POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 6. maja 1920. Glasilo Jugoslovanskega uilfeljstva Vs« spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati Mmo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta ¿an praznik, izide list d»n pozneje. Vse leto velja . . 40— K pol leta .... 20-— „ četrt leta . . . . 10 — „ posamezna številka po 80 vin. Za wiamla je plfčati od enostoJpne petit-viste, če se tiska erkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . £0 „ za nadaljnja uviirenja od petitvrste po 40 vin. Oznanila sprejmia Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je poSiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/HI. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnina Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. SI 2. Članstvo Zaveze jugoslovani-kega učiteljska ima s članarino tudi ie plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Stališče socialističnega učitelj-stva v Srbiji k načrtu novega šolskega zakona. (Članek Drag. Slavkoviča — „Učiteljska Borba" štev. 6. in 7., Kragujevae 1920.) Novi zakonski projekat, kao i svi zakonski projekati u ovoj nezdravoj dru-štvenoj atmosferi, ima istu sudbinu: da bude skrojen u tesnoj i nezdravoj kance-lariji, a da se realizuje u prostranoj i zdravoj prirodi. On, kao po nekom pro kletstvu, koje od vajkada prati našu pro-svetu, ne donosi sa sobom ničeg novog, ničeg svežeg, što bi moglo da obnovi ekonomski i idejni život osnovne škole. Svi mi osečamo, da su uslovi, u svi-ma granama ljudske delatnosti, potpuno ¡zmenjeni ovim ratom i da su i u pro-sveti, prirodno, dobili nov oblik. Za sve nas je to jasno kao dan; samo siepac to ne rnože da konstatuje. Pa ipak je min. prosvete našlo da Srbija t. j. Jugoslavija, zauzima i sada istu geografsku širinu i dužinu, pa analogno ovoj oštroumnoj kon-«¡iataciji izvelo je zaključak: da i .ijvi zakon u narodnim školama, treba da bude veran refleks stanja u kome se na-lazi nova državna organizacija troimmog naroda. Ako i ima kakvlh izmena u njemu, to su samo izmene administrativne pri-rode. koje vrlo malo zadiru u suštinu školskog života i školske politike u opšte. Ustanavljaju se pokrajinske biro-kratsko-školske institucije, propisuje im se tačno granica u kojoj hnaju da se kreču i tome slično. učitelj se izjednačava u plati sa ostalim činovnicima analognih kvalifikacija, ali se u školu kao prosvetnu i vaspitnu ustauovu ne dira. Tu dakle, gde je težište školske politike, — nema pomena. Maksimalno število otrok. Dopustite mi da odmah, u kratkim potezima, rasmotrivamo ovaj zakonski projekat. Cl. 1. veli: da je zadatak narod, škola da vaspitavaju decu" i t. d. a na-ročito, „da šire pismenost i prosvjetu." Članom 5. se odmah gornji cilj negira. Konstruktori ovoga projekta zakona, odmah su pohitali da demantuju sami sebe i da pokažu, da njima nije stalo mnogo do toga, hoče li se u školski život u istini uneti kakvo poboljšanje nešto dobro i savremeno, več nesmotreno otriju neiskreno staranje, o ovom pitanju, koje aktuelno interesuje ne samo učitelje, več na prvom mestu narodne mase, i težnju da osieuraju i dalje status quo ante u narodnoj prosveti. Ovu konštataciju ne oborimo dokazuje sam ovaj član koji glasi: „u isto vreme se može poučevati najviše 70-ro djece." Iz izkustva znamo, da nadležin traže uvek, ostvarenje ovoga maksimuma po školama. a iz ovoga opet izlazi, da če učitelji večito ostati roblje, mučenici, koji če do kraja svoga života imati za cilj samo di posrcu i padaju pod težkim krstom koji im savremena država, preko ininistarstva prosvete nabacuje na ledja. Može li se, dakle, sa obolikim brojem me-todskim raditi, jer če biti obligatan i za nepodaljenu školu kao i za podelene? Može li se sa obolikim brojem dece ura-diti šta korisno? I najnekulturniji crnac zna za prost fizičkl zakon, da snaga ili sjla treba da bude ekvivalenta teretu koji se pokreče, sledstveno i da snaga — sila, koje može pokrenuti ili podiči teret od 50 nije u stanju da isto učini sa tere-tom od 150 kgr. Ali to ni Udi, šolskega lista I. in III. stopnje zaradi železniške stavke zakasnila, pošiljamo te dni Šolskim vodstvom samo II. stopnjo; I. in III. dobijo naknadno. Učiteljska tiskarna. Javna kvalifikacija ljudsko-in meščanskošolskega učitelj-stva. Naredba poverjeništva za uk In bogo-častje o usposobljen os tnera ocenjanju učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. Dokler se po zakoniti poti ne ustanove določila o službenem ocenjanju učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji, se odreja na podstavi pooblastila § 78. drž. zakona o ljudskih šolah z dne 14. maja 1869., št. 62 drž. zakona to-le: § 1. Ravnatelji in nadučitelji večrazrednih šol predlože najkesneje do dne 30. junija vsakega leta okrajnemu (mestnemu) šol. svetu za vsakega podrejenega učitelja siužbeni popis glede zmožnosti, metode, marljivosti, točnosti in vestnosti, uporabnosti in v edenja. § 2. Za vsak šolski okraj se ustanovi pri okr. šolskem svetu okrajna ocenjevalna komisija, ki priobči na podstavi službenega popisa (§ 1.) in nadziranj okrajnega šolskega nadzornika vsakemu učitelju do-tlčnega okraja pod zaprtim ovojem in proti obratni poštni sprejemnici službeno oceno po tem-le vzorcu: Službena ocena. Vaše delovanje na.....šoli v . ... se za šolsko leto .../... na podstavi službenega popisa šolskega vodstva in nadziranj z dne..... in z dne.....ocenja tako-le: 1. Zmožnosti: ........ 2. Metoda: 3. Marljivost, točnost in vestnost . . 4. Uporabnost: 5. Vedenje: Opomba: § 3. 1. Člani okrajne ocenjevalne komisije so: predsednik okrajnega šolskega sveta — načelnik; Po dovršenem zrelostnem izpitu, leta 1882. je bil imenovan začasnim učiteljem na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kjer je bil 1. 1886. stalno nameščen. Leta 1901. je bil imenovan vadniškim učiteljem na tukajšnjem učiteljišču, kjer jc neumorno deloval do prerane svoje smrti. Tu se je izčrpal do zadnje sile ter jdšel v večnost „z deia in teže učitelj-trpin". Pa tudi uven 5ole je bil pokojni Kruleč vsestransko delaven. Sestavil je „Mojo prvo čitanko* in spisal „Navodilo k Moji prvi čitanki'. Popravil in predelal je Ivan Miklosizhcv „Slovensko-nemški Abecednik za obče ljudske šole". F>il je tudi priden sotrudnik naših šolskih listov, de" ven odbornik Slovenske Šolske Matice. Glasbene Matice, Slovenskega dv'ž. učiteljskega društva in Slovenskega plañir: kega društva. Do svoje smrti je bil tudi član Ljubljanskega učiteljskega društva In tega vsestransko delavnega in zsslužnega šolnika ni več med nami . . Kako ga je škoda! Vigred se povrne, al' prijatelja k nam nazaj nikdar več ne bo. Na svidenje onkraj groba l okrajni šolski nadzornik — poroče-| valeč; zastopnik učiteljstva ljudskih in meščanskih šol v okrajnem šolskem svetu — prisednik. Ako sedi v okiajnem šol. svetu več zastopnikov učiteljstva, stopi tisti izmed njih v okrajno ocenjevalno komisijo, ki ga določi predsednik okrajnega šolskega sveta. 2. Za stalne veroučitelje pa stopita na mesto okrajnega šolskega nadzornika po cerkvenem oblastvu določeni nadzornik veronauka (dekan ali poseben nadzornik) in na mesto zastopnika učiteljstva zastopnik cerkve. 3. Kadar gre za ocenjanje zastopnika učiteljstva, oziroma ccrkve v okrajnem šolskem svetu, stopita v ocenjevalno komisijo njiju namestnika. § 4. Službovanje ravnateljev, nadučite-ljev in začasnih voditeljev večrazrednih šol, Istotako voditeljev enorazrednlc, ocenja okrajna ocenjevalna komisija samo po izidu nadziranj okrajnega šolskega nadzornika. § 5. 1. Predpisani redi so: 1. „prav dobro", 2. „dobro", 3. „zadostno", 4. „nezadostno"; za vedenje pa: 1. „popolnoma pravilno", 2. ..pravilno", 3. „manj pravilno", 4. „nepravilno". 2. Ocenjevalna komisija pod vsako točko ocenjevalne pole (§ 2.) kratko in točno pooiše lastnost učiteljevo ter mu na tej podstavi prisodi red. V posebni opombi naj se omeni izredno šolsko, prosvetno, človekoljubno ali drugo podobno delovanje. 3. Vedenje se ocenja, v kolikor se vpošteva proti predstojnikom, tovarišem, staršem in učencem, zunaj šole pa, kolikor je v zvezi z ugledom učiteljskega stanu in z napredkom in razvojem zavoda, na katerem učitelj deluje. 4. Posameznim učiteljem se v službeni oceni priobčujejo le redi, ki so določeni v 1. odstavku tega paragrafa, hr»z nadaljnjega popisa. § 6. Šolskemu vodstvu In višjemu šolsk. svetu v Ljubljani okrajni šolski svet obenem pošlje prepis ocenjevalne pole (popis in rede), iz katere je razvidno, kako se je ocenilo službovanje na šoli name-Sčenlh učiteljev. ___ T 7. " Učitelji imajo pravico, pri šolskem vodstvu v ocenjevalni dobi po enkrat vpogledati v prepis ocenjevalne pole ter si ga prepisati; tekom 14 dni izza vročitve ocene se smejo pritožiti na višji šolski svet zoper oceno, ki je slabša nego 1. ali 2. red (§ 5., [prav dobro, dobro, oziroma popolnoma pravilno, pravilno]). § 8. 1. O prizivlh odloča prlzlvna komisija pri višjem šolskem svetu, katere člani so pristojni višji šolski nadzornik in dva učitelja, ki sta nastavljena na javnih ljudskih in meščanskih šolah ter sta člana višjega šolskega sveta. 2. Če bi se pa pritožil zoper oceno eden teh dveh učiteljev, določi višji šolski svet drugega učitelja iste kategorije v prizivno komisijo. 3. Prizivna komisija za pritožbe ve-roučiteljev je sestavljena iz višjega nadzornika za veronauk in iz duhovnika, ki ga določi cerkveno oblastvo izmed dveh duhovnikov, ki sta člana višjega šolskega sveta. 4. Če je treba poizvedb, preden se odloči o prizivu, jih izVrši pristojni višji šolski nadzornik, oziroma višji nadzornik za veronauk ali duhovnik, določen po cerkvenem oblastvu. § 9. 1. Usposobljenostna ocena nanovo nan.eščenih ali s početkom šolskega leta premeščenih učiteljev naj se redno ne ustvarja pred tretjim četrletjem. 2. Redna letna ocena se priobči uči-teljstvu tekom enega meseca po zaključku šolskega leta, in sicer prvič za šolsko leto 1919—20. § 10. Višji šolski nadzorniki priobčujejo svojo oceno okrajnemu šolskemu nadzorniku in vsakemu učitelju osebno pod zaprtim ovojem in proti obratni poštni sprejemnici. 2. Njih ocena je dokončna. V L j u b 1 j a n i, dne 23. aprila 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za uk in bogočastje. Poverjenik: dr. Verstovšek s. r. JOSIP LAPAJNE: Učitel.stvo sebi. Ko sem pred 20 leti k temelju Učit. komikta priložil prvi kamen, ki smo ga , mladi učiteljiščniki skrivaj klesali dobro leto. nisem mislil na samega sebe, in če tarnam danes, bi z istim vzklikom trdil, da me ne sili k temu lastni „ego", temveč cdlfro učiteljski ponos, ponos, ki ga r.aj vstvarjata lastna oseba, moja in tvoja družina. Učiteljeva osebnost zdatno podpira ugled stanu in šole, še rdatnejše pa isto podira zanemarjena učiteljeva družina, njegovi otrociJe-ii ugledu našega stanu primerno, če so učit. otroci po vaseh slabše opravljeni, kakor oni kakega zakotnega trgovca ali gostilničarja, če so v mestih bolje nastanjeni in oskrbljeni, kakor njih vaški sodrugi? Uboga učiteljska sirota, trpeča posledice vojske, se bo li s ponosom sklicevala na stan svojih roditeljev? Veste li, da sem že opetovano opazil, da je učiteljev sin kaj rad zatajil svojega očeta! In oni veliki gromovniki izišli iz učiteljskih družin, ni jim li bilo v največjo slast biti po šoli, po učitelju r Obdržimo tedaj našo deco bližje sebi samim, olajšajmo jim težave nežnih dnij in provedimo jih k popolnemu razumu ob naših lastnih ognjiščih! Mnogega zla ubranimo otroke najlaže ¡>o onih jideh, ki so sami okusili podeželski kruh in razumevajo, kako grozen prepad zija nasproti malim „ubežnim kraljičem", ki z zelenih poljan stegajo ročice v svetlo-blesteče mestno ozidje. Da usoda učitelje kaj rada obdarja z otroci, je znano, da učiteljski otroci niso ravno najboljši dijaki, je ob izčrpanih očetovskih silah razumljivo, da pa so navadno najpremete-nejši in najživahnejši, je pač pripisovati okoliščinam njih' zdravih početnih bivališč. Vse troje nas kliče tedaj, aa našim študirajočim dijakom preskrbimo res varnega zavetja pod veščo roko. Če nimamo lastne strehe, naj nam bo v sili dobra tudi tuja, le ognjišče naj bo domače! Na zadnjem občnem zboru je nasve-toval učitelj ljublj obč. odbornik Likozar naj bi se kak ljubljanski zavod prestavil na deželo, (Sangrad pri Cerkljah ali razne graščine), njegove prostore pa na« bi zasedel naš konvikt ali dijaški dom. Nasvet naj ne