mime spomnite | F 1e g slovenskih h m »eguncev s kakim darom i ^^ttXXXXXXXrXXXXXJ Vlada je opustila kontrolo na mnogih hišnih potrebščinah (Došle preko Trsta) "TUGOMER." — Pred skoro °semdesetimi leti je znani slo-v'enski pisatelj, Josip Jurčič napisal igro "Tugomer." V tej igri Je naslikal boj Slovanov in Nem-fev v dobi, ko so začeli v dana-snji vzhodni Nemčiji Nemci pričakati slovenske rodove. V zgodovinski igri je v resnici poka boj. Slovencev proti Nemcem ln nemškutarjem pred 80 leti v Sloveniji. V tej žaloigri poziva ^'ovence na dosleden odpor pro-Nemcem z besedami: "Trd °oi, neizprosen, mož jeklen, ka-^r braniti treba domu pravdo." daj je Slovenski knjižni zavod izdal to igro predelano. Uvod ^razlagami je napisal profesor ance Kobiar. — Torej vsaj ^ knjiga, ki ni komunistična, ai»Pak res slovenska. nova zbirka knjig. — Molotova napadajo radi vetiranja vom, "Prešernova knjižnica." Izdati hočejo najmanj tri knjige, ki naj bi bile posebno po ceni. Za enkrat pripravljajo tri knjige: Koledar, potem ponatis zbirke povesti Prežihovega Vo-ranca (Lovrenc Kuhar), znanega komunističnega voditelja, iz zbirko spominov na partizanska leta. Iz tega je vidno, da je nova zbirka namenjena komunistični propagandi. Prjznati je treba komunistom, da ne zanemarijo nobenega trenutka in nobene priložnosti, da širijo svoje nauke. Tudi Prešernovo ime jim je prišlo prav. "GORE IN LJUDJE." — Ljubitelji planin so imeli pred pravkar preteklo vojsko kot svoje glasilo "Planinski vestnik." Se-:!aj je začelo "Planinsko društvo Slovenije" izdajati za hribolazce in druge prijatelje narave revi-(Dalje na 2. strani) _ ^'ovenski knjižni zavod je uve-J^novo zbirko knjig z naslo- j Razne drobne novice iz | Clevelanda in te > okoli« Nastopi v New Yorku— i Slovenska pevka gdč. Berenice Novak odide jutri v New York, kjer je aganžirana za več nastopov. 7, njo gre njena mati i Mrs, John Novak iz 9414 Yale. I Naši odlični pevski želimo mno-Igo uspeha. Zadušnica— Jutri ob 10 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojna Johna in Rose Beck. ! Na obisku— Na obisku pri svoji materi je Sophie K lan čar poroč. Burch i s svojim možem. Prišla sta iz [New Orleans^. Prijatelji in j znanci ju lahko obiščejo v ne-i deljo 3. nov. na domu njene raa-' terc, 388 E. 162. St. j Letna seja— i Podružncia 18 SŽZ ima v so-i bo to 2. nov. letno sejo v navadnih prostorih. V novembru nebo seje ob navadnem času, ker so v torek volitve in so društveni prostori oddani. Za 16. obletnico— Jutri ob 11:30 bo darovana v , cerkvi sv. Vitla maša za pokojno Mary Prijatel v spomin 1«. i obletnice njene smrti. ! Svojo teto išče— j Hedvika Križnar roj. Pavlic I išče svojo teto Zahrastnik iz Zagorja ob Savi. V Ameriki je tet 30 let. Kdor k a j ve o imenovani, naj sporoči v upravi te-'ga lista ali pa na naslov: Hedvika Križnar, Grande Albergo ■Bagni, Senigallia (A neona), i Italy. j Darovi za begunce ; - ■ —-__—_—_ ^ 1 V našem uradu so bili oddani ali doposlani sledeči darovi za slovenske begunce: Iz Houston, : Texas, so poslali: Mr. in Mrs. 1 Jim Sepic $10, Mr. in Mrs. I Charles Sepic $10; neimenovana I je darovala $10; Martin Cesnik iz Indianapolis, Ind. je poslal $5, Mrs. J. Logar, Enumclaw, Wash. * je tudi poslala $5. i Iskrena zahvala vsem darovalcem za njih velikodušne darove za slovenske reveže. Priporočamo še drugim, da bi darovali po svoji moči. --o-- Iz raznih naselbin Standard, 111. __ Zadnje dni jo umrl v bolnišnici v Spring Valley ju Andrew Mahne, star 74 let in doma iz Lokve pri Divači. V tej naselbini je živel 35 let. Zadnjih par let je živel v pokoju in bil po poklicu rudar. Tukaj zapušča ženo in poročeno hčer, v Jolietu pa dve poročeni hčeri in šest vnukov. I - Gillespie, 111. — Dne 16. okt. je po dolgi bolezni umrl Martin Kolenc, star 81 let, doma iz če-šenika, občina Dob pri Kamniku. Waukegan, 111. _ Dne 14. okt. je umrl Frank Penca, doma od Velike Vodenice pri Kostanjevici, v Ameriki od 1900. Tukaj zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere, v East Molinu, 111., vnuka, v stari domovini pa dva brata in dve sestri. Brooklyn, N. Y. — Tukaj je naglo umrl Frank Vučajnk, doma iz Loče, fara Dobova pri Brežicah na štajerskem, star 53 let. Zapušča ženo, dve hčeri in bra-.. ta. v Jeruzalemu so spet P°kale bombe teroristov . Jeruzalem. — Na glavnem ko- odvoru v tem mestu so se razpo- tri bombe, katere so položili J®> kot pravi policija, židovski ^ladeniči. Tri osebe so bile pri tGrtt ubiti in več je bilo ranjenih. Bombe so se razpočile v pre- ,edkih 15 sekund. Nekaj tero- >v je bilo pri eksploziji ra- "J-Oftih in te ima policija v ro-J;ah. Kot pripoveduje policija je rvo bombo položilo neko mlado n !epo oblečeno dekle. V čakalno je dekle postavilo na tla te-'*ak kovčeg. Uslužbenec jo je kj^ašal, kaj jg. v kovčegu. De-'e je pričelo bežati, spotoma je Potegnila samokres iz ročne o^bice ter ustrelila na uslužben-!ja* V tem je vdrlo na kolodvor J- friladeničev s strojnicami, ki odprli ogenj. Straža okrog j °dvora je odgovorila s streli ^ Ostala je splošna zmešnjava. I teroristov je ušlo, med emi tudi tisto dekle. --o- "fedsednik Truman je sel domov , Washington. — Predsednik j rui«an se bo danes odpeljal v dependence, Missouri, kjer bo g °rek volil. Spremlja ga nje-va žena. Še vedno ne kaže, da ^ttiel pred volitvami kak poli-govor. g--o-- °yetovna zitmca je pre~ cej polna v Yashington. — Poročila iz jI. 1 dežel, izvzemši Rusije in l^ ,Jske' kažejo, da bo znašal j^.j^iji pridelek pšenice nad 5 ^»bv bušljev. Samo za-spo-'1Je manj kot v povprečnih celo Preci v°'ino> ^vsa 1130 pa še ^ad prec* voj no gicer ftas-ri^'lijone bušljev. NOVI GR0B0KI Joseph Rezek Po 13 mesecev trajajoči hudi bolezni je umrl na svojem domu Joseph Režek, star 56 let, stanujoč na 1434 E. 61. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. S.raj, doma iz Grahovega pri Cerknici, sina, Franka, sinaho Virginio, ki je ravno zadnji petek porodila sirička Richarda in se sedaj nahaja v bolnišnici ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Goriški vasi, fara Mirna peč, kjer zapušča sestri Ano in Metko ter več sorodnikov. Sem je prišel leta 1907 s svojim očetom. Zadnjih 23 let je bil uslužben pri Illuminating Co. Bil je član društva Carniola Tent .1288 T. M. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. ter ob 10 v cerkev sv. Vida *in od tam na Kalvarijo. Naj mirno počiva, preostalim sožalje. .■-o- Delavski vodja Green priporoča v izvolitev prijatelja delavca Washington. — William Green, predsdenik Ameriške federacije ne priporoča ne demokratske ne republikanske stranke, ampak apelira na vse svoje člane, naj glasujejo za prijatelje delavstva. Green svari, da je treba izvoliti v prihodnji kongres take može pripravljajo, da bodo vložili loge v korist delavstvu ter preprečili sprejem anti-delavskih predlogov. Reakcijonarji v kongresu se žež pripravljajo, da bdoo vložili predloge, ki bi uničili svobodo ameriškega organiziranega delavca, je rekel Green. RUSI SO IZGNALI ANDRICO IZ ROMUNIJE Budimpešta. — Teodor An-drica, poročevalec za Cleveland Press, poroča, da so ga Rusi pognali iz Romunije. Dali so mu samo 48 ur časa, da je odšel iz dežele. Andrica je romunske narodnosti. Pravi, da je dobil brco samo zato ker govori romunsko. Danes je odpotoval na Dunaj, od tam pa domov v Zed. države. Kongres preiskuje mahinacijo i vojnim materialom Za milijone vrednosti ga je bilo prodanega za nekaj dolarjev Washington. — Posebni preiskovalni odsek poslanske zbornice je na delu, da najde fakta o nakupu in prodaji za milijone vrednosti vladnega materiala, ki je ostal od vojne, ki ga je nek kupec prodal za smešno ceno $27,000, pa ki je, kot pravi, napravil pri tem samo $1,000 dobička. Gre za .643 delov >r>nove traktorje, katerih vsak je bil vreden $540 in za katere je armada plačala $346,000. Vse to je kupil Filip Bailis iz Filadelfije in prodal vse skupaj firmi Erie Steel Co-, istotam z $1,000 dobičkom. Kongresni odsek preiskuje vso stvar, ker bi rad dognal, koliko je kdo napravil pri tem dobička in za koliko je bila vlada oškodovana. --o-- Poskusno glasovanje je pokazalo republikancem večino v kongresu Princeton, N. J. — George Gallup, direktor Ameriškega instituta za javno mnenje naznanja, da bodo dobili 5. novembra pri volitvah republikanci večino v poslanski zbornici kongresa. To se pravi, če se v zadnjem trenutku pred volitvami javno mnenje kaj ne spremeni. Neprestano poskusno glasovanje po deželi od začetka septembra do 3. tedna v oktobru daje republikancem 56% glasov, demokratom pa 44%. V tem razmerju so volivci izjavili, da bodo glasovali na 5. nov. Toda od srede oktobra do začetka tega tedna so demokratje napredovali za 1%, za toliko so pa izgubili republikanci. -o- Skočila iz hiše v smrt z otrokom New York. — Mrs. Stella George, stara 33 let, jo skočila iz 5. nadstropja doli na cesto in sicer z li dni starim otrokom v naročju. Oba sta bila na mestu mrtva. Mož, ki je takrat spal, je rekel, da žena ni mogla spati, odkar je prišla iz porodnišnice. -o-- Pokojnina bo zdaj nekaj zvišana Columbus, O. — Osebe v državi Ohio, ki so na starostni (pokojnini, bodo dobile za no (vember $38, kar je za $5.3? več kot so dobile v oktobru. Radijski aparati, svetilke, kuhinjska posoda, laneno olje, vzeti iz OPA Washington. _ OPA' je spustila iz rok mnogo nadaljnih predmetov, kot radijske aparate, svetilke, male električne predmete, kuhinjsko posodo, namizno posodo in mnogo drugih stvari. Odredba je stopila v veljavo že včeraj. OPA pravi, da je teh stvari že toliko ria trgu, da jih je dovolj za vse zahteve, torej jih ni treba imeti več pod vladno kontrolo. Mnogo stvari je pa še nadalje pod OPA in sicer: električne ledenice, pralni stroji, električne peči (čistilci, peči za gretje in kuho, modroci in springi ter ve-' činoma vse pohištvo. Drugi predmeti, ki jih je spu-j stila OPA iz rok, so: Likalniki, električni stroji za j britje, kuhinjska posoda, kozarci in sklede ,pomivalne posode, steklene posode za prezerviranje' in pokrovi, prenosljive svetilke in senčniki, zastori za pršno kopel. Dalje: vrtno in poljsko orodje, kovčegi, beneški zastori in zastori za okna, samokolnice^pi-salni in sešteval ni stroja, šivalni stroji in kabineti, čistilci na roko, posode za pepel, deske za likanje, deske za pranje, Nadalje so vzeti iz OPA: predmeti za fotografijo in pripomočki, vse ure, domačega izdelka in importirane, biciklji in potrebščine, pokrivala za sedeže v avtih, namizni prti, prevleke <;a blazine. OPA je opustila že zadnji teden kontrolo nad maščobo in' olji", zdaj je pa opustila še kon-j trolo nad lanenim oljem, ki se1 ga rabi v barvi in varniših. j OPA je pa dodala h kontroli za najemnino zopet nekaj držav in sicer: Wisconsin, Minnesoto, j Nebrasko, ter obe Dakoti. Od-j redba stopi v veljavo 1. novem-' bi a. | -o--i Mlečnih izdelkov bo še primankovalo Washington.—Mleka in mle-! Snih izdelkov bo v Ameriki pri-j manjkovalo še vse leto 1947. | Poljedelski oddelek bo prosil j farmarje, naj namolzejo kakih i 320 bilijono funtov mleka pri-1 nednje leto. Toda vladni izvedenci sodijo, da če ga bodo do-' bili 117 bilijonov funtov, bodo lahko zadovoljni. Ampak uporaba ga bi potrebovala pa najmanj 125 bilijonov funtov. Sirovo maslo, sir in sladoled bodo tekmovali, kateri bo dobil več mleka, zato bo cena še vedno dokaj visoka. -o- Izdelovalnice čevljev bodo zaprle Washington. — V prihodnjih tednih bo prisiljenih več izde-lovalnic čevljev nehati z obratom, ker ni usnja. Kož še vedno nočejo prodajati, ker OPA ne pusti višjih cen. Posledica je: pomanjkanje usnja in temu bo sledilo pomanjkanje čevljev. -o- Francoska ladja dospela v New York, New York. — Francoski par-nik He de France je dospel v New York in sicer prvič v petih letih. (irski m avstralski delegatje so ga naskočili, docim se strinjajo ž njimi glede razorožitve sveta. New York. — Skupščina združenih narodov ie včeraj prvič slišala besedni naskok na ruskega komisarja Molotova, ki je dan prej branil pravico vetiranja in zahteval raz-j orožitev narodov. Grška delegacija je izjavila, da podpira j zahtevo Rusije za manjšo oborožitev držav pod. pogojem, j da bo dana garancija, da se bodo razorožil? vsi in ne samo ; nekateri. ! Avstralska delegacija se je , tudi strinjala s tem ter pripo-| ročala, naj bi to vprašanje pri-[ šlo na debato pred vso skupšči-! i no. j Toda obe, Avstralija in Grči-jja, sta v ostrih besedah napadli Molotova zaradi vprašanja vetiranja pri varnostnem koncilu. Grški delegat Aghnides je napadel Rusijo in druge slovanske države radi njih sovražnosti do Grčije, ki je bila deležna velikih zafrkacij tako na pariški konferenci kot pred varnostnim koncilom. "To sovražno zadržanje napolnjuje moj narod z nevoljo in začudenjem. Naš narod je presenečen nad takim postopanjem, da je kot zaveznik od prve ure vojne smatran zdaj kot največji sovražnik, dočim se sipi je nad nekdanjim sovražnikom dobrote in ugodnosti," je govoril grški delegat. Avstralski delegat Makin je napadel Molotova, ker je izjavil, da gotove države vodijo kampanjo za odpravo vetiranja z namenom, da bi dobile svetovno nadoblast. "To je resna in iz trle izvita obdolžitev," je izjavil avstralski delegat. Poljska delegacija je zahteva-| la, ruska jo je podpirala, da pride vprašanje španske vlade generala Franca na odprto debato pred skupščino. Sinoči je govoril v skupščini ameriški delegat, senator Austin, ki je izjavil, da se Zed. države, strinjajo z Rusijo glede razorožitve, toda taka razorožitev mora biti temeljita, ne pa kot po, prvi svetovni vojni, ko so se razorožile samo nekatere dežele, druge pa ne. Glede zahteve komisarja Molotova, da mora vsaka dežela poročati o številu svojih čet v drugih deželah, je šel Austin še dlje in je zahteval, da vsaka dežela poroča o številu svojih čet ne samo v bivših sovražnih, ampak tudi v prijateljskih deželah, in koliko jih ima doma. Molotov je zahteval tako poročilo samo glede bivših sovražnih dežel. Diplomati so splošno mnenja, da je bil govor senatorja Austi-i.'a eden najboljših za dosego svetovnega miru, kar so jih še slišali. Nasprotniki trosijo navadne laži, jih dolži guverner Lausche Guverner Lausche je iraei včeraj več jako dobro obiskanih shodov v okraju Cuyahoga. V Moreland gledišču je bilo nad 2,000 oseb na shodu in mnogo jih je stalo še zunaj. To je v madžarskem naselju, 118. cesta in Buckeye Rd. Njemu in senatorju Huffmanu so Madžari priredili pred shodom sijajno večerjo, zatem je bila pa slavnostna povorka, v katerih je bilo več kot 100 avtomobilov. Na shodu v Shore višji šoli je bilo tudi precej ljudi. Lausche j je obtožižl svoje nasprotnike, da trosijo laži o njem v južnem1 uelu države in sicer o graf tu v' Clevelandu za časa njegovega; županovanja. Tega si tukaj ne upajo trditi, ker vsak ve, da to ni res. Rekel je, da bi tudi on lahko nabral denar za kampanjo, toda raje izgubi pri volitvah, kot bi jih moral kupiti. Republikanci bodo potrošili več kot milijon (tolarjev za to kampanjo, da porazijo Lauscheta, Guverner je izjavil, da gre raje nazaj na St.1 Clair kot navaden in poražen državljan, kot pa v Columbus s kupljenimi volitvami, kjer bi moral biti pokoren raketirjem. j Dobro obiskani shodi kažejo, da bo šel okraj Cuyahoga z ogromno večino za Lauscheta. -o---j Oranž in citron bo dovolj na zimo Washington. — Letošnjo zimo bo v prodajalnah dovolj oranž in citron. Sodijo, da bo tega sadeža toliko, da ga bo prišlo po en zaboj na vsako osebo v Zed. državah, vštevši tudi otroke. Pričakujejo najmanj 57 milijonov zabojev oranž, grapefruita pa nad 64 milijonov zabojev. -o-- Češki rudarji so na delu ob sobotah London. — Od 2. novembra naprej ne bodo imeli češki rudarji prosto ob sobotah popoldne. Ta odredba bo v veljavi 2 leti, kakor naznanja češki premier komunist Gottwald. ftazne najnovejše svetovne vesti °bu WASHINGTON — OPA je včeraj odpravila vso kontrolo nad Valom, usnjem in kožami. Odredba stopi danes v veljavo. štVoKlM — Na stopnicah hiše, kjer se nahaja angleško poslanico \S° se razP°čile bombe. Eksplozija je porušila sprednjo ste-okrožju pol milje so popokale vse šipe. V hiši ni bil nih-slJ^en, toda ena oseba je bila ubita, ki je šla takrat mimo po-ložjjj ' ^an''en nek moški, ki je pozneje povedal, da so po- f5tl'elbneZnanci na st°Pnice težak kovčeg, nakar je nastala raz- * * * » tai p^ROIT — Avtna unija je včeraj, naznanila, da bo servi-stav, ord Motor Co. obvestilo, da bodo šli delavci v 30 dneh na Dani °' Ford zaposluje 63,000 delavcev. Unija je v sporu s kom-J0 zaradi zdravstvenih razmer pri pečeh. VARNOSTNI DIREKTOR UČI, KAKO JE TREBA RAVNATI S FURNEZOM I=1 hMmŠKRWb©M©VINfl darom 1 e american in spirit FOREIGN SLOVENIAN MORNING .N LANGUAGE. ONLY_ AMERICAN HOME NEWSPAPV NG v» „ ................. — - • --------------— --------'.-s** " ........ ........... ■'■ ' ■ ..... .......................... il...!iii-ulihiii'ii..tii nMiMMM^-Titrrf......H"1' ■*" :,"iin' li^JjaaffTiT ■ i.TrrtrrnTn-Ti .er..1 ■;ii,i,-.,-»,-raKw. f-,- ■nnr"?' ■■■ - , , M r CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 31, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII li ne zakrije vsega ognja. Naj bo za kako dlan odprt žareč premog, da se tako vnamejo plini od novega premoga. Ako se ves ogenj zakrije z novim premogom, se napravijo plini, ki se lahko razširijo po hiši. Važen pri furnezu je pa prepih ali draft. Ako ga je premalo, premog ne gori dobro, ako ga je preveč, odhajajo plini skozi dimnik, kar povzroča mnogo dima, pa premalo gorkote. Manj ko je dima, več je gorkote in več se prihrani na premogu. Clevelandski varnostni direktor Frank D. Celebrezze naroča meščanom, naj bodo vestni pri kurjavi v furnezi, pa si bodo prihranili na premogu in kurja-' va bo bolj varna. Najboljše je, j da se ogenj v furnezu kolikor; mogoče pusti pri miru. Omrežje se ne sme s silo pretresati, da pade pepel skozi, ampak po-lahko. Predno se naloži zjutraj nov premog v furnez, naj se odpre prepih. Tako bo manj dima in ogenj bo bolje gorel. Kadar se j doda je nov premog, naj se niko-' DROBNE VESTI m SLOVENIJE "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Av«. HEnderson 0628 Cleveland 3. Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto »8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol lete $450. Za Ameriko Četrt leta $2.60; ca Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $250. __Potamwma ttevUka tUne 6 centov. _________ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 pw fear; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year Ž. s. $4.00 tor 8 month«. Cleveland and Canada by mall $4 50 for 8 months . S. $250 for S month«. Cleveland and Canada by mail $2.78 for S months Cleveland and mbuxb« by Carrier $7.00 per year. $4.00 far 8 month«, $250 for S month«. _Single coplf 8 cento each.______ Entered aa aecond-dbUM matter January 8th 1B08. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act at March 3rd 187»._____ No. 214 Thur's., Oct. 31, 1946 Apel na naše volivce Prihodnji torek bo za nas Slovence in za našo zgodovino v Ameriki odločilen trenutek. Politični izkušenci prisojajo guvernerju Lauschetu maksimalno 12,000 glasov večine, dočim jih prisojajo njegovemu nasprotniku drugi 150,-000 več, kot jih potrebuje. Vse to se bo tudi izpolnilo in morda.še vse slabše, če ostanejo Lauschetovi prijatelji v torek 5. nov. doma. Vse kaže, da bodo ravno naši slovenski glasovi, katerih cenimo nad 60,000 v državi Ohio, odločili, če bo Frank J. Lausche še prihodnji dve leti guverner države Ohio. Njegova usoda je kolikor tolfko v naših rokah. Pa ne samo njegova, ampak nas vseh, naša narodna usoda, katero si bomo ž jim delili v ponos, ali pa v sramoto. Velikokrat smo se trkali na prsa, češ, da slovenski na-, rod ne pozna narodnih grobokopov in tudi ne pozna narodnih odpadnikov. Zdaj je čas," da to dokažemo, v koliko se tega zavedamo in v koliko nam je to v krvi. Samo trkanje na prsa, da "sem Slovenec" — ne pomeni ničesar, ne šteje ničesar. Zato toplo apeliramo na naše slovenske državljane, ne radi nas samih, ampak zaradi narodnega ponosa in v imenu vseh onih, ki jim je svetost narodne zavesti ideal življenja ter v imenu našega ugleda pred drugimi narodnostmi — da storimo svojo narodno in državljasko dolžost m dokažemo. da smo vredni sinovi in hčere sloveske matere in vredni rojaki nesmrtnega pesnika Franceta Prešerna, goriškega slavčka Gregorčiča, velikega rodoljuba Anton Martin Slomška in velikega človekoljuba Ivana Cankarja. V zadnjih dneh se lahko še mnogo stori, mogoče tudi popravi1 ono, kar smo zagrešili. Ne gre za posameznika, ne za osebnosti, gre za veličino naroda, katero hočemo demonstrirati v sinu naše krvi — Francetu Lauschetu. Če se posamezno zlasamo, je to moja in tvoja zadeva, narodni ugled pri tem ne sme trpeti. Ti in jaz bova šla v pozabljenje, narod in njegova zgodovina bo ostala jasna in čista. Ko smo se na domačem pragu poslavljali od matere in svojcev, nam je v solzah topeča naročala dvoje: "Ne zab na Boga in ne zabi, da si izšel iz klenega slovenskega naroda, Dragi rojak in rojakinja! Ali več ne vidiš kristala, trpke solze, ki jo je potočila tvoja in moja mati? Ali ne čutiš več gorkega diha matere-trpinke, ki ji je prihajal iz glo-bfne ljubečega srca, ko nas je ob slovesu blagoslavljala s tresočo roko, iztrpeno od žuljev? Ali naj ji sedaj, ko narod kliče svoje sinove in hčere na plan — pljunem na spo-mjn matere ter grem mimo njenega groba kot odpadnik lastnega naroda, pozabivši na njeno ljubezen in njej dano obljubo, da ostanem zvest sin in zvesta hči slovenskega naroda? Ne, nikoli ne! Storil bom svojo dolžnost, svojo narodno in državljansko dolžnost. Rojaki in rojakinje! Bolj temeljito, bolj narodno, bolj iskreno — ne moremo izkazati svoje narodne zavesti, kot če gremo na 5. novembra vsf in glasujemo za našega rojaka, ki kandidira v najvišji urad države Ohio — za guvernerja Franka Lauscheta. Dve glavni vlogi privolitvah Vri prihodnjih volitvah bosta odločevali dve glavni to čki, vprašanji1 ali zadevi: sedanji ekonomski kaos v Ameriki in zveza novih dealerjev s komunisti. Da se je federalna vlada tako hitro vdala pritisku naroda in mu dala meso nazaj na mizo, nam kaže, da je uvidela svojo napako in trmo in da se je zbala sodbe naroda pri volitvah. Če je to spoznanje prišlo prepozno, ali še o pravem času, bomo videli v torek. Vi'dimo pa lahko, datei narod ne pusti diktirati in da je od muh ekonomija, kakor so jo nam hoteli vpeljati v Wash-ingtonu. Ne verjamemo, da bi to, da nam je vlada dala meso nazaj vsled pritiska od strani naroda, povrnilo v narod tisto zaupanje v zmožnost svoje vlade, kakor bi ga moral sicer imeti. Birokratje v Washingtonu so šli predaleč s svojo socializacijo narodne ekonomije. Obratno, to, da je vlada napravila saltomortale in v par tednih popolnoma spremenila svoje mnenje, vzbuja pri narodu sumnjo o nesposobnosti. Vladni uradniki (Wallace) so nam prerokovali strahovito brezposelnost takoj po končani vojni z Japonci. Videli smo, kako so se urezali s svojJm prerokovanjem. Predsednik je zahteval od kongresa, da naj ima vlada oblast nad kontrolami cen, pa je v istem hipu pustil iz rok kontrolo nad mezdami, čemer je sledila neizogibna izguba kontrole nad cenami. Wallace je trdil, da delavci lahko vprašajo za 25% povišanja v mezdi, pa ne bo treba industriji nič zvišati cen produktom. Vsi vemo, kako je bilo bedasto to govorjenje. Vlada sama je dovolila višje mezde in višje cene produktom. Wallace, tista mistična nerga, ki je nekoč dajal nagrade farmarjem, da so dajali pujske za umeten gnoj, je sam priznal, da ga je polomil, toda kesanje je bilo prepozno. Državnik ne sme streljati takih kozlov. Drugo vprašanje, ki bo igralo važno vlogo v glavo dr-žavl-jana na 5. novembra, je pa "blagoslov," ki ga je dala Moskva Politični akciji CIO. Radijski govor iz Moskve je trdil v angleščini, torej govor namenjen v prebavo ameriškim volivcem, da so samo tisti kandfdatje vredni izvolitve, ki so odobre.ni od Politične akcije CIO (CIO-PAC). Vsi vemo, da so komunisti močno usidrani v CIO in da vodijo njeno Politično akcijo. Kdor je pa še o Jem dvomil, je bil o tem prepričan po tistem "blagoslovu" iz Moskve. To naj bo ameriškemu državljanu, pravemu Amerikancu, ne sopotniku, v resno svarilo, da bo dobro pregledal, katere kandidate podpirajo komunisti in katere ne. •*»»»•§HM»«iM«««It»in »MI»»wairr«■■murirBgaeam »».aro j BESEDA IZ NARODA j ********* * * »* * 111 -a Našim rojakom v Jolietu in Will okraju Joliet, 111. — Dan volitev 5. novembra se nam približuje z vso naglico. Ta dan je jako velikega pomena za Slovence in Hrvate ter sploh vse rojake in rojakinje v jolietski naselbini in okraju Will. Ta dan bomo imeli našo prvo in najboljšo priliko izkazati se, kako smo složni in ždruženi za stvari, ki so koristne za našo naselbino, kakor tudi za vse kar je koristno za našo lepo deželo Ameriko. Kakor je bilo to že v drugih naših naselbinah, tako priliko imamo sedaj tudi mi na 5. novembra in sicer s tem, da. pokažemo svojo moč in izvolimo našega rojaka John Kirin-cich-a, ki je kandidat za šerifa na republikanski listi. John Kirincich je bil rojen v Jolietu in je tudi jako poznan med vsemi narodnostmi. Njegova sedanja služba kot investigator iz urada okrajnega državnega advokata (States Attorneys Office) tudi odgovarja sama zase. Vsak ki ga pozna, ve, da je on jako naklonjen, vsakemu pripravljen pomagati v vsakem oziru. Posbeno pa ga veseli pokazati naklonjenost in prijaznost svojemu narodu, kadar ima kateri izmed nas kaj opravka v njegovem uradu. Prepričan sem, da vam je vsem jako hvaležen, ki ste mu pomagali, da je bil nominiran za tako važno službo kot je urad okranjnega šerifa. Ani pak sedaj je pa tudi od nas vseh odvisno, da gledamo in delamo na to, da ga bomo pri volitvah 5. novembra tudi izvolili. To bi bilo za nas v veliko pomoč in tudi v velik ponos. Kakor že prej rečeno, to je naša prva in lepa prilika, la se izkažemo in postavimo naš narod na višjo stopnjo, zato je pa tudi dolžnost nas vseh, da se potrudimo in to tudi dosežemo. Ta prilika, ki jo imava ti in jaz sedaj, bi skoro prav brez skrbi rekel, da je prva in zadnja v našem življenju in zato pa bi bilo to tebi in meni v še večji ponos, da sva pomagala pri izvolitvi našega rojaka v urad šerifa. Meni je John Kirincich osebno dobro poznan, zato ga pa prav toplo priporočam ter apeliram na vse naše rojake in brate Hrvate, da mu pomagamo do zmage. Volite vsi. Po mojem mnenju bi ne bilo napačno, če bi kar vsi volili republikansko stranko v celoti, kajrti sedanje razmere rabijo .spremembo. Saj smo jih gotovo že vsi siti. Frank J. Wedic, gl. tajnik Družbe sv. Družine. —:—o- Po toči ne pomaga zvoniti ¥ Cleveland, Ohio—Gornje besede veljajo tudi nam in to prav sedaj, da moramo delati in voliti dokler je čas, kajti po volitvah ne bo pray nič pomagalo se jeziti in govoriti, češ, zakaj nismo bolj delali in se bolje potrudili. Sedaj je čas, da poprimemo vsi in da ponovno izvolimo našega sedanjega guvernerja Frank J. Lauscheta še za dve leti. Kaj nam pomaga, če smo se trudili do-sedaj in pred dvema leti, če pa se ne bomo potrudili tudi sedaj, da nam ne pade in se ne zruši drevo, ki smo zasadili s velikim trudom, da nam bo prinašalo dober sad, ki smo ga uživali zadnji dve leti, &e za naprej. Če pa hočemo, da bo drevo epo rastlo in nam prinašalo dober sad, moramo skrbeti, da bo to drevo imelo tudi dobre korenine in te korenine smo pa mi. Zato pa se potrudimo, da bomo močni in ne smemo odne-lati. Poprimimo vsi in se ne ustrašimo še takih viharjev, v slogi je moč in to svojo moč lahko pokažemo tudi Slovenci. Zato držimo vsi skupaj in izvolimo našega rojaka Frank J. Lauscheta še enkrat v guverner-ski urad. On je naše drevo, ki se zanaša na nas korenine, da ga držimo pokonci in tako še nadalnji dve leti uživamo sad tega drevesa. Zakaj, če pade to drevo, bomo zgubili tudi druge, ki smo si jih postavili z velikim trudom in dobro voljo. Vsi vemo, da če eno popusti in pade, bo temu sledilo tudi drugo itd. Kaj nam pomaga potem ves naš 'trud tolikih let. Zato pa, dragi moji, na dan volitev pojdimo vsi na volišče in se pokažimo, da se še ne podamo. Ne, mi se ne bomo razdružili, ampak prihodnji torek stopimo na volišče vsi kot en mož in oddajmo svoj glas za nagega rojaka Frank J. Lauscheta za guvernerja. John Simončič. Carl Ave. -o- Pred volitvami Cleveland, O__Ker smo ravno-v času volitev, bom pa tudi jaz danes malo politična. Kajti vsak zmeden volivec prav malo premisli preden gre na volišče. Saj to je edini dan, da srno res vsi enaki, ko lahko po svoji volji glasujemo. Zato pa zahvalimo Boga, da imamo še svobodo izraziti se po svoj eni prepričanj u. Mnogi kanditatje stopajo pred vas s željo, da zanje volite v ta ali oni urad. Kampanja je v teku in vidimo ter slišimo razne govore, v katerih se kandidatje priporočajo volivcem. Posamezne narodnosti stoje zvesto na strani svojih 'kandidatov in pri tem večkrat niti ne gledajo, če je njih kandidat zmožen za urad, v katerega kandidira ali ne; pri tem gledajo samo na to, da svojega človeka spravijo naprej. In tako je prav, kajti le v skupnosti je moč. Narod, ki drži skupaj, ima vedno prednost kam priti. Mi Slovenci smo lahko ponosni, da imamo med seboj osebo, ki zavzema najvišji urad v državi Ohio in to je naš guverner Frank J. Lausche. Na voli vn i dan bo zopet pred nami vblivna listina z njegovim imenom, da ga ponovno izvolimo guvernerjem države Ohio. Gotovo bo vsak Slovenec toliko zaveden, da bo volil zanj. Vsa tista kritika, ki jo pletejo proti njem, naj gre v stran, kajti vsem ljudem ne more nihče ustreči in tudi od njega ne moremo pričakovati, da bi naredil za vse prav. Vsi pa vemo, da so bili njegovi starši med prvimi naseljenci, ki so pomagali graditi Ameriko in da je on sin našega naroda. Mogoče je, da je tudi on kaj napravil kar bi ne bilo prav in da se sedaj na-! sprotniki spoditkajo nad njim. Zavedajmo pa se, da najbrže mi starejši ne bomo imeli več take prilike, da bi pomagali svojemu človeku naprej, če jo sedaj zamudimo. Zavedajmo pa se, da je tudi že veliko dobrega napravil in ; če je kaj zamudil, mu dajmo priliko, da bo sedaj lahko popravil. Treba je vselej pogledati, kaj nam bodo pa drugi dali; nikdar ne pričakujmo od nobenega preveč, vedno pa se lahko z večjim zaupanjem obrnemo do svojega človeka kot pa do tujca. Torej, rojaki v državi Ohio, stojmo skupaj na dan volitev in na dan volitev dajmo svoj glas Frank J. Lauschetu za guvernerja države Ohio. S tem bomo storili svojo državljansko in narodno dolžnost. Veliko je zanimanje za njegovo ponovno izvolitev in vsi ameriški časopisi veliko pišejo' za Frank J. Lauchesta in zakaj bi se potem mi ne zavzemali zanj. V naši naselbini je res nekam tiho, ampak volivci vedo, da stoje na strani svojih rojakov in tako bodo tudi sedaj stali na strani našega Franka Lauscheta. Pozdrav volivcem in zmago našim kandidatom. Državljanka iz Newburgha. -o- Vest — oster sodnik Naravno je, da grešni človek trpi; kajti zlo ima v sebi dvojni pekel: grešnika muči njegova strast, peče ga vest. In vselej, kadar se ogenj strasti raz-pali, zapali tudi vest svoj žgoči plamen. S tem dovjnim peklom se združi še tretji pekel, ki nujno sledi iz odpada od1 Boga. Daleč od svojega Boga je grešnik, daleč od božje ljubezni, daleč od veselja; preganja ga pa pravičnost s svojo sodbo. V šumenju drobnega lističa govori grob božji; vsa narava je oborožena proti uporniku božjemu. V ozadju je pa večnost in roka Sodnikova, ki piše obsodbo. M. Sailer. "Boga se moramo iz ljubezni« bati, ne pa iz strahu ljubiti." Resnicoljub. Vesti z Willarda Willard, Wis. — Se razume, da moram začeti z vremenom. Ravno sem slišal, kako strašno meglo imajo v Chicagi. Tako imajo, da se vlaki kar trkajo, ker konduterji ne vidijo za ped pred sabo. Pri nas na Willardu pa na vse zgodaj zjutraj te dni samo sonce,'da je veselje. Pa ne vem, če bo tako tudi takrat, ko se bodo brale te reči v cajtengah. Ce imate še kje tako meglo v teh jutrih kot v Chicagi, ne bodite nam nevoščljivi. Zagotavljam vas, da mi Willardča-ni nismo krivi, če nas ima Bog bčlj rad kot vas druge. Kar se tiče mene samega, vam bo vsak Willardčan to rad potrdil. Za druge pa jaz rečem, no, raje ne bom nič rekel.' Jaka je pa res debelo zašel, ko je prijadral v Dalmacijo namesto na Willard. Zdaj že skoro verjamemo, da ni bil nikoli pri nas in da.se nam je tiste dni samo sanjalo. Ce bo hotel napisati od Willarda, bo moral še enkrat priti. Podpu-ra! Zameriti mu moramo tudi. to, da je tistega Jakšičevega Franceta šele zdaj tako lepo predstavil. Ko je bil tu (če se nam ni sanjalo . . .), ni vedel nič povedati o njem. Mi smo samo toliko zvedeli o tem možu, da je jako dober govornik. V naši dvorani je nastopil pred vso zbrano družbo in je takole povedal : "Dragi rojaki! Naznanjam vam, da smo mi iz Clevelanda prišli gledat vas, vi pa naše slike. Hvala za posluh!" Takega govora še naš Ludvik Perušek ne zna narediti. Čast, komur čast! Pa še drugič kaj. Pozdrav tistim, kise jim moj pozdrav ne fržmaga. Happy. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) jo (magazine) z naslovom: "Gore in ljudje." Ne vemo, če se bo na planinah kaj spremenilo, ker so opustili staro ime. Vidi se pa, da hočejo komunisti nekako zabrisati vse spomine na staro do-bp. Vsako stvar so prekrstili. V SLOVENIJI JE 60 KINOV (MOVIES). — Nobeden od teh seveda ni v rokah kakega posameznega človeka. Vse je država vzela zasebnim lastnikom. Sedaj je s posebno odločbo "prezidij slovenskega osvobodilnega sveta" izročil vsa kinopodjetja v upravo krajevnim odborom. Razume se, da morejo tudi ta podjetja igrati samo, kar je všeč režimu. Tako je tudi vse duševno življenje zasužnjeno državi. DVA RUSKA ZNANSTVENIKA V SLOVENIJI. — Septembra meseca sta se mudila v Sloveniji dva ruska znanstvenika Leon Zenkovič, profesor zoo-logije na moskovski univerzi, in Serge j Jtidincev, dekan biološke fakultete na isti univerzi. Ogledala sta si ljubljanske muzeje in Bled ter Bohinj. Iz Slovenije sta odšla v Dalmacijo. Gotovo je kulturne stike z Rusi le pozdraviti, da le ne bi vsi ti stiki prinašali tudi komunizma. POMANJKANJE USPOSOBLJENIH PROFESORJEV. — "Slovenskem poročevalcu" z dne 3. septembra nekdo silno toži, da primanjkuje za pouk strokovnjakov. Na srednjih šolah primanjkuje, kot pripoveduje, zgodovinarjev in zemljepiscev, prirodoslovcev in matematikov, fizikov in kemikov. Kaky potem izgledajo take šole brez ljudi, ki bi sami kaj znali, si lahko predstavljamo. In zakaj je tako pomankanje? Ker so komunisti pognali s svojimi krutostmi čez mejo stotine najboljših inteligentov. Druge so pobili doma ali pa jih enostavno vrgli iz službe, ker niso bili vredni komunističnega zaupanja. Iz članka se tudi vidi, da hoče- jo tiste, ki še niso dovolj zreli za komunistično kraljestvo pravilno "politično prevzgojiti." Zato beremo, da je treba poskrbeti, da bodo pravilno vzgojeni profesorji razvrščeni po raznih šolah tako, da bodo vzgajali tiste, ki še niso dosegli prave stopnje komunistične popolnosti. Vse prevzgojiti v komunisti čnem smislu, to je tedaj prvi in glavni namen novega režima Neki komunisti so se bahali, da bodo oni dosegli v Sloveniji tako stopnjo komunizma v dveh letih, kakofršno so Rusi v dvajsetih. Poskušali gotovo bodo, ali bodo to tudi dosegli je drugo vprašanje, ker naš človek le ni ruski mužik. TUDI POMANJKANJA PRAVNIKOV SE BOJE. — V istem "Slovenskem poročevalcu" se nekdo boji, da mladina ne bo več hotela študirati na univerzi prava. V novi Jugoslaviji pra vnik ne dobi dobrega mesta. Za to študira sedaj v Ljubljani pravo le 169 študentov. To je mnogo manj kot pred vojsko in po mnenju pisca tudi odločno premalo za potrebe Slovenije. V druge stroke, kot v medicino in v razne tehnične študije, pa se študentje rinejo, ker se v teh poklicih tudi y komunistični drža vi da nekaj več zaslužiti. Pisec zato predlaga, da se omeji števi lo študentov na tistih oddelkih, kjer ti študirajo samo zato, da bi več služili v življenju. Torej spet veliko svobode celo pri izbi ri poklica. Resničnega vzroka zakaj mladina ne študira več rada prava, pa pisec seveda ne upa povedati. V Jugoslaviji so ljudska sodišča. Sodijo tisti, ki so prišli iz gozdov. Za ljudsko sodišče je dovolj, da je kdo dober partizan, čemu mu bo študiranje prava na univerzi. Tudi pravnega postopka ni več treba. V dvorano se spusti plačane komunistične kri-čače in ti odločajo, kako naj se sodi. Prve posledice ljudskih sodišč tedaj že čutijo tudi sloven- ski komunisti sami. Samo da ne priznajo svoje zmote, ki je v tem, da je vsako pravo nesmiselno, če ni nobene stalne pravice, ampak je vse zavisno od dobi'e ali slabe volje "ljudstva." ^^rMimiiimiimii" \J2fc iN v^^Žjj^ verjamete ^-iJT ^ -" al' pa ne - —-------------- In tako je prišlo, kakor sem vedel, da bo — naš Jakšič |n refoško sta pila bratovšno m postala velika prijatelja. Hud° smo bili prizadeli tiste dni klet narodnega doma v Trstu in na-takar Ivan nas je začel že naokoli spraševati, kdaj da bomo šli domov, če bi' bili še nekaj časa tam, bi ga nam bili začeli dajati morda na odmerke ali na karte. Očita ali spodnaša se mi, & bi bil moral Jakšiča prej pred' staviti, predno je prišel na WH' lard in ne šele potem. Kaj se"1 pa vedel, kako bo vse prišlo. T«; di bi se morda primerilo, da k1 nam pred nosom zaprli mestih vrata, če bi vnaprej vedeli, k^' šne gade bodo dobili na jerpe1"' ge. Še eno in zadnjo bi rad poV®' dal o Jakšiču, potem ga bojn P'1 vprašal, če gre z nami na Willard. Tako ga boste res dodobi'11 poznali in sodili. Naj bo niil°sf' na sodba prosim, saj če ga ie kje polomil, ga ni nalašč, amP^ največ radi tega, ker smo Jllll odkazali kako delo, ki se mU 111 prav nič šikalo. Tisto, da smo mu dali v D1'1' maciji nositi flašo z vinom, 1 bilo že narobe, ko bi morali ve"' i dar vedeti, da to ni zanj. • tudi ne gre njemu, ampak zamera, ko sem mu dal par me' : seeev za tistim zopet v J'0^ , steklenico z vinom in da je . pravil ž njo, da, uganili ste, i tančno talto, kot takrat v D®1' maciji. To se pravi, ne čisto iliV tančno tako, ampak z natanŽ'1' istimi posledicami. Saj otr° ni kriv, če mu daste kladiv" roke in mu pokažete na oP0 češ, poskusi, če se bi ubilo. T* i ko tudi France .ni kriv, če - mu dal po tisti šoli spet stek'e d uico v roke, osel. Veste, takole 3e bilo in pr$° - Nazaj v Ameriko smo se odprli - ljali. Pri naših so nam napi"aV| i, ii popotnico in naš France je ,u e kje iztaknil steklenico bizeljc;' če ni bil mar z Gaclove 'i - ga nam dal, da se bomo trošt8 a ž njim na dolgi vožnji po žele, ! niči. Steklenico je zavil v a in postavil na mizo. Saj ni> ,- bi moral ves svet vedeti, h vlačimo s seboj. Ko smo se - pravljali na kolodvor vsak s sV, ii jo prtljago, se mi je zdelo, o Jakšič nekaj premalo nesej p*1 , ii je čisto zdrav človek z vsemi11 in pri pravi pameti, zato se() ^ mu rekel, bedak, da se ne & / rem lepše titulirati: "France* " pa ti nesel tisto steklenico* o vidiš, da imam jaz obe roki p" ;i ni." Kar je res, je pa res, Jaks. - je strašno ubogljiv in postrež^ - človek. Orajt reče, pa nai'e >- če le more. Tako je bil tudi 0 kaj takoj pri volji, pa je ste* nico lepo prijel pri vrhu, ^ / nalahko, kot poprime mačka s . a jega mladiča za vrat ter ^ e vzdignil, da jo bo nesel. Tak> .. i- je vajen flašam, bi jo bil P1'j, - za vrat, ali pa vsaj za tre ^ c Jakšič pa, ki taki!] stvari n> . - jen, kot sem že povedal, J° i, prijel pri vrhu, kar mu ni zal11 ii re, ker on ne pozna razlike * j steklenici. In tako je nane ^ - da je prijel steklenico rav»° ^ zamašek in jo dvignil. Kaj ^ - še naprej pravil^ ko ste pa ^ tovo že uganili, kaj se je te ' - zgodilo. Jakšič je ogledoval ^ - mašek, ki mu je ostal v rok1, ^ 1 drugi smo pa žalostno zrb e veliko lužo na tleh, tj1( , To je bilo pa tudi abso^ i zadnjič, da sva z Jakšičem v - navij i prenašala vino. << e Vidite, takega človeka sei^,., - namenil vzeti s seboj na ^ e lard, ker sem že imel ž njim - šil je in sem vedel, kaj se niu s - dati v roke in kaj ne. independent ticket, social labor ticket republican ticket democratic ticket For Connor ARLA A. ALBAUCH For Governor THOMAS J. HERBERT For Governor FRANK J. LAUSCHE For Lieutenant Govern« TETER M. KAP1TZ or Lieutenant Govorna PAUL M. HERBERT For Lieutenant Governor GEORGE D. NYE For Secretary o( Stat« EDWARD J. HUMMEL For Secretary of State CHARLES F. SWEENEY For Treasurer of State DON H. EBRIGHT or Treasurer of Stat« JAMES T, WELSH For Attorney General HUGH S. JENKINS For Attorney General TIMOTHY S. HOCAN For United State* Senator (Full Term) WILLIAM FARKAS For United States Senator (Full Term) w JOHN W. BRICKER For United States Senator (Full Term) JAMES W. HUFFMAN For United States Senator (Unexpired Term) KINGSLEY A. TAFT For United States Senator (Unexpired Term) HENRY F. WEBBER For Representative to Congress (At.Large) GEORGE H. BENDER Far Representative »o Coni ( At-Lnrge) WILLIAM M. BOYD For Representative to Congress (20th District) WALTER E. OBERT r representative to longn (20th District) MICHAEL A. FEIGHAN For State Senator For Stal* Senator [VfcU (or not mure than ■ ARNOLD S. JOHNSON ALLEN N. CORLETT THOMAS A. BURKE HARRY E. DAVIS JOHN J. DAY CHESTER K. GILLESPIE MARGARET A. MAHONEY KENNETH S. NASH HOWARD M. MET7.ENBAUM JOSEPH R. NUTT, JR. MWHAH- O'BRIEN JACK A. I'ERSKY EDWIN F. SAW1CK1 For fi.pw.nliti'« tu tha C.n.rai Aaaanabl, For R.pr.a.nt.tlv. to th. G.n.r.l Aaa.mbly VnU fur not murv than cl.ht.aa) For R.pr.a.nlativ. lo tha General Aaaamtily (Vole (or not mure tlieri o*lht«n JOSEPH H. AVELLONE EDWARD CHAKA MARGARET E. BARKLEY JAMES J. BARTON JOHN J. BABKA ELMER G. BARTUNEK JAMES M. CARNEY LESSLIE G. CAMPBELL WILLIAM R. CHAPMAN JOHN A. CORLETT"" EDWARD A. CIPRA JOHN J. GALLAGHER ELIZABETH F. GORMAN ARTHUR W. FISKE E. J. HANRATTY THOMAS E. HANN WILLIAM J. HART FRANK C. LYONS LODV HUML ROY F. McMAHON WILLIAM A. KASTELIC IRWYNI' METZENBAUM E. M. ROSE WILLIAM B. SAUNDERS JOHNNY KTLBANE JOHN PETRO KENNETH W. THORNTON FRANK J. POKORNY WILLIAM R. VAN AKEN MARY K. SOTAK HAROLD H. WALDENMAIER FRANCIS D. SULLIVAN GEORGE V. WOODLING FRANK J. SVOBODA RICHARD H. WOODS FRANCIS E. YOUNG ' STEPHEN A. ZONA For County CoramUeionor EDWARD A. STENDEL For County Commiaaionor JOSEPH F. GORMAN For County Auditor JOHN A. ZANCERLE For County Auditor LOUIS A. WEBER V plamenih rdečega pekla Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK Vsa debata je bila popolnoma brez -pomena in zaradi lepega je bil z drugimi dezerterji V1'ed kaznovan s tovariškim u-korom. Med cerkvenimi revolucionarji je bil mlad medicinec, ki ga 3e tedaj prišla mati obiskat. Kakšno je bilo njeno razočarale, ko je zvedela, da je njen v disciplinski kazni in ne sme sprejeti obiska. Zastonj so bile njene prošnje in solze. Postava je postava, če se sin zo-Per njo pregreši, so tudi materina prizadevanja brezplodna. Ohranila je v dolgih mesecih Vsotico denarja za vožnjo, za sv°jega ljubljenega sina pa je Prinesla s seboj še sladkih domačih potic in drugih jestvin. Četudi kaznjenec in obsojen na izgubo državljanskih pravic, mater je in ostane njen sin, kitje, ki ga je nosila pod srcem 111 mu dala življenje, polna uPanja, da postane iz njega kflaj srečen človek, njen po-Potrta je romala s težkim omotom nazaj na postajo. Trud, denar, vožnja, vse je bi-zastonj, sina le ni mogla videti. Paznik je sina obvestil o prihodu matere. Bil je revolucio-ttar> a tedaj je postal sin. Po-z&Dil je na solidarnost in dru-čenče razrednega boja in Predal pazniku žepno karto s Prošnjo, da ga odvede k rapor-t;u- Bil je pripravljen prevzeti lase ime stavkokaza in se ske-Sati pred upravnikom zaradi soudeležbe pri izgredu, samo prihrani materi razočara-Toda namesto ene osme-8itve je doživel dve. Upravnik Je sprejel šele drugi dan, zadeva po odhodu matere tako že ni bila več važna. Da Prepreči podobna kolebanja v "odoče in navadi kaznjence na red, je upravnik njegovo projš-odbil. Treznejši kaznjenci so priš-1 do spoznanja, da dokler bo-cl° Janez in njegovi tovariši igrali v "zajednici" prvo violino, »e bo nikoli miru med politični-obsojenci. Preostane samo Jlv°je: ali "zajednico" temelji- ^Čistiti, ali pa ji obrniti hrbet. Tistim, ki jih svojci niso pod-Pll*ali, ni ostalo na izbiro dru-ali — če izstopijo iz ko-it)Une — odreči se priboljšku, ^ Pa se zaradi slanine in po-lc Podvreči sklepom večine. °stali so tako politične pro-"titake, ker je bil njihov želode močnejši od njihovega re-^ucionarnega značaja. Fak- IZVOLITE ZA SODNIKA BURT W. tor pa, ki bi jim hrbteniso lahko podprl, bolje bi jo moral podpredti, moskovska rdeča pomoč, je svoje prispevke dostavljal le tistim, ki so imeli pri njej protekcijo sorodniških, frakcijskih ali ljubavnih vezi. Pozameznik je bil navezan na svoj značaj, na usmiljenega očeta, na mater, ženo, četudi malomeščanskega porekla, ki s tem pač niso hoteli podpirati protidržavnega gibanja, temveč le trpeče svojce. Komuna je stala neizprosno Vfau Mu&t Jiaue. Vitamins A and D i You must have Vitamin A ! an aid in protection against Infections which are more ! Hkely to occur in the nose, j throat, eyes, ears and sinuses, wl}en there is a deficiency of ! ^»s vitamin. You need Vitamin D to help ^e body make proper use of ! the cklcium and phosphorus in j ^our diet. I If you are not getting i enough of these two important gamins, take a ONE-A-DAY °rand Vitamin A and D Tab-i let every day and insure your n0rtnal requirements: : one]a|day , jj^^^JKK!^ ____ na stališču, da mora vsak komunističen obsojenec od zasebne pomoči podpirati še razne Kurnike in rehabilitate v vseh odtenkih. Prisvojila si je celo pravico, da sme cenzurirati za-gebna pisma. Ta cenzura seveda ni imela nič skupnega z uradno cenzuro jetnišnice, ki je bila v očeh boljševikov kruta in protirevolucionarna. Razni Kurniki so bili razen tega še pooblaščeni, da so v imenu poljubne boljševiške krilatice izrvševali ideološki pritisk in teror preko zasebnega dopisovanja. Član komune je smel svojcem pisati le to, kar so mu zapovedali njegovi ideologi in komisarji. Kmalu po ustanovitvi "zaje-dnice" se je zvedelo, da so nekateri v pismih, sporočili svojcem, da ne potrebujejo nikake materialne podpore, ker so brez tega od svojih tovarišev V izobilju preskrbljeni z vsem. Pri nekaterih je bilo to popolnoma opravičljivo, kajti bilo bi res neznačajno od moža, ki zapustil na svodobi družino v revščini in pomanjkanju, da bi od nje zahteval še materialno i pomoč. Toda ne le siromaki, ampak tudi ljudje s sorodniki v dobrih razmerah so se našli, ki so iz golega skopuštva hoteli svojcem prihraniti izdatke in obesiti komuni na vrat, da jih kr mi. V takih primerih ni mogoče postaviti nobenega pravila, temveč je prepuščeno značaj nosti vsakogar, koliko medsebojno podpiranje lahko uspe. Pri poštenih in res nesebičnih ljudeh taka vprašanja sama po sebi odpadejo, sebičneži pa že najdejo kako luknjico, skozi katero lahko smuknejo. V komuni niso imeli glavne besede najiskrenejši, ampak najglasnejši, ki so prekrižali druge. Njihova ideologija je videla v "zajednici" uresničenje komunizma, zato so stremeli za tem, da postane čim bogatejša, in kar žareli so od navdušenja po razlastitvi. Uvedli so poseben odbor, ki je cenzuriral vse zasebno dopisovanje. Nekateri politično zrelejši ljudje so v pismu prosili sorodnike za čim večjo podporo, pri obisku pa so vsebino pisma preprosto preklicali, ker lam ni bil prisoten cenzor- komune. Sčasoma pa so celo odkrili, da je tudi Janez K urnik, rdeči profesor iz Moskve, v tem pogledu imel "zajednico" za molzno kravo. Za volitve, brez politike Politična udejstovanja so nehvaležna. Toda, živimo v deželi, v kateri se moremo udej-stovati volitev, kjer si izberemo voditelje za gospodarstvo dežele in vseh drugih uradov, ki so potrebni, da gre gospodarstvo dežele naprej. Mnogo besedi in denarja se potrati v kampanjah, vsak kandidat vporabi vse zmožnosti, ob'rne se do vseh svojih prijateljev, obljubi narodu vse mogoče dobrote, da bo delal po vseh močeh za blagor vsega ljudstva in posameznike. Vse to vemo iz skušnje preteklosti. Lahko pa so nekateri kandidati iskreni in tudi poskušajo spol-niti, kar so obljubili, lahko pa nekateri pozabijo. Ljudje smo pač le ljudje, ki hitro pozob-1 jam o. Da pišem tale kratki dopis, je namen, da se pridružim vsem tem, ki delujejo in želijo, da bi ponovno izvolili našega vrednega Slovenca LAUSCHETA, VS AJ' ŠE ZA drugi termin "v guverniski urad. Vem, da ni rojaka, da ne bi tega želel in za to deloval, če bi se dpbil tak, da bi se "iz kateregakoli vzroka ne strinjal za ponovno izvolitev Lauscheta, naj pomisli tole, ali prebere naslednje vrstice: Nobena, še tako mala, ali pa večja zadeva, ne sme preslepiti, ali omamiti resnosti vsakega rojaka, da bi kdo rekel: "Meni ni storil še nobene usluge in tem gremo na volišče za našega rojaka in sina našega naroda, ki je vreden in zmožen kandidat. Naj še omenim, da sem obljubil kandidatu za sodnika, ki ga poznam za zmožnega že več let. To je Judge Pe-trash, kandidat za Juvenile Court, da ga bom priporočil mojim prijateljem. Poznam ga iz sodelovanja pri kulturnih vrtovih. Anton Grdina. -o- Sodnik William J. McDermott Sodnik W. J. McDermott je kandidat za sodnika na mladinski sodniji. Star je 48 let, poročen in oče treh otrok. V prvi svetovni vojni je služil z ameriško armado od 1917 do 1919. Na mestno sodnijo je bil imenovan 1939 in potem ponovno izvoljen. Sodnik McDermott je bil ak- UNOFFICIAL SAMPLE BALLOT KEEP OHIO IN THE LEAD VOTE DEMOCRATIC VOTE THE STRAIGHT DEMOCRATIC TICKET WAR VETERANS-PLEASE KOTE Don't Be Misled By False Propaganda Gcvern6r Lausche ahd the State Dctaotratio Party are PLEDGED UNRESERVEDLY to the payment of a State VETERANS BONUS. GRIFFIN na okrajno sodnijo (Thomas S. Dwyer, Sec'y.) AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugo slavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je janr čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. tiven v "Child Welfare" okrajnega koncila Ameriške legije skozi 5 let, je direktor varnostnega koncila v Clevelandu, Merrick House, društva za pohabljene otroke itd. Sploh se je udejstvuje povsod, kjer se gre za blagor otrok. Za sodnika na mladinsko sodnijo je priporočen od Citizens lige, Cleveland Plain Dealer, Press in News, C. F. of L. in od mnogih drugih civičnih, političnih in izobraževalnih organizacij v okraju. Radi svojih zmožnost in zanimanja za dobrobiti mladine, se vam toplo priporoča, da volite sodnika William J. McDermott za sodnika mladinske sodnije. MALI 0GLASI~ Ugodna prilika Proda ne hišo na deželi, za .1 družino, 7 sob, lepa soba v kleti, moderna kuhinja, garaža za 3 avte, vse inzulirano, kokoš-njak, 80 sadnih dreves in trta. Oglejte si ta dom na 3297 Richmond Rd. med Euclid Ave. in Chardon Rd. ali p.a pokličite v petek in soboto popoldne KE 5971. Naprodaj je 5 let star dom, 5 sob, colonial tipa, inzulirano in prezračevalna naprava, fur-nez na olje, zimska okna, beneški zastori, vse cevi iz bakra, garaža, pol akra .zemlje, mimc gre bus do public square. Hiša se nahaja na 3173 Richmond Rd. blizu Euclid Ave. (21-5) Ne prezrite! Na 236. cesti blizu Babbitt Rd. sta naprodaj 2 hiši za ceno ene, 8 sob, napol bungalow in i sob za 1 družino, napol bungalow. V hiši je parlor, jedilnica, velika kuhinja, zajtrko-valna soba; ena spalnica, kopalnica in sončna soba v pritličju, 4 spalniče zgorej; pršna kopel in toilet v kleti, soliden dovoz, garaža, lot 50x156. Enodružinska hiša ima 4 lepe so-f:e. Hiše so v lepi okolici. Pokažejo se samo po dogovoru. Service Realty Co. 12503 Superior Ave. LI 1985 (215) BELQ P0»N0 VK POMOČNIC ZA CAFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, žiste in ližne mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur del« na ted«B -Hrana in uniforme zastonj. Zglasite ge v The Ohio Bel] Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. PUNCH PRESS OPERATORICE INŠPEKTORICE TOVARNIŠKE DELAVKE VARJENKE 1. IN 2. ŠIFT Dobra plača od ure in komada Stalno delo z to 60 let siaro družbo Izvrstne delovne razmere Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49th St. (215) Peč naprodaj Poceni je naprodaj peč na premog. Zglasite se na 1434 E. 45 St. (214) Za 3 družine Naprodaj je hiša za 3 dru-f-ine, cena je $9,500. Naslov izveste v uradu tega lista. __(Oct. 25, 28, 31) East 61st Si Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnder&on 9231 Se nrlporofia za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno id r!obro Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9350 6% pivo. vino, žganje In dober prigrizek. 8e priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SIX)VENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vaS avto Vino in mošt Naprodaj je fino vino in mošt, na zaboje ali na sode. Pišite ali telefonirajte: M. Cohodas R. 2 Geneva, O. Tel. 5204 Geneva ____(216), Moderna hiša naprodaj Proda se lepa moderna hiša na Lockyear Ave. 6 sob, furnez, garaža, cena $8,700. Hiša na Addison Rd. 16 sob, za 2 družini, 2 furneza, zelo velika klet; cena samo $10,500. J. Lushin 7113 Myron Ave. HE 6054. _(215) Stanovanje iščejo Starejši par išče 2 ali 3 sobe v okolici 55. St. do 79. ceste, med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (216) 329364700079 Headd by GOVERNOR FRANK J. LAUSCHE Lik This-Place You@in the Cirde Under Ihe Rooster -TAKEJ#(bALL0T to THE voting booth on Gener^nledion Day, Tuesday, November 5th, 1946 -tofffog Booths Open: 6:30 A. M. to 6:30 P. M. mi EARLY! ga nisem dolžan voliti." Ni tako! In ne sme biti tako, ne miselno in ne v srcu sklenjeno. Če kdo to stori, ta svoj narod zaničuje in se stori nevrednega, samega sebe poniža, lahko bi rekel da samega sebe naredi nekakšnega izdajalca, ker s tem ne privošči častnega imena vrednenfu sinu svojega naroda. Naš slovenski narod, "narodi-ček" bi lahko rekli, je med vsemi ostalimi narodi tako srečen, da ima čast govoriti, da je Slovenec povišan v tako vzvišen urad, da je guverner, cele države gospodar, ki je miljonska in bogata z industrijami in bogatimi farmerji in v vsem, kar premore država. Rojaki! Ne da se popisati, kako velike vrednote je vse to za nas Slovence, ko bi imeli to čast in priliko drugi narodi, bi se za izvolitev takega kandidata vse bolje zanimali. Ne trdim, da je v srcih mnogih kakšna, suhoparnost, v tem, le mogoče z malo izjemo, pa tudi to ne sme biti. Naj ne bo nobenega. Kakor smo v raznih okolnostih lahko različnih nazorov, medseboj razdeljeni, v tem pa, ko se gre za Lauscheta, pa moramo vsi kot en mož stati za njim. Kakor zasledujemo, se organizirajo zoper njega taki, ki bi radi svojega vrinili notri, imajotudi sredstva-finance, dočim smo Slovenci z svojim kandidatom brez takih sredstev, imamo le svoje glasove, dobro voljo in opravičeno željo. S -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride — Smrt tiranu! — Smrt berberom! — Smrt lažikalifu! Ti vzkliki so se razločili povsem dobro in sedaj sta vedeli, za kaj se gre. Berber i, afriške čet«, torej tudi njun gospodar gredo v boj. Ako zmagajo, potem ujamejo Wadho el Amerika, hadžiba in brez dvoma mu odsekajo glavo. To je Fa-tima pomislila takoj, in lice ji je obledelo. Ako pogine Wad h a el Ame-ri, kdo rni reši mojega Strezi-njo? — Prav govoriš, golobica — odvrne starka trepetaj e. Ali niti bolje ne bo, ako zmagata hadžib in kalif. — Kako misliš to? — Ker bodo čete kalifove navalile v domove, kjer so stanovali berberi. Tudi sem bodo prišli in porušili in požgali vse, kar jim pride pod roko, naju pa ubili . . . Kaj storimo, kaj storimo ? — Sužnja sem — reče Fati-ma — kaj bodo z mano? — Kaj bodo s tabo — reče starka. — Ti si lepa, ti si mlada, tebe ne ubijejo. Ali gorje meni, starki . . glavo mi odsekajo. — In zakaj bi prizanesli meni, tebi pa ne? — vpraša Fati-ma. — Vzamejo te za ljubico ali te prodajo za drag denar v kak harem. Tam ne dobiš drugega Abubtkra, ki te je imel v svojem haremu, na največje čudo, nedolžno, kakor dete. ko si vzkliknila: Naj ga tristo zlodejov razdere in raznese . . — Beži . . .beži stari obreko-valec — se v jezi starka — glej ga, kako laže . . . — Komu praviš, da laže, stara, brezzoba sova — se zadere Ibrahim. — Kdo je sova, ti gn.jila buča, ti presoljeno zelje . . Prišlo bi do pravega prepira med Ibrahimom in starko, ako bi ju ne preknil Meho: Sedaj ni časa za prepir. Ako je to resnica, kar je Ibrahim pripovedoval, potem se gre tudi za našo kožo. Te besede so delovale na starko in Ibrahima, kakor curek hladne vode. | Ibrahim ponovi: — Žal, resnica je! Našega [gospodarja, kot vodjo upornih berberov so ujeli, obsodili in z njegovim bratom vred obgla-vili. — Bilo je usojeno — reče Meho. — Iza džae edželuhnum la jestehirune saaten vela jes-| tak dinunr, mindaril fena ila j daril beka.*) Ko komu napoči; zadnja ura, ne obotavlja se niti za trenutek, nego mora umreti v istem hipu, ki mu je odrejen, da preide iz tega začasnega sveta v večnost.) — Gorje mu ! — doda starka. — Mujezin ni javljal njegove smrti, niti ga niso pokopali hod-že in ga spremili, niti ne bo imel groba, da bi se vedelo od kijameta do sod njega dne, kje je pokopan. — A sedaj na delo — reče Meho Ibl*ahimu. — Našemu gospodarju, kot uporniku, bodo zaplenili vse premoženje in vse to bo pripadlo kalifu. Nas pa predado na milost in na milost, kakor sužnje, in gorje nam po-j te m. To bo treba preprečiti. I Ne bo dolgo in naši sovražniki1 bodo plenili tukaj. — Kaj si iztuhtal? — vpra-j ša Ibrahim. — To, kar je edino pametno, j Izvolite ponovno Mary K. Sotak j — Ti misliš? . . — vpraša I deklica mirno. — To je gotovo. Ali povem ti, da raje um-' rem. I — \li ti je tako malo do živ-! lienja? j Bila bi za vedno izgubljena za Strezinjo. — Uboga moja golobica, uboga Fatima tudi sedaj misliš na njega? — Mislim in vem, ka j mi je storita^ — Kaj? Fatima ničesar ne odgovori, nego gre v kot, kjer je bilo njeno ležišče. Pripogne se in izvleče bodalo. — Kaj delaš? — vzklikne starka. — Kaj hočeš s tem? —Ti vprašaš? — Ali se nameravaš boriti zoper celo vojsko — vpraša z nekakim sočutnim posmehom starka. — Ne bom se borila zoper nikogar. — Kaj pa? — To bodalo si porinem v srce prej, nego se mi približa kdo ter me uropa vzoru mojega srca. — Kako čudno dekle si ti, kako čudno . . . pokima starka z glavo. XV. V velikem strahu sta prebili Fatima in starka noč bitke in sen jima ni zaprl oči. Starka je nekatrikrat poiskala Ibrahima in Meha, da bi ji povedala ''panterja", kaj se zunaj dogaja. Ali "panterja" nista vedela j ničesar. Na vse njene proš-i nje se nista dala pregovoriti, j ca bi šla na ulico in pogledala, kaj se godi. Flegmatično sta ležala po stari preprogi in zevala, kakor da ju vse to nič ne briga. Šele drugi dan je odšel Ibrahim v mesto. Ni minilo ure, kar se poverne ves poten in zaprašen, in izgledal je kakor pošast. Stara je takoj stekla k njemu. — Kaj se je zgodilo? Gotovo nekaj strašnega, ker tako strašno izgledaš. Ibrahim ni mogel spregovoriti besede, tako ga je nekaj dušilo. Naposled je zastokal: — Strašno, da, strašno. — Ali se koljejo? — Ah, kaj bi se klali. ■— Kaj pa je drugo, nego bitka? —i Bitka da, ali končana. — Končana? In kdo je premagan ? — Naš ubogi gospodar! —Kaj je z njim? — Vprašata Meha in starka h krati. — Mrtev je. —Kaj govoriš — vzklikne Meho. — To so bedaste šale. Ali Ibrahim zmaje žalostno z glavo. — Mertev je. Na svoje oči sem videl, kako je vrgel krvnik njegovo glavo čez mestno zidov- za DRŽAVNO POSLANKO Vedno na delu za izboljšanje stališča preprosega naroda DEMOKRATSKA LISTA' š 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY ............................................................................................ Povišajte sodnika ARTL za njegovo zvesto službovanje * * * NJEGOV REKORD: Tri termine v elevelandski mestni zbornici. Deset let sodnik na elevelandski mestni sodniji. Sedaj priporočen od: —Citizen League —Cleveland Press —Cleveland News —Cleveland Plain Dealer —-Cleveland Bar Association —Zmagovalec v Cuyahoga County Bal Poll —C. F. of L. in C .1. O. Ti tanki tubi vsebujejo vso tajnost bodočega napredka v komunikacijah. Skozi nje gre lahko obenem 480 telefonskih razgovorov istočasno, ali ena sama televizijska oddaja. rpELEFONSKI kabel bodočnosti je dospel v Ohio. To je nov prilagodljiv kabel, ki so ga inštalirali med Buffalo in Clevelan-dom, kot začetek splošnega omrežja po deželi. Ohio je v glavni smeri vzhodno-srednje-zapadne poti deželnega •omrežja. Sekcija od Philadelphi-je do Chicaga skozi Cleveland ih Ohio bo dogotovljena v 1947 in bo postavila državo Ohio direktno na pot za večjo telefonsko postrežbo in novo zadovoljivo televizijo. Ta čudoviti novi kabel je zelo različen od navadnega telefonskega kabla, ki je zavit v tanke žice v svinčeni cevi. Vsebuje osem votlih tubov, tri osminke enega palca v premeru. Skozi sredino teh tubov gre bakrena žica, debela kot pisalo v svinčniku. Pri Alahu, našemu gospodarju so odsekali glavo? Ne, to m mogoče. Morda nisi prav videl. — vzklikne starka, kakor blazna. In jela je trgati s sebe obleko in stokati: — Gorje, moj gospodar je umrl . . . gorje . . . *— Ne blazni, starka — se zadere Ibrahim. — Ako ne nehaš tuliti, pa te udarim, da boš imela potem vzrok. Kakor bi ne vedel, da se v srcu veseliš smrti Abubekrove, ali kako si ga klicala. Kolikokrat si ga preklinjala pred nama in še pred tremi dnevi sem te slišal,! POŠLJITE SODNIKA ARTL NA OKRAJNO SODNIJO (Common Pleas Court) za termin 2. jan. Joseph Artl Campaign Com. Chas. p. Koch, Sec'y. V službi kalita ZGODOVINSKI ROMAN — In to je? — Pojdi, pretakniva vse in razdeliva si midva premoženje prej, nego pridejo drugi. Sicer •težkih stvari ne moreva nositi ■ seboj, ali tu je blagajna z denarji, bogate sablje in puške, okrašene z dragim kamenjen. Zlata in draguljev je v izobilju. To mora biti najino. Ibrahimu se zaiskre oči. — Ali dasta tudi kaj meni? — se vmeša starka, (Dalje prihodnjič) KOSMOPOLITSKA ~ DEMOKRATSKA LIGA okraja Cuyahoga priporoča za 5. nov., da glasujete za vso demokratsko listo .governor ; FRANK J. LAUSCHE ! lieutenant governor ; GEORGE I). NYE i secretary of state CHARLES F. SWEENEY ; treasurer of state ; JAMES T. WELSH i attorney general TIMOTHY S. HOG AN ! united states ! senator JAMES W. HUFFMAN j. congressman-at-large WILLIAM M. BOYD ! congress ! (,20th District) ! MICHAEL A. FEIGHAN i congress ; (21st District) ROBERT GROSSER i congress ; (22nd District) ' /■ i EARL HEFFLEY 3 county commissioner JOSEPH F. GORMAN \ county auditor JOHN A. ZANGERLE state , i representative JOSEPH H. AVELLONE ' JOHN ./. BABKA EDWARD CIPRA JAMES CARNEY ELIZABETH F. GORMAN JOHN J. GALLAGHER \ WILLIAM J. HART LODY HUM L E. J. II AN RATTY \ WILLIAM A. KASTE LIC I JOHNNY KI LB ANE \ IRVIN P. ; METZENBAUM JOHN PETRO FRANK ./. PAKORNY MARY K. SOTAK FRANCIS I). SULLIVAN I FRANK J. SVOBODA STEPHEN A. ZONA state senators THOMAS A. BURKE JOHN ./. DAY MARGARET MA HONEY \ HOWARD METZENBAUM MICHAEL P. O'BRIEN \ EDWARD F. SAWICKI \ LA SO UN IKE: j OHIO SUPREME. COURT < X Judge Charles Zimmerman . 1 X Judge Herbert S. Duffy | JUDGE OF COMMON PLEAS COURT i ! X Judge Joseph A .Artl I , (Term commencing Jan. 2, 1947 I | JUVENILE COURT ! X Judge Louis Petrash POMNITE—Volite ZA Iri (3) davčne mere!i VZEMITE TO S SEBOJ V V0LIVN0 R0C0! : The Cosmopolitan Democratic League of Cuyahoga County * JOHN J. LOCUOCO, blagajnik in ; načelnik kampanjskega odbora j GEORGE DRAGON, predsednik. ] txxzxxxxxxxxxxxxxxxxxxx-cxTxxixxxxxxxxTi mm T^r-rrprrt: Pokličite KE 5200 DA VAM SCISTIMO FURNEZ šE DANES! 'Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum : : čistilcem. Računamo po $4 in več. Adams Heating Service 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY .................................................................................mnillllllllllllK ZAHVALA Ob smrti mojega soproga in očeta I James Blanc se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so položili tako krasne vence k njegovi krsti, vsem, ki so darovali za sv. maše, in vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so prišli kropit in ga sprejmili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek in Rev. Monsignor V. Hribar za opravljene cerkve- I ne obrede. Hvala vsem za vse! žalujoči ostali: LOUISE DEMOJZES BLANC, soproga I DENNIS, sin I Cleveland, Ohio, dne 31. oktobra 1946. THE OHIO BILL^^ TELEPHONE CO. TH6S MIŠIC PIK^^pTHIE^fiORE'