame vso aprovizacijo Trata in okolice posebna ameriška komisija. Uboge družine bodo prejemale vsa živila zastonj. Brezposelni poleg tega še 70 centesimov dnevno .To bi bil nov dokaz o nemoči Italije, ki je z. okupacijo Trsta u-ničila njegovo gospodarsko življenje in s tem tudi njegov življenji predpogoj. OGLASI PRIČAJO, da vlada v Ljubljani v re.<*niei pomanjkanje živeža, obleke in obuvala, nam pričajo nad vse zanimivo nastopni oglasi, dobesedno posneti iz ljubljanskega "Slovenca" št. 50—1. marca 1919 do št. 64— 18. marca 1919. Izmed nastopnih oglasov se nam zdi najbolj zanimivi prvi oglas, ko išče nekdo svoj izgubljeni čevelj. Tudi drugi oglas nam znači, v kaki veljavi je dandanes v Ljubljani mast, slanina in obuvalo. V zadnjih dveh uradnih oglasih je označena sedanja cena in sicer za 1. klg. soli K 1; en klg bele moke za pecivo K 4.66. Pa naj še kdo trdi, da imajo v beli ! Ljubljani vsega dovolj in da ne potrebujejo živil, obleke ter obuvala? Ti gori omenjeni značilni oglasi se glasijo dobesedno sledeče: IZGUBLJEN je moški čevelj od trgovine "Dolnar" v Krakovski ulici do My:ja. Pošten najditelj naj ga blagovoli oddati na Mirju št. 6. PRODAM ali zamejam za Špeli in mast par močnih, moških štrapac-škornjev in čevljev štev. 43, primernih za kmetovalce pri poljskem delu. Poizve se v Cerkveni ulici 5, 1. nadstr. de^iio, Lubljana. 30 KG MODRE GALICE se za menja za živež. Kje pove uprava "Slovenca" pod št. 14S5. VEČ VOZ GNOJA se zamenja za krompir. Poizve se Lepa pot št. 1, Ljubljana. NEKAJ VREČ OVSA je na, prodaj. Poizve se pri "Jeaiharjn" v Stožicah 35 pošta Jezica. r ožjo domovino. V polku je Še 20^a itfinkuje. »ko se ga pije samo Slovencev, prostovoljcev, med 11 j i-' »avadc. Tedaj pozor in pazljivost. I speli vam je gotov. Nasi fantje v srbski vojski. V našem uredništvu se je zglasil včeraj popoldne naš rojak Ivamr Skvarča iz Spodnje Idrije, ki je kot avstrijski % vojak bil Rusov vjet in tam ko tprostovoljec stopil v jugoslovansko legijo. Služil sedaj pri 3. srbskem polku v Ba- natu, odkoder je došel 11a dopust ffl Sloven mi tudi g. Frane Mezek Iz (Jerkpai vrl član odotnega Orla. Imeli so hude napore, a sedaj se jim dobro godi. Skvarča ne more prehvaliti požrtvovalnosti srbskega prebival ki je srbske čete ob osvoboje-nju nad vse radostno sprejelo ter ž njimi delilo zadnji košček kruha, da ob silnih pohodih niso o-magali. Naslov Franceta Mezka je: 4. četa, 2. bat. 3. jol, pošta 12 Bela cerkva, Banat. Več izobrazbe kmetu! "Jugosi. Lloyd" je priobčil več člankov, v katerih pisec dokazuje, da moramo začeti v kmetijstvu intenzivneje gospodariti, a to se da doseči le na ta način, da dvignemo splošno 111 strokovno izobrazbo kmeta. — Kmet mora doseči vsaj tisto izobrazbo, ki jo ima danes povprečni obrtnik, vzgojiti se mora tako, da bo čutil tudi kulturne potrebe, ne samo minimalnih. To bo potem VINO IZ REZGRATOVIH ROŽJ Sedaj, ko cveti regrat najbujj nejše ter ga je povsod dovolj, za-morete napraviti iz cvetja z malimi stroški zelo zdravilno pijačo,ki se napravi na sledeči način: Vzemite 11a en kvart lepih re-gratovih rož 1 galon mrzle vode ter denite kuhati; ko to zavre, naj se kuha do 20 minut. Potem precedite in nato še enkrat skuhajte ter priložite na vsaki galon 3 funte sladkorja ter po 2 zrezani lemoni. Potem vse skupaj kuhajte do pol ure. Ko se je toliko časa kuhalo se mora še enkrat precediti, na kar postavite na hladni prostor, da se ustavi in ohladi. Vzemite potem košček kruha, postavite nanj košček kvasa (presgerma).— (yeast) ter pustite vse skupaj na vrhu te tekočine toliko časa, da kvas popolnoma izgine. Nato še enkrat precedite in to zaradi tega, da v.vinu ne ostane drobtin od kruha. Potem nalijte v galon ali sodček ter pustite toliko časa odprto posodo, da mešanica neha vreti, nakar potem posode zamašite. Navadno vre H tednov; ko neha vreti, je vino že gotovo za porabo. Čimdalje stoji, taoliko bolj močno in finejše je vino. Ni pa treba tega vina zamenjati z drugim navadnim vinom. Vino iz^regratovega cvetja je zdravilno vino. Sme se ga piti v vsakem dnevnem ali nočnem času, toda zelo zmerno, ker je zelo močno. Za dnevno uporabo kot zdravilno vino, se ga ne sme več izpiti kot pol navadnega vinskega kozarca. Zmirno uživanje tega vina zelo koristi zdravju. Nasprotno THE FIRST NATIONAL BANK (PRVA NARODNA BANKA) CHISHOLM, MINN. "Hranite, da boste kaj imeli.'* je zlati pregovor, vreden posne manja. Vložite vaš denar, malo ali veliko v našo močno in zaupno hranilnico, v slučaju bolez ni ali nesreče vam bode vedno prav prišlo. Vaš sorojak Jakob Osbolt, je tukaj zato, da vam pomaga v vseh bančnih potrebah. Oglasite se pri njemu, 011 vam točno postreže. Banka je odprta vsak dan ob 9 do 3 ure, v sobotah večer pa od 7 do 8 ure. »»iw^^w/fflfflmttr KISEL ŽELODEC ZDAJ HITRO OZDRAVLJEN. Bolestni napadi neprebavnosti, zapeke, hude sape, riganja. dviganja težkoče po jedi, zabasanosti in želodčne mizerije vse kažejo hudo amerikansko bolezen, ki je znana kot kisel žclodec Na srečo se je našlo čudežno zdravilo, ki se imenuje Laxearin Tablets, katero donese takojšnjo odpomoč od vseh teh želodčnih mizerij in zabasanosti, ker izžene bolnosno kislino ii pline iz želodca. Še vedeli ne boste, da imate želodec tako lepe in dobro se boste počutili. Poleg tega vas bo ta lek obvaroval drugih zelo zlih posledic kislika v želodcu, ki gostoma zamota celo telo v bolezen, da še dober zdravnik težko odpomore. Mnogi slučaji kroničnih želodčnih bolesti, kot je omotica, hue glavobol, navadna slaboča, revmatizem, hrbtobol. krč, znotra-nji otvori, želodčni rak, bolesti okoli srca in onemoglost srca, sc zamorejo slediti nazaj v svoj početek, ki je kislina v želodcu Kresajte iskro življenja. Jejte to kar se vam poljubi in prebavite hrano kot treba. Potem se boste dobro počutili — boste sposoben — ^luševno krepak t- boste čil in čvrst — imeli boste moč in dobro voljo za vse dobro. Vzemite Laxearin in dajte svojemu želodcu pomoč, bo v dobrem zdravju in da bo prebavil hrano perfektno in bo vsak založaj ust tudi 100 odstot. v pomoč in krepčanje telesa in krvi. Ako ste trpeli na želodčnih nadlogah in zabasanosti, naročite tega leka dovolj za eno zdravljenje, ki je šest škatelj; t< eno škatljo takoj za en dolar. Laxcarina sc ne prodaja v lekarnah. Odklonite vse ponaredke, ki bi vam morda škodili. Laxca rin prodaje le: Laxearin Products Co., Dept. Z—1, Pittsburgh, Pennsylvania. V Z p : T E Laxarin tablete za zabasanost in želodčine neprillke. g NAJNOVEJŠA IZNAJDBA. ČUDOVITO KRASNA URA STANE SAMO $9.55. ZASTONJ! 4 VREDNOSTNA DARILA ZASTONJ! Ta slika kaže najnovejše vrste i/najdbo ure o kateri se gotovo niste slišali. Je zelo čudovito krasna in interesantna ura. Da bodete približno vedeli kakšna, kakšne korist: lahko imate pi 1 nji vam nekoliko opišemo. Ta ura je krasno izdelana iz najboljše kovine, je lepo poniklan * in tudi ne more izgoreti če bi padla v ogenj. Se navija enkrat na osem dni in drži pravilen čas boljša od vsake druge ure. Ima budilnik kateri tako glasno zvoni, da vas zbudi iz najtrdnejšega spanja. Vi ne potrebujete vžigalic po noči ako želite videti I koliko je ura, samo pritisnete na gumb in na enkrat je vsa ura razsvetljena. Lahko se uporabi za hišni ali uradniški klicalni zvonec. Ima svojo proti ognju zavarovano denarno hranilnico, in sicer v dveh delih za denar in za zlatnino. Ta bank ima svoj tajni ključ, potem katerega se more urediti tako, da ne more nihče drugi odpreti nego vi sami. Ima tudi električno svetilko s katero si lahko pregledate vse stvari kot usta, ušesa, nefe, grlo in zobe. Z vsako uro mi pošljemo vsa potrebna navodila. Torej samo premislite si koliko ugodnosti lahko imate če si nabavite tako uro. Tako ura morali bi imeti v vsaki hiši ker ni le koristna temveč je krasota za vsako hišo. Ta ura je vredna najmanj $25.00 ampak, da bodemo seznanili ljudi z njo smo se odločili jih prodajati za kratko dobo 00 $9.55. Ako bi ne bili zadovoljni z njo in ako je ne pokvarite nam jo lahko Vrnete v teku 10 dni in mi vam povrnemo vaš denar nazaj. ZASTONJ: Vsak ki odreže ta oglas in ga pošlje nam z naročilom takoj, dobi popolnoma ZASTONJ ta pozlačeni žepni nož, pas, in par zapestnih gumbov. NE POŠILJAJTE DENARJA v napred, temveč nam pošljite samo $2.00 kot jamstvo in ostalo svoto bodete pa plačali potem ko se vam prinese1 v se blago na vaš dom. Hitite, ker ta naša ponudba je veljavna le za kratko dobo in prav lahko je mogoče, da ne bodete imeli nikdar več y življenju take prilike. , IMPERIAL WATCH COMPANY, DEPT. 704, 1 1136 Milwaukee Avenue, Chicago, 111. r i a w ! ! w 0 1 \ I U I ŽELITE LI POTOVATI V STARO DOMOVINO — OBRNITE SE *A NAS ZA ŠIFKARTE. (►BRNITE SE NA NAS ZA POTNE LISTINE OBRNITE SE NA NAS ZA POŠILJANJE DENARJA. OBRNITE SE NA NAS ZA ODVETNIŠKE IN NOTARSKE POSLE. OBRNITE SE NA NAS AKO ŽELITE POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Johii Zvetina M. V. SKVARČA, poslovodja. Telefon: Canal l.m CHICAGO, ILL. 1726 So. Racine Ave. Emil Bachman inc. 2107 So. Hamlin Ave. CHICAGO, ILLINOIS. Največja slovanska tvornien društvenih zastav, znakov, rcgalij, kap, uniform in drugih društv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. S. K. J. > • •• * "v*, ■. . t Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem. ! ^XXVX>.XVV\XV\VVV\X\VX\\VVXVVVVVV\XV\V»X\X\XVVXVX\V\'*vW%J \ Telefon: Canal 80 Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA \ < * 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. $ M ^ i Rojaki Slovenci vedno dobro došli! | MINERS STATE BANK. CHISHOLM, MINN. S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev. i • , Ul Dalje se vam priporočamo za hranilne ulogc in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogipi državnim nadzorstvom, in vaše ulogc so pri nas absolutno varne. Za pojasnila nam pišite v slovenščini. —■ - If Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n. A vendar nisem imel niti trohice koristi od" njega. Tako slepa in neumna je lakomnost. Že misel sama, da imam ves zaklad v rokah mi ni dala, da bi s kom delil. Poglejta oni-le rožnivenee pole gzdravil. Njegove jagode so sami biseri. Še tega sem v svoji slepi strasti pridržal zase, dasi »cm ga bil prejel z izrečno pri-]>ombo, da ga pošljem njej. Vidva, sinova moja, izročita dolžni delež »tega zaklada stotnikovi hčeri, toda ne pošiljajta ji ničesar pred mojo smrtjo, — tudi o-nega rožnega venca ne. Že marsikdo je bil ravno tako slab, pa se je še popravil. — Zdaj pa po-•slušajta, kako je Morstan umrl. Ze mnogo let je imel srčno napako, a tega ni pravil nikomur. Ko sva bila v Indiji, sva dobila po raznih potih in naključjih precej velik zaklad. Jaz sem ga prenesel na Angleško in Morstan je prišel naravnost k meni še isti večer, ko je dospel sem, in zahteval polovico zaklada." S kolodvora je šel peš in moj stari sluga Lal Kowdar mu je odprl. T* zvesta duša ie sedaj mrtva. Z Monstranom se glede delitve nisva vjemala. hudo sva se sprla, in Morstan je jezno skočil pokonci naenkrat pa se zgrabi z roko za prsi obledi kot vosek in pade vznak na tla, pri tem se pa udari z glavo ob rob železnega zaboja, ki je bil v njeni zaklad. Ko sem se sklonil čezenj, sem se grozno prestrašil, kajti bil je mrtev. — Dolgo se msedel tako, ne ved(&. kaj naj bi storil. Najprej sem seveda hotel klicati na pomoč, toda le predobro sem vedel, da me bodo imeli skoro gotovo za Morstanovega morilca. Njegova smrt ined prepirom in rana na glavi bi jasno pričale proti meni V slučaju sodnijske preiskave bi prišle tudi \\se okoliščine glede zaklada lia dan. česar sem se posebno bal. Morstan mi je bil pto-že skočil? Iz krasnih biserov na vedal, da ne ve živa duša, kam roženvencu se je moglo sklepati je šel. Zato se mi ni zdelo nemo-1 na lepoto ostalega zaklada. Zahoče, prikriti vso stvar pred s ve- radi roženvenca sva se z bratom toni. nekoliko zbesedila. Biseri so bili Še sem si ubijal glavo s tem, joeevidno dragoceni in brat ni ko zagledam naenkrat slugo Lal hotel nM slišati o tem. da bi la na gredici človeška stopinja. Ako bi ne bila videla tega dokaza, bi bila mislila da sva tisti strašni obraz videla v razgreti domišlljiji. A le prekmalu se je pokazalo, da je našo hišo tako-rekoč oblegala cela družba ogle-duhov. Zjutraj smo dobili okno očetove sobe odprto in vse omare ter zaboje premetane. Na nje- . , ... ¥1 govih prsih je p« ležal listek in t na listku z okorno roko zapisani dve besedi: "Znamenje štirih." Nikdar nismo izvedeli, kaj naj to pomeni jn kdo je bil tisti tajni obiskovalec. Očetovega imetja pa ni zmanjkalo nič, dasi je ležalo vse navskriž. Seveda sva sklepala, da je bil očetov strah s tem čudnim dogodkom v zvezi, a gotovega še sedaj nič ne veva." Tadej Šolto je vzdihnil nažgal zopet svojo pipo, puhal gost dim v zrak in gledal zamišljeno predse. Ko je pripovedoval to uena-vadno povest, smo ga vsi napeto poslušali. Ko se je kratko dotak. nil Morstanove smHi, je gospica Morstan prebledela ko zid in bal sem se že, da bo omedlela; dali smo ji čašo vode, in to jo je o-krepčalo. ' Šerlok Holmes je slonel globoko zamišljen na stolu. To jutro še je tožil o vsakdanjosti življenja; sedaj je pa dobil trd oreh, ki mu bo dal opraviti nekaj časa. Šolto je bil silno ponosen, ker ie njegovaj povest napravila tako globok vtisek na nas; gledal nas je po vrsti drugega za drugim.; nekolikokrat potegnil iz pipe nato pa je nadaljeval: "Lahko si mislite, da smo bili vsi pokonci zaradi zaklada, ki ga je imel oče v mislih. Cele mesece smo kopali in iskali vsak dan po vrtu, toda vse zastonj. Oče je že luiel na jeziku besedo, da bi nama povedal, kje je zakopan zaklad, na. in v tem trenutku umrje! Ali ni, da bi človek kar iz ko- Kowdara, stoječega med vrati. Priplazil se je bil sem gori in po-isnil zapah za seboj. "Nič -sfc ne bojte sahib," ncjal. "Živ krst ne bo izvedel. e zaupanje v Trinerjevo Grenko Vino. Toda bati se jim ni treba. Formula tega zdravila kakor tudi Trlnerje-vega Angelica G renčeč a je bila zopet potrjena 2. maja 1919 od U. S. IJevenuc Dept. v Washingtonu in vi laiiko dobite oboja ta zdravila vra' i čas pri Vašem lekarnarju. Seveda najbolje je, da imate ta zdravila vedno pri rokah doma. Ker oboje je zelo dobro iu zanesljivo zdravilo. Rev. Skoček nam piše iz Jarrell, Tex., v njegovem pismu od dne 30. a-prila. da mu je bil Trinerjev An-gclika Grenčec v veliko pomoč pri okrevanju od influence. V resnici v takih slučajih ni boljšega zdravila. Trinerjeva zdravila so na prodaj po vseh lekarnah. V lekarnah cena $1.10. Jos. Triner Co.. izdelovalci, 1333-1343 So. Ashland Ave., Chicago, III. irAVMNMCO IN POSOJILNO DBUŠTVO 'SLOVENSKI DOM' CHICAGO, ILL. Staro *ez 10 let. Prvo, najstarejše in največje slovensko društvo u vr*te v Chicagu. Posluj« v navadnih prostorih vsak torek zvečer od pol 8. do 9. ure. Izdaja noserija vsak prvi torek meseca Januarja, aprila, julija, in oktobra. Posojuje denar po 6 procentov od sto na hiSe, ali knjige. Dne 31. decembra 1018 je imelo društvo posojenega. Na posestva ... .$ 96,200.00 Na knjige .... 8.600.00 J krajevnih društev! Tita, Hta» tad«ta»» lMa xn, :V.:/J"tiskarno v Ameriki, Skupaj ........ $103.800.00 Uradniki tega družtva so večinoma vsi hišni posestniki, ter jamčijo za varnost društva z vsem svojim premoženjem. Torej denar je varno naložen, kakor je bil dosedaj. Uradniki: John Zefran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. Pl. — Telefon: Oanal 7130. John Ter-sellch, blagajnik. Nadzorniki: Anton Oregorich, Anton Kreme-sec, Martin Senlca, Frank Grill, Maks bmerzel, A. Batisteg in Alton Banich. no slovansko unijsko tiskarno m TISKARNO, 2146-50 BIW** Ave., Chicago, III ____ ' 4i«irftvine v DODolno zadovoljnoet glede Ta Vam bode Ugotovila ^ ^ J poročamo zelo priprav*, sens, točnosti in okusnega delfc ^b«tojr.m I» P^ g formata Vplafiilne knjižiee za člane in prikladne Nakaznice ta bla- in trdo vezane Dalje iLf'JgJ^ izdatkov, ter po- gajnike za izplačevanje bolniškei podpore ui « posebne botnice. Tiskane imamo tudi Bolnike veJ£"o na- pole zs vodstvo Članov, da se una na poo«Ki v p tančen pregled Kevila kanov po skladih, att*««*^ gorinmvedenih Cr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorm«. tiskovin na ogled brezplačno! i,*!„ot«" OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jsdnote . TELEFON CANAL 602T Frank Grill's Dairy Prva »lovenike-hrvelhe MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim grospodin jam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z veiespoštovajem Frank Grill, sloverfsko-hrvaiki mlekar Kupujte Vojno - varčevalne znamke! Zaupno zdravilo prinaša iznsnadenja. Skoro to 80 let se Trinerjeva zdravile uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tuoi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovateljs zasluti popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanj« potreba, da ss ohrani sanesljivs vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo »oper draginjo ns vseh številnih potrebščinah naših, s novi vojni davek nam je epodbil še zadnji steber is morali smo cene nekoliko poViiati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekpv priznava brez ugovore, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati cs potrebščine, in tudi lekarja stane stvsr več, ni bilo mogoče draginji v okom; priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lskov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ======= Grenko Vino ■ torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, ds bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih ▼ želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tverin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lak. so prosti vsakoršne nepotrebne mešaniee in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno šareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne elabočs, kakor tudi v želodčnih aeprilikah, ki rade nadlegujejo šenaks ob premembi žitja ali rudarje in arnge delsvee, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lsk, bosts našli v njem neprecenljive vrednost. Dobite ji v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT in gotovo pomoč. Jako js dobro tudi ▼ zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje zanje po kopenjn nog. Dobite js v vseh lekarnah. prodere vselej ▼ koren bolečine, žeto pa je slasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti glešnjev in dragih, najhitrejša '» živce i v cev in sa tna- Trinerjev Antiputrin js izvrstno in prav prijetno zdravilo rabo znotraj. Posebno istotako sa čiščenje ran, izpuščajev'in "drugih kož nih otvorov. Dobi se ▼ vseh lekarnah. navadno izpiranje grla in ust; NAJNOVBJAB NAGRADE SO DOBILA TBINBBJBVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN PRANOISOO 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. M&iuifacturing Chemists ; 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. MARIJA SLUGA 1828 W 22nd SI. CUeaf i, IIL Telephone Canal 4739 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA se uljudno priporoča slovenskim in hrvaikim £e-nam in ogrskim Slovenkam. , BRATJE JUGOSLOVANI! SLOVENCI! SLOVENKE! , Delo po brezzracnih, zaduhlih in s plinom okuženih tovarnah vam uničuje vafce zdravje in skrajšuje vaše življenje. Združene države ameriške vam nudijo priliko delati kot nje uradniki na poštah, na vlakih, kot pismonoee i. t. d. Za pojasnila pišite na uslužibenca strica Sama « priloženo znamko za odgovor. Vač rojak F. Omerza, 5914 Proper Ave., Cleveland, 6hio. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 Z E 6 O LET je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar sc drži v posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke v : •. - . NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. \ \ 9QL Narastli obresti so pollotno pripisujejo k glavnici, Oyu )|| pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. H^H FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Jollet, Illinois. ''LJUDSKA BANKA".