Ameriška K>MOVI m AM€MCAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY »xr^iv g National and International Circulation MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 12, 1962 ŠTEV. LX — VOL. LX Francoski priseljenci zafeli spregledovali Načeli go prodajati svoje nepremičnine in se pripravljati na vrnitev v Francijo. PARIS, Fr. — Francoski pri-Seljenci v Alžiriji so do zadnje-6a bili prepričani, da jih bo re-šd čudež im da bodo lahko žive-v “francoski Alžiriji”. Plebi-Scit jim je končno odprl oči in Fh spravil v obup. Niso mislili, jih )bo kar 90r/< rojakov v Franciji pustilo na cedilu in izdalo”. Razočarali so se tudi ttad taktiko OAS, ki so jo do Nedavnega podpirali z vsemi močmi. Kaj sedaj? Vsak priseljenec 0dlag,a odgovor na to vprašanje, VGndar je vedno več takih, ki ^dijo; da v Alžiriji mi zanje Več bodočnosti in da ise bo tre-preseliti v Francijo. Mnogi s° že prišli do tega sklepa in ^aeeli likvidirati premoženje, 'd'kje.r niso na primer nepremičnine tako poceni kot ravno v velikih alžirskih mestih. Za Posestva na deželi sploh ni res-md kupcev po znosnih cenah. Iaseljevanje se je že začelo, ni Pa še dobilo oblike panike. Nih-Pa ne verjame, da se bo kmalu zaustavilo. Priseljenci se seveda ne brigajo več tudi za nobeno politi-°- Ne zanima jih več alžirski Plebiscit, ker tako vedo, kako 0d'0 domačini glasovali. Ne za-muia jih tudi ne DeGaullov na-da bj razpisal, parlamentarce volitve v Franciji, kajti tudi Gd njihovega rezultata sj ne o-elajo nobene koristi. Potomci Aarona ne smejo v judovsko bolnico CLEVELAND, O. — Za ti: m vidijo v vsakem katoliča J Se vtakne v politiko, nosi .derikalizma,” bi bilo dob Pomislijo, kako se druge -vtikaj0 v javno upravo. sl'b saimo na lslam> v i 11 imamo celo tako model ^Publiko kot je Izrael. Judovske prestolice Tel . prihaja namreč novica, Vst Vr^ovnl rabin prepove' k ,°P v judovsko univerzite Bek+1C° Pripadnikom ver: Za 6 ^-ohanim, ki se smatr ta ^a^ednike Mojzesovega b razi mna' Povod za t0 d srp a^a ne,ke§a stavka iz Sv. r6 3 Stare zaveze, glasom ka ^Pristaši sekte Kohanim kotejo stanovati pod isto stre boin^m Pred pokopom. ; sku 1Ci tudi mrtvašnica, ■ j-,-: Fai je pod eno streho, tc biti Kohanim ne sm v boinici iiaidar v mrtvaš 621 mrlič. stmiaoaT ^0lnice ie radi te§a in fa' i°eila vhode v bolmico Zado rVaŠnico- vendar to ni bilo Voli]8 1 Vldl0vnim rabinom. Do-hitn 1 S° pristašem sekte Koha-čaj-^P v bolnico samo v slu-i-abin Srnrtine nevarnosti. Odlok kaitib°V ^ bil objavljen na pla-Po vsem mestu. sohecanoma oblačno, brez po-^a.nib toplotnih sprememb. — l^sja temperatura 50, Novi grobovi Frances Abram V sredo zjutraj je nenadoma umrla doma na 1273 E. 5S St. 41 let stara Frances Abram rojena v Clevelandu, zaposlena v Leona Lee Beauty Salon. Tukaj zapušča starše Franka in Mary, sestre Jeanne Dan, Angelo Jonke in Mary Marn, brat Frank je pa umrl. Bila je članica Spartans št. 576 SNPJ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. -----o------ Indijski Nehru končne seskvil svoj kabine! NEW DELPHI, Ind. — Nehru je imel precej sitnosti pri sestavi novega kabineta. Vsaka struja v njegovi kongresni stranki je hotela spraviti v vlado čim več svojih ljudi, seveda samo na važna ministrska mesta. Huda je bila opozicija proti temu, da bi Krišna Menon ostal še naprej vojaški minister. Proti njemu so bili generali, desničarji v kongresni stranki in vse protikomunistično javno mnenje. Nehru ni popustil in tako je Menon ostal vojaški minister. Mislijo pa, da ne bo več imel toliko veljave kot do sedaj. Se je pri zadnjih volitvah preveč očitno vezal s komunisti. -----o------ švedje ne pojdejo v kvropski skupni irg! STOCKHOLM, Šved. — švedska je dolgo preudarjala razloge za vstop v Evropski skupni trg in razlQge proti vstopu. Končno se je odločila, da ostane zunaj, ker noče opustiti svoje politične nevtralnosti. V tem slučaju bi sipravila v nevarnost Finsko, ki se komaj otepa ruskega objema. Evropski skupni trg predvideva ne samo gospodarsko skupnost, ampak tudi politično povezavo članov. Ti naj bi se po načrtu francoskega predsednika De Gaulla povezali v konfederacijo držav, ki pa naj bi vsaka od njih ohranila svoje suverne pravice. Vsi ostali sedanji člani so mnenja, da je potrebnejša tesnejša povezava, da se morajo člani dejansko odreči delu svojih suvernih pravic v ko-' riist Skupnosti. Ti načrti delajo težave tudi Avstriji in Švici. Avstrija mora ostati nevtralna na temelju mirovne pogodbe, Švica pa po svoli lastni, že stoletja stari odločitvi. ------o------- Preskušanje ato mskih eksplozij se bo vršila tudi nad otokom Johnson Cleveland, O. — Tajništvo za narodno obrambo je v sporazumu s Komisijo za atomsko silo oklicalo, da se bo preskušanje atomskih eksplozij vršilo tudi nad otokom Johnson. Otok leži jugozapadno od Havajskih o-tokov in severno od Božičnih. Preskušanje ise bo vršilo naj-preje na Božičnih otokih in sicer v zraku do 50 milj nad zemljo. Poskusi nad otokom Johnson bodo pa prestavljeni v nižje plasti vesolja. Otok Johnson je bil že I. 1958 kraj, kjer so preskušali atomske eksplozije. Na programu so najbrže tudi podmorske eksplozije v bližini Božičnih otokov. Rusija je delala podobne poskuse ina isevemi sibirski obali. Tita skrbi Skupni trg Podpredsednik vlade FLRJ trdi, da ho ta utrpela težke milijone dolarjev škode Moskva ne pozna pri denarju nobene tovarišije NEW YORK, N.Y. — Znana organizacija zasužnjenih narodov je objavila kratko, toda do- Mradi'“7ai0šta7l&V™dlbro “‘f8lienc, k‘ » strani držav Skupnega Moskva . 1 * v * * izt’snila v 1. 1955-1960 iz zasuž- njenih narodov nad 5 bilijonov, torej več kot bilijon dolarjev na leto. Izžemanje še je vršilo na zelo primitiven način. Kar posledic, ki jih bo imela izklju- 'so ruski komunisti kupovali od čitev Jugoslavije iz Evropske (zasužnjenih narodov, so jim j gospodarske skupnosti. Jugo- plačali cene, ki so bile po 29.3/i | slavija je od -svoje izključitve iz'nižje od svetovnih. Kar so pa Kominforme usmerila večji del'zasužnjeni narodi morali kupiti BEOGRAD, FLRJ. — Vodniki jugoslovanskega gospodarstva so v resnih skrbeh zaradi svoje trgovine na zahod, v glavnem v dežele Skupnega trga. Z ozirom na svojo gospodarsko in politično ureditev Jugo- cd Moskve, so morali plačati cene, ki so bile za 24.1% višje od svetovnih. Moskva je torej zaslužila povprečno 25% več, slavij a v Skupni trg ne more, kot bi bila, ako bi kupovala in tudi če bi želela. Zato se ostro prodajala po svetovnih cenah. pritožuje zaradi njega in skuša najti uteho v gospodarskih sti- kih in zvezah 2 deželami nev- Poljsuo. Albanija je pri tem Moskva je najbolj izmozga-vaia Bolgarsko, najmanj pa’ tratnega bloka. zgubila nad $17,000,000, Češka Podpredsednik zvezne vlade 'pa ka:’ $3a2 000>000- Satelitske Mijalko Todorovič je dejal 0!države 50 ho,t,ele ,take Skupnem trgu v narodni skup- !lz®ube s tem’ da 50 hotele lzk°- ščini: če se bo Skupni trg raz- Pscati dru£a drug°, kar pa se vijal, kot je predvideno, potem ... bo utrpela Jugoslavija po grobi I Tm\Za ve- oceni gospodarskih strokovnja-1 ‘Z1GK‘ ° np "e11 J1 ° 'ste spoznali. Jugoslavije' Moskva in njeni sateliti ne morejo tako grdo iz-mozgavati, jo pa vendarle tudi. Ne plačujejo ob zapadlosti svojih obvez. Tako je na primer Jugoslavija imela koncem lanskega leta $/.8,000,000 terjatev v trgovini z vzhodom, pri čemur gre tja samo č trtina jugoslovanske zunanje ’ firgmrrhe. kov v naslednjih 10 letih več sto milijonov dolarjev izgube zaradi zapostavljanja! Rdeči oblastniki v Beogradu so prepričani, da jim mora svobodni svet dajati gospodarske podpore in jim nuditi vse druge ugodnosti. To je po njihovo njegova dolžnost, ne da ibi mu oni za taljp n^CUonjenost dajali kako zahvalo ali priznanje v — dejanju. Zahod je, izgleda, začel počasi le spoznavati, kdp je prijatelj svobode in kdo ne, ter se po tem ravnati. To seveda ni v korist Federativne ljudske republike Jugoslavije. Japonska protestirala proti preskusom na Pacifiku TOKIO, Jap. — Japonska vlada je v soglasju s svojim načelnim stališčem protestirala v d • . , . IWashingtonu proti omejitvi Rus. prijel, japonske n- plovlbe p0 delu Pacifika okoli. Božičnih otokov in okoli otoka Johnston češ, da je to omejevanje svobode morij. Združene države so posvarile vse, naj se od 15. aprila dalje ogibljejo tega prostora, ker bodo tam nemara izvajale preskuse atomskega orožja. tiske čolne TOKIO, Jap. — Sovjetske stražne ladje so prijele šest japonskih ribiških čolnov severno od otoka Hokkaido in zaprle njihova moštva. Rusi trdijo, da love japonski ribiči v sovjetskih teritorialnih vodah. Tito razočaral svoje prijatelje in zagovornike Napor Josipa Broza-Tita, da bi preprečil izdajo Djilasove knjige “Razgovori s Stalinom”, je New York Times ostro obsodil in zavrnil. Djilasova knjiga je za enkrat obtičala v knjigarni. CLEVELAND, O. — Med tiste dnevnike, ki zagovarjajo Titovo politiko z več ali manj posrečenimi utemeljitvami^ spa-,da znani dnevnik N.Y. Times. Zato se ne smemo čuditi, ako je dnevnik dobil od založnika Djilasove najnovejše knjige “Pogovori is Stalinom” poseben izvod za recenzijo, še preden je knjiga prišla v prodajo. Glavni komentator N.Y. Times-a je porabil to priliko in v svoji koloni prinesel nekaj citatov iz knjige, ki kažejo Stalina v taki luči, kot je diktator res bil. Med tem je Titov režim napel vse sile, da knjiga ne pride v javnost, Obenem je pa Djilasa zaprl. Titovci so dosegli svoj cilj: založnik ne bo dal knjige v prodajo. Prosil je celo tiste, ki so dobili izvode za recenzijo, naj mu jih vrnejo. To je pa uredništvo N.Y. Times-a vendarle pogrelo. V kratkem uvod-nam članku je Tita okrcal, obenem pa tudi postavil pravilno vprašanje: Ali sme tuja država doseči is pritiskom v Ameriki, deželi svobodnega tiska, da ne pride v prodajo knjiga, ki bi lahko postala važen zgodvinski dokument? Uredništvu N.Y. Timesa je i posebno padlo v oči, da jo založnik zahteval, naj se mu vine j o izvodi, poslani v recenzijo, ravno tisti dan, ko je bil pri njem na obisku zastopnik Ju-I goslovanskega informacijskega urada. * Ameriško javno mnenje bo na gornje vprašanje N. Y. Timesa dalo jasen in kratek odgovor. Nobena -tuja država nima pravice, da na tak način posega v ameriško svobodo tiska. V državnem tajništvu bodo najbrže drugega mnenja. Morda bodo dali Titu radi tega še nekaj več podpore, kdo ve? Vsekakor ne bo Titu prijetno, ko bo zvedel, da je po mislih N.Y. Timesa glede svobode tiska še slabši od Hruščeva. Hruščev vsaj ni zaprl Pasternaka, ker je bil njegov roman “Dr. živago” objavljen v tujini, Tito pa je radi podobnega “zločina” Milovana Djilasa zopet zaprl! PREDSEDNIK JE OBSODIL VODJE JEKLARSKIH DRUŽB RADI ZVIŠANJA CEN JEKLA Predsednik Združenih držav Kennedy je včeraj* na tiskovni konferenci označil zvišanje cen jekla za “neodgovorno izzivanje javnih koristi.” -Cene so zvišale včeraj tudi vse večje druge jeklarne. WASHINGTON, D. C. — Kot pričakovano je predsednik Kennedy v eni najostrejših izjav obsodil “malo peščico vodnikov jeklarske industrije, katerih iskanje privatne moči in dobička, večje od njihovega smisla za javno odgovornost, kaže popolno brezbrižnost do koristi 185 milijonov Amerikancev.” Predsednikov glas je bil miren, toda bilo je očividno, da v njem vre. Nekajkrati je udaril s pestjo po stojalu pred njim, da bi tako poudaril svoje besede. Jedko je dejal: “Pred časom sem proosil vsakega Ameri-kanca. kaj naj storiti za svojo deželo, prav tako sem prosil jeklarske družbe. V zadnjih 24 urah smo dobili ha to odgovor!” ..... .......... 1 = Predsednikove jedke in ostre besede, kot jih v povojnih letih nismo imeli priložnost slišati, sta prenašala radio in' televizija. Jz njih je bilo očitno, da je zvišanje cen jekla predsednika osebno zadelo, ker se je toliko prizadeval za ustalitev gospodarstva in dolarja, da ga je del takozvanega liberalnega kroga že začel označevati kot človeka, ki gleda preveč na interese poslovnega sveta, pa premalo na splošno korist javnosti. Objavi zvišanja cen v torek zv. od strani U. S. Steel Corp., največje jeklarske družbe v de-, želi, so sledile včeraj jeklarne; Betlehem Steel Corp., druga največja jeklarska družba v deželi, Republic Steel Corp., tretja največja jeklarska družba v Združenih državah, Jones & Laugh-lin Steel Corp., Youngstown Sheet & Tube Go. ter druge. Skoraj istočasno in tako podobno zvišanje cen izgleda, da je potrebno preiskave, ali so bili pri tem vpoštevani visi zakoni. S temi besedami je predsednik napovedal možno preiskavo o predhodnem sporazumu med vodniki jeklarskih družb o določitvi novih cen, kar je v nasprotju z zakonom o trusfih in monopolih. Kongres je napovedal preiskavo povišanja cen v jeklarski industriji, da ugotovi potrebo po morebitnih novih zakonskih določilih. Vodniki unije jeklarskega delavstva so prav posebno nejevoljni, ker se smatrajo od strani jeklarskih družb naravnost ogoljufane. Oni so opristah na omejitev in umirjenost svojih zahtev, da bi zaustavili na prošnjo predsednika stalno višanje cen v prepričanju, da se bodo tega držale tudi jeklarske družbe. Te niso o tem zinile nobene besede, pač pa so sedaj nepričakovano zvišale cene svojih produktov in s tem spražile nov val inflacije. Predsednik U. S. Steel Corp. je napovedal odgovor na predsednikovo izjavo na tiskovni konferenci v New Yorku danes popoldne. -------O-------- Perzijske preproge v nevarnosti TEHERAN, Per. — Stoletja stara obrt izdelovanja živobarvnih preprog, ki so ponos gospodinj po vsem zahodnem svetu, je začela naglo propadati zaradi rastoče industrijske konkurence. Vlada se trudi, da bi obrt, ki prinaša sicer deželi lep dohodek od izvoza, ohranila, vendar so težave izredne. Razgovori s Stalinom CLEVELAND, O. — Milovan Djilas je opisal v posebni knjigi svoje razgovore s Stalinom. V javnost so prišli iz te knjige, ki bi morala biti prihodnji mesec na trgu, nekateri prav zanimivi stavki. Ko se je Djilas leta'1944 prvič srečal s Stalinom, iso bile prve besede, ki jih je Djilas slišal od Stalina: “Kako bi mogli z zvijačo pripraviti Angleže do priznanja Tita?” Stalin • je imel Churchilla kljub 20-letni prijateljski pogodbi za svojega “stvarnega sovražnika.” O njem je po Djilaso-vih spominih dejal: “Churchill je vrsta človeka, ki ti bo izvlekel kopejko iz žepa, če ne paziš nanj! Roosevelt? Ta ni tak. On sega le po velikih novcih!” “Z vidika človečnosti in svobode,” piše Djilas, “ne pozna zgodovina bolj totalnega, bolj brutalnega, bolj ciničnega despota . . . toda v zgodovini ko-munizmo je Stalin poleg Lenina najgrandioznejša postava. . .” --------------o------- Strogi gospodarski ukrepi v Argentini BUENOS, AIRES, Ang. — Nova vlada je uvedla 20-odstotno carino za ves uvoz in povečala prodajni davek od 10 na 13 odstotkov. Ceno gasolinu so zvišali za 30 odstotkov, uvoz avtomobilov in rezervnih delov za nje pa začasno ustavili. Novi ukrepi so bili Objavljeni v torek ko je pesos nenadno izredno padel in iso ljudje začeli dreti v denarne zavode1 in dvigati prihranke in vloge, da bi domač denar zapeljali v tujo valuto ali pa ga zakupili. Argentina se kar ne more rešiti iz gospodarskih težav, v katero ;o je spravilo Peronovo zapravljanje. ------o----- Prihodnji teden debata o letalu RS-70 v Domu WASHINGTON, D. C. — Prihodnji teden bo Predstavniški dom začel debatirati o letalu RS-70, ki je povzročilo toliko razburjanja in debate v Senatu, pa bilo končno tam rešeno s kompromisom. Sodijo, da bo Predstavniški dom odobril le kakih $170,000,-000 več za pospešeno gradnjo letala RS-70 kot administracija. To bo pomenilo zmago za o-brambnega tajnika McNamaro, ki trdi, da ne kaže izdajati za množično proizvodnjo letala nova sredstva, dokler ne vemo, v koliko bo novo letalo res upo-rabno. Iz Clevelanda in okolice Zadušnica— V soboto ob 8:30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezijo Zalokar ob 21. obletnici smrti. V soboto, 14. aprila, bo v cerkvi sv. Vida ob pol osmih sv. maša za pok. Anthonya Jersan ob 3. obletnici smrti. Seja— Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima v nedeljo popoldne ob enih redno sejo v SND na E. 80 St. Voljeni bodo delegati za konvencijo. Članice Društva sv. Cecilije št. 37 SDZ so vabljene nocoj ob 7:30 v šolo sv. Vida k redni mesečni seji. Prebrani bodo trimesečni računi. -----o----- Prepoved poiiiičmh vezi unij zavračajo! VANCOUVER, B. C. — Na-Canadian Labor Congress konvenciji je padlo precej ostrih besedi na račun velikih mednarodnih delavskih unij s sedežem v Združenih državah, ki branijo svojim podružnicam v Kanadi povezavo s političnimi strankami. G. Gallagher, predsednik krajevne crganizacije gradbene industrije v Torontu, je predložil (naj kanadske podružnice zahte-yajo od unijskih vodstev v Združenih državah spremembo pravil, ki bo njim dovoljevala povezavo s strankami, kar da bi bilo v soglasju z mišljenjem v Kanadi. Delavske unije v Združenih državah se izogibljejo neposrednih vezi s političnimi strankami v prepričanju, da na ta način lažje dosegajo svoje cilje. -----o----- Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Predsednik je včeraj napovedal, da bodo rezervisti, ki so bili v preteklem oktobru zaradi berlinske krize klicani k vojakom, v avgustu odpuščeni domov. MIAMI, Fla. — Odbor, ki se je razgovarjal s Castrom na Kubi, je sporočil, da bodo v soboto pripeljali iz Havane sem 54 bolnih in ranjenih ujetnikov, za katere je bila položena zahtevana odkupnina v kanadski banki v Montrealu na račun Kube. Razgovori o odkupu vseh ostalih se nadaljujejo. WASHINGTON, D. C. — Združene države so včeraj objavile, da so dale Indiji dve novi posojili v skupni vsoti $52,000,-000.-. Tako je Indija dobila iz Združenih držav od preteklega poletja skupno že 448 milijonov kreditov in posojil. BERLIN, Nem. — Gen. Lucius Clay, posebni predsednikov predstavnik v svobodnem Berlinu ©d lanske jeseni, se je vrnil domov, ker je berlinska kriza popustila. Ostal bo še dalje predsednikov posebni svetovalec za vprašanje Berlina. Clay je zagovarjal odločen nastop proti Rusom in njihovim vzhodnonemškim pomočnikom za varstvo svobode Zahod. Berlina. Pri tem je prišel v spor z državnim tajništvom, ki zagovarja mirnejšo pot. Ko se je predsednik Kennedy odločil za stališče državnega tajništva, je H. Clay prosil za odpust. Ameriška Domovi ima /1-/V » 1 C- »"% V— MO /v* F 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Gnited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 73 Thur., April 12, 1962 Rusija in Kitajska Takoj po Božiču so začeli napovedovati, da bo marec mesec senzacij za železno zaveso, kajti v marcu bosta zborovala glavni odbor ruske komunistične stranke v Moskvi in kitajski parlament v Peipingu. Začetkom so še celo zagnali vest, da bosta obe zborovanji iste dni. Pokazalo se je, da to ni res. Ni se uresničilo tudi napovedovanje, da bomo v marcu doživeli presenečenja v komunističnem svetu. To se pravi, mislili smo na presenečenja v mednarodni politiki. Teh ni bilo, bilo je pa par presenečenj v komunistični domači politiki, ki jih pa niso vsi zapazil, so pa vkljub temu važna in značilna. Na moskovskem zborovanju je Hruščev priznal, da far-marska proizvodnja po kolhozih ni edino zveličavna pot, ki vodi v izobilje deželnih pridelkov. To je značilno priznanje. Pove, da so se morali ruski komunistični vrhovi za kulisami hudo prepirati med seboj, predno je vsaj večina spoznala, da samo s kolhozi rusko kmetijstvo ne bo prišlo na zeleno vejo. Na zunaj izgleda to priznanje kot poklon poljskemu komunistu Comulki, ki ni gonil kolektivizacije kmetijstva čez drn in strn in je zato imela njegova dežela ravno lani vkljub suši kar dobro letino, vsekakor boljšo kot katerakoli komunistična država. Vprašanje je, kakšne posledice bo Hruščev izvajal, ko bo moral kmalu znova reorganizirati farmarsko produkcijo v svoji deželi. Odgovoriti bo moral na vprašanje, ali ruski komunistični režim ne dela podobnih napak tudi na drugih gospodarskih področjih, na primer v industriji. Če prav razumemo glavne ruske komunistične časopise, je odgovor na vprašanje že pripravljen; glasi se, da morajo delavci dobiti več interesa na večji proizvodnji v obliki boljših plač. Vsekakor je Hruščev napravil veliko luknjo v komunističnem stališču, da zasebna spodbuda ni več potrebna in da je kolektivna boljša. Podobno senzacijo smo dočakali v Peipingu. Tam so rekli v parlamentu, da na poti v komunizem ne prideš daleč, ako delaš “velike skoke,’’ kot je na primer prezgodno ustanavljanje čistih komun. Teorija “velikih skokov” je torej pokopana, kitajskim tovarišem ne bo preostalo drugega, kot da se vrnejo na trnjevo pot počasnega ustvarjanja pogojev za komunistična nebesa. To so pa ravno trdili v Moskvi že takrat, ko so kitajski tovariši poskušali z “velikimi skoki,” kar so jih seveda v Peipingu zelo zamerili. Ker sta torej Moskva in Peiping priznala, da znata tudi grešiti, bi človek sklepal, da jima ne bo težko, da odkrijeta še dosti drugih napak, kar bi samo omililo napete odnose med njima in pripravilo pot k spravi in slogi. Zaenkrat pa ni znakov, da bi do tega kmalu prišlo. Najprej moramo ugotoviti, da nasprotja med Moskvo in Peipingom še zmeraj rastejo. Nove dokaze za to nam daje skoraj vsak teden. Pred par tedni so tako v Peipingu kot v Moskvi povečali število oddajnih ur na radio-posta)ah Ruske oddajajo veliko več poročil in komentarjev v kitajskem jeziku, kitajske v ruskem. Poročila in komentarji se ne hvalijo med seboj, toda tudi ne odkrito napadajo. So dokaz, da ruski komunisti mislijo, da kitajske radio-postaje poročajo pravilno o ruskih razmerah in da morajo imeti zato svoje. Podoben je razlog, zakaj so v Peipingu povečali število oddaj v ruščini. Dalje so udarili na dan notranji spori v nekaterih komunističnih strankah v Aziji in Ameriki. V njih so nastale “kitajske” in “ruske frakcije.” Tako se je pred kratkim razcepila komunistična stranka v Braziliji, toda radi tega še ni razpadla v dva dela. Ravno tako je značilno poročilo iz Havane, ki pove, da se je Castro odločil za Moskvo in da je radi tega odrinil od oblasti vse tiste kubanske komuniste, ki so držali z Peipingom. Spor med Moskvo in Peipingom torej obstoja. Ali bi ga zadnja spokorna priznanja v Moskvi in Peipingu o narejenih napakah mogla vsaj omiliti, ako ne zabrisati? Zaenkrat ne bi mogli kaj takega upati ali celo trditi. Podlaga za spor je namreč zelo realna, ne temelji na besedah in načelih, ampak na krutem dejanskem stanju v obeh velikih komunističnih državah, tako na gospodarskem kot na političnem in vojaškem področju, posebno na gospodarskem. Rusom se v primeri s Kitajci dobro godi, niso ne lačni ne strgani, čeprav tupatam začasno zmanjka posameznih predmetov vsakodnevne prehrane. Na Kitajskem vlada javna ali prikrita lakota, ki je tako huda, da načenja živ-Ijenske sile kitajskega naroda. Kdo bi zameril kitajskim tovarišem, ako so več kot jezni na Moskvo, ker jim noče pomagati in ima zanje samo tovariške besede. Moskva stoji na stališču, naj si Peiping pomaga sam, kakor ve in zna, Peiping pa pravi, da mora biti komunističen svet solidaren pristala na to teorijo, in očita kitajskim tovarišem, da so nrniiv, živopisen in poučen, sami zakrivili s svojo zaletelo gospodarsko politiko, da se Kdorkoli ima rad uro nazor-Kitajcem godi tako slabo. nega pouka o vrhuncih in zvez- To ima tudi hude politične posledice. Kremelj si na dah športa, kogar zanimajo pri-primer lahko dovoli, da da svojim državljanom več svobo-jzori iz mednarodne družbe in de, ker ve, da so siti in oblečeni, Peiping tega ne more sto-(izredne lepote' Rima in Italije, riti, ker ne zaupa svojim lačnim delovnim množicam. Kremlju danes ne nasprotujejo široki sloji, ker se jim deloma že dobro godi in ker upajo, da se jim bo kmalu še boljše. Odpor proti kitajskim komunističnim voditeljem je pa zmeraj večji. Ni trenutno nevaren, ker ni organiziran, toda tvori testo za protikomunistične politične peke. Da’odvrne pozornost javnosti od obupnega gospodarskega stanja, mora Peiping biti za pustolovsko zunanja politiko, ki je pa Moskva v nobenem slučaju noče. Peiping si pri tem ne more dosti pomagati, ker mu Moskva noče dati dosti orožja, kar zopet žali kitajski narodni ponos. To so v glavnem nagibi, ki gonijo ruske in kitajske to- naj jih pride gledat v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v Baragov dom. J. Ž. -----o------ Zahvala Kulturna kronika Prva legija Slovenskega odra Cleveland, O. — Preteklo neslovenski o- koncerta posvečenega skladbam1 der> poleg Lilije edina še živa Chicago, 111. — Podpisani bi se tem potom rad zahvalil Slovenskemu katoliškemu starešin. ^ stvu v Chicagu za prireditev i del j o popoldne je ____v_____i_i _ ji_____' rlf»r ■nnl^cr T .iliič* ou V javnem nagim, K.1 gonijo rusKC in Kitajske to-• Veilldeiina Kendova ore'eklo igralska skupina med nami, po-var.se na različna pota v mednarodni politiki. Nagibi so ^“Vaprfla P i dal v veliki dvorani pri Sv. vL Cm P° 0^“' f ^ Nafprej'bi 'seTad zahvalil J* Laveryevo dramo “Prva le-•g ... , J. . s .sedanja napetost med obema sedaniemu predsedniku SKAS-a gija”. Režiser Milan Dolinar je največjima komunističnima državama kar čez noč. ne bo dala zbrisati J I lit l l l.'l 1„11 M,,U l j BESEDA IZ NARODA f Zdravje je naše bogastvo iN-lega pa 30 'bičali> da je bil° Njegovo telo ena sama rana, ži- Cleveland, O. — V sredo, 4. aprila, je nenadoma bušnil v našo hišo vihar in se naselil v mojem životu ter me močno stresel. Hitro so me spravili v posteljo in me odeli s toplimi odejami. Mene pa je treslo kar naprej. Poklicali so zdravnika dr. Franka Jelerčiča. Prišel je, me pregledal in že imel v roki pripravljeno iglo, katero mi je zasadil globoko v hrbet. Vetrovi so se ustrašili in nekoliko popustili. Zdravnik me še nadalje pregleduje, izmeri vročino, mi da nasvete, predpiše zdravila in me potolaži. Kmalu bo bolje, če ne, pridite v moj urad ali pa me pokličite na dom. V soboto še nisem bil boljši, zato sem se odpeljal k njemu v urad. Zopet me preiskuje in pravi: “Malo boljši ste, a zdrav še niste. Vzemite si še en teden počitka, bodite doma v postelji. če pa vani bi postalo dolgčas, pa malo opišite bolezen. Vaše dopise tudi jaz rad čitam.” Tako me je potolažil dr. Jeler-c'č in mi dal hišni zapor. Upam, da bom kmalu boljši in da bom spet na svojem delu. Ker imam pa toliko časa, se spomnim drugih naših bolnikov, katerih je v fari sv. Lovrenca veliko. Mr. Joseph Kenik, 1531 E. 78. St. že nad eno leto boleha. Zadnje čase je tako oslabel, da ne more iz postelje. Dobri Mr. Frank Snyder hodi k njemu, da mu malo lajša težave in mu prinese vsaj vode. Da pa je žalost še večja, je zbolel še njegov sin in so ga odpeljali v bolnico, kjer je prestal težko operacijo. Sedaj sta oče in sin na bolniški postelji. Mrs. Elizabeth Papež, 7816 Union Ave., je tudi že več let v v postelji ali pa v bolnici. Lani so ji zdravniki odrezali eno nogo. žal, da se ne more pozdraviti. Miss Mary Kenik, 8908 Union Ave., je tudi revica. Je še polna življenja, a noge so ji hrome. Ima voziček, s katerim se pre- vega so pribili na križ. Vse samo zato, ker je učil pravico. Ker njegovi sovražniki niso hoteli videti dobrih del, ki jih je storil, ko je ozdravljal bolnike in g. Alfredu Fišinigerj.u, ki je koncert organiziral in pripravil in obenem kot pianist sodeloval, tako samostojno, kot s spremljanjem pri ostalih točkah programa, dalje g. Staniku Masiču, tajniku omenjenega starešinstva, ki je g. Fišingerju pri organizaciji koncerta stal ob strani. G. Jožetu Berniku zahvala za uvodni govor. ta čutil, da je delo v izvirnem ob-1 segu za slovensko občinstvo preobsežno in ga je kar precej skrajšal. Kljub temu je vzelo devet slik, iz katerih drama sestoji, kar dobri dve uri. Drama predstavlja življenje v jezuitskem kolegiju z njegovimi trenji, notranjimi borbami celote in poedincev, v katero posegata zdravnik dr. Peter Morel koncert izvajali: , , pevskemu žboru sv. Štefana, mrtve obujal k življenju, so mu Mladinskemu zboru, solistki gdč. Mariji Kranjc, članom or- Zahvaljujem se vsem, ki so'in v manjši meri župnik msgr. bili nevoščljivi in so zahtevali strašno smrt na križu. Tudi svetniki so veliko trpeli, mnogo je bilo bičanih, umorje-1 dentjJT^sbene lole De mh. Sedaj se veselijo v nebe- University sih. če bolniki vse to premišlju- Zahvala ' gre tudi g. Adiju naSij° ^ t6Žki kriŽ Kranjcu, ki se je žrtvoval pri pripravi odra (napravil je stop- kestra (22 po številu), ki so bili vsi, razen Jožeta Arko, štu- Paul trpljenja. Vsem zdravim priporočam, da molite za svoje zdravje in za zdravje bolnikov. Do Velike nadalje ni več daleč in vstali Zveličar naj Vam bo bogat plačnik. Vsem bolnim želim zadovoljne in potrpežljive velikonočne praznike, prav tako vsem zdravim! Jakob Resnik. Igra “Mrtvaški ples” v Chicagu Chicago, Ul. — člani tukajšnje podružnice Slovenskih Akademikov v Ameriki (SAVA) prirede na Cvetno soboto, 14. a. prila 1962, v cerkveni dvorani sv. Štefana duhovno igro “Mrtvaški ples.” Pričetek igre je ob 8. uri zvečer. Igra je ne samo zelo primerna za pasmi čas, temveč je tudi izredno lepa in preprosta. Ima enajst dogodb. Vsaka dogodba predstavlja zaključeno človeško življenje. Zato je celotna igra dramatsko napeta in zelo zanimiva. Če želite videti svojstven gledališki dogodek, pridite na igro “Mrtvaški ples.” Dobrodošli! Sava. Olimpijada v Rimu pride v Baragov dom Cleveland, O. — V soboto zvečer ob pol osmih in v nedeljo popoldne ob pol štirih bo v okviru Prosvete Baragovega doma peljuje po hiši. Njen oče Rudy filmska prireditev. Kazali bodo je tudi slabega zdravja. (film o zadnji olimpijadi v Rimu. Mrs. Louisa Srebrnak, 3465 Olimpijada Je bila izredni do-E. 89. St., ima tudi že od lani godek svetovnega slovesa. Tek-hišni zapor, vendar malo hodi mevali so zastopniki skoro vseh 'P° MSI'. kulturnih narodov sveta. Pada- Vedno vesela in korajžna Mrs. :li so dotedanji svetovni rekordi. Jennie Novak, 3705 E. 108. St., | Italija je poskrbela, da je bila n? več vesela. V preteklem letu cela olimpijada tako odlično pri- nice za pevce1, kar smo že zelo pogrešali). Preveč bi bilo, ako bi hotel vsakega posebej imenovati, ven-! dar pa se vsem, ki ste na kakršenkoli način -sodelovali pri tej prireditvi, iskreno zahvaljujem in izrekam Bog plačaj, in Bog naj Vas blagoslavlja za Vaše žrtve!! P. Vendelin špendov OEM. -----------o------ Dekan Krist Košir umrl Cerkvenemu Mihael Karey. Umirjeni, dobri rektor p. Pavel (Stane Grdin) skuša trezno presojati žilvljenje posameznih redovnikov, jih razumeti in jim pomagati preko teždv tudi s popustljivostjo. Njegov namestnik p. Karel (Milko Pust) je ostrejši in naglejši, pa tudi strožji v svojih sodbah. Pravi gorečnik je p. Robert (Mate Resman), ki ima v oskrbi redovne novince. Trojica p. Janez (M. Odar), p. Tomaž (Božo Pust) in p. Mar- Cleveland, O. — Teden dni je že, kar sem dobil s Koroškega prvo sporočilo, da je umri na praznik Marijinega oznanjenja dekan boroveljske dekanije g. Kristijan Košir, župnik pri znani slovenski božjepotni cerkvi na žihpoljah, koder so se svoj-čas ustavljali čez noč tisti naši štajerski in kranjski romarji, ki so bili na božji poti k Sv. Krvi jezeru; na Vzhodnem Tirolskem. Rajnki dekan gospod Košir je sila veliko dobrega storil ne le za Cerkev marveč tudi za svoj narod. Korošci posebej bodo nekoč obširno pisali o tem. Storil pa je še nekaj drugega veli- ko (J. Likozar) notranje klljub 18 letom življenja v samostanu še ni umirjena. P. Janez, ki je bil pred vstopom v samostan sloveč pianist, ne more prav doumeti, čemu ga sedaj po 18 letih, ko je svoje veselje do glasbe popolnoma daroval Bogu, priganjajo, naj bi ta “dar Bogu vzel nazaj” in zopet sedel pred klavir in orgle. Ta težava ga pripravi k odločitvi, da pojde iz Aleš Zechner; v imenu duhovnikov — sošolcev se je od rajnkega poslovil kanonik Bugelnig; v imenu slovenskih duhovmkov-begiuncev pa msgr. delegat dr. J. Jagodic. Dekan Košir je bil rojen 10. jun. 1893 v Logi vesi ob Vrbskem 1. 1916. je bil posvečen v duhovnika. Njegova službe na mesta so bila: Borovlje, Vrata pri Trbižu, Šmihel nad Pliberkom vnovič Borovlje in nato žihpolje, kjer je ostal 29 let (do smrti). V obeh svetovnih vojskah je moral zapustiti svoje kega, kar” bo visele j" zapisano v iverni^'j bd Je pregnan! Če se zgodovini ljubljanskih škofov, s,1Prav trpomi'n,Jam; smo se sloven-teim da je pod konec aprila letaiaki vetavnjski begunci prvič z 1945. opozoril pristojne cerkve-lrajn'k;'musrjecal1 kr™lu P° sva- jem prihodu v taborišče v št. ne kroge v Celovcu na nevarnost, kakršna je takrat grozila ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, koroškemu rojaku in nekdanjemu profesorju krškega bogoslovja, z nujno prošnjo: “Storile kaj za rešitev ogroženega škofa!” Vse to je na temelju podatkov jezuitskega patra dr. G. Heinzela, univ. profesorja v Innsbrucku, opisal prelat dr. Rudolf Blueml v spominskem spisu, ki je izšel pri celovški Družbi sv. Mohorja ob prvi | obletnici smrti škofa dr. G. Rbž. Vidu na Glini, ko je bil gospod sam še tudi izgnanec. Počivajte v božjem miru, dobri gospod! J. S. -----o------ Michelangelova Pieta bo razstavljena v New Yorku Na prošnjo kardinala Spell-mana je papež Janez XXIII. dovolil, da bodo na svetovno razstavo v New Yorku leta 1964 postavili v Vatikanski paviljon mana, le da je tam govor samo znano kiparsko delo največjega o “nekem slovenskem duhovni- kiParJa renesanse Michelangela je bila večkrat v bolnici. Zdrav- pravljena, da je svet tiste tedne ku,” tukaj pa je sedaj prvič ja- Buonarotti “Pieta”, ki ga bodo imel v Riim obrnjene oči. Po- vilo zapisano, da je bil to rajnki za to priložnost pripeljali iz Ita-skubsli so, da je časopisje, ves g. dekan in župnik Kristijan Ko. v Ameriko, tisk, radije in. film imel ugod- šir. | Ljubitelji umetnosti se bojijo, niki so ji morali odrezati eno nogo, aa so ji podaljšali življe- nje. Misr. Jennie Dedek, 9506 Eli- nesti, da so spravili takratne do- zalbeth Ave., je tudi že dalj čaisa'godke na papir in platno, na bolniški postelji. Le s težavo j Tako bo rimska olimpijada se spravi na veziček, d pepelje po hiši. Ko so v četrtek 29. pr. m. po- da bi utegniii pri prevozu slav- kcpavali na žihpoijskem poko- no del° poškodovati. Pieta — ža-pališču g. dekana Koširja, je bi- lostna mati božja z mrtvim Si-a se malo,ostala v zgodovini svetovnih lo poleg ogromne množice na- nom na kolenih — stoji v cerk-spertnih dogodkov do podrob- roda iz vseh delov Slovenske vi sv. Petra v Rimu. Gotovo je pri nas še več roja- nosti popisana kov bolnih, za katere pa ne vem J sloves Italije. Vsem bolnim želim zdravja ali vsaj to, da vdano nosijo križ trpljenja. Pogled na sv. raz- .pelo, kjer visi On, ki je za nas iti ne sme poznati državnih in narodnih meja; Rusi hi rro-lveliko trpel, naj jim b0 v pomoč rali radi radi tega celo omejiti svojo potrošnjo, da bi Kitaj- ?11 P°gum. Pomislimo, kako nas i „i-- r K * iu i • v . - . in or- ne molitve je ob asistenci vse “Da — dve kili svinjske ma- ce obvarovali lakote. Moskvi se na misel ne hodi, da bi bo11, ce se samo malo urežemo, ganizatorji. Film je izredno za- duhovščine opravil g. kanonik stil” in z njo bo šel Koroške zbranih 70 duhovnikov, Film kaže tako t. j. prav vsi slovenski gospodje in jo vljudno . w . , Tečen odgovor .športne dogodke same, kakor le.’duhovniki, ki jim je bilo vsaj za' “Mesar je odjemalki zavil pete in zanimivosti Rima in Ita-(čas pogreba mogoče zapustiti meseno klobaso lije. Vidijo se^ najpriljubijenej- svoje službeno mesto. Pogreb- vprašal: še svetovne športne osebnosti,'no sv. mašo je opravil prelat g. “Ali imate še kaj na srcu gos-telkmovafci in prvaki, prav tako dr. R. Blueml; pogrebne obred- pa?” kot tudi njihovi učitelji samostana in da bo živel kot svetni duhovnik. P. Tomaž sanja o pomladi, o življenju in začne dvomiti, ali je bila njegova odločitev odpovedati se ljubezni lepe deklice in vse življenje posvetiti Bogu prava ali ne. Odločen je zapustiti samostan in jezuitski red. P. Marko, njun prijatelj, ju skuša pregovoriti, naj počakata, naj premislita znova svojo odločitev. Težko bi uspel, da ni čudežno o-zdravel p. Sergej, kateremu se naj bi bil prikazal pok. p. Martin, za katerega hočejo začeti proces za beatifikacijo. Čudežno ozdravljenje p. Sergija naj bi bil po sodbi rektorja in njegovih sobratov dokaz, ki je potreben za beatifikacijo. Ozdravljenje je vrnilo notranji mir p. Janezu in p. Tomaža, sprožilo pa je hud notranji boj v p. Marku, ki je bil prepričan, da ozdravljenje p. Sergija ni bil čudež. O tem se prepriča, ko mu zdravnik dr. P. Morel (Franček Kolarič) pod spovedno molčečnostjo razloži, da se je p. Sergiju v vročici sanjalo o prikazni pok. p. Martina in da ga je dejansko ozdravil on sam, ko mu je s sugestijo pomagal premagati po bolnih živcih povzročeno paralizo. Ko p. rektor odredi p. Marka za vodnika procesa za beatifikacijo pok. p. Martina v Rimu, pride ta v zagato, iz katere ne‘ vidi drugega izhoda kot izstop iz reda, ki mu je vse v življenju. Umirajoči p. Pavel skuša pomiriti p. Marka in ga ohraniti redu. Redovniki zbrani okoli u-mirajočega rektorja poslušajo vdani njegove nasvete in opomine, p. Manko pove znova,' da bi rad izpolnil njegovo željo, da pa jo žal ne more. Sam zdravnik dr. P. Morel 'spozna svoj0 zmoto in prosi umirajočega, naj moli zanj. Ozdravitev zdravnikovega načaka dečka Jimmya (L. Vidergar), ki je bil od rojntva hrom, prinese končno mir tudi p. Marku, kajti tu ni možen noben dvom o resničnem čudežu. Tudi zdravnik Morel se končno vrne k Bogu. Po prvih dveh slikah, v katerih je bilo opaziti malo negotovosti in iskanja) so se igrale' vživeli v svoje vloge, občinstvo pa je začelo dogajanje na odru zavzeto spremljati. P. Pavel Je bil posrečena pojava, v celot' dober; najmočnejši pa vsekakor v prizoru umiranja. P. Karel je bil ves čas umirjen in v svoji vlogi naraven. P. Roberta, velikega gorečnika, je Mate Re3' man predstavil, kot bi ga skor° ne bilo mogoče boljše. P. Janez Mira Odarja bi h'* skoro malo premiren za up°r' nika, da ta ni glasbenik, ki ljub* harmonijo. Božo Pust je težk0 vlogo p. Tomaža, ljubitelja S^D” ca in pomladi, zelo dobro rešil-Odličen je bil Jože Likozar k<> p. Marko. Pokazal je notranj' boj dojemljivo in prepričljiv0-Pavel Intihar kot p. SergO in Jernej Slak kot p. Edwar sta bila kot vedno prav dob,ia' Franček Kolarič se mi je zdc kot zdravnik dr. P. Morel v samostanu malo preveč sprošč1’*1 tudi za brezverca in cinika, vS®J v prvih slikah. V celoti je v‘0' go dobro rešil. Župnik msg1"; Mihaela Kareya je podal stal' znanec Slov. odra Ivan Mart'110 z ustaljeno solidnostjo. Fra'' dober je bil tudi Ladi Viderga1" kot deček Jimmy. Režiser Milan Dolinar je P°' svetil posebno pažnjo osvetljav^ odra jn tega uredil v soglasju J pisateljevo zamislijo. Skušal Jc igro dognati v vseh pedrobn0 stih, kar mu je v veliki meri tu Idi uspelo. Slovenski oder je s “Prvo l0 gijo” dosegel lep uspeh, enega najlepših, vse od kar nastop3 med nami. Iskrene čestitke. Udeležba je bila za lep nedelj skl dan dosti dobra. Vil'- *mmnnnnnmgmma:mmwtm«t>n»nnnn}t»nn:»n»tffl»nnnnmfflffl8mt Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN ttmmttmsttnmmmmffltmnmtwumwunsnntnnnotmwwmwtnntnnffltttt “Tiho, dokler Vam jaz ne izgovorim, jasi ti vrag dušo! Jaz sem Vam vendar dovolj glasno že po dvakrat rekel, da bi bil z Vami tako govoril, ko bi bili včeraj prišli. Danes je drugače. Kar sem včeraj zvedel, in kar ste mi Vi denes ponovili, kaže mi, da je bedasto, z ženskami pošten biti. One niso nikoli. Torej glavo za glavo, zob za zob. Hudiča! Jaz bi Vam lehko dokazal, da sme sedanja lastnica meni hvaležna biti, da sem tako postopal, kakor sem. Sedaj pa, ko ču-jem, da Vas je v mojem imenu izgnala, vidim, da se me v drugem zmislu domišlja. Zato Vam denes drugačen svet dajem, nego bi ga bil včeraj, ženske niso za drugo, nego da varajo, pa si neumen, če enako z enakim ne povračil ješ. Ob kratkem: denes Vam dajem drug svet, nego bi ga bil vče-raj dal: porabite priliko, dekletce je precej bogato, če jo hočete imeti, evo, pomagam Vam jaz. Ako ne pojde z lepo, Pojde z mojo silo.” Lisec vstane razburjen in pravi: “Jaz ne rabin odslej ničesar od Vas, gospod doktor; Vašo ponudbo, ki je v dejanskih stvareh tudi popolno-nia neosnovana, moram z vso odločnostjo odbiti. Vaše prejšnje besede in Vaša sedanja ponudba so za mene poniževalne in razžaljive. Da boste pa videli, da takih svetov ne potrebujem, imam čast, posloviti »e od Vas: v šestih dnevih odidem od tod in iz tega boste videli, da ste praznim govoricam verovali, če res imate za istino, kar ste govorili. Vsakc-niu drugemu bi bil dal drug odgovor. Z Bogom.” Lisec odide, Zober gleda smehljaje za njim in mrmra “Pošten dečko, ali mlad.” Brzim korakom meri Lisec Pot proti gradu in razne misli se mu pode po glavi o tem, kar mu je Zober po svoji šegi govoril. Nevoljen je jako. In! Stari je morda nekoliko resnice govoril in glas, ki je do njega prišel, ni bil brez vse istine. Lisec sam sebi ne more tajiti, da ga je zanimala podoba grajske hčere več nego vsaka druga deklica, katero je dosedaj poznal. Poštenje je od njega zahtc-valo in previdnost mu je velevala zvršiti svoj sklep: v najkrajšem času zapustiti ta kraj. Tedaj v šestih dnevih. Tri dni se ni oglasil pri grajskih. Podnevi ga niti doma ni kilo. Ogibal se je zlasti prilike, da bi z Lino sešel se. In ravno v teh treh dneh, posebno pa v nočeh, je z nekim strahom izprevidel, da je resnica, kar mu je stari Zober povedal. ^ navidezno mirnem in nedolžnem cbčenju z grajsko kčerjo ukrala se je bila v njegovo srce tiho in počasi Ijubc-Zen, ki je sedaj razplamenela v Pekočo silno strast. Hitro se je bil sicer odločil tti proč, pozabiti, k večjemu nesti seboj lep spomin na pri ■iotne ure. Tedaj pak mu je kila strašna muka, ko se je bližal čas ločitve, in težavno mu Jo bilo ogibanje. Vleklo ga je kakor sto vezi v njeno društvo. Očital si je sam nespamet, razlagal si, da sam pretira, a vendar trdna v°lja je bila močnejša nego Srce, premagoval se je in ostal samoten. O svojem namenu ni pripovedoval v gradu nikomur. Hotel se je stoprav poslednji hip hitro posloviti; tako pojde brž in lažje bode zakrivati, kar mu je naenkrat vso dušo raz-žarevalo. Od poslednjega pogovora z doktor Zobrom tudi njega ni več iskal. On mu je naglo zopet oduren bil, zadnje njegove besede so se mu zdele cinične. Sedemnajsto poglavje. Bilo je petega dne. Drugi dan je bil za odhod odločen. Lisec je delal popoludne v svoji sobi. Krasen jesenski dan je bil. Skozi odprto okno pade, kakor prej že dvakrat, v njegovo sobo majhen kamenček, pobran v pesku zdolaj in zalu-čen. Lisec se stresne. Kdo je vrgel la pesek, ni videl, ali slutnja mu je gotovost povedala v prvi hip. Živa gospica Lina! Gre k oknu in ona se mu smeje tako srčno in ljubo od zdolaj z vrta do okna gori! “Kje pa tičite? Zakaj Vas Vi me morate spremiti.” Lisec je imel na jeziku izgovor, čutil je, da mu lice žari, a nobene besede ni mogel izustiti, od okna se je odmaknil proč, vzel klobuk in šel ven na vrt k njej, kakor mu je ukazala, saj ni mogel drugače. “Vinograd” je bilo ime dobre četrt ure od grada oddaljenemu brdu, ali samo ime, kajti vinske trte ni bilo nobene videti, le posamezne stare breskve, a že iz korenin svojih mater vzrasle, stale so še in dajale ugibati, da je pač morda nekdaj kak posestnik Pra-žanski poskušal tu vinsko trto saditi, a sta premrzli klima tega kraja in neracijonalno izbran je trsne sorte uničila kmalu njegov trud in je le še kraj ime] svoje ime ter so od vinogradine ostale samo še podrasle breskve. Mimo starih orehov po malo razhojeni stezi je držal pot do vinograda. Prav prijeten sprehod po mehkem! In prijeten v druščini lepe, vesele devojke, ki je brbljala kakor veselo dete, najnevažnejšim rečem veliko imenitnost pokladaje; kako breskve niso še zrele, ali več nego pol jih je že pokrade- ni več videti? Pridite doli, jaz nih; pa da naj bi zli ljudje grem v vinograd po breskve, vsaj čakali, da dozori sadje in potem stoprav kradli; da ona in teta med vsem sadjem naj-rajša ima breskve in če jih sedaj nekoliko ne dobi, ne bodo jih več dobili; pa Matija je hotel s puško sinoči čakat iti tatov, ali ona ni pustila, ker bi se mu puška sprožila in tatove zadela, a je vendar boljše, da se vse breskve pokradejo, kakor bi bil en človek ranjen; in kdo so tatovi, to je znano, to so trije kajžarski sinovi gori nad rebrijo, postopači, ki bodo pa vsi trije soldatje, tako je pravil hlapec Matija; in ti-le orehi so bili lani tako polni, da je skoro za vsakim peresom en sad bil, a letos ni nobenega, spomladi so lepo cveli in drevo se je razzelenilo, pa eno jasno noč je slana pala na zelenje in orehova, drevesa so bila ožgana, da je bilo vse črno; to j'fe tako žalostno spomladi, kakor je lepo cvetje: posebno črešnjevo, to je najlepše cvetje. Duhovit ta razgovor menda ni bil, in vendar ga je Lisec z največjim pozorom poslušal ter malo jih je imel, da bi ga bili bolj zanimali. V ustih gos-pice Line se je glasilo vse tako izredno lepo in zanimivo, da je bil srečen, nevprašaje in nepremišljevaje, ali sme biti v The Stroh Brewery Oo., Detroit 26, . , , ■ ■ , n AMERICA’S ONLY FIRE-BREWED. BEER ali ne. In sreča je besedi skopa, tako je tudi Lisec mnogo molčal in poslušal ter le toliko vmes posegal, da se nitka ljube zgovornosti njegove spre-mljanke ni pretrgala. Breskve so bile nabrane. Mnogo jih itak ni šlo v malo košarnico, katero je ona seboj prinesla, niti je, ni prej ni zdaj, Lisecu davši na odnašanje. (Dalje prihodnjič) LES ZA VŽIGALICE Iz lesa vžigalic, ki jih porabimo vsakih 24 ur v naši deželi, bi bilo mogoče zgraditi 25 šest-sobnih hiš. Ženske dobilo delo Ženska dobi delo Iščem žensko, samsko, za pomoč v gospodinjstvu in v trgovini. Stanovanje, hrana in plača po dogovoru. Zglasite se na: 4727 Payne Avenue. —(74) MALI OGLASI NAPRODAJ 1. —Blizu East 200. ceste — skoro nov bungalow, 4 in pol prostornih sob, velika kuhinja, podstrešje, razvedrilna soba, garaža za dva avtomobila, lep lot. 2. —Blizu cerkve sv. Kristine— zidan bungalow, 4*/2 sobe, podstrešje, polno podkleten, 1 in pol garaža, lep vrt. 3. —Blizu East 185. ceste — bungalow 5 sob, garaža. VSE TE HIŠE SE DOBIJO PO ZMERNIH IN PAMETNIH CENAH. John Knific Sr. Realty 820 E. 185 St. IV i-998t Soba se odda Opremljena spalna soba odda na 1089 E. 66 St. V najem Odda se 3 sobe in trgovina s C-2 licenco za pivo in vino. Ena milja zahodno od Geneva na Rt. 20. Kličite 466-3496. — (12, 19, 20 apr.) Naprodaj gradbene parcele (lots) na dobrem kraju. $300 in več. Pišite na: M. Yeomans, R.F.D. No. 1, Rome, Ohio. —(75) Naprodaj Zidan bungalow, 3 spalnice, polna razdeljena klet, plinska gorkota, 6 let star, dvojna garaža. MULTIPLE REALTY AN 1-1182 (74) Dvodružinska — $11,900 Naplačilo $500 E. 71 St., 4 spodaj, 4 zgoraj, v dobrem stanju, vetrna okna, plinski furnez, se lahko takoj vselite. Florence Rome, slovenska prodajalka. MAINLINE REALTY 1129 E. 79 St. HE 1-8181 EX 1-7976 Hiša naprodaj Lastnik prodaja 5-sobni bungalov, na 19309 Mohican Ave. blizu E. 200 St. Odprto v soboto in nedeljo od 1. do 6. pop. Kličite po 4. uri zvečer IV 6-0632. , , (74) Stanovanje se odda Štiri sobe, kopalnica in shramba, plinska kurjava, na 1059 E. 67 St. Telefon EN 1-7112. -(73,' Iščemo voznika ki bi bil pripravljen odpeljati starejšo dvojico ob nedeljah popoldne v svojem avtu iz St. Clair j a in E. 67 St. do Chardon Rd. oziroma Richmond Hts. in zvečer nazaj. Plačilo po dogovoru. Kličite: WH 2-6150. -(74) Sobe se odda 4 sobe se oddajo spodaj odraslim v Collinwoodu na 1241 E. 172 St. IV 1-7780. (74) Naprodaj ali v najem Real-estate posel v severovzhodnem delu mesta. Dovolj prostora za parkanje. Za pojasnila kličite KE 1-6523. (75) Prosto stanovanje .. Prosto stanovanje se dobi v zameno, če ostanete na farmi blizu Geneve. Kličite IV 1-6662. (73) Stanovanje se odda Pet neopremljenih sob, zgoraj, se odda na Carl Ave. Kličite po 5. uri zvečer UT 1-9435. -(74) Sobe se odda 5 sob zgoraj, kopalnica in prš-na kopel, garaža, se odda odraslim na 7703 Lockyear Ave. Prazno 1. maja. HE 1-0959. _________ -(74i Hiša naprodaj Lastnik prodaja enodružinsko hišo, 4 spalnice, 1% kopalnica, dvojna garaža. Na Bonna Ave. Kličite EX 1-7730. (10, 12, 13 apr.) REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA! Mi imamo tako zdravilo, ki vam ho olajšalo bolečine In težave I Pridite in nas vprašajte! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio Naročila sprejemamo In razpošiljamo' Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah. EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE Moške prvovrstne 100% BANLON športne srajce S KRATKIMI ROKAVI IZ DRUGIH DNI >— “Godba “republikanske garde’ stoletja igra pred nekim kino gledališčem v Parizu. v oblekah izpred poldrugega Novitetne športne srajce s kratkimi rokavi in z različnimi ovratniki. Iz čudovitega Ban-lon* pletenega nvlona. Bele, rdeče, modre, olivno zelene, muškatne, oranžne, drap, rumene črne, zelene ali lilaste barve. Mere: S-M-L-XL. Hoške Merfex kopalne halje Posebni rakup pril j uti jenih, kvalitetnih “Martex" qq bombažnih kopalnih halj. Običajno po mnogo višji ce- ••/«7 ni! Šalasti ovratnik, trije žepi, velikosti S, M, L, XL, v drap ali rumeni barvi. 8 Sprejemamo pismena ali tclcfonifna naročila ... Navedite izbiro druge barve. Kličite CHerry 1-3070 KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL THE MAY COMPANY, VSE J TRGOVINE. VKLJUČNO SOUTHGATE Pierre I’Ermite: Zena z zaprtimi očmi i Tu sem jaz g-ospodarica! . . . “Pa saj ni niti štiriindvajset In mislim tu govoriti in delati, ur, odkar je dekle tukaj!...” kar se meni zljubi. Ali ni res, Celestin? Ah, ti se zaganjaš takoj proti držaju ... Jaz te naučim, da sem držaj tukaj jaz. Zastonj, pa naj te prote-žirajo vsi župniki sveta, Melanija te bo pognala v zrak kakor krap . . . Slišiš, Marija Durand? ...” In z divjo kretnjo je zavihtela kuharica s kavljem oboroženo pest proti hodniku, v katerem je pravkar izginila sobarica. Sedmo poglavje Na srečo je imela Marija Durand za svoje zavetišče lepo shrambo za perilo in pa o-bednico Tako so se njeni odno-šaji s kuhinjo omejevali le na čas jedi. Trda nujnost!... Gospa Hughe se je namenila koj s prvim dnevom seznaniti novo sobarico s svojimi toaletnimi zakladi in jih ji je razkazovala dostojanstveno v pogovoru med štirimi očmi, ki je trajal dve dolgi uri. Najsi že gospa nikakor ni bila tako bistroumna kakor je trdila, je iz molka Marije Durand vendar uganila, da večina oblek ni našla njenega o-dobravanja. Držala je prav eno, še čisto novo obleko v roki, ko je Melanija, ki je bila že v skrbeh “Čisto res! . . . Navaditi hočem to-le dekle, da bo znala, kako je treba hoditi.” “Kaj hočete s tem reči?” vpraša Marija. “Da hodite, kakor jaz hodim in kakor želi tudi gospa... Kaj ne, gospa?” “Brez dvoma!... A zdi se mi, Melanija, da ste danes nekoliko prebojeviti?” • “Kaj hočete! ... Jaz ne maram licemerk in jih ne bom mogla nikdar!” In s temu besedami je mogočno zapustila shrambo. Ko sta ostali sami, vpraša gospa Marijo: “Ali je prišlo že do kakega prepira med Melanijo in vami?” “Ne, gospa.” “Ah, Melanija, dobra ženska, zelo poštena!... Uživa moje popolno zaupanje) toda so dnevi, ko je zelo nataknjena ... Nikar si tega ne jemljite preveč k srcu; tudi napram meni ni bog-vekako obzirna s svojimi neljubimi nastopi. In vendar sem ji zelo dobra ... Končno pa nisva prišli semkaj, da bi govorili o Melaniji, marveč o oblekah. Ta obleka iz modrega žameta vam torej res ne ugaja?” “Gospa, nemare ne želite u-sluirnega odgovora?” “Ne, vaše iskreno mnenje želim.” “Nikarte nikoli Obleči tiste za svojo vrhovno oblast in ne- obleke.” mirna zaradi te dolge seje, do- “Kaj vam na njej ne ugaja?” bila nekakšno pretvezo, da je šla skozi shrambo za perilo. S pozornost vzbujajočo kretnjo se je ustavila pred modro žametasto obleko, preobloženo z vezeninami, ki jo je gospa Hughova z dopadenjem razgrinjala. “Gospa ni še nikoli imela obleke, ki bi se ji tako dobro podajala kot pa ta! ...” vzklikne kuharica in, ko ne dobi odgovora, nadaljuje: “In prav jaz sem ji nasvetovala modrino, ker — saj je znano — modra barva napravi lice bledo...” Marija je še vedno dolžna odgovora. Gospa jo pogleda ... Melanija, razdražena po tem molčanju, čigar orožja se ni nikoli posluževala, začne takoj s sovražnostmi na službenem mestu. “Že vem, kam meri! Če sem jaz za kako obleko, bo to za Marijo koj vzrok, da bo hvalila drugo.” “Ampak, Melanija, bodite brez skrbi, da bom kdaj presojala vaše omake...” “Mogoče, toda jaz sem tukaj že pet let in lahko sežem preko svojih omak!... Ah, komaj ste prišli, pa bi me že hoteli zadaviti ..., me zapreti med moje ponve, me prikovati v kuhinjsko ječo.” “No, no,” posreduje gospa, “nihče vam ničesar ne pravi... Nobenega vzroka nimate, da se tako togotite.” “Jaz vem, kar vem ... in vidim naprej, kaj pride ... Stare opice ni treba učiti spakovanja.” CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY PACKAGE LIQUOR STORE Modern. In near Northwest suburb at intersection 2 main highways. Exclusive license. Excellent volume. Will sacrifice on acount of illness. 392-4643. (75) “Vse. So obleke o katerih se da razpravljati, zlasti glede na različnost nagnjenj in osebnih okusov. So pa tudi take, o katerih je vsaka sodba odveč. Vaša modra bbleka, gospa, spada v to vrsto. Nisem je še videla na ' vas, pa sem prepričana, da ■bi name učinkovala z istim doj-mom. Ta obleka...? Kaj naj rečem ...? Ima pač vse proti sebi: barvo, ki je na človeku nekaj strašnega, blago, obšit-ke...” “Ampak, dekle moje, to so prelestne čipke, vse pretkane s svilo.” “Preveč jih je, gospa... In potem tudi niso dobro razme-ščene'...” “čeprav ..., toda glede barve ima Melanija le prav... Sem namreč — kako bi rekla ? — nekoliko preveč pri barvi.” “Črnino popravi vse tako lepo!” “Veste( jaz tako ljubim živo barvo..., barve!... Barva, to je veselo, je raznovrstno, je vidno! ... Toda črnina, ta pa je tako “pogrebniška”. Človek ima še vedno dosti časaj da se je nanosi, črnine!” “Črnma je v nekem razdobju življenja barva, ki se ženi najbolje poda.” “Kako veste to?” “Zmeraj sem vedela, gospa.” “In vendar, ako bi vam povedala ime slavne tvlrdke, iz katere prihaja ta modra obleka, in pa ogromno ceno, kolikor me je stala ...” “To pač ničesar ne dokazuje, gospa.” “Videla sem jo najprej na drugi, na gospodični za pomerjanje dbletk. Učinkovala je naravnost sijajno.” “Hm ...” “Videli jo boste, ko jo bom oblekla zvečer morda že v nekaj dneh . .. pri prvem sprejemu. Radovedna sem, če ne boste ob električni svetlobi spremenili svojega mnenja.” “Ne verjamem, gospa.” “Oh, mladost! ...” In gospa Hughe poboža s prijazno kretnjo Marijo Durand po licu. Družba iffP sv. Družne THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah Severne Amerike Sedež: Joliet. 111. Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVL1CK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, III. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, lib 0 r t : POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road. Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 10. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III. The combined efforts and hard work of everyone associated with the Holy Family Society is being rewarded by the acceptance of our Society by the thousands of Catholic families that are being protected with our insurance. Hoping that my progress report meets with your approval, 1 remain Fraternally yours, HOLY FAMILY SOCIETY - USA Joseph J. Kochevar Secretary, Business Manager. Društvo sv. tvana Krsti-tela št. 13 V nedeljo, 15. aprila, ob dveh pop. bo v dvorani sv. Stefana seja društva. Vsi člani so pro-šeni) da opravijo svojo velikonočno dolžnost v svojih farah. Veselo Veliko noč! John Kovas, zapis. The Letter to Our President Dear Mr. President: It is my priviledge to be able to inform you that today, March 23. 1962, marks another mile stone in the history of the Holy Family Society of the U. S. A. This week the Society issued 191,515.00 dollars of life insurance. This is the largest week we have ever had in our life department. The accident and health department issued coverage lor 426 new members this week. This is an average week Presently our membership in the accident and health department is in excess of 52,030 members. The credit for our growth must certainly go to everyone associated with the Holiy Family Society. This growth is a result of team work. Your excellent guidance and the superb efforts of our agency force deserves all of the praise. St. John’s Lodge, No, !3 Dear friends and members of the St. John Lodge No. 13 of the Holy Family Society: Sunday at 2 p. m., April 15, 1962, there will oe a meeting of your society at Saint Stephen’s Church hall, at the usual place. REMEMBER THAT’S A DATE! All the members are requested to make their Easter Duty at their own parishes. Happy Easter to a'U! Fraternaly yours, John Kovas, Rec. Sec. * Reverend Maurice B. Kennedy, Pastor of Our Lady of Charity Church, and Yours truly, invite- you and your friends to I attend a live presentation of the 1 Stations of the Cross. These are held every Friday evening 1 (Good Friday included), at 7:30 p. m., during Lent, inside the church at 3620 South 57th Court in Cicero. * To all the members and Friends of St. Anne’s Society: You are cordially invited to attend their 40th Anniversary, which will be held on April 29th at St. Stephen’s auditorium. The comPiemmofatiqn will begin with 11:30 a. m. Mass, followed by a banquet at 1. oclook — and a short drama of an Old Country Wedding. Slovenian singing will also be included. Admission for entire commemoration will be $2.50 per person. Children will be admitted for $1.25. You may reserve your tickets and table by contacting Mrs. Mary Osibolt at Gunderson 4—3004, Mrs. Gizella Hozian at Orchard 3—0671, or Mrs. Clare Foyis at Yards 7—6320. Come One, Come All! John Kovas Rec. Sec. No. I Holy Family Society Joliet, 111. — A reminder to our members that our meeting for April will be the 29th on account of Easter falling on the regular Sunday that we have our meeting. Meeting will start at 1 P. M. It is very important that all members attend, as there are a number of important business V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DOBRE IN NEPOZABNE MATERE Frances Lipoglavsek ki so izročili Bogu svojo blago dušo in nas za vedno zapustili dne 12. aprila 1958. Štiri leta v tihem grobu, truplo Vaše mirno spi, duša pa pri večnem Bogu, se v raju večnem veseli. Prosite v raju za nas Boga, da mirno življenje sem nam da. Ko bomo zemljo zapustili, se bomo z Vami v raju veselili. Vasi hvaležni in še vedno žalostni OTROCI Maple Heights, O., 12. aprila 1962. posušite štiri naložke za ceno J, enega i-SKTjsSSS matters to discuss, and it is of interest to all memlbers both young and old. It really would be nice to see1 some new faces for a change, it would give the lodge officers inspiration to work for success of the society. Our Supreme Secretary Joseph Kochevar will be at this meeting, arid he will give us a resume of what progress our society is making. See you at the meeting. Matthew J. Kochevar. Recording Secretary VELIKO LETALIŠČE Ko so leta 1952 dogradili novo letališče v Pittsburghu v Penn-sylvaniji, je bilo to drugo največje v vsej deželi. V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Frank Cerček ki je umrl 12. aprila 1957. leta. Minilo pet je let, odkar si Ti zapustil nas in svet. Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje. Nam pa težko je pri sred, ker Te več med nami ni. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, 12. aprila 1962. HELLO-BAR & DINING ROOM 7508 St. Clair Ave. EN M138 LASTNIKA WILLIAM IN RITA HRASTER Ob petkih zvečer pohana riba po 85c porcija in druge ribie jedi — Seafood — pripravita in servirata ANNE SKULLY lin AGNES OSTER Našo prijetno OBEDNICO ODDAJAMO z oskrbo hrane in pijače ZA BANKETE in vse vrste DRUŽABNIH PRIREDITEV EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite 1 HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLtD KE 1-8187 ... z varčnim plinskim sušilnikom, pim posuši štiri - kot pomlad sveže — naložke za ceno enega, posušenega v sušilniku s kakim drugim gorivom. S plinom vaši prihranki rastejo in rastejo ... naložek za naložkom. Barve obdrže svojo svežino, tkanine svojo prožnost, če so posušene na puhast in mehek način s plinom. Oglejte si te slovite znamke plinskih sušilnikov že sedaj: Dura-crest . Easy • Frigidaire • Hamilton • Maytag . Norge • Philco • RCA Whirlpool . Sears-Kenmore • Speed Queen THE EAST OHIO GAS COMPANY NAROČITE SI ZDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE PRISTNE DOMAČE MESENE, RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE pri ŠPEH AR'S MARKET 712 E. 200 St.-KE 1-7777 RUDY ŠPEHAR, lastnik Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti naročila. Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 SL--------17002 Lakeshor* Bird. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderaen 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene