POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 6. maja 1920.
Glasilo Jugoslovanskega uilfeljstva
Vs« spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati Mmo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta ¿an praznik, izide list d»n pozneje. Vse leto velja . . 40— K pol leta .... 20-— „ četrt leta . . . . 10 — „ posamezna številka po 80 vin.		Za wiamla je plfčati od enostoJpne petit-viste, če se tiska erkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . £0 „ za nadaljnja uviirenja od petitvrste po 40 vin. Oznanila sprejmia Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je poSiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/HI. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnina
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. SI 2.		Članstvo Zaveze jugoslovani-kega učiteljska ima s članarino tudi ie plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Stališče socialističnega učitelj-stva v Srbiji k načrtu novega šolskega zakona.
(Članek Drag. Slavkoviča — „Učiteljska Borba" štev. 6. in 7., Kragujevae 1920.)
Novi zakonski projekat, kao i svi zakonski projekati u ovoj nezdravoj dru-štvenoj atmosferi, ima istu sudbinu: da bude skrojen u tesnoj i nezdravoj kance-lariji, a da se realizuje u prostranoj i zdravoj prirodi. On, kao po nekom pro kletstvu, koje od vajkada prati našu pro-svetu, ne donosi sa sobom ničeg novog, ničeg svežeg, što bi moglo da obnovi ekonomski i idejni život osnovne škole.
Svi mi osečamo, da su uslovi, u svi-ma granama ljudske delatnosti, potpuno ¡zmenjeni ovim ratom i da su i u pro-sveti, prirodno, dobili nov oblik. Za sve nas je to jasno kao dan; samo siepac to ne rnože da konstatuje. Pa ipak je min. prosvete našlo da Srbija t. j. Jugoslavija, zauzima i sada istu geografsku širinu i dužinu, pa analogno ovoj oštroumnoj kon-«¡iataciji izvelo je zaključak: da i .ijvi zakon u narodnim školama, treba da bude veran refleks stanja u kome se na-lazi nova državna organizacija troimmog naroda. Ako i ima kakvlh izmena u njemu, to su samo izmene administrativne pri-rode. koje vrlo malo zadiru u suštinu školskog života i školske politike u opšte.
Ustanavljaju se pokrajinske biro-kratsko-školske institucije, propisuje im se tačno granica u kojoj hnaju da se kreču i tome slično. učitelj se izjednačava u plati sa ostalim činovnicima analognih kvalifikacija, ali se u školu kao prosvetnu i vaspitnu ustauovu ne dira. Tu dakle, gde je težište školske politike, — nema pomena.
Maksimalno število otrok.
Dopustite mi da odmah, u kratkim potezima, rasmotrivamo ovaj zakonski projekat.
Cl. 1. veli: da je zadatak narod, škola da vaspitavaju decu" i t. d. a na-ročito, „da šire pismenost i prosvjetu."
Članom 5. se odmah gornji cilj negira. Konstruktori ovoga projekta zakona, odmah su pohitali da demantuju sami sebe i da pokažu, da njima nije stalo mnogo do toga, hoče li se u školski život u istini uneti kakvo poboljšanje nešto dobro i savremeno, več nesmotreno otriju neiskreno staranje, o ovom pitanju, koje aktuelno interesuje ne samo učitelje, več na prvom mestu narodne mase, i težnju da osieuraju i dalje status quo ante u narodnoj prosveti. Ovu konštataciju ne oborimo dokazuje sam ovaj član koji glasi: „u isto vreme se može poučevati najviše 70-ro djece."
Iz izkustva znamo, da nadležin traže uvek, ostvarenje ovoga maksimuma po školama. a iz ovoga opet izlazi, da če učitelji večito ostati roblje, mučenici, koji če do kraja svoga života imati za cilj samo di posrcu i padaju pod težkim krstom koji im savremena država, preko ininistarstva prosvete nabacuje na ledja. Može li se, dakle, sa obolikim brojem me-todskim raditi, jer če biti obligatan i za nepodaljenu školu kao i za podelene? Može li se sa obolikim brojem dece ura-diti šta korisno? I najnekulturniji crnac zna za prost fizičkl zakon, da snaga ili sjla treba da bude ekvivalenta teretu koji se pokreče, sledstveno i da snaga — sila, koje može pokrenuti ili podiči teret od 50 nije u stanju da isto učini sa tere-tom od 150 kgr. Ali to ni<e potrebno min. prosvete da zna. Ono hoče da naš učitelj bude izuzetak, stavljen van fizičkih zakona.
Dok ovaj maksimum mogučeg o"te-rečenja učiteljske radne snage u kultur-Lom svetu predstavlja cifru od 40, 35, a u Švajcarskoj u ponekim kantonima 25 učenika, dotle u Jugoslaviji modernisti iz mi. prosvete ceniju taj maksimum na 70. Eto vam najskorijeg rezultata naše nro-svetne politike. Eto kakav je novi zakon, još u samome početku.
Zakon v tehniškem in ekonomskem pogledu.
Hajdemo dalje!
Polazna tačka, od koje je trebalo poči pri izradi novoga zakona, ako se
I njime htelo izmeniti školsko stanje, bilo I bi dvoguba emancipacija: tehnička i j ekonomska.
Dok je nastava kao psihički refleks osnovne škole bila samo jedna sinteza šturog i nekoristnog, i prestavljala savre-Šenu nekontmuelnost izmedju sebe i no-treba života, a za posledicu imala slab ili nikakav interes narodnih masa prema samoj školi, dotle je u ekonomskom -gledu bila od uvek .ubogo pastorče", koja je blagodareči vrlo često. samo ličnim naporima pojedinaca vegetirala i izlazila s teškom mukom na kraj.
Šta je uradio ovaj novi zakonski projekat u ovom pogledu? Je li ma u koliko izmenio ovo stanje?---I u jed-
nom i drugom slučaju situacija ostaje savršeno ista.
U mesto, da se novim projektom psihički život narodne škole saobrazi potrebama života, iz nastave izbace svi rudi-menti i sama nastava postavi na temelju lične akcije učenikove i ručni rad «čini osnovičaru temeljom nastave — čl. 20. (koji govori, koji če se predmeti predavati u školi) počinje sa naukom o vjeri. Kao da su Alfa i Ornega ljudskog sa-znanja skoncentrisani u nauči o vjeri. Kao da nastava nema prešnijih briga pri uti-canju na dečju psihu od kontradiktornog i mističkog zanovetanja. C eo ovaj član 20. samo je prepis istog člana iz ranijeg zakona, prema tome izlišno če b'ti ko-mentarisati ga duže, kad i inače idejno postavlja i dalje narodnu školu u tra-Ijama.
Občinska ali državna šola?
U ekonomskem pogledu če narodna škola biti u nepovoljnijem položaju, nego što je bila i pre ovoga rata i pre novoga zakona. Ona je po novom projektu i dalje ostavljena u materijalnoj zavisnosti od osirotelih školskih opština. I do ovoga rata finansiranju škole od strane školskih opština, bio. je kamen spotičanja života i rada škole, sada če pak ovo značiti osudu na mizerno životarenje od danas do sutra. Dakle, i posle 30-to godišnjeg iskustva o ovakvom načinu izdržavanja
; škole, država je ipak namerno i dalje ostavila da samo nosi oholo ime škola, bez ijednog stvarnog i neophodno nuž-nog školskog atributa! U ovome se vidi težnja, da se Narodna Škola ne oslobodl nipošto strahovitog lanca koji je neumitno sputava i lišava istinskog života i da se nikako ne izbavi iz ekonomskog robstva. To dokazuje fakt što je ona i ovoga puta namerno ostavljena na izdržavanje školske opštine.
Svakome od nas io i suviše dobro poznato, kako se i na koji način zadovo-ljavaju i podmiruju najnužnije školske potrebe. Svakome je poznaio, ako ne iz iskustva, ono svakako po čuvanju, mal-tretirajuči položaj nastavnikov, ko ji je ; osudjen da prosi školski prirez, da bi za-j dovolj io školske potrebe. Zamislite kakva ! budučnost očekuje narodnu školu, a to reči sve nas posle ove svetske katastrofe, kad su i pojcdinac i celina, izuzev jednog malog broja lupeža iscrpljeni do maksimuma, kada se natezanje u svima obli-cima društvene akcije gotovo nepodnoš-ljivo oseča.
Posedujoči razredi in šola.
Cilj čl. 13., 14., 15., 16., 17., 18. i 19. jeste, da širokim narodnim masama one-moguči široku snažnu i zdravu prosvetu. Jer, prosvečen i kulturan narod revolu-cionira svoj psihički život na prirodno, kod koga se javlja težnja i za reformiranjem ili čak i korenitom izmenom društvenih odnosa. Ali ovo nikako nije, niti sme biti želja vladajuče klase — klase krupnih bogataša i militarista. Ovo joj nije želja još i zato, što učitelj, taj večiti društveni parija ovakovim načinom ostaje u večitoj fizičkoj i društvenoj zamore-nosti, u stalnim tvaricama oko održavanja školskog i svog i života. Vladajuči su u Min. Prosvete postavili ljude od zanata, ljude od struke, koji se razumeju u psihologiji i umeju da pronadju ekonomsko-psihološki metod, da se i škola i učitelj učine bezopasnim za izrailjsko carstvo pljačke, koncesija i afera.
Nu školsko pitanje je samo sostavni deo socijalnog nitanja, i školska politika, ako
LISTEK
JAKOB DIMNIK:
t Ivan Kruleč.
V',£red se povrne, vse se veseli, .	frjtica pogrne
se s cveticami. Drobne ptičice pojo tam v cvetočem gaju, al' i^i fji.telja k nam nazaj nikda,' več ne bo.
Vzor učiteij in vzgojitelj mladine, SKrben oče \n zvest stprog je legel v prezgodnji grob. Tovariš Ivan Kruleč, vadn. učitelj na ljubljanskem učiteljišču, je dne 27. aprila po mučni, dolgotrajni bolezni. Previden s svetotajstvi za umirajoče, v 53. letu svoje starosti, mirno zaspal v Gospodu. Hitra jetika, ta učiteljska morilka, je pretrgala nit temu dragocenemu življenju. Pokojnik je bil izvrsten in vesten učitelj, požrtvovalen in najboljši prijatelj šolske mladine, vrl in ljubeznjlv tovariš ter marljiv Dedagoški pisatelj. Ljubljansko učiteljišče je s Krulčevo smrtjo posebno hudo prizade-o, zakaj ta zavod še ni ime! nikdar tako izbornega elementarnega učitelja in tudi bržkone ne dobi izlepa njemu vrednega naslednika. Kruleč je bil
rojen učitelj in vzgojitelj mladine. Najbolj srečnega in zadovoljnega se je počutil v krogu svojih nedolžnih malčkov v razredu; delal in živel je ž njimi ter si zbiral zaklad spoštovanja, ljubezni bi neomejenega zaupanja svotn učencev. Ko je imel ža kal smrtne bolezni v sebi, še je silil v šolo ter iskil utehe. îazvedrila in zdravja pri svojih ljubljenih učencih. Dne 5. marca je še pisal svojemu ravnatelju tako-le: ..Yelecenjeni gospod ravnatelji Ker je d j Vas previsoko, (bil je tako slaboten, d* si ni upal priti v 1. nadstropje), Vam tem potom naznanjam, da sem danes zjutraj svojo službo zopet rastopil. Težko gie, težko! Potem pa še bolezen v razredu (oslovski kašelj, ošpice i. dr.). Da-nes mi manjka od učencev 20! Pouk v takem razredu e si'a težaven. Pa naj bo kakorkoli! Storiti hočem, kar morem." I i storil je kar je mogel, storil je več, kar mu je v ¿levai stan! Zato je pa tudi popolnoma opravičeno pričakoval, da bedo na višjem mestu priznali njegovo uzorno in vestno delovanje, čeprav ni imel izpita za meščanske šole. In to se pa žal, ni zgodilo! To je rahločutnega moža, ki se je zavedal, da je vzoren učitelj in vzgojitelj mladine, hudo bolelo. To preziranje je glodalo kakor črv na njegovem rahlem zdravju ter mu pospešilo prezgodnjo smrt. Navzlic temu si je pa s svojo neumorno delavnostjo pridobil
kot učitelj in vzgojitelj mladine častno priznanje v srcu svojih učencev in njih staršev.
Kakor je bil pokojnik uzor učitelja in vzgojitelja mladine v šoli, prav tak uzor je bil tudi kot družinski oče. Težko, težko ga bo pogrešala njegova blaga so-prtga, ki je b;la pokojniku najvestnejša družica in spremljevalka v življenju. Rojena Dunajčanka, st je iz ljubezni do svojega moža popolnoma naučila slovenskega jezika in v slovenskem jeziku tudi vzgajala svoji dve hčerki, stari šele sedem, oziroma 9 let Vsa čast taki ženi!
Kako priljubljen Je bil pokojni Kruloc v Ljubljani, je pokazal njegov veličastni spievod. Poleg učiteljskega zbora domačega zavoda, vadni'ke mladine ter gojencev in gojenk učiteljišča, je prišla iz-kazat zaslužnemu šolniku zadnjo čast najedličnejša gospoda ljubljanska iz meščanskih, šolskih in uradniških krogov. Pred hišo žalosti Je zapel pevski zbor Glasbene Matice ped vodstvom nad-učitelja-skladatelja gesp. Perdo Juvanca O;,kar Devovo žabstinko: „Vigred se povrne". Na to se ie začel premikati dolgi sprevod. Za mrtvaškim vozom sta stopali pokojnikovi osiroteli hčerki in do skrajne sti potrta in užaloščena soproga.
Oh, težka pot, oh, dolga pot,
ko od srca srne se loči---
Za sorodniki so šli zastopniki višjega šolskega sveta z gospodom predsednikom prof. Pran Vadnjaiom na čelu in potem pu zastopniki raznih uradov, šol, mešča nev in nepregledna vrsta prijateljev in nekdanjih hvaležnih učencev njegovih. Pri kapelici na FriŠivovcu so mu pevci zapeli v slovo: „Blagor mu, ki se spo čije". Nekaj pogrebov se je tu poslovilo od pokojnika, velika večina, med njo tudi šolska mladira, ga je pa spremila do greba pri Sv. Križu, do
jamice tihe, kotička miru,
kjer ni ne križev, težav ne joku.
Tovariš Ivan Kuilec je bil rojen v Ljubljani dne 24. aprila 1863. 1. V ljudsko šolo je hodil v Ljubljani, in sicer na IL mestno dešl.o ljudsk") šolo, kjer je dovršil 5 razredov. Iz 5. razreda je vstopil v pripravljalnih za učiteljišča v Ljubljani, kjer je dovršil tudi štiri letnike učiteljišča. Dne 20. aprila 1&85. 1. je prebil izpit učne uspos Jbljenosd za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom. L. 1898. je posečal na državni obtrni šoli v Giadcu risarski teč'vj za ljudskošolske učitelje, kjer je bil usposobljen za učitelja risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. 1. 1909. je s strokovno učiteljico Anico Lebarjevo in učiteljem Ivanom Dimnikom dovršil na Dunaju tečaj za slaboumne otroke.
je buržuaske partije u opšte i iraaju, ne- | posredan je izraz klasnih interesa. Zato j se školsko pitanje i ne i*ože i ne sme elimlnisati sstmo za sebe i kao takvo posmatrati i tretirati. 1 sve dotle, dok učiteljstvo kao celina direktnom akcijom. savremeno i snažno organizovano, po-mognuto ot radničke klase, čiji je interes radikalno rešen je ovoga pitanja, ne uči ni pritlsak na gosDodareče elemente, sve dotle čemo ovako skrpljeni u gomilice. uz-budjeni i svetlih očiju, tražiti izlaza iz zagušljive atmosfere ovakvcg školskog života, ali čemo se vračati u svoja sela sve zabrinutiji i sve nezadovoljniji. I to če biti, sve dotle dok se ne iztreznimo od patriotskog pijanstva.
(Konec prih.)
Črilcbf lici Ker se l'e 2 številka OUL&Kl> Udi, šolskega lista I. in
III. stopnje zaradi železniške stavke
zakasnila, pošiljamo te dni Šolskim
vodstvom samo II. stopnjo; I. in
III. dobijo naknadno.
Učiteljska tiskarna.
Javna kvalifikacija ljudsko-in meščanskošolskega učitelj-stva.
Naredba poverjeništva za uk In bogo-častje o usposobljen os tnera ocenjanju učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji.
Dokler se po zakoniti poti ne ustanove določila o službenem ocenjanju učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji, se odreja na podstavi pooblastila § 78. drž. zakona o ljudskih šolah z dne 14. maja 1869., št. 62 drž. zakona to-le:
§ 1.
Ravnatelji in nadučitelji večrazrednih šol predlože najkesneje do dne 30. junija vsakega leta okrajnemu (mestnemu) šol. svetu za vsakega podrejenega učitelja siužbeni popis glede zmožnosti, metode, marljivosti, točnosti in vestnosti, uporabnosti in v edenja.
§ 2.
Za vsak šolski okraj se ustanovi pri okr. šolskem svetu okrajna ocenjevalna komisija, ki priobči na podstavi službenega popisa (§ 1.) in nadziranj okrajnega šolskega nadzornika vsakemu učitelju do-tlčnega okraja pod zaprtim ovojem in proti obratni poštni sprejemnici službeno oceno po tem-le vzorcu:
Službena ocena.
Vaše delovanje na.....šoli v
. ... se za šolsko leto .../... na podstavi službenega popisa šolskega
vodstva in nadziranj z dne.....
in z dne.....ocenja tako-le:
1. Zmožnosti: ........
2. Metoda:
3. Marljivost, točnost in vestnost . .
4. Uporabnost:
5. Vedenje: Opomba:
§ 3.
1. Člani okrajne ocenjevalne komisije so:
predsednik okrajnega šolskega sveta — načelnik;
Po dovršenem zrelostnem izpitu, leta 1882. je bil imenovan začasnim učiteljem na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kjer je bil 1. 1886. stalno nameščen. Leta 1901. je bil imenovan vadniškim učiteljem na tukajšnjem učiteljišču, kjer jc neumorno deloval do prerane svoje smrti. Tu se je izčrpal do zadnje sile ter jdšel v večnost „z deia in teže učitelj-trpin".
Pa tudi uven 5ole je bil pokojni Kruleč vsestransko delaven. Sestavil je „Mojo prvo čitanko* in spisal „Navodilo k Moji prvi čitanki'. Popravil in predelal je Ivan Miklosizhcv „Slovensko-nemški Abecednik za obče ljudske šole". F>il je tudi priden sotrudnik naših šolskih listov, de" ven odbornik Slovenske Šolske Matice. Glasbene Matice, Slovenskega dv'ž. učiteljskega društva in Slovenskega plañir: kega društva. Do svoje smrti je bil tudi član Ljubljanskega učiteljskega društva In tega vsestransko delavnega in zsslužnega šolnika ni več med nami . . Kako ga je škoda!
Vigred se povrne,
al' prijatelja k nam nazaj nikdar več ne bo.
Na svidenje onkraj groba l
okrajni šolski nadzornik — poroče-| valeč;
zastopnik učiteljstva ljudskih in meščanskih šol v okrajnem šolskem svetu — prisednik. Ako sedi v okiajnem šol. svetu več zastopnikov učiteljstva, stopi tisti izmed njih v okrajno ocenjevalno komisijo, ki ga določi predsednik okrajnega šolskega sveta.
2.	Za stalne veroučitelje pa stopita na mesto okrajnega šolskega nadzornika po cerkvenem oblastvu določeni nadzornik veronauka (dekan ali poseben nadzornik) in na mesto zastopnika učiteljstva zastopnik cerkve.
3.	Kadar gre za ocenjanje zastopnika učiteljstva, oziroma ccrkve v okrajnem šolskem svetu, stopita v ocenjevalno komisijo njiju namestnika.
§ 4.
Službovanje ravnateljev, nadučite-ljev in začasnih voditeljev večrazrednih šol, Istotako voditeljev enorazrednlc, ocenja okrajna ocenjevalna komisija samo po izidu nadziranj okrajnega šolskega nadzornika.
§ 5.
1.	Predpisani redi so: 1. „prav dobro", 2. „dobro", 3. „zadostno", 4. „nezadostno"; za vedenje pa: 1. „popolnoma pravilno", 2. ..pravilno", 3. „manj pravilno", 4. „nepravilno".
2.	Ocenjevalna komisija pod vsako točko ocenjevalne pole (§ 2.) kratko in točno pooiše lastnost učiteljevo ter mu na tej podstavi prisodi red. V posebni opombi naj se omeni izredno šolsko, prosvetno, človekoljubno ali drugo podobno delovanje.
3.	Vedenje se ocenja, v kolikor se vpošteva proti predstojnikom, tovarišem, staršem in učencem, zunaj šole pa, kolikor je v zvezi z ugledom učiteljskega stanu in z napredkom in razvojem zavoda, na katerem učitelj deluje.
4.	Posameznim učiteljem se v službeni oceni priobčujejo le redi, ki so določeni v 1. odstavku tega paragrafa, hr»z nadaljnjega popisa.
§ 6.
Šolskemu vodstvu In višjemu šolsk. svetu v Ljubljani okrajni šolski svet obenem pošlje prepis ocenjevalne pole (popis in rede), iz katere je razvidno, kako se je ocenilo službovanje na šoli name-Sčenlh učiteljev. ___
T 7. "
Učitelji imajo pravico, pri šolskem vodstvu v ocenjevalni dobi po enkrat vpogledati v prepis ocenjevalne pole ter si ga prepisati; tekom 14 dni izza vročitve ocene se smejo pritožiti na višji šolski svet zoper oceno, ki je slabša nego 1. ali 2. red (§ 5., [prav dobro, dobro, oziroma popolnoma pravilno, pravilno]).
§ 8.
1.	O prizivlh odloča prlzlvna komisija pri višjem šolskem svetu, katere člani so pristojni višji šolski nadzornik in dva učitelja, ki sta nastavljena na javnih ljudskih in meščanskih šolah ter sta člana višjega šolskega sveta.
2.	Če bi se pa pritožil zoper oceno eden teh dveh učiteljev, določi višji šolski svet drugega učitelja iste kategorije v prizivno komisijo.
3.	Prizivna komisija za pritožbe ve-roučiteljev je sestavljena iz višjega nadzornika za veronauk in iz duhovnika, ki ga določi cerkveno oblastvo izmed dveh duhovnikov, ki sta člana višjega šolskega sveta.
4.	Če je treba poizvedb, preden se odloči o prizivu, jih izVrši pristojni višji šolski nadzornik, oziroma višji nadzornik za veronauk ali duhovnik, določen po cerkvenem oblastvu.
§ 9.
1.	Usposobljenostna ocena nanovo nan.eščenih ali s početkom šolskega leta premeščenih učiteljev naj se redno ne ustvarja pred tretjim četrletjem.
2.	Redna letna ocena se priobči uči-teljstvu tekom enega meseca po zaključku šolskega leta, in sicer prvič za šolsko leto 1919—20.
§ 10.
Višji šolski nadzorniki priobčujejo svojo oceno okrajnemu šolskemu nadzorniku in vsakemu učitelju osebno pod zaprtim ovojem in proti obratni poštni sprejemnici.
2. Njih ocena je dokončna.
V L j u b 1 j a n i, dne 23. aprila 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Poverjenik: dr. Verstovšek s. r.
JOSIP LAPAJNE:
Učitel.stvo sebi.
Ko sem pred 20 leti k temelju Učit. komikta priložil prvi kamen, ki smo ga , mladi učiteljiščniki skrivaj klesali dobro leto. nisem mislil na samega sebe, in če tarnam danes, bi z istim vzklikom trdil, da me ne sili k temu lastni „ego", temveč cdlfro učiteljski ponos, ponos, ki ga r.aj vstvarjata lastna oseba, moja in tvoja družina. Učiteljeva osebnost zdatno podpira ugled stanu in šole, še rdatnejše pa isto podira zanemarjena učiteljeva družina, njegovi otrociJe-ii ugledu našega stanu primerno, če so učit. otroci po vaseh slabše opravljeni, kakor oni kakega zakotnega trgovca ali gostilničarja, če so v mestih bolje nastanjeni in oskrbljeni, kakor njih vaški sodrugi? Uboga učiteljska sirota, trpeča posledice vojske, se bo li s ponosom sklicevala na stan svojih roditeljev? Veste li, da sem že opetovano opazil, da je učiteljev sin kaj rad zatajil svojega očeta! In oni veliki gromovniki izišli iz učiteljskih družin, ni jim li bilo v največjo slast biti po šoli, po učitelju r Obdržimo tedaj našo deco bližje sebi samim, olajšajmo jim težave nežnih dnij in provedimo jih k popolnemu razumu ob naših lastnih ognjiščih! Mnogega zla ubranimo otroke najlaže ¡>o onih jideh, ki so sami okusili podeželski kruh in razumevajo, kako grozen prepad zija nasproti malim „ubežnim kraljičem", ki z zelenih poljan stegajo ročice v svetlo-blesteče mestno ozidje. Da usoda učitelje kaj rada obdarja z otroci, je znano, da učiteljski otroci niso ravno najboljši dijaki, je ob izčrpanih očetovskih silah razumljivo, da pa so navadno najpremete-nejši in najživahnejši, je pač pripisovati okoliščinam njih' zdravih početnih bivališč. Vse troje nas kliče tedaj, aa našim študirajočim dijakom preskrbimo res varnega zavetja pod veščo roko. Če nimamo lastne strehe, naj nam bo v sili dobra tudi tuja, le ognjišče naj bo domače! Na zadnjem občnem zboru je nasve-toval učitelj ljublj obč. odbornik Likozar naj bi se kak ljubljanski zavod prestavil na deželo, (Sangrad pri Cerkljah ali razne graščine), njegove prostore pa na« bi zasedel naš konvikt ali dijaški dom. Nasvet naj ne <?re mimo ušes! — Drugi predlog se je kratkomalo preslišal. Glasi se: Vsak zaveden učitelj (ical bodi član Učiteljskega konvlkta!" Če pomagaš učiteljevemu otroku, podpiraš svoj stan in njegov ugled, če nimaš otrok, si jih vsak dan lahko nakoplješ in tedaj boš pomoči potreben tudi sam. Oni pa, ki jezdijo že na konju, naj premišljajo dni, ki so bili in prav radi bomo vsi segli globoko v žepe in zdaten položili dar, sebi in našim malim v dar. — Učiteljstvu, ki je zasnovalo idejo in zaklad Učit. konvikta, gre vse priznanje in podeželani nikakor ne bomo dopustili, da bt poedinci uganjali v društvu osebno in dnevno politiko l
Dopis iz Prekmurja.
V Prekmurju je primanjkovalo okrog 50 učiteljev. Civilni komisar si je znal hitro pomagati in je nastavil sporazumno z viš. šol. svetom stare, domače učitelje. Niti eden od teh ne razume slovenskega jezika. Ko pridemo s temi v dotiko, govore ti z nami po nemško. Predstavljaj si, uboga grešna duša, kako izgleda ta babilonska (jugoslovenska) šola! Prvi razred uči Slovenec, drugi pa takozvani novopečeni Prekmiirec (v resnici Mad-žaron). Naša država nastavlja te ljudi, jih plačuje zato, da poučujejo spakedran dijalekt. Ko prevzame ta razred zopet Slovenec, je treba otroke šele učiti Slovenščino. Otrok izgubi s tem eno leto, a država plačuje Madžarone zato, da otroci ne znajo jezika. Umevno K da je naše učiteljstvo zelo ogorčeno nad takim brezglavim početjem. Ako gospodu komisarja pomanjkanje učiteljstva res tako zelo skrbi, naj še teh par mesecev pusti otroke brez pouka, in v jeseni nastavi naše učitelje-začetnike! Veliko bolje brez pouka, kakor pa da bi učili madžarski učitelji! Sicer pa opažamo, da se gosp. civ. komisar vmešava v notranje poslovanje okr. šol. sveta. Okrajni šolski svet sploh ne eksistira, naš nadzornik sploh nima besede, dekrete izdaja le civ. komisar za Prekmurje.
Ako službeno pišeš na civ. komisa-rijat (na okr. šolski svet ne smeš), čakaš par mesecev odgovora. Razumljivo, ker si g. civ. komisar ne zna razdeliti delokroga. Čemu pa imamo nadzornika?
Učiteljstvo nastavljajo na taka mesta, kjer sploh ni mogoče začeti pouka. Ko pride isti zopet nazaj, se čudi gospoda, zakaj ni že začel s poukom. Obljubo-vali so nam r.ebesa, obljubovali zemljo, velike šolske vrte. Rekli so nam, da je tu doma blagostanje, da imajo kmetje vsega dovolj! Pride nato učitelj s svojo ženo. Občina mu noče dati vrta, ne polja, pravi
j da je že drugim dala v najem. Ako vpra-| ša za nakup živeža, ga zopet ni itd. Nuiče ne mara popraviti šolskih poslopij I — 1 Država bi skoraj vse tukajšnje šole po-državila; gospod župnik Klekl je bil proti temu. Predlagal je, naj ostanejo državne, občinske in rimo-katoliške šole. Posebno zadnje so mu stale na duši. Predsednik kraj. šol. stolca (sveta) je župnik (brez izvolitve). Ljudje pa nočejo popravljati, ker mislijo, da bo država vse šole prevzela v svojo oskrbo.
K sklepu še nekaj! Hvaležno nalogo bi rešili kolegi v Murski Soboti s tem, da bi ustanovili tam okraj, učiteljsko društvo. Naj se pošljejo vabila, vsi pridemo! Ako ostanemo še nadalje brez organizacije — ootem bo v Prekmurju kmalu več Madžaronov kakor nas!
Viš. šol. svet opozarjamo, naj izbacne vse mažarske učitelje, sicer jih bomo sami. Trotov še čebele ne marajo!
Nekaj misli k članku „V Srbiji in pri nas44.
Pod naslovom „V Srbiji in pri nas" razpravlja tov. 1. J. v 16. št. Učit. Tovariša momente, na katere se ozira srbska na-učna uprava pri podelitvi raznih učiteljskih mest. Vse lepo in prav! Nikakor pa se ne morem strinjati s smelo trditvijo „kdor ni dela vajen zunaj šole, ta tudi v šoli ne dela". Torej izvenšolsko delovanje, bodisi na književnem ali kulturnem polju, naj bo edino merilo učiteljskega delovanja v šoli! To vendar ne gre! Kaj pravijo k temu po večini naše tovarišice? Poznam izborne učiteljske moči, ki žive samo za šolo in porabijo ves prosti čas zopet za šolo. Za izvenšolsko delovanje pa jim primanjkuje časa. Šola potrebuje celega človeka. Dvema gospodarjema pa naenkrat do danes še ni bilo služiti | mogoče. Ne trdim, da kdor dela izven i šole, ne stori v šoli ničesar. Omenjam pa ; le besede priznanega pedagoga, strok, in mladinskega pisatelja: „Pisati ne morem i več, ker trpi drugače pouk". Tako odličen j šolnik!
Ali mora pri podelitvi kakšnega mesta tudi državni uradnik našteti svoje Izvenuradno delovanje? — Saj smo tudi mi državni uradniki, ali si naj sami postavimo steno, ki naj nas loči od drugih?
Ne podcenjujem izvenšolskega dela tovarišev, ki priča o njihovi marljivosti. Za to se naj dobi plačilo izven šole. Sicer pa „ne samo, kar veleva mu stan, kar more. to mož je storiti dolžan!" Da pa bi vsled intenzivnega izvenšolskega delovanja storil v šoli več. nego ostali, o tem pa iz lastne skušnje zelo dvomim. Glavno merilo učiteljeve sposobnosti bodi vedno le njegova kvalifikacija. — V ostalem sem pa naziranja tov. I. J. B. Z. □aaaaaEiacBaDaiinaaacaaaaaaaniiaaaa
Podpirajte „Jugoslovansko Matico!44
□□laaaDaaaaDaaaaaanBaaaDDaaaaaaa
CFNE:
V obrambo.
„Slovenski učPelj" se je v zadnji št. jako nerodno spotaknil ob šolski list m bi storil veliko umestnejši korak, če bi obrnil klasifikacijo, namenjeno Šolskemu listu v razpravi „Kultura", kjer ga označi kot znak nizke naše kulture — rajši na sebe.	*
Ne mislim varovati Šolskega lista kritike, ki jo zasluži in prepričan sem, da če bi hoteli dati u-sdniki s Šolskim listom knjigo stalne vrednosti za ljudsko šolo, bili bi gotovo toliko dalekovidni, da bi vzeli v vsebino vse novejše kulturne delavce in tudi starejših ne bi zametovall.
Da se bomo prav razumeli, pripomnim, da sem za svojo osebo in zaenkrat še za knjigo stalne vrednosti, ki bi bila kolikor mogoče popolno urejena in vsebovala snov najnovejših kulturnih delavcev poleg onih iz preteklih dni. In če me vsled tega kvalificira kdo kot nazadnjaka, sem prepričan, da me je obsodil po paragrafih naglega soda, kajti pomisliti je, da naše podeželsko ljudstvo zaenkrat še ne bo voljno nabavljati svoji deci vsako leto mogoče dvakrat nov list, ki bi se le malo časa uporabljal. Le počasi! Pride tudi še to, a ne stopajmo z obema nogama hkrati, temveč z vsako posebej.
Vsi smo občutili kričečo potrebo, da je nadomestiti čitanke, v katerih je bilo že skoroda nemogoče najti primernega čtiva za našo mladino. Če hočemo biti odkriti, pač ne bo nikogar sram priznati, da nsm je v tej dobi Šolski list kaj prikladno vztavnal vrzel v pomanjkanju dobrega čtiva na ljudski šoli in smelo trdim, da bi ss težko našel kdo, ki bi v tako kratkem času bolj prikladno uredil list ali pa knjigo, ki nai nadomesti čitanke, kot so storili to uredniki šolskega lista vsak za svojo stopnjo.
Ne bom na novo poživljal stvarne kritike o Šolskem listu, saj smo jo že ponovno slišali m poznamo prav dobro vse njegove vrline in pomanjkljivosti, a hvaležni smo mu prav iz srca, da nam je priskočil v kritičnem času na pomoč. Povem le toliko, da ga naša mladina prebira z velikim zanimanjem in je pri njej že docela domač, ker je našla v njem vse vrline, ki so kritiku v „Slov. učitelju" še tuje.
Zdi se mi, da prevladujejo v novejšem času kritiko strankarski momenti, če napravi ena roka še toliko lepega, dobrega in koristnega, je vse od druge obsojeno v smrt. Kam nas bo to dovedlo, je drugo veliko vprašanje.
Ce bi hotel biti „Slov. učitelj" stvaren in odkrit, moral bi resnici na ljube priznati Šolskemu listu poleg hib tudi vse vrline, katerih mu noben šolnik ne more odreči in ne bi ga žigosal le z neslanim' opazkami.
Če hočemo biti kulturni, bodimo v prvi vrsti stvarni!
PAV. FLERfi:
Sklepni razredi na mestnih Ifudskih šolah.
Pri presojanju sklepov odbora ljubljanskega učiteljskega društva v zadevi sklepnih razredov na mest. ljudskih šolah (gl. let. „Uč. Tov." štv. 13.) je smatrati kot
1.	vprašanje zaključnega razreda na ljudskih šolah,
2.	načelno vprašanje organizacije in stališča meščanske šole.
K tema vprašanjema si dovoljujem pripomniti:
1.	Z ozirom na to, da se v mestnih ljudskih šolah večina otrok zadnjih treh šolskih let razprši v druge šole in ostane v ljudski izvečine le manj sposobni mate-rijal, naj bi se uredil na teh šolah nek zaključni razred s praktičnim učnim in vzgojnim poudarkom. Normalno naj bi kot j zaključni veljal VI. razred; to pa le tedaj, ! če je na vsako stran (tedaj tudi na I srednje šole) mogoč vstop iz ljudske šele ! po dovršenem 5. letu ljudskošolske iz- j obrazbe. Vendar pa naj se ta zaključni razred ne uvaja v organizacijo ljudske j šole, ne da bi dopuščal izjem navzgor in 1 navzdol. Kadar n. pr. v Ptuju delimo slo- j vensko mešano ljudsko šolo v deško in i dekliško, bo VI. razred tako prazen, da bi njegovo vzdrževanje ne bilo ekonomično in se bomo morali zadovoljiti z zaključnim oddelkom pri najvišjem občem razredu. Drugod se lahko pripeti, da bi bilo preveliko število učencev v VI. kot v zaključnem razredu, njihova zrelost ali celo sposobnost za nadaljni, a ne zaželjeni uk ovira uspešnemu delu v takem razredu; v takem slučaju naj se dovoli tudi na-gtavek s VII. razredom, kar je za izobrazbo gotovo boljše kakor pa vzporednica k VI. razredu.
Taki zaključni razredi pa naj bi se ne uredili lena mestnih ljudskih šolah, nego povsod, kjer je dana (zazdaj z meščanskimi, pozneje mogoče tudi s kakimi drugačnimi šolami) za nadarjenejše otroke možnost višje izobrazbe kakor jo more nuditi ljudska šola.
V ta zaključni razred vstopajo vsi učenci, ki so dosegli to učno stopnjo, in vsi, ki spadajo nanjo, došli odkoderkoli.
Vstop iz tega razreda v druge (meščanske, srednje i. pod.) šole je za učence mogoč le pod pogoji za sprejem v te šola
2.	Za presojanje drugega vprašanja naj bi veljalo načelo:
Zaradi stremljenja po čimprejšnji fuziji meščanske z nižjo srednjo šolo naj se prva po svoji organizaciji vedno bolj bliža drugi in naj se glede organizacije in stališča na njo prenesejo vse tozadevne določbe za nižje srednje Šole. Te bi bile:
a)	enaki pogoji za vstop (v obeh brez izpita po dovršenem 5. šolskem letu ljudske šole),
b)	poizkusna doba, po kateri se učenec lahko vrne ljudski šoli,
c)	ista učna doba (3—4 leta),
č) iste ugodnosti za prestop v razne strokovne šole in na učiteljišče, kjer naj se formalni sprejemni izpit v obče odpravi.
Učenci, ki v meščanski ali srednji šoli v vzgojnem ali učnem oziru ne uspevajo, se do dovršene šolske obveznosti oddajajo ljudski šoli; kaka izjema ne sme veljati ne za mesta ne za deželo. Če bi se taki otroci morali obdržati v meščanski sli podobni šoli, se kmalu najdejo stranke ki bi izrabljale dejstvo, da se v meščanski Soli neopravičene zamude ne kaznujejo, Priglasile bi otroke v to šolo, pošiljale ne bi jih nikamor.
BDDDDaaaauaaaaacciDaaDiaaiiDtiDaaaDa
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
ODaaaDDaaDaaDaactaanaoaDacaaaaDaa
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
-f Zborovanje Učiteljskega društva za mariborski šolski okraj*) se vrši dne 6. maja ob 10. uri dopoldne v Mariboru v
mali dvorani »Narodnega doma«. Vzpo-red: 1. PoročHo nam. predsednika. 2. Predavanje. 3. Volitev novega predsednika. 4. Slučajnosti in predlogi. Pridite polno-številno!
-f- Pedagoško društvo v Krškem (krški krožek) zboruje v četrtek pred bin-koštmi, t. j. dne 20. maja ob 11. uri dop. na oatežu ob Savi. Ker se bodo razmo-trivala važna stanovska vprašanja, prosimo polnoštevilne udeležbe. Vabijo s a tudi tovariši in tovarišice Št. Jernejskega okrožja. Tovarišica Vlastimila Levstikova bo predavala o temi: „Pomen šolskega gledališkega odra". Na svidenje!
-j- Učit društvo cerknlško-toškega sodnega okraja je zborovalo ob skoro pol-noštevilni udeležbi učiteljstva 8. aprila 1920 v Grahovem. Po predsednikovem pozdravu prosi besede tov. Kobal, ki čestita predsedniku k imenovanju za okraj, šol. nadzornika. Opiše trpljenje njegovo in njegove družine za časa skoro petletne suspenzije. Imenovanje naj mu služi vsaj kot delno zadoščenje in plačilo za kruto preganjanje in storjene krivice. Najzanimivejša točka dnevnega reda je bilo predavanje tov. predsednika Kabaja, ki je govoril o temi: »Demokraški duh med uči-teljstvom, pri pouku in odgoji v šoli«. Zanimivim izvajanjem je sledilo učiteljstvo ves čas pozorno. Spisani referat se predloži viš. šoL svetu Volitev delegata za učit. kongres se je odložila na prihodnje zborovanje. Radi plačevanja članarine se pridružuje društvo predlogu tov. Gangla ozir. sklepu pravnega odbora. Glede okrožnice v svrho ustanovitve skupne jugoslov. učit. organizacije brez razlike politfškega in strankarskega prepričanja se sklicuje na svoj sklep z dne 8, maja 1919, ki se je z nijim že izreklo za enako organizacijo. — Tajnik,
+ Litijsko učiteljsko društvo zboruje v sredo 12. t. m. ob 9. uri v Toplicah pri Zagorju s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav in odborova poročila. 2. Tov. An-doljšek: Germanizacija v srednjem veku in nje žalostne posledice za Slovenstvo. 3. Tov. Lilija: Iz mojega ujetništva na Francoskem. 4. Volitev odbora in delegatov za Zavezino skupščino. 5. Raznoterosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
-f Slovensko učiteljsko društvo Kočevskega okraja zboruje dne 15. t m. v Loškem potoku. Vzpored: pozdrav predsednika, referat tov. Mir. Trosta o Ler-montovu, poročilo zastopnika v okr. šoL svetu, volitev delegatov za »Zavezino« zborovanje v Celju, nominiranje zastopnikov za skupščino UJU v Beogradu in za prihodnjo dobo v okraj. šoL svetu ter sklepanje o razdružitvi društva v namen, da se osnuje novo društvo za slev. in nemško učiteljstvo v okraju. Odhod iz Sodra-žice ob 10. uri (polet. časa). V slučaju neugodnega vremena se vrši zborovanje istotam in z istim dnevnim redom v sredo po Binkoštih t. j. 26. t, m. — Pridite vsi! Predsednik.
-f Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo v Gornjem gradu dne 18. aprila ob jako povoljni udeležbi. Predsednik V. Pulko navzoče iskreno pozdravi ter preide na dinevni red. Zapisnikarica Marija Rojnik prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki se neizpremenjeno odobri. Na to se oglasi tov. Kocbek, ki pravi, da se mu čudno zdi, kako da se v 14. štev. »Učit Tov.« pozdravlja »Umesten predlog« or-možkega učit. društva glede uvedbe posebnega »Šolskega uradnega lista«, med tem, ko se je isti njegov predlog, objavljen že v 5. štev. »Učit. Tov.« med društvenimi poročili — prezrl. Pristavil je še, da je tudi okrajni šol. svet za Gornji grad ta predlog sprejel. Na to sta se prečitala dva dopisa in sicer »Strok, tajništva« o članarini in od „Zaveze", da se pozove vse še neorganizirano učiteljstvo k pristopu v društvo. Za tem so se pregledale vrste naših članov in glej! manjka le eden, ki pa ni včlanjen iz posebnega vzroka. PredsedniK je na to govoril o šolskih razmerah v naši državi s posebnim ozirom na šolstvo v Sloveniji in Srbiji. Orisal je neugodne šolske razmere v Srbiji pred vojno in ka-koršne so sedaj. Reden šolski obisk so onemogočale prej razne ovire, osobito pa raztresena in zelo oddaljena sela in neredni prispevki za vzdrževanje šol. A v povojni dobi so po Srbiji šolske razmere ponekod tako slabe, da si mi to komaj predstavljamo. Šolska poslopja so izropa-na; ni vrat, ni oken: manjkajo klopi, učila; šolskega sluge ni. Šolski odbori, ki bi imeli od pobranega davka dati gotovi del tudi
*) Došlo prepozno za zadnjo številko! Opomba uredn.
šoli, tega navadno ne store ali le v neznatni meri. K temu še pride prezira nje učiteljskih zasebnih pravic. Tako je vlada zasegla v Beogradu Učiteljski dom, namenjen učiteljskim sirotam. Na ugovor je takratni naučni minister Marinkovič rekel deputaciji, da more za se kaj izprositi, a ne se mešati v ministrske posle. Med tem ko je vlada dala nekaterim beograjskim bogatašem velika brezobrestna posojila, da si popravijo svoje palače, da jih dado proti oderuški najemnini v najem, bi učiteljstvo moralo lepo prositi, da dobi nazaj svojo lastnino. Ta dejstva in pa prikazen, da se vse združuje v močne skupine, ker se zaveda, da le v slogi je moč, so privedla tudi učiteljstvo raznih držav do tega, da se združuje v sindikate, to je v zveze s sorodnimi skupinami v še večjo moč. »Sistem prosjačenja in pritiskanja kljuk se je preživel. Sistem borbe, smele in odločne je postal dostojen modernega sodobnega človeka, ki ima svoj ponos, ki si je v sve-sti svojega dostojanstva, svoje vrednosti«. Koncem se je pobirala članarina in prostovoljni prispevki za rezervni sklad ter se je določilo, da se vrši prihodnje zborovanje meseca junija na Rečici.	P.
Kronika.
= Prof. F. W. Foerster, znamenit pedagog in politik ter vseučiliški profesor v Monakovem, je prosil za odpust iz naučne službe. Javnosti naznanja, da tega koraka ni storil zato, da bi ustregel željam nem-škonacijonalnega dijaštva in da tudi ne namerava trajno ostati v inozemstvu. Kadar pride ura, bo svoje naučno delo med nemškim narodom znova začel, in sicer na širši podlagi nego doslej Današnji duh na nemških vseučiliščih pa ne daje tal, na katerih bi mogla zrasti nova Nemčija.
Kakor znano, se prof Foerster nikoli j ni strinjal z nemškim imperializmom in narodnim šovinizmom in je imel dovolj poguma, da je Nemcem povedal svoje mnenje prav odkrito, če in kadar je sploh bilo potreba. Zato je bil nemškonacijonal-nim krogom in posebno dijaštvu vedno trn v peti.
= Ljudsko štetje v naši kraljevini.
Vlada je odredila, da se izvrši dne 31. decembra 1920 splošno ljudsko štetje na teritoriju kraljevine SHS. Istočasno se ima izvršiti tudi popis vse domače živine in popis hiš in poslopij, v katerih stanujejo Ijudije. Ljudsko štetje bo v rokah občinskih oblasti. Njihova dela bodo nadzorovala okrajna glavarstva in ministrstvo za soci-i jalno politiko. Državni in občinski urad-| niki, učitelji vseh šol, svečeniki in drugi pismeni državljani so obvezani, da prevzamejo popisovalne pole v kolikor jih v to določi kompetentna občinska oblast. Osebe, ki opravljajo te posle v kraju, kjer stanujejo, ne dobe nobene nagrade, osebe I ra, ki bodo vršile ta posel izven svojega i bivališča, dobivajo dnevnino po 20 dlnar-I jev in povračilo vseh potnih in drugih i troškov. Vse stroške krije občnska oblast.
= Zamenjava bankovcev po 50 in 20 kron se vrši še do 15. t. m. Po tem dnevu bodo ostali v prometu še 10 , 2-in 1 kronski bankovci, ki se bodo pozneje zamenjali.
Davek na vojne dobičke. Tozadevni zakon je potrjen ter se začne takoj izvrševati Za podlago so dohodki v letih 1914. do 1919. Ako se v teh Mih povprečno ni pridobilo na le'o nad 40.000 K več kot povprečno v šiirih letih portrej, se davek ne sme predpisati Kdor pa je v letih 1914. do 1919. pridobil skupno nad 120.000 K ali samo v letu 1919. več kot 60.000 K, zapade obdavčenju. Nadalje se obdavčijo letni dobički: 4O.0H0 K s 30'°/n, do 80.000 K s 35%, od 80 000 K do 160.000 K s 400/„, od 160.000 K do' 240.000 K s 50o/n, od 240.000 K do 400.000 K s 60 /o, od 400.000 K do 800.000 K s 70%, od 800.000 K do dveh milijonov kron z 80°/o in od dveh milijonov kron višje z 900/„.
= Ustava v Čehoslovaški. Republika ima dve zakonodajni zbornici, t.j. poslansko zbornico in senat. Volilno pravico za parlament imajo moški in ženske z dopolnjenim 21. letom, v senat pa s 26. letom. Izvoljen je lahko v parlament vsak državljan (državljanka), ki je izpolnil 30. leto, v senat pa s 45. letom. Mandati za parlament trajajo šest let, za senat pa osem let. Predsednika republike volita s tripetinsko večino parlament in senat. Ena in ista oseba sme biti za predsednika izvoljena le dve dobi zapored, le glede sedanjega predsednika dr. Masaryka je sklenjeno, da ostane predsednik do smrti.
== Janu Žižki, slavnemu vojskovodji čeških husitov, bodo dne 14. julija povodom 500 letnice njegove zmage nad arma-I dami nemškega cesHrja Sigmunda na gori j Žižkov postavili Čehi velik spomenik. Te-| meljne kamne bodo prepeljali iz raznih l krajev čehoslovaške države.
Iz Jugoslaviie.
— Jubilej dela. .Učiteljski list", glasilo jugoslovanskih učiteljskih društev v Trstu, se spominja v svoji 4. številki z dne 16. aprila v laskavih besedah »Učit. Tovariša" in njegovega letošnjega jubileja, ki ga nazivlja jubilej dela. Med drugim piše: „Šest desetletij plodonosnega dela je za njim, šestdeset let je dvigal svoj glas za potrebe slovenskega šolstva in pravice učiteljskega stanu, ki mu ni bila življenjska pot nikoli posuta z rožami. Doživel je mnogo solnčnih, a tudi senčnih ur in se razvil do današnjih dni po vsebini in obliki v list, ki je stanu in narodu v čast!" —
Poziv ljubljanskemu učiteljstvu! Vsa vodstva in ravnateljstva ljubljanskih ljudskih m meščanskih šol se prosijo pobrati od onega podrejenega učiteljstva, ki želi drv za zimo od vlade, predplačilo v 3 enakih obrokih in sicer za maj, junij, julij posebej, vselej do 10. dotičnega meseca. 1 kubični meter stane 150 K. Ako misli kdo dobiti n. pr. 3 kubične metre drv, mora vplačati vsaki mesec 150 K. Drva bodo dobili samo oni, ki jih izkaže vodstvo, da so jih plačevali. Vodstva (ravnateljstva) naj tak izkaz učiteljstva z označbo stano-vališča in natančno vpisano plačano vsoto denarja takoi in zanesljivo pošljejo ravnateljici Albini Golobovi v Sp. Šiški, ki nalaga denar vsaki mesec sproti v deželni banki pod naslovom »Drva iz Črnomlja«, kakor to zahteva vladni poverjenik. Napravite za vsak mesec po 3 Izvode l Tajništvo Ljub. učit. dmštva.
Koncert priredi na korist .Učiteljskemu konviktu" in Dijaški kuhinji v Kranju učiteljstvo kranjskega okraja, s prijavnim sodelovanjem pevskega zbora, „Narodne čitalnice" v Kranju, in sicer: v Kranju v soboto dne 15. maja 1920 ob 9. uri zvečer v telovadnici „Sokola" — v Tržiču v nedeljo, dne 6. junija ob 4. uri popoldne v telovadnici „Sokola" — v Škofji Loki v nedeljo, dne 4. julija ob 4. uri popoldne v dvorani „Izcb-aževalnega društva".
Spored: 1. F. Juvânec:Pastir. Moški zbor s tenorskim in baritonskim samospevom. 2. A. Andel: a) O jesenske duge noči, b) Igra kolo . . ., c) Češi me, česi I Hrvatske narodne pesmi za mešani zbor. 3. Fr. Gerbič: a) Sijaj, lunica! b) Ozka brvica., c) Vinska. Moški zbori v slovenskem narodnem značaju. 4. a) A. Dvorak : Gori v svet odšla si ti. Zbor Rusalk pod vodo iz opere „Rusalka". b) P. Cajkovsky : Kar vas zalih je deklet. Zbor iz opere „Onjegin". Ženska četveroglasna zbora s spremljevanjem klavirja. 5. E. Adamič: a) Večerna pesem II. (Solnce se je skrilo ...) j b) Petnajst let. Mešana zbora. 6. Ch. Beriot: Koncert v a molu za gosli in klavir. 7. V. Novak: Gorski kraj. Moški zbor s tonorskim samospevom. 8. Iv. Bartl : Potoku Mešani zbor. — Cene prostorom v Kran u : Sedeži I., II. in III. vrste po 20 K ; IV., V. in VI. vrste po 15 K; VII., VIII in IX. vrste po 10 K; X., XI. in XII. vrste po 7 K; XIII, XIV., XV. in XVI. vrste po 4 K. Stojišče 2 K. Za diiake 1 K. Z ozirom na dobrodelni namen se preplatila hvaležno sprejemajo. Predprodaja vstopnic za koncert v Kranju v trgovini g. Ferd. Sajovica, v Tržiču v trg. g. Iv. Mallyja, v Škofji Loki v trg. g. Raf. Thalerja. Cene prostorom za koncert v Tržiču in Škofji Loki bodo raz vidne v trgovinah predprodaje vstopnic in zvečer pri blagajni v koncertnih dvoranah. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Spored stane 2 K. dobi se nri blagajni
—	Koncert »Glasbene Matice« v Ljubljani. Opozarjamo na koncerta orkestralnega društva »Glasbene Matice« v Ljubljani, ki se bosta vršila v pondeljek 10. in 17. maja v veliki Unionski dvorani. Iz sporeda omenjamo posebno Griegov klavirski koncert z orkestrom (v Ljubljani prvo izvajanje) in veliko Čajkovskijevo sinfonijo »Pathétique«, ki je poleg Boro-dinove h-mol sinf. najlepša ruska sinfo-nija. Za koncert, ki bo nudii tudi pevske točke in točke za godalni orkester, vlada veliko zanimanje. Vstopnice in vzporedi z besedilom in iazlago se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulicL
—	„Planinski vestnik" začne zopet izhajati, ako se oglasi 200 naročnikov. Zaključna štev. za 1. 1914. stane 5 K, naročnina za celo leto pa 40 K. Člane SPD opozarjamo, naj se vsak, kdor želi prejemati list, javi pri Osrednjem odboru „Slovenskega planinskega društva* v Ljubljani.
—	Aprovizačni odbor ljubljanskega učiteljstva ima sejo v soboto 7. t. m. ob polšestih na prvi mestni ljudski šoli na Ledini.
—	Na državnem moškem učiteljišču v Mariboru je razpisano ravnateljsko mesto. Rok za vlaganje prošenj je določen do 20. maja 1920.
—	Dekliška mešč. šola v Ptuju priredi dne 13. in 16. majnika „Majniški raj". Na sporedu je: 1. Raj z loki. 2. Majniški raj (alegorična spevoigra z raji). 3. Slika : Majniški večer. Čisti dobiček prve upriio-ritve se bo uporabil v prid Jugoslov. akad.
omladine, druge uprizoritve pa v prid šo-larske knjižnice dekl. mešč. šole v Ptuju. Irma Scheligova, ravnateljica.
—	Nova obrtna šola. V Osijeku na-aeravajo otvoriii obrtno šolo. Začela bo s poukom najbrže že to jesen.
—	Za kmetijsko šola pri Veliki Nedelji. Na shodu JDS v Ormožu dne 18. aprila so zborovalci zahtevali, da se pričnejo takoj vse predpriprave za kmet jsko iolo pri Veliki Nedelji, da se šola more na vsak način otvoriti že to jesen,
—	Zašč ta dece- Ministrstvo za soci-jalno politiko je podredilo oblastno zaščito dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani delokrogu poverjenistva za socijalno skrbstvo. S tem je ta oddelek tzgubil svojo samostojnost in bo odslej podrejen s posebno odredbo poverjeništvu za socijalno skrbstvo.
—	Šolskim vodstvom in posameznim naročnikom iz Koroške in bivše Štajerske, ki so naročili učne načrte pri šolskem vodstvu Stara vas-Bizeljsko, naznanjam, da tukajšnje šolsko vodstvo nima v zalogi teh učnih načrtov. Iste je založil pokojni tovariš Anton Skalovnik ter menim, da jih bode mogoče še dobiti pri gospe Mariji Skalovnikovi, stalni učiteljici, sedaj na dopustu v Rajhenburgu ob Savi, kamor naj izvolijo naslavljati naročila.
Ferdo Kokot, voditelj.
—	Pet mest za slušatelje jugoslovanske narodnosti je rezerviral rektorat rudarske visoke šole v Krakovu, ki prične šol. leto 1920/21 dne 1. oktobra 1.1. Natančnejši podatki so razvidni pri poljskem konzulatu v Ljubljani, hotel Union.
—	članarina in darila za učiteljski konvikt za leto 1920: Josip Rajšp 5 K, Domicijan Serajnik 5 K, Adolf Rozina S K. Micika Presker 5 K, Ivan Golob 5 K, Slavko Komac S K in Ana Rozina 5 K, vsi iz Ormoža. — bivala!
Neodrešena domovina.
—	r Slovenske ljudske šole v Gorici. Goriški mestni magistrat še do danes ni ntvoril slovenskih ljudskih šol. Zdi se, da imajo gospodje poseben namen, da toliko odlašajo. Radi bi Slovence utrudili, da bi svojih otrok, ki so jih v sili vpisali v laške šole, ne prepisali v slovenska Potem bi rekli: Glejte, šole smo otvoriii, toda učencev ni i Ce gospoda na goriškem magistratu misli o kaki slovenski popustljivosti napram njim v zadevi slovenskega šolstva, se zelo in hudo moti.
—r Nov Ust. V Gorici je izšel dne 20. t. m. list pod Imenom »Mladika«; izhajal bo mesečno (20. vsakega meseca) fer stane do konca tekočega leta 8 lir. List ie glasilo »Slovenske krščansko-socijalne zveze* ter je šesti list, ki ga vzdržujejo naši rojaki onkraj demarkacijske črte.
—r »Prva čitanka za hrvatske pučke škole". Pred kratkim časom je izšla v novi izdaji znana Bafova „Prva čitanka za hrvatske pučke skole u Istri". Knjigo je v novi izdaji „uredil in pregledal" prof. dr. E. Ciubelli. Čitanka je sicer v sili in potrebi hrvatskim šolam dobro došla, ker so bile mnoge izmed njih zadnja leta sko-ro brez vsakih knjig, dasi so izjavili hr vatski kolegi slovesno, da take knjige kakor jo je uredil In popravil Ciubelli, ne bodo nikdar priznavali. Za zgled, kaj si je vse dovolil popravljati najnovejši hrvatski pedagog, naj služi sledeče: Pri velikih črkah „H" in „K" je bil v Bafovi prvotni izdaji stavek o kraljeviču Marku. Tenkovestnemu Ciubelliju ni bil po volji stavek „Hrabar je junak bio, največi junak u Hrvata zato ga je kratkomalo popravil v „Hrabar je juuak bio i velik ne-prijatelj Turaka". Tako ne sme ubogo istrsko - hrvatsko dete ničesar vedeti iz knjige o svojem Marku. Pripomniti je še, da nI v celi knjigi ni z eno besedo omenjeno hrvatsko ime, a na koncu knjige je — kar je samopo6ebi uinljivo —■ izpuščena „Lepa naša domovina*4. „Neka! Ali g. Čubelič može biti uveren, da čemo mi na-šu decu ipak naučiti, da su hrvatskoga, što više, jugoslovenskog roda, naučiti čemo ih, da ljube I naš jezik i naš narod, a preziru izdajice i poturice. A „Lepa naša domovina" učiti če se u našima školama i nadalje. To je naši» narodna himua i ostati če!" pristavlja svoji kritiki nek istrski tovariš v 4 številki tržaškega „Učiteljskega lista".
—r Laška nasilja. Poročali smo že o aretaciji tov. Fr. Jurjevčiča, šol. voditelja v Št. Vidu na Vipavskem. Vzrok aretacije je bilo petje narodnih himen pri neki pevski prireditvi, ki jo je aranžiral agilni tovariš. Aretacija tov. Jurjevčiča in prenos njegovih „državi nevarnih" kosti v Trst, vse to se je izvršilo na način, ki kaže ' kulturno stopnjo današnjih mogotcev v okupiranem ozemlju. Prijeli so tovariša na cesti ter ga ob belem dnevu vklenjenega, kakor najhujšega zločinca vlekli skozi domačo vas v vipavske zapore.
| Od tam je moral pred jahajočimi kara-| binijerji korakati Jurjevčič vklenjen proti i Ajdovščini, od koder so ga prepeljali dalje v Trst Tako tedaj širi nova oblast kulturo po našem slovenskem ozemlju. Na potu so ji zlasti naši zavedni tovariši, nad katerimi vihti svoj bič na način, ki kriči po maščevanju!
—r Matura za učiteljske kandidate In kandidatinje je pričela v Gorici v ponedeljek, dne 26. aprila, za gimnazijce pa 3. maja, in sicer v prostorih „Malega De-ma". lzprnševalna komisija se razide že 8. maja. Kje jemljejo italijanske šolske oblasti slovenske kandidate za te izpite, ko ni v celi Gorici ni ene slovenske šole, nam je seveda velika uganka!
—r Dvoje zborovanj. Danes 6. maja zborujeta „Učiteljsko društvo za goriški okraj" v Gorici in „Slovensko učiteljsko društvo zi „Istro" v Ricmanjih pri Trstu.
Učiteljski kongres.
1. jugoslovanski učiteljski kongres
je torej določen končnoveljavno na dan 18. julija 1.1. v Beogradu.
Dolžnost naša je, da bo udeležba na kongresu s strani slovenskega učiteljstva kolikor mogoče častna in mnogobrojna.
Okrajna učiteljska društva! Stavite na program prvega vašega prihodnjega zborovanja razgovor o udeležbi na kongresu.
Zbirajte potne fonde! 18. julij bo naenkrat tu in seči bo treba globoko v žep. Z manjšimi prispevki pripomorejo lahko tudi oni, ki se kongresa ne nameravajo udeležiti. Ti potni fondi ostanejo v upravi in na razpolago domačega društva.
Za omogočenje udeležitve kongresa so že dovoljene in je še pričakovati raznih ugodnosti. Iz Beograda smo dobili obvestilo, da bo znižana voznina po železnici na eno četrtino, plačati bo torej treba samo četrt voznega listka. To velja za proge državnih železnic. Glede južne železnice sporočimo takoj, čim prejmemo obvestilo.
Obrnili smo se v Beograd za razne podatke, na podlagi katerih bo mogoče izvedeti približni proračun stroškov za ude-ležnike.
Potovanje na kongres s povratkom, nato en dan odmora, dneve kongresa, je treba skupno računati 7—8 dni.
Prijave pričnemo zbirati takoj. Kdor se je že odločil, naj se prijavi takoj, najkasneje pa do 1. junija, da preskrbimo pravočasno legitimacije za vožnjo, oskr-bimo glede prenočevanja itd.
Pod to rubriko bomo podajali od časa do časa potrebne informacije.
Prijave sprejema in vse potrebne informacije daje — Strokovno tajništvo Zaveze v Ljubljani (Učiteljska tiskarna).
Razpis.
Glasom sklepa seje upravnega odbora Zaveze z dne 1. aprila 11. razpisuje podpisano vodstvo službo
urednika „Učiteljskega Tovariša".
Prijave za to službo z navedbo zahtev glede plače je vložiti pri podpisanem vodstvu najpozneje do
20. maja 1920.
Službo bo nastopiti dne 1. junija 1920.
Razume se, da velja glede službe enakopravnost učiteljev iu učiteljic.
Kdor želi kakih posebnih informacij, naj povpraša pri vodstvu Zaveze.
Vodstvo Zaveze Jugoslovanskega učiteljstva.
V Ljubljani, dne 2. maja 1920.
Predsednik:	Tajnik:
L. Jelene.	vil. Rus.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovolinl orgaalzačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec.
1918.)
Lil izkaz.
Po 97 50 K: Šola Sv. Lovrenc na Drav. polju Prispevali so od drag. doklade; Gassenburger Štefan 22-50 K, Sel Ivan 25 K, Nežica Mlakarjeva 22-50 K in Marija Osenjakova 2750 K. Po »5 K: Lina Mi-kuševa-Zavrže. Darovali so: Križ Anton 30 K, Ela Križeva 20 K. Ela Krušičeva 20 K in Lina Mikuševa 25 K. Po 20 K: Milka Pavlinova - Ra-dence, p. Stari trg pri Kočevju. Po 10 K; Bojee, Požar in Seniea - Št. Peter, Sav. Dolina; Milena Zunova, Žel Janko in Stumpf Dragorad - Marija Snežna; »tefanija Čehova in Bohinec Edvard—Ljubljana, Sp. Šiška: Verena Vaienčakova—Sv. Jurij v S. g. (preostanek poštnine odposlanih »Zvončkov"). Po 6 K: Josipina Smoletova — Sv. Gora, p. Vače pri Litiji. — Današnji izkaz 308 K. Prej izkazanih 20-181 K, Skupaj 20 489 K.
Ivan Petrič,
Ljubljana, VII., Gasilska e 172.
. Listnica uredništva. Janko Ž.: Radi današnjega „Listka" smo morali Vaš članek odložiti ta prihodnjo številko. Pozdravljeni!
L U.: Pride prihodnjič na vrsto!
Učiteljskim društvom!
Za leto 1920 znaša Zavezi na članarina 120 K. Članarina se plačuje potom domačega društva Zavezinemu blagajniku v Kranju. — Vse izpre-membe (prirastek, izstop oz. preselitev) je javiti takoj vodstvu Zaveze v Ljubljani, preselitev in znesek vplačane članarine tudi novemu društvu-To društvo naj tudi takoj sporoči vodstvu novi prirastek s točnim naslovom in kje je bil preje včlanjen. — Kdor le more, naj odšteje takoj celoletno članarino. — Društvo je odgovorno za prijavljene člane. — Pojasnila o Zavezi daje strokovno tajništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. — Liste reklamirajte takoj, ne pa šele po preteku več mesecev. — Popotnik izhaja četrtletno. — Za neorganizo-vane znaša Popotnikova naročnina 30 K, Učit. Tovariša 40 K in Zvončka 20 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt
Last
in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva*. Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
•■■•■■•«•uinmnHHnHHHiiumiHUilH
S	■
Naši himni:
\ 1. Lepa naša domovina, j 2. Bože pravde.
•	Dvoglasno s spremljevanjem barij	monija za šolsko mladino priredil
•	Fran Mnrolt. Cena 1 krona. Naro-
•	čila sprejema le Učiteljska tiskarna
Št. 555/P.
Razpis službe.
Sv. Marko niže Ptuja, šestrazredna ljudska šola z eno vzporednico, naduči-teljska in 1 učiteljska služba v stalno na-nameščenje.
Redno opremljene prošnje do 31. maj-nika 1920 kraj. šolskemu svetu Sv. Marko niže Ptuja.
Okrajni šolski svet ptujski. Ptuj, dne 26. aprila 1920. Predsednik: Dr. Pirkmaier m. p.
Št. 189/20.
Razpis službe.
Središče, šestrazredna ljudska šola, dve učiteljski mesti, eno le za moške prosilce, v stalno namesčenje.
Redno opremljene prošnje do 31. maj-nika 1920 krajnemu šolskemu svetu v Središču.
Okrajni šolski svet ormoški. Ptuj, dne 30. aprila 1920. Predsednik: Dr. Pirkmaier m. p.
■■■B8BBBgailEgB»BBtt^
Naš denarni zavod.
Geslo t Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do 31. marca 1920 K 125.303-69« Hranilne vloge se obrestujejo
W PO 4 V
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto o<t do 1 s6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 1 K se ne odgovarja.
Spominjajte se rezervnega sklada „Zaveze46!
Doprsni kip v naravni velikosti
StMONA JENKA
po originalu prof. ALOJZIJA REPIČA
crodas komad po 100 K
Učiteljska tiskarna v LJubljani
Frančiškanska ulica štev. 6.
Važno za vsa narodna kuiturna društva.
Knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani
■ Frančiškanska ulica 6.	-
se priporoča za nabavo vsakovrstnih znanstvenih in leposlovnih knjig, mladinskih spisov in šolsldh potrebščin.
Dokler traja zaloga priporočamo osobito sledeCe knjige: po znižanih cenah:
m
Dr. Osoald: Srednješolska vzgoja.........po K 6'—
G. Majcen: Metodika zemljepisnega pouka.....„	„	3*—
Ant. Rudež: „Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojeslovja.............„	„	5'—
Nadalje:
Slike regenta Aleksandra, lepo izvršene, vel. 50X68 cm	»	,	20'—
Črnilo za šole in urade v steklenicah po 1 liter . . .	„	„	14'—
• » „ * »v manjših steklenicah ....	„	„	5-70
Rdečik), „ „ „ v malih steklenicah.....,,	„	250
^mmmmmmmmmmmmmmmummmmmmuummmmm^