GLAS LETO XXV. ŠT. 26 (1185) / TRST, GORICA ČETRTEK, 2. JULIJA 2020 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Danijel Devetak Korak nazaj in pogled naprej dneh, ko se spominjamo skorajšnje 30. obletnice spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu in 100. obletnice rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki je zanjo ogromno naredil, ter tik pred dnevom državnosti je Slovenska akademija znanosti in umetnosti priredila v Ljubljani simpozij o slovenski spravi. Slišali smo, da zgodovinskega spomina ni mogoče ne pozabiti ne izbrisati, temveč ga je treba na kulturen način premagati in preživeti. Žal pa živimo v času, ko je slovenski narod razklan. In ta razklanost je večja kot v času osamosvojitve. Razklan je zgodovinski spomin. S prekopi in pokopi je bil poravnan dolg do mrtvih. Problem pa še vedno ostaja sprava med živimi. Kot je res, da nihče nima monopola trpljenja, je prav tako res, da prihodnosti naroda ni mogoče graditi na sovraštvu. Kot že v času za matično domovino zgodovinskih, prelomnih dogodkov pred 30 leti, je tudi danes pomembno, da gledamo naprej. Za to pa je nujno potreben korak nazaj. Ne smemo dopustiti, da stare zamere, kratkovidni cinizem in razdeljenost spet dobijo in še okrepijo svojo moč. Živeti pomeni imeti opravka s človeškimi odnosi, z ljudmi, jih brezpogojno sprejeti, jim odpustiti. Bistven instrument odpuščanja, ki edino omogoča pomiritev in preživetje, je dialog. Za pot naprej nujno potrebujemo drug drugega. Edina - zrela in moralna - pot do sprave je zato, da vsaka stran naredi korak nazaj, prizna svoj delež krivde. Ponavljanje medsebojnih obtožb ne vodi nikamor. Zdaj je trenutek, ko naj se odrečemo ravnanjem, ki bi poglabljala medsebojno nezaupanje ali spodbujala sovraštvo. Potruditi se je treba, da spet zmaga, kar nam je skupno, je ob dnevu državnosti dejal predsednik republike Borut Pahor. Razhajanje političnih duhov radikalno oži prostor dialoga, je poudaril. Zato je pozval vse, naj se potrudijo slišati drugega in se skušajo upoštevati. Samostojna država je velika priložnost, velik dar. In “noben problem sodobne Slovenije ni tako velik, da ga ne bi bili sposobni skupaj rešiti”. Oživimo moč demokratične politične kulture in demokratičnega duha! Izpovejmo na glas še tako različna stališča, a brez žalitev in izključevanja. Samo na tak način lahko upamo, da bomo spravo in enotnost prej ali slej le dosegli. V SCGV Emil Komel Alessandra Schettino in Blaž Kerševan, ravnateljica in predsednik, o šoli med epidemijo in po njej 6 Simpozij Slovenska akademija znanosti in umetnosti je priredila simpozij “Slovenska sprava” 8 Foto MČ Dobrilova, Bandelj, Močnik in Tremul v Rimu Pred poslansko komisijo za zagotovitev zastopstva roče poletje za slovensko narodno skupnost v Italiji se na politični ravni ne vrti samo okoli vprašanja vrnitve Narodnega doma in slovesnosti, ki so predvidene 13. julija. Z avdicijo manjšinskega zastopništva v pristojni poslanski komisiji je v ospredje ponovno stopilo tudi vprašanje zastopstva. Izhodiščno besedilo novega volilnega zakona, ki ga je sestavil poslanec Gibanja 5 zvezd Giuseppe Brescia, naši narodni skupnosti sicer ne pušča ravno veliko manevrskega prostora. Za izvolitev svojega predstavnika bi morala manjšinska lista prejeti na deželni ravni vsaj 15 odstotkov. To je za našo narodno skupnost nedosegljiv prag. V besedilo bi bilo treba vnesti popravek, a brez prave podpore v Rimu bo zelo težavno. Avdicija pred poslansko komisijo za ustavna vprašanja je bila vsekakor prvi pomemben korak na poti dialoga z institucijami. Dobrilova, Bandelj in Močnik so najprej prikazali zgodovinski razvoj zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji in zakonski okvir zaščitnih norm vse od mednarodnih sporazumov (Londonski memorandum in Osimski sporazumi) do posamičnih zakonov (v prvi vrsti zaščitni zakon 38/01, pa tudi zakon 482/99) ter do razsodb ustavnega sodišča. Večkrat so izpostavili člen 26 v zaščitnem zakonu, ki opredeljuje olajšano zastopstvo. Hkrati pa so ob vsem tem ponudili tudi rešitve za ureditev zastopstva na normativni ravni. Odvetnik Močnik je spregovoril o zajamčenem zastopstvu kot v primeru italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. / str. 2 AČ V www.noviglas.eu Svetoivančani so pod jasnim nebom slovesno počastili svojega zavetnika Svet okrog nas2. julija 20202 Povejmo na glas Vzdržati tudi v izboljšanih pogojih Občni zbor Zadruge Goriška Mohorjeva Z novim kisikom na poti okrepitve delovanja veliki dvorani Kulturne- ga centra Lojze Bratuž v Gorici je 25. junija pote- kal občni zbor Zadruge Goriška Mohorjeva, ki skrbi za izdajanje tednika Novi glas, otroške revije Pastirček in knjig Goriške Mo- horjeve družbe. V novi upravni odbor so bili soglasno izvoljeni Karlo Bolčina, Julijan Čavdek, Martin Drufovka, Alenka Le- giša, Marijan Markežič, Jurij Paljk in Franka Žgavec. Še pred tem je dosedanja predsednica Franka Žgavec v svojem po- ročilu analizirala prehojeno pot v letu 2019. Največjo pozornost je upravni odbor posvetil spremljanju zakona za medije, saj je rez finančnih sredstev za tiskane medije na državni ravni dvignil tudi v zamejski skupno- sti veliko prahu, je dejala. Zade- ve so se počasi uredile, ker so bi- li v zakon vključeni tudi manjšinski mediji, kar je tudi naši stvarnosti dalo novega ki- sika. Jeseni 2019 smo po temel- jitem delu revizorjev iz Rima iz- vedeli za nov prispevek, ki je bil nakazan na bančni račun pred božičnimi prazniki. Nove raz- mere so nam omogočile mir- nejše načrtovanje prihodnosti. Pozornost smo posvetili okre- pitvi uredništva v Gorici in Trstu ter poskrbeli za kadrovanje mla- dih, je dejala predsednica. Lotili smo se posodobitve portala ted- nika Novi glas, pa tudi dotrajane računalniške in programske opreme. Velik problem, ki ga še vedno skušamo reševati, je neu- V rejena oz. zamudna poštna do-stava tednika naročnikom naGoriškem in Tržaškem. Zadruga je lani izdala 49 številk tednika, 10 številk revije Pastirček, ki sto- pa v 74. leto izhajanja, in osem knjig GMD. Založba ima tudi svoj portal in spletno knjigarno. Zadruga skrbi tudi za upravljan- je občinskih knjižnic v Števerja- nu in Sovodnjah ob Soči. V letu 2019 je bilo v zadrugi - v ured- ništvu in upravi - redno zaposle- nih dvanajst uslužbencev. Ima- mo tudi okrog 30 zunanjih so- delavcev, ki so v oporo v treh ve- jah delovanja. “Če ne bo prišlo do nepredvidljivih sprememb, bo zadruga lahko končno delo- vala brez skrbi in ne kot zadnja leta, pred odprtim vprašanjem, s kakšnimi sredstvi se bo preživljala”. Skoraj dnevno se spreminjajo tudi pravila in za- koni, ki urejajo delovanje. “Ne- nehno se moramo prilagajati novim razmeram”. Vodenje vsa- ke ustanove je iz dneva v dan bolj zahtevno. Zato se je pred- sednica zahvalila članom zadru- ge, ki so bili v pomoč, odborni- kom, uslužbencem in vsem so- delavcem. “Brez vsega tega - tu- di nesebičnega - dela bi ne uspe- li uresničiti toliko lepega in do- brega”. Bilanco je predstavila Tiziana Zavadlav, ki je nazorno prikazala izdatke in prihodke v letu 2019. Navzoči so jo sogla- sno odobrili. Vodja tajniške službe je prebrala tudi poročilo deželne revizije, opravljene de- cembra lani. Letošnji občni zbor je v odsot- nosti predsednika SSO Walterja Bandlja pozdravil Blaž Kerševan, ki je čestital za opravljeno delo in novemu odboru zaželel še ve- liko uspehov. DD Ob dnevu državnosti Čestitke Sveta slovenskih organizacij slovenskim predsednikom b dnevu državnosti Republike Slovenije je predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj poslal pisne čestitke predsedniku RS Borutu Pahorju, predsedniku Vlade RS Janezu Janši, predsedniku Državnega zbora RS Igorju Zorčiču in predsedniku Državnega sveta RS Alojzu Kovšci. Besedilo se glasi takole: “V imenu Sveta slovenskih organizacij in svojem imenu Vam ob letošnjem dnevu državnosti, s katerim obeležujemo 29. obletnico samostojne Republike O Slovenije, iskreno čestitam.Naj bodo te čestitkenamenjene tudi vsem slovenskim državljankam in državljanom. Zavest, da imamo kot avtohtona slovenska narodna manjšina trdno podporo matične države, je za nas izredno pomembna in veseli smo, da smo Slovenci v Italiji pri demokratizaciji in osamosvajanju lahko prispevali svoj skromni delež. Od rojstva samostojne in demokratične Republike Slovenije se je namreč veliko stvari spremenilo na boljše. K temu je odločilno pripomoglo tudi uspešno vključevanje slovenske države v glavne evropske in mednarodne ustanove. Svet slovenskih organizacij je hvaležen za vso podporo in pomoč, ki jo Republika Slovenija izkazuje slovenskim rojakom v zamejstvu in po svetu. Tesno sodelovanje matične države s Slovenci, ki živijo izven njenih meja, gre v obojestransko korist in veča prepoznavnost slovenstva v odnosu do sosednjih držav in do širše mednarodne skupnosti. o prvi veliki zmagi nad koronavirusom, ko so bili odpravljeni najstrožji ukrepi, je nastala zelo zanimiva situacija. Veliko olajšanje nas je navdalo z navdušenjem in ni bilo malo tistih, ki so se v tej razbremenitvi predali tistemu veselju, ki je botrovalo nepre- vidnosti in neupoštevanju pravil. Vse to močno spominja na doživljanje izboljšanja te ali one običajne bolezni, ki so nas najprej pri- zadele, potem pa popustile. Po dnevih mučne influence hitra ozdravitev, po resnejšem obo- lenju dihal razveseljiva sprostitev, po ponovni polni uporabi prej zlomljene noge občutek osvoboditve. V vseh teh in še drugih primerih nas povrnjeno prijetno počutje naravnost va- bi, naj pozabimo na nevšečnosti, ki so nas pe- stile, in se prepustimo zadovoljstvu in ra- doživosti. Toda bodisi kadar gre za izrazita zdravstvena izboljšanja v navedenih splošnih obolenjih, bodisi kadar gre za uspeh v boju proti koronavirusu, ki povzroča kolektivno obolenje, vedno lahko govorimo o izbruhu navdušenja, ki pa je v resnici velika past. Še tako veliko prvo izboljšanje zdravstvenega stanja ni ozdravitev, in če tega dejstva v do- voljšnji meri ne upoštevamo, se lahko znajde- mo v nemajhnih težavah. Influenca se čez noč povrne, sapniki se ponovno vnamejo in ko- maj zaceljena noga doživi nov zlom. V istem smislu koronavirus spet oživi in se prične širiti z večjim številom okužb. Kje tiči torej problem oziroma razlog, da se vse to dogaja in da se prehitro vržemo v prvo prelomno izboljšanje? Pri običajnih obolenjih je razlog v stanju or- ganizma, ki potrebuje nekaj več časa, da si po- polnoma opomore, kot to mi čutimo. Bolezni nas razrahljajo in tudi tedaj, ko smo že zdravi, potrebujemo določeno obdobje, da se zdravje utrdi in bolezen ne povrne več. Pri kolektiv- nem obolenju oziroma njegovi posebni nara- vi, kjer gre za množično učinkovanje ene same bolezni, pa je osrednji razlog za manjšo pre- vidnost olajšanje zaradi zmanjšanja obreme- nitev in ukrepov, ki smo jih dalj časa prenašali, ter veselja ob sprostitvi, kar očitno vodi v občutek, da je problem dokončno rešen. In tako smo se nekateri bolj in nekateri manj od- maknili od pravil, ki se jih je v primeru koro- navirusa nujno držati, in zato ni težko opaziti neupoštevanja varnostne razdalje, nedosledne uporabe mask, prevelikega in že brezskrbnega druženja, kar so zelo plodna tla za ponovno širitev bolezni. Tu pa se na obzorju že kaže ne- varna možnost t. i. drugega vala, ki nas ob na- daljnji neprevidnosti utegne preplaviti ob koncu poletja, se pravi septembra. Nedvomno so nam lahko v tolažbo mnenja nekaterih iz- vedencev, da bo v primeru virusove vrnitve njegova moč znatno manjša in torej manj uničevalna in njegovo širjenje manj udarno ter predvsem počasnejše. Seveda pa lahko vsi mi, skupaj z drugimi blizu in daleč od nas, z večjo odgovornostjo drugi val vnaprej pre- prečimo, saj si gotovo nihče ne želi vnovične omejitve gibanja, karantene in zapiranja mej. Janez Povše P Na pokopališču pri Sveti Ani v Trstu je bil v ponedeljek, 22. junija opoldne, pogrebni obred za časnikarjem in javnim delavcem, dolgoletnim glavnim urednikom informativnih sporedov Radia Trst A Sašo Rudolfom. Odredbe glede varnosti in predpisov za preprečevanje širjenja covida-19 so bile razlog, da je pogreb potekal v družinskem krogu. Pogrebni obred je vodil openski župnik Franc Pohajač, ki je v kratkem nagovoru izpostavil Rudolfovo navezanost na družino, domače okolje in slovenstvo. Ob koncu je prebral Gradnikov prevod Michelangelovega soneta, ki govori o smrti in veri v posmrtno življenje, ki nam ga je Rudolf sam poslal teden dni pred smrtjo. Po upepelitvi bo 8. julija pokop žare, še isti dan bo sledila maša zadušnica na Opčinah. Pri Sv. Ani slovo od Saše Rudolfa Delegacija SSO na obisku pri podjetju IDM-Süd Tirol Vrednote skupnosti so temelj za promocijo območja ogotip, ki predstavlja južnotirolsko turistično proizvodno ponudbo, je zelo poznan. Dobimo ga na južnotirolskih kmetijskih pridelkih, v turističnih objektih, na javnih prevoznih sredstvih, v znani televizijski nadaljevanki državne radiotelevizijske družbe RAI in še bi lahko naštevali. Manj poznano je, da logotip Süd Tirol upravlja namenska družba IDM, ki zaposluje okoli 200 ljudi. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2015 in je v večinski lasti Pokrajine Bocen, v njem sodeluje tudi bocenska L Trgovinska zbornica.Podjetje IDM Süd Tirol jeprejšnji ponedeljek obiskal predsednik SSO-ja Walter Bandelj v spremstvu dveh sodelavcev, Iva Corve in Julijana Čavdka. Delegacija SSO-ja je imela tako priložnost, da pobliže spozna pomen in vlogo brenda, kar bo v pomembno pomoč pri nadaljevanju prizadevanj za skupen razpoznavni znak slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. To je tudi cilj skupnega projekta, ki ga SSO razvija z drugo krovno organizacijo, SKGZ, in s podporo Dežele FJK. Postopek za uresničitev brenda Süd Tirol se je začel leta 2003. S pomočjo strokovnega svetovanja, ki ga je nudilo nemško podjetje, so združili več obstoječih logotipov v enega samega. Končni izdelek pa ni le navaden znak, gre za veliko več, sta predstavnikom SSO-ja povedala namestnik direktorja podjetja IDM Lukas Comploi in odgovorna za strateški razvoj Alexandra Mair. Večbarvni znak s stilizirano obliko Dolomitov predstavlja vrednote, ki so tipične za Južno Tirolsko in za ljudi, ki tam prebivajo, še več, gre pravzaprav za ponudbo izkušnje kakovostnega načina življenja, ki je razpoznavna tudi v zglednem sobivanju treh narodnih skupin. Zaradi tega je za pridelke in storitve, ki nosijo brend Süd Tirol, obvezno, da so visokokakovostni in da temeljijo na okolju prijazni proizvodnji. Vse večji pomen imata pri tem digitalizacija in prepoznavnost v mednarodnem kontekstu. Dolgoročni cilj, ki ga zasledujejo pri podjetju IDM z brendom Süd Tirol, je ta, da postane Južna Tirolska najbolj zaželjen turistični kraj v Evropi. S 1. strani Pred poslansko komisijo ... ruga možnost bi bila po njegovem mnenju izvolitev z odpravo vstopnega praga oziroma z zelo nizkim vstopnim pragom, ki bi realno omogočal izvolitev manjšinskega zastopnika. V Rimu je slovensko zastopstvo v parlamentu tokrat zagovarjal tudi predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul. Dejal je, da je zagotovitev slovenske D prisotnosti v Rimukamenček v mozaikudobrega sodelovanja ne samo med manjšinama, ampak tudi med obema državama. Ob tem je natančno predstavil sistem glasovanja za poslanca italijanske narodnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. V obeh primerih ima manjšina zagotovljeno mesto v parlamentu. Ljubljana daje Italijanom celo možnost dvojnega glasovanja, in sicer za predstavnika manjšine in politični glas za eno od vsedržavnih strank. Na Hrvaškem pa morajo pripadniki manjšine izbirati, ali bodo glasovali za svojega predstavnika ali za eno od strank. Vprašanje slovenskega zastopstva se bo na institucionalni ravni še nadaljevalo. Po avdiciji v poslanski komisiji za ustavna vprašanja naj bi se zastopstvo slovenske narodne skupnosti (vključno s senatorko Tatjano Rojc) soočilo s parlamentarnimi skupinami vseh strank, ki sedijo v poslanski zbornici in senatu. Kultura 2. julija 2020 3 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (118) Vojna odškodnina in trpljenje naših prednikov po prvi svetovni vojni (1. del) Goriška straža je 1. februarja 1923 poročala o “državnih rekvizicijah” kovinskega vojnega materiala, s katerim so ljudje po navadi popravljali v prvi svetovni vojni porušene, bombardirane in oropane hiše. Dragovico pri Banjšicah - znano tudi po najstarejši trti na Goriškem, pri kateri so se zbrali puntarji pred pohodom na Gorico leta 1713 - so na primer celo preimenovali v “železno vas”. Časopis poroča tudi o velikem trudu, ki so ga ljudje vlagali v zelo nevarno izkopavanje tega materiala, in o nesrečah, ki so se pri tem delu pogosto dogajale. Zapis se začenja s temi besedami: “Podpisano tajništvo K. D. Z. (Kmetsko delavske zveze) je od več skupin zveze prejelo vprašanja o predmetu, ki ga pojasnjuje v naslednjem. Ob vrnitvi iz begunstva ali vojne so naši Ijudje pobirali najrazličnejše železje ter ga uporabili za ograjo posestva, zakritje streh pri barakah, hišah, hlevih ali pa za podpiranje zidovja. Večkrat so morali zgubiti cele dneve, da so to železje izkopali ter ga iz oddaljenih mest prinesli domov. Tudi precej nesreč se je pri tem delu zgodilo. Mnogo truda je stalo, predno si je kmet ali delavec za silo pokril svojo barako in jo zavaroval pred najhujšim vetrom in dežjem. Premožnejši so to železje kupili. Kaj so hoteli naši ljudje drugega početi? Ali naj bi ostali popolnoma brez strehe? Ali naj bi se izpostavljali nevarnosti, da jih zidovje zasuje? Zato so tudi državne oblasti dovolile, da so si ljudje za silo s tem železjem pomagali”. Veliko družin je doživelo kakšno tragedijo v zvezi s tem, med vojno in predvsem po vojni. Ivan, brat mojega deda, še otrok, se je smrtno ponesrečil pri izkopavanju podobnega materiala in drv za kurjavo, ki so bili izredno pomembni za preživetje družine, v neki kaverni pri bregu Soče v Štandrežu. Držal je svetilko pri vhodu v kaverno, da so ostali lahko delali. Moj praded Blaž Tabaj, v obupnem poskusu, da bi rešil sina izpod plazu, ga je izkopal z golimi rokami in si do kosti poškodoval prste. Okupatorske sile, ki so v prvi vojni uničile naše vasi - nekatere dobesedno zravnale s tlemi, vključno z največjimi arhitekturnimi biseri ali celo z zgodovinskim spominom našega naroda (pomislimo, na primer, na matične knjige z najosnovnejšimi podatki naših prednikov, ki so v nekaterih vaseh izginile za vedno) - so po vojni hodile od hiše do hiše in od ljudi izterjevale davek za to železje, češ da gre za “državno last” oz. za last nove, vsiljene “domovine”. Še do leta 2017, pred obnovo, je bilo na primer v hiši mojih prednikov videti del tega železja (uspelo mi je rešiti nekatere kose le-tega in jih ponovno vgraditi v obnovljeni objekt). Znano je, da se po vojnah - ali drugih katastrofah - težave, krivice in zatiranje šele stopnjujejo. Tako se nadaljuje članek Goriške straže: “Danes hodijo orožniki po vseh porušenih vaseh od hiše do hiše in zapisujejo, koliko železnih drogov, tračnic, ploščic ima ta ali oni posestnik. V Krminu Via Udine št. 11 se je ustanovil urad za iztirjevanje plačila za to železje. Mnogo naših ljudi je že prejelo iztirjevalna pisma, ki se približno tako glasijo: Pri vas so se našli ti in ti vojni predmeti, ki so last države, naprošamo vas, da plačate v teku 30 dni toliko in toliko lir”. Dimitri Tabaj Oslavje leta 1916, med prvo svetovno vojno, v risbi prof. Ferdinanda Pambergerja. Soška fronta je bila po mnenju nekaterih ena največjih ali morda največja serija bitk, ki so potekale pretežno v goratem svetu, v zgodovini človeštva. Nadporočnik in vojaški slikar prof. Pamberger, med vojno odlikovan z redom Franca Jožefa, je bil vodja umetniške skupine na soški fronti. Družina mojega pradeda Blaža Tabaja se je zaradi vojne preselila v Bizovik pri Ljubljani. Na fotografiji ljubljanskega studia Doxie z dne 11. junija 1916 vidimo od desne proti levi Marijo Angelo Tabaj, rojeno Rijavec (mojo prababico), z otroki - Andrejem (Drejčkom, mojim dedom), Marijo, Amalijo (Malko), Jožefo (Pepco) in Ivanom (ki je tragično umrl pod plazom pri bregu Soče). Še do leta 2017, pred obnovo, je bilo na primer v hiši mojih prednikov videti del vojnega materiala (uspelo mi je rešiti nekatere kose tega železja in jih ponovno vgraditi v obnovljeni objekt). Goriška straža je 1. februarja 1923 poročala o “državnih rekvizicijah” kovinskega vojnega materiala, s katerim so ljudje po navadi popravljali v prvi vojni porušene, bombardirane in oropane hiše. Časopis poroča tudi o velikem trudu, ki so ga ljudje vlagali v včasih zelo nevarno izkopavanje tega materiala, in o nesrečah, ki so se pri tem delu pogosto dogajale. Plečnikova nagrada in medalje ter priznanja za arhitekturne dosežke Prejemniki nagrade so avtorji Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani lečnikovo nagrado za leto 2020 so prejeli Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christophe Riss za Islamski versko-kulturni center v Ljubljani. Plečnikove medalje je žirija namenila Roku Žnidaršiču in Žigi Ravnikarju, Tomažu Vu- gi ter Matevžu Vidmarju Čeliku. Podeljeni sta bili tudi dve študentski Plečnikovi priznanji. Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, so avtorji s projektom Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani ustvarili urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek ne le v nacionalnem, temveč tudi v evropskem okviru. Dokazali so izjemni pomen celostnega oblikovalskega pristopa, ki avtorski skupini omogoča dosledno izpeljavo koncepta v vseh merilih: tako na nivoju mesta kot na nivoju stavbe ali posameznega arhitek- turnega elementa in detajla. Veduta Ljubljane je z nagrajenim versko-kultur- nim centrom po nekaj desetletjih zatišja končno pridobila vrhunsko javno arhitekturo senzibilne monumentalnosti. S Plečnikovo nagrado 2020 odlikovan projekt Islamskega versko-kulturnega centra Bevk Perović arhitektov je zgled, kako je mogoče na podlagi zmage na javnem medna- rodnem natečaju z odločnim pristopom ustva- riti vrhunsko arhitekturo. Dokazali so, da je od- prti natečaj nujno in izvrstno orodje za zagota- vljanje tradicije visoke kulture grajenega okolja, ki jo je v Ljubljani ustvaril Jože Plečnik s po- močjo vizionarskih odločevalcev, še piše v ute- meljitvi. Plečnikovo medaljo za realizacijo sta prejela Rok Žnidaršič in Žiga Ravnikar za telovadnico Osnovne šole Vižmarje Brod. Kot piše v utemel- jitvi, je bilo v zadnjih letih zgrajeno precejšnje število športnih dvoran. Ker gre hkrati za šolske stavbe, za katere veljajo dokaj strogi predpisi, bi se zdelo, da imajo avtorji omejene možnosti za izražanje kreativnosti. Kljub temu je avtorjem telovadnice Osnovne šole Vižmarje Brod uspelo znotraj njih najti prepričljivo in svežo rešitev, ki v vseh pogledih presega običajne standarde. Tomaž Vuga je prejel Plečnikovo medaljo za po- membno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike za knjigo Pro- jekt: Nova Gorica. Knjiga združuje osebne spo- mine avtorja na domači kraj, ki jih vešče pre- pleta s profesionalno izkušnjo enega glavnih ur- banistov Nove Gorice, ob tem pa pripoved pod- krepi z obilo fotografskega in arhivskega gradi- va. Kot piše v utemeljitvi, njegova raziskava predstavlja edinstveno študijo o načrtovanju in gradnji Nove Gorice v drugi polovici 20. stolet- ja. Matevž Vidmar Čelik pa je prejel Plečnikovo me- daljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kul- ture za vodenje Muzeja za arhitekturo in obliko- vanje (MAO) ter uveljavitev muzeja v medna- rodni arhitekturni skupnosti. V zadnjem dese- tletju je kot direktor MAO zasnoval sodobno usmeritev te ustanove. Z novimi mednarodnimi projekti ter strateškim sodelovanjem z medna- rodnimi institucijami je MAO bistveno prispeval k prepoznavnosti slovenske arhitekture v svetu, piše v utemeljitvi. Študentski Plečnikovi priznanji pa sta prejela Vid Žnidaršič za magistrsko delo Drama! (začasna) in Valentin Tribušon Ovsenik za magistrsko delo Fužinska Copacabana. Strokovno žirijo so sestavljali arhitektka in pro- fesorica Tina Gregorič, arhitekt in arhitekturni kritik Andrej Hrausky, filozofinja Mateja Kurir, arhitekt Aleksander Lužnik in krajinska arhitekt- ka Ana Tepina. Plečnikova odličja, najvišje strokovno priznanje za dosežke na področju arhitekture, krajinske ar- hitekture, urbanizma in notranje opreme v Slo- veniji, podeljuje Sklad arhitekta Jožeta Plečnika. P Poezija je zrcalo duše. Odmev besede. Zvenenje je- zika. Tudi prozno besedilo lahko zveni poetično, ko zavalovi v vibraciji zvoka. Besedni umetnik go- vori iz sebe kot prerok lepote, kot občudovalec na- rave, v kateri se vse spreminja, pretaka, gnete in spet vrača v novih oblikah vidnega in nevidnega. Pomislim na pisatelja Cirila Kosmača, primorskega zgodbarskega rapsoda: njegova pripovedna proza je do zadnjega tkiva prepojena z ljubeznijo do jezi- ka, potegne nas v vrtinec čutnih – vizualnih in zvočnih, barvnih in slušnih zaznav. Kosmačeva stavčna melodija poje visoko pesem slovenskemu jeziku, nas očara z blagoglasno toplino, silovitostjo in nežnostjo ponavljanj, muzikaličnostjo ubesedit- ve in plastičnostjo (pris) podob. Kot da se ob branju pred našimi očmi odvijajo filmski kadri sprememb v času in prostoru, vpeti v dinamiko letnega časa, dneva in noči! Odlomek iz novele Pot v Tolmin, v kateri je Ciril Kosmač očetu, svojemu prvemu mentorju, spod- bujevalcu zapisovanja vaških zgodb, postavil enega najlepših literarnih spomenikov v slovenski litera- turi, zveni pesniško navdahnjeno. Za pravi občutek ga poskusim (o) zapisati in prebrati, kot da bi šlo za poezijo, v verzih. Nebo ni bilo več ozko in težko, svinčeno, ki ga je prej tlačilo k tlom. Odprlo se je, zrahljalo in pomodrilo … In oblaki?... O, oblaki so bili tudi še fantastični, silni konji, toda niso bili več mrki in sivi; bili so rožnati od prvega sonca, kakor bi okrvavljeni prišli iz plemenitega nočnega boja. Zmagali so, pa še kako so zmagali! Niso našli samo izhoda izpod svinčenega pokrova, s svojimi silnimi hrbti so dvignili vse svinčeno nebo in ga odvalili za gore. In zdaj so res sproščeno dirjali proti svojemu prividu vsemirskih, večno svobodnih, brezmejnih zelenih poljan. Vsa ta zemeljska in nebesna pokrajina je zbujala v pobu občutek tako močne in nepojmljive sreče, da mu je šlo skoraj na jok. Pomislil je, kako lepo je živeti … Živeti! Živeti! Živeti!... Vedeti, da za tvojim hrbtom teče reka Bača, da se na levi Idrijca vali po globoki soteski, da je pred tabo Soča, tako čudovita reka, da ji ni para na vsem svetu … Moč pridevnika, estetski užitek ob barviti simboliki spreminjajoče se narave (svinčeno nebo se je po- modrilo, silni sivi konji so postali rožnati, hiteč na- proti prividu brezmejnih zelenih poljan …), pona- vljanja, dognana raba ločil, asonance. Besedilo učinkuje poetično, na trenutke privzdignjeno, kot slikovita pesem v prozi, ki uokvirja sinov in očetov pogovor ter njuno hojo navsezgodaj zjutraj skozi sprva tujo in grozljivo, nato pa od prvega sonca ožarjeno domačo dolino v Tolmin. Letos potekata tako stodeseta obletnica rojstva (28. septembra 1910) kot štiridesetletnica smrti Cirila Kosmača (28. januarja 1980). Bralke in bralce, ki boste segli po njegovih novelah (Sreča, Kruh, Go- senica idr.) ali romanu Pomladni dan, vabim, da se ob fabuli in orisu značajev, zlasti vaških poseb- nežev, t. i. “božjih otrok”, zaustavite ob slogu, v ka- terem se mojstrsko prepletata pregovorna ljudska modrost in čut za jezikovno izbrušenost ter muzi- kaličnost izraza. Na letošnjem seznamu bralne po- bude Primorci beremo najdete knjigo Mavrični lok življenja, ki zajema izbor najbolj znanih Ko- smačevih novel. Pa veliko veselja ob branju! PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Kristjani in družba2. julija 20204 Diakonsko posvečenje v koprski stolnici “Kdor hoče biti velik, naj bo vaš strežnik!” četrtek, 25. junija, je bilo v koprski stolnici diakonsko posvečenje. Na državni praznik se je v stolnici zbralo veliko ljudi, ki so v času pandemije morali spremljati posvečenje z ma- skami, kot to predvidevajo določila proti širitvi korona- virusa. Koprski škof dr. Jurij Bizjak, ob katerem je somaševal z velikim številom duhovni- kov tudi upokojeni škof msgr. Metod Pirih, je v dia- kona posvetil edinega pri- morskega bogoslovca, ki bo, če Bog da, prihodnje leto tu- di edini koprski bogoslovec, ki bo postal duhovnik. Mladi V Tilen Kocijančič je doma izBertokov in v koprsko stolni-co je prišel pripravljen, odločen in dovolj ponižen, da ga je škof lahko posvetil v diakona. Diakonat je prva stopnja sve- tega reda. Navadno diakon- sko posvečenje prejmejo kandidati za duhovništvo, Cerkev pa je po drugem va- tikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) kot samostojno službo, ki jo lahko prejmejo samski ali tudi že poročeni možje, ponovno vzpostavila tudi stalni diakonat. Diakon- ska služba je predvsem služba služenja. Diakoni lah- ko berejo in oznanjajo Božjo besedo, prisostvujejo pri sklenitvi zakramenta sv. za- kona, delijo blagoslove ter vodijo krščanski pogreb. “Kdor hoče biti velik, naj bo vaš strežnik”! je Jezus na- ročil svojim apostolom in prav o tem je spregovoril tu- di koprski škof dr. Jurij Biz- jak, ki je v pridigi izpostavil vlogo diakona v Cerkvi in večkrat ponovil, da mora diakon služiti drugim. Sledil je obred, med katerim se je Tilen Kocijančič ulegel z obrazom proti tlom, ko pa je bil posvečen v diakona, se je pridružil somaševalcem ob oltarju. JUP Novo na knjižni polici Sofija Vukičević, Iskre svetlosti red nedavnim (l. 2019) je izšla drobna knjižica Iskre svetlosti ali Zapisi iz življenja, v srbščini, avto- rice Sofije Vukičević, v izdaji založbe Garden Print iz Sombora (2019). Avtorica, rojena v Beogradu l. 1960, diplomirani pravnik, živi in dela v Somboru in se giblje v svetu pesništva, likovnega ustvarjanja, plesa in glasbe, organizi- ra literarne večere, modne revije ipd. ter se ukvarja tudi s humanitarno de- javnostjo. Glede na to, da je preživela več let tudi v Slove- niji, v Kopru, ter ima tukaj več prija- teljev in znancev ter predvsem ohranja na to ob- dobje lepe spomi- ne, je izrazila željo in bi bila počaščena, če bi bi- la knjiga predstavljena tudi v primorskih medijih. Knjiga Iskre svetlosti je mo- zaik, sestavljen iz množice kratkih življenjskih zgodb iz avtoričinega življenja in nje- nega socialnega okolja ter dialogov in pisem, ki si jih je avtorica izmenjala s svoji- mi dragimi in zlasti s svojo izvoljeno osebo. V njej raz- grinja svoje življenjske iz- kušnje in spoznanja ter hre- P penenje po svetlobi, lepoti,dobroti in odpuščanju. Medsporočili knjige je na prvem mestu ljubezen do drage osebe in ljudi nasploh, kot svetloba, ki zmaguje nad te- mo in ožarja vse, česar se dotakne. Pri tem avtorica ne misli samo na božanske igre svetlobe v naravi, ampak tu- di na svetlobo v duši člove- ka, ki rojeva “dobroto, ljube- zen, mir”. Recenzentka prof. dr. Mara Knežević meni, da se bralcu na trenutke zdi, da je v knjigi “vse čarobno, iz- mišljeno, in da se ne dogaja v stvarnosti, ampak v san- jah”. A ta knjiga hkrati po- pelje tudi v vrtinec življenja, poln bridke stvarnosti, nera- zumevanja, zasramovanja, mobinga, zlobnih ljudi, padcev, neuspehov, katarz Za bolezen smo tudi sami krivi Ljudje se jezijo, da je Bog krivičen, ker dopusti, da zbolijo nekateri ljudje. Vendar smo pogosto sami krivi za marsikatero bolezen in se ne znamo ustaviti z določenimi dejavnostmi, ki vodijo v bolezen. Čas koronavirusa je pomagal marsikomu, da je naredil temeljit premislek o sebi pred Bogom, tudi o držah in stvareh, ki kar kličejo k bolezni. Ljudje imajo negativne poglede nase in na druge, nimajo radi sebe, se ne sprejemajo v tem, kar so, pustijo, da v njih ostajajo zagrenjenost, ravnodušnost, žalost, neodločnost. Te drže prav gotovo pritiskajo na zdravje in počutje. Ni mogoče, da bi tak odnos ne vplival na fizično telo in psiho. Človek je celota. Če je duh v slabem razpoloženju, se tudi telo ne počuti dobro. Občutki zagrenjenosti, neuresničenosti, nevoščljivosti, jeze, nasilja se kar prenesejo na telo. Za vsem tem so napačne odločitve, odpoved boju, medlo duhovno življenje, zlasti greh, ki ostaja neodpuščen in neozdravljen v človeku. Hudobni duh neprestano vsiljuje grešne odločitve, individualizem, utapljanje, smiljenje sebi in nepripravljenost soočenja s stvarnostjo. Tesnoba in vznemirjenost sta nezaupanje Bogu. Hudobni duh drži ljudi v negotovosti, da so odsotni, niso tam, kjer bi morali biti, ne skrbijo za svobodo in zlasti, da se ne odprejo Božjemu usmiljenju. Človeško telo čuti ta krč, ker ni ustvarjeno za duhovno shizofrenijo, ampak za odprtost in prosojnost. Telo ne prenese življenja z dvema obrazoma, dveh življenj v enem. Želi in hoče živeti, ne životariti in se igrati z življenjem, čeprav mnogi tako živijo in se povsem podredijo negativnosti. Napetosti, skrivanja, neizrečenosti, živčnosti, neodločnosti vplivajo na zdravje. Motor potrebuje normalne obremenitve, pnevmatike se obrabijo, če so prekomerno obremenjene ali če preveč bremzamo. Srce se zastrupi z nerešeno preteklostjo, zamerami, neodpuščanjem, zamujenimi priložnostmi, napačnimi izbirami, s slepo nepopustljivostjo, krivicami do bližnjih, zlasti do domačih in sodelavcev. Še posebno na ekonomskem in spolnem področju je potrebna urejenost, da ne postanemo sužnji enega ali drugega. Če se odločimo za kompromis z zlom, postanemo odgovorni tudi za pritisk na telo in druge posledice. Zlo je zlo, ker dela drugo zlo in povzroča posledice ter uničuje odnose, srečo in tudi zdravje. Nekatere bolezni nas morejo doleteti zaradi nepravilnega prehranjevanja. Urejena prehrana v družini ima gotovo prednost pred vsem in ohranja zdravje. Ko želimo samo uživati v tem, kar jemo in pijemo, marsikdaj pozabimo na pametno mero in zmernost. Modrost je povezati uživanje in zmernost. Požrešnost lahko povzroči probleme z jetri, ledvicami, črevesjem, žilami. Tudi jeza, napetosti, strahovi, maščevanja vplivajo na telo in psiho. Posebno vlogo imata spanje in gibanje, ki nekako dopolnjujeta pomen prehrane. Ne gre za Božjo kazen, vendar naš organizem ni stroj, ki bi ga bilo mogoče obremeniti preko vsake mere. Že stroj ima določena pravila in jih je treba upoštevati, telo pa še bolj, ker je del osebe. Sveti Frančišek ga je imenoval '"brat osel", ker zahteva, da ga upoštevamo, začutimo njegov ritem in ga ne pritiskamo s prekomernimi obremenitvami. Kdor tega ne upošteva, postane žrtev samega sebe, živčen in nasilen. Gospod postavlja pred nas zdravje in bolezen, kliče nas, da izberemo zdravje in poskrbimo, da bi se dobro počutili v svojih telesih ter pozitivno razmišljali. Podobno velja tudi za telesa in življenje drugih, da jih ne bi grenili in uničevali. Življenje v veri je življenje v zdravju in svobodi, pa tudi v občutljivosti za zdravje in življenje naših bližnjih. V času pandemije smo pokazali veliko stopnjo skrbi za starejše in rizične osebe. Skrb za zdravje sta tudi čisto okolje in urejenost, ki je potrebna v vsakdanjem življenju. Redna molitev, kesanje pred spanjem in nedeljski počitek odtehtajo veliko tablet in obiskov pri zdravniku. KAJ NAM HOČE POVEDATI KORONAVIRUS? (12) PRIMOŽ KREČIČ in vzponov. Vse to avtorico knjige spodbudi, da povza- me Einsteinove besede, “da je svet nevaren kraj ne toli- ko zaradi ljudi, ki počnejo grde stvari, ampak zaradi onih, ki to opazujejo in nič ne ukrenejo”. Vendar tudi ko je avtorica prevarana, ni zagrenjena, se ne huduje in predvsem odpušča, zatrju- joč, da ji tudi to lepša življenje. Torej ljubezen je tista, ki daje smi- sel življenju. Naši junakinji daje moč tudi vera, ko se s pre- danostjo obrača k Bogu, naj- večkrat z molit- vijo k pravoslav- nemu svetniku Svetemu Vasiliju Ostroškemu, čigar ikono hra- ni na malem ol- tarčku v svojem stanovanju. Recenzentka končuje, da Vukičevićeva svojo življen- jsko lepoto “daruje bral- cem”, počasi in nevsiljivo razpreda svojo pripoved o življenju ter gre preko življenjskih neprijetnosti naprej in naprej skozi svoj svet lepote in dobrote, “ki se širi na bralce, razmnožuje in nikoli ne izčrpa”. Milan Gregorič Misel na praznik sv. Cirila in Metoda Pogumno oznanjevanje okrat obhajamo na 14. nedeljo med letom slovesni praznik slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Ker sta bila iz Soluna, drugega grškega mesta in glavnega mesta pokrajine Makedonije, beremo odlomek apostola Pavla iz pisma Tesaloničanom. Veljalo je za sv. Pavla, veljalo je za sv. Cirila in Metoda, velja vedno, da prihaja do trenj, ko se oznanja Božji evangelij, a brez tega ne gre. Treba je ne samo oznanjati tako, da bi iskali všečnost ljudem, temveč Bogu, ampak tudi živeti tako svoje krščansko življenje. Kakor smo dejali zadnjič, je treba sprejeti križ, narediti svoj del naloge, ki je sicer neprimerno manjša od tiste našega Pastirja Kristusa, o katerem ponovno T poslušamo v evangeliju.Številni miki tega sveta naslahko mamijo in vleče nas, da bi tudi kristjani popustili miselni diktaturi, ki nas ne samo vsepovsod obdaja, ampak tudi po medijih in drugod prav grdo napada. Imamo torej skušnjavo tega, da bi šli s tokom, ker je tako lažje, ne bi pa sledili nauku Cerkve, ker je pač to težko, se, človeško gledano, ne splača, si bomo pridobili nasprotnike, zasmehovalce in še bi lahko naštevali. Če gledamo na slovanska apostola, tudi onadva nista imela nečednih nagibov ali zvijačnosti v ozadju svojega delovanja, temveč sta želela Kristusa ponesti slovanskim plemenom severno od Soluna, prostor njunega delovanja pa je kasneje postal izredno velik. Vsekakor mora biti v ozadju vselej ljubezen do Kristusa in ljudi, katerim ga želimo dati, ne pa neka preračunljivost, zvijačnost ali hinavščina. Hočemo jim dati, in sicer ne samo duhovniki, vsi kristjani, “boljši del”. Hočemo, da bi “imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju”. Gre torej za to, da ne bi samo bivali na tem svetu, temveč bi imeli vsi polnost življenja, ki pa je samo v Božji milosti in občestvu svetih. Kakor takrat Slovani tako tudi mi iščemo srečo in izpolnitev na napačnih naslovih. Kakor govori drugod apostol, se ne smemo iti čehljanja ušes, ampak je oznanjevanje marsikdaj “trda beseda”, kot so dejali apostoli v 6. poglavju Janezovega evangelija. Ne smemo torej biti “priliznjeni”, ampak trdni, kar včasih pomeni tudi določeno trdoto, a vedno s pravim namenom in ciljem. Kakor je nakazovala sveča pri posvečenju ali pri sklenitvi svetega zakona, kakor sveče nakazujejo tudi v bogoslužju, smo se tudi mi, po zgledu našega Pastirja Kristusa, dolžni darovati za druge. Andrej Vončina Foto Tatjana Splichal Kristjani in družba 2. julija 2020 5 Ob dnevu državnosti / Maša za domovino v ljubljanski stolnici ‘Ne bodi maščevalen in zamerljiv nasproti sinovom svojega ljudstva’! a večer pred dnevom državnosti, 24. junija 2020, je ljubljanski nadškof in metropolit ter pred- sednik Slovenske škofovske kon- ference msgr. Stanislav Zore v lju- bljanski stolnici sv. Nikolaja daro- val sv. mašo za domovino. Pri njej je pridigal koprski škof msgr. Jurij Bizjak. V celoti objavljamo njego- ve globoke misli vsem nam v raz- mislek. “Spoštovani gospe in gospodje, gospod predsednik in vsi pred- stavniki oblasti Republike Slove- nije, cenjeni gostje in ekscelence veleposlaniki, bratje in sestre. Šestindvajseti december je dan, ko smo Slovenci leta 1990 na ple- biscitu izrazili svojo željo in voljo, da razglasimo svojo suverenost in samostojnost ter ustanovimo in uredimo lastno državo. Petindvaj- seti junij pa je dan, ko je Skupščina Republike Slovenije le- ta 1991 dejansko sprejela in raz- glasila Deklaracijo o suverenosti in samostojnosti Republike Slove- nije. Šestindvajseti december je torej na poseben način praznik celega naroda, petindvajseti junij pa je na poseben način praznik Skupščine Republike Slovenije, danes Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije. Pripadniki Cerkve si kot državlja- ni Republike Slovenije štejemo v čast, da nocoj, na vigilijo pred ju- trišnjim državnim praznikom, lahko gostimo tudi najbolj odlične predstavnike državnih oblasti in predstavnike diplomat- skega zbora RS. Vsem takratnim državnim oblastem, izpred tride- set let, iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za pogumno usta- novitev in razglasitev samostojne in suverene države, vsem nasled- njim in sedanjim državnim obla- stem pa iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za uspešno vo- N denje in upravljanje države. Se-danjim državnim oblastem pa najvelja še posebna čestitka in zah- vala tudi za njihovo uspešno in zanesljivo delo, ki so ga skupaj z zdravstveno stroko opravili in ga še opravljajo v času koronavirusa. Apostol Pavel, državljan slavnega rimskega cesarstva (Apd 22,25), piše Rimljanom, prebivalcem pre- stolnice cesarstva, ki je tedaj bi- lo še pogansko, in po njih se- veda vsemu rimskemu cesar- stvu: ‘Vsak človek naj se podre- ja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga, in te, ki so, so posta- vljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo’! (Rim 13,1-2). In dodaja: ‘Dajaj- te vsem, kar ste dolžni: davek, komur davek, pristojbino, ko- mur pristojbino, strah, komur strah, čast, komur čast’ (Rim 13,7). Apostol torej našteva štiri vsak- danje reči: davek in pristojbi- no, strah in čast. In vsi brez težav hitro začutimo, kako da- leč smo od navodil in naročil, ki jih je apostol Pavel davno da- jal svojim rojakom rimskim državljanom. Današnji dan pa se- veda ni primeren, da bi govorili o davkih in pristojbinah in straho- vih, je pa zelo primeren, da spre- govorimo o četrtem in zadnjem naročilu: Dajajte čast, komur pri- pada čast! Tako piše namreč že Mojzes v svo- ji postavi: ‘Kneza svojega ljudstva ne preklinjaj’! (2 Mz 22,27). In modri kralj Salomon v Pridigarju: ‘Niti v svojih mislih ne preklinjaj kralja’! (Prd 10,20). Gospod sam pa po besedah psalmista brani svoje maziljence: ‘Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim pre- rokom ne delajte nič hudega’! (Ps 105,15). Pisec pisma Hebrejcem naroča: ‘Zaupajte svojim voditel- jem in jih ubogajte; oni namreč bdijo nad vašimi dušami kot tisti, ki bodo dajali odgovor; da bodo to delali z veseljem in ne bodo vzdihovali; to vam namreč ne bo koristilo’! (Heb 13,17). Vsem je dobro znana evangeljska druga največja zapoved: ‘Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe’! Vendar je to samo drugi del vrstice, ki se pri Mojzesu v celoti glasi: ‘Ne bodi maščevalen in za- merljiv nasproti sinovom svojega ljudstva, ampak ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Jaz sem Gospod’! (3 Mz 19,18). Zelo pomemben je torej tudi prvi del: ‘Ne bodi maščevalen in zamerljiv nasproti sinovom svojega ljud- stva’! Ko pa poslušamo ali beremo naša poročila in naše razprave, ni težko ugotoviti, koliko sovražnosti in napadalnosti, gneva in gnusa, žolča in strupa, zamerljivosti in maščevalnosti nosimo v svojih srcih, jih izlivamo na vse strani in v njih utapljamo drug drugega! Grozljivo je, s kakšno lahkoto to- liko naših sredstev obveščanja na- laga polena na grmado in priliva olja na ogenj, ki že dolgo uhaja iz- pod nadzora! Kralj Salomon pra- vi: ‘Kdor stepa smetano, naredi maslo, kdor tepe po nosu, pretoči kri, kdor tepe po obrazu, povzroči spor’! (Prg 30,33). Arabci imajo pregovor: ‘Človeški sinovi kaznu- jejo dejanja, Alah kaznuje name- ne’! In naš pregovor: ‘Greh se od neba odbije’! Na seznamu dvanajstih preklet- stev, ki se nahaja v Peti Mojzesovi knjigi, je na desetem mestu ta pri- mer: ‘Preklet, kdor svojega bližnjega ubije na skrivnem! In vse ljudstvo naj reče: Amen’! (5 Mz 27,24). Judovska razlaga v Tar- gum Jonatan piše: ‘To prekletstvo ubijanja na skrivnem se nanaša na obrekovalca, ki dejansko ubija na skrivnem! (Teluškin, stran 69). Naš pregovor pravi: ‘Z mečem ubija junak, obrekljivec z besedo’! Knjiga Razodetja razlaga: ‘Duše umorjenih z mečem počivajo v nebesih pod oltarjem’ (Raz 6,9). – Duše umorjenih z be- sedo pa se kot živi mrliči potikajo med nami – in ni jih tako malo! Rimski upravitelj Fest je Pavlovim tožiteljem v Jeruzalemu odgovo- ril, ‘da Rimljani nimajo navade, da bi kakega človeka izročali, pre- den se obtoženec sooči s tožitelji in dobi priložnost, da se brani pred obtožbo’ (Apd 25,16). Me- nim torej, da tudi v sodob- ni razsvetljeni in napredni družbi ne bi smeli imeti navade, da bi kakega člo- veka izročali medijskemu linču, preden se ob- toženec sooči s tožiteljem in dobi priložnost, da se brani pred obtožbo. In če se obtožba izkaže za zlo- hotno in krivično, pade višina kazni, ki bi sicer za- dela obtoženca, na rame- na tožitelja! (5 Mz 19,18- 21). ‘Greh se od neba od- bije’! pravi naš pregovor. Resničnost storjenega in pravičnost razsojenega ter varna svetost vsake osebe so edini trden temelj vsa- ke družbe. ‘Kar kdo seje, to bo tudi žel’ (Gal 6,7). ‘Tisti, ki sejejo veter, bodo želi vihar’! (Oz 8,7). Deklaracija človekovih pravic namreč priznava med drugim tu- di načelo: ‘Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z za- konom, v javnem postopku, v ka- terem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo’ (Člen 11.1). Kršitve Deklaracije človekovih pravic veljajo za na- jhujše možne zločine. Premalo se spominjamo evangeljskega pravi- la: ‘S kakršno sodbo namreč sodi- te, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’! (Mt 7,2). ‘Re- snica vas bo osvobodila’! (Jn 8,32). Zato bi kot državljan RS vsem nav- zočim in vsem odsotnim pred- stavnikom oblasti rad izrazil svoje iskreno spoštovanje in občudo- vanje in zahvalo za vašo po- nižnost in potrpežljivost, s katero prenašate vsakodnevne žalitve in sramotitve, podtikanja in sum- ničenja, zlobne domneve in ugi- banja, laži in klevete, ki se dan za dnem zgrinjajo nad vas in proti vam in brezobzirno rušijo vaš ugled in vaše dobro ime, do kate- rega ima pravico vsak človek, ko- liko bolj pa vsi odlični izvoljenci in predstavniki ljudstva! Za osmerimi evangeljskimi blagri stoji še deveti, ki je še posebej na- menjen vsakokratnim navzočim poslušalcem: ‘Blagor vam, kadar vas bodo zasramovali in pregan- jali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite se in se radujte, kajti vaše plačilo je veliko’! (Mt 5,11-12). Čestitam dan državnosti in voščim z besedami apostola: ‘Poklicani ste k svobodi, bratje, sa- mo da vam svoboda ne bo pret- veza za samoljubje, marveč drug drugemu služite z ljubeznijo’! (Gal 5,13). S temni besedami pa se je škof Ju- rij zahvalil Janševi vladi za dobro vladanje: Zato bi kot državljan RS vsem nav- zočim in vsem odsotnim pred- stavnikom oblasti rad izrazil svoje iskreno spoštovanje in občudo- vanje in zahvalo za vašo po- nižnost in potrpežljivost, s katero prenašate vsakodnevne žalitve in sramotitve, podtikanja in sum- ničenja, zlobne domneve in ugi- banja, laži in klevete, ki se dan za dnem zgrinjajo nad vas in proti vam in brezobzirno rušijo vaš ugled in vaše dobro ime, do kate- rega ima pravico vsak človek, ko- liko bolj pa vsi odlični izvoljenci in predstavniki ljudstva! Pismo domačemu župniku Bioenergija Dragi g. župnik! Naša lepa ženska klapa se je spet zbrala na kofetu. Klepetala je, pi- la kavo, se sladkala in modrovala. Takoj povem: nismo ne opravlja- le ne obrekovale, le po žensko pa- metno smo modrovale! Ena od nas je povedala, kako je ozdrave- la, ker je šla nekajkrat k bioener- getiku. Pripovedovala nam je, ka- ko dobro jo je zrihtal in zdaj je, kot bi jih imela dvajset. Domov grede sva se s sosedo pogovarjali o tem, saj o tej vrsti zdravljenja obstajajo različna, tudi odklonil- na mnenja, pa sva sklenili, da Vas vprašamo, kaj o bioenergiji in zdravljenju z njo mislite Vi. V upanju na odgovor Vas pozdra- vlja cela naša klapa. Hvaležna Marilena dravljenje z bioenergijo je z medicinskega in krščan- skega zornega kota proble- matično. V zadnjem času se je pri nas in po svetu razširilo veliko bioenergetskih tehnik. Tisti, ki jih izvajajo, trdijo, da so znan- stveno podprte, znanost pa takih dokazov ne najde. Sicer imajo lahko učinek na pacienta, vendar kritiki bioenergetskih metod iz- boljšanje zdravstvenega stanja pripisujejo naključju – stanje bi se tem pacientom izboljšalo tudi brez tega – ali pa učinku placeba. Ameriški kongres je leta 1998 na inštitutu NCCAM, ki se ukvarja z bioenergetskim zdravljenjem, Z ustanovil posebno komisijo, ki naj bi zaščitila uporabnike pred prevaranti. Ta komisija sporoča, da obstajata dve vrsti energije. Prva je znanstveno dokazana, druga pa ne. Resnično energijo sestavljajo ali mehanične vi- bracije (zvok) ali pa elektro- magnetna valovanja (svetlo- ba, sevanje...). Ta druga ima lahko pri obravnavi pacienta tudi pozitiven učinek. Prav ta- ko kakor tudi z Vzhoda uvožena akupunktura, čeprav je tudi ta v tradicionalni kitaj- ski medicini povezana z religi- jo, v to smer pa vodi newage- jevsko gibanje, ki deluje prikri- to protikrščansko. Akupunktu- ra je sistem fizičnih vbodov – z drobnimi iglicami – v živčna vozlišča, ki povzročajo tudi medicinsko pozitivne učinke. Zato jo je Svetovna zdravstve- na organizacija že leta 1978 priznala kot koristno metodo zdravljenja, sprejela jo je pa tu- di Cerkev. Komisija pri irski škofovski konferenci je nam- reč leta 1994 izdala dokument Katoliški odgovor na pojave new agea, v katerem piše: “Akupun- ktura sama po sebi ni nekaj ne- gativnega, zato jo katoličani lah- ko uporabljajo”. Obstaja pa tudi zdravljenje z api- punkturo. To sloni na čebeljih pikih in je poznano v nekaterih evropskih deželah in ni sporno z medicinskega, kot tudi ne s krščanskega vidika. Nekaj čisto drugega pa so meto- de in tehnike, ki slonijo na “ener- giji” brez fizične komponente (fi- zičnega stika z osebo, ki jo zdra- vi). Te izvirajo iz starega kitajske- ga izročila o univerzalni življen- jski (kozmični) energiji, ki jo tra- dicionalna kitajska medicina imenuje či ali qi, v Indiji pa je to prana. Že omenjeni ameriški inštitut za zdravje je izjavil, da so metode či, qi in prana najbolj kontroverzne oziroma nasprotujoče si, saj ne uporabljajo energetskih polj in nimajo biofizične osnove. Če želimo pri zdravljenju upora- biti bioenergijo, moramo torej najprej vedeti, za kakšne vrste energijo gre. Zdravljenja namreč pri njih sestavljata polaganje rok in nekakšno “manipuliranje” za dosego zdravja. Z medicinskega stališča je razlaga jasna: tu ni no- bene “bio osnove”. Prof. Victor J. Stenger pravi: “Pri zdravljenju z bioenergijo niso niti najbolj na- tančni aparati (detektorji) nikoli zaznali nobene energije”. Zdravilci si s takšnimi “duhovni- mi energijami” prizadevajo vpli- vati na bolnikovo fizično zdra- vljenje. Pri nekaterih od teh me- tod, recimo pri “reiki”, si upajo celo povedati, da ta temelji na “duhovnem voditelju ali sprem- ljevalcu”, ki uporablja posebne okultne simbole. Z njimi naj bi s polaganjem rok to energijo loka- lizirali, to je usmerili na čisto do- ločen del človeškega telesa. Bioenergetiki so navadno zelo skrivnostni, opravičujejo pa se s trditvami, da je njihovo delo znanstveno dokazano, ne zani- kajo pa, da ima v sebi nekaj ver- skega, vemo pa, da so vzhodne religiozne predstave precej dru- gačne od krščanskih. Pri njih je bog nekaj vseobsegajočega, koz- mični bog, celota in harmonija vsega. Krščanstvo ne pozna nobene “neodvisne, kozmične” energije. Judovsko-krščanska antropologija loči pri človeku samo duha, dušo in telo. Edini Stvarnik in darovalec življenja je v krščan- stvu Bog, ki je stopil v stik s človekom po učlovečeni Besedi, ki je Ljubezen. Zato ne more mimo Boga ob- stajati nobena poseb- na “sila” ali energija, ki bi pri zdravljenju z bioenergijo delovala avtonomno, se pravi neodvisno od njega samega. V tem prime- ru bi zdravitelj ali “energijski medij” z Bogom manipuliral! In takšnemu početju bi lahko rekli šarlatan- stvo, praznoverje pa tudi zavajan- je. Krščanstvo pozna ozdravitve, ki presegajo medicinsko stroko in manipulacijo z energijami. So pač Božji dar. S človeške strani so to sadovi vere in molitve, ne pa neke brezosebne energije. Pa še to: “Nikoli pa ne smemo zanemariti praktičnih ugotovitev, da je da- nes veliko število ‘bioenergeti- kov’ šarlatanov in prevarantov, ki so si privzeli ta naziv, da bi obo- gateli na račun lahkovernosti svojih žrtev. Mnogi svoje ‘klien- te’ prav navezujejo nase in jih ‘zdravijo’ samo za določeno ob- dobje, nato pa se morajo spet oglasiti pri njih in seveda spet plačati ali kupiti kakšne pripo- močke. Zato raje svetujem vsake- mu zelo veliko previdnost in zadržanost v odnosu do raznih ponudnikov bioenergetskega zdravljenja in preverjanja njiho- vih življenjskih drž. Mimo Boga in brez Boga nihče ne more storiti nič trajno dobre- ga, še najmanj pri našem zdrav- ju. Pri tem naj poudarim, da tisti, ki se posebej ukvarjajo z ljudmi v težavah, se tudi srečujejo z ljud- mi, ki imajo negativne posledice po iskanju pomoči pri nekaterih alternativnih oblikah zdravljen- ja. Drugi, ki pa imajo pozitivno izkušnjo, se pa seveda najpogo- steje ne izpostavljajo. S tem bi rad poudaril samo to, da ni treba imeti vsakega alternativnega zdravilca kar avtomatsko za orod- je hudega duha, da pa je kljub te- mu potrebna velika previdnost in preizkušanje duhov, ker so ne- varnosti nedvomno velike; pre- varantov, ki želijo samo izprazni- ti denarnice, pa tudi ni malo”. Da ne bi po nepotrebnem tratili časa in denarja za uporabo ener- gij, ki niso medicinsko dokazane, je pametno biti previdni. Iz- kušenj o prevarah je danes veli- ko. Lep pozdrav, drage kofetarce! A. K. Goriška2. julija 20206 času najhujšega razsa- janja koronavirusa covi- da-19 se je tudi na Slo- venskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel nenadoma in nepričakovano prekinil pouk na šoli in vsa dejavnost se je morala preseliti na splet. Pri tem so bili kar naenkrat pretrga- ni vsi tisti neposredni stiki, ki se tkejo med učenci in učitelji in drugim osebjem na šoli. Eni in drugi so se morali brez veliko razmišljanja prilagoditi novemu načinu pouka, ki se je kljub ra- zumljivim in neizbežnim težavam izkazal za učinkovitega, saj sta se lahko nadaljevali poda- janje in usvajanje glasbene snovi v tem za vse šokantnem času, za katerega vsi upamo, da se ne bo več ponovil. Kako je bilo, ko se je tudi SCGV Emil Komel znašel v tem strašlji- vem vrtincu zaradi koronske epi- demije, in kako je zdaj, ob koncu tega neverjetnega šolskega leta, smo povprašali predsednika Blaža Kerševana in ravnateljico šole Alessandro Schettino. Kdaj je nastopil na SCGV Emil Komel popoln mrk? Pouk na šoli smo prekinili v zad- njem tednu februarja, točneje v ponedeljek, 24., takoj po prvem odloku predsednika vlade, ki je izšel v poznih urah v nedeljo. Po prvem “šoku”, ki smo ga vsi doživeli zaradi zaprtja de- jansko vsega, kaj ste ukrenili? Ste se takoj odločili za pouk na daljavo za vse gojence ali so bili najmlajši izvzeti? Po začetnem šoku in “zmedeno- sti” je bilo v prvih dneh marca jasno, da zaprtje ne bo samo tre- nutno. S profesorji smo se orga- nizirali za pouk na daljavo za vse instrumente in skupinske teore- tične predmete. Najmlajšim žal ni bilo možno nuditi pouka na tak način, skupinski pouk predšolskih razredov bi bil nam- reč težaven zaradi starosti najm- lajših učencev, ki obiskujejo te tečaje. Učiteljica je sicer redno pošiljala “naloge” in posnetke V tem učencem, da ne bi bili po- polnoma prikrajšani za glasbeno vzgojo. Kako je sploh potekal pouk na daljavo? Pouk je potekal preko različnih platform, kakor so npr. What- sapp, Skype, Zoom in podob- ne, preko katerih se lahko učitelj in učenec gledata in poslušata. Tak način pouka je bil seveda novost, vsi pa so se zelo hitro navadili, tako da je vse kar dobro steklo. Na kakšne težave ste nale- teli pri tem? Težave so bile vezane predv- sem na internetno povezavo, saj vemo, da je v nekaterih predelih naše Goriške zelo sla- ba in počasna. Kako so ta novi način učen- ja sprejeli profesorji, kako pa učenci? Profesorji so po krajši preki- nitvi pouka z veseljem sprejeli ta način poučevanja in sploh dejstvo, da so lahko nadalje- vali poučevati. Nekateri pro- fesorji so imeli že izkušnje s pou- kom na daljavo in zato so bili v pomoč ostalim kolegom za izva- janje tovrstne oblike poučevan- ja. Tudi učenci so bili navdušeni, da so lahko nadaljevali pouk in- strumenta in teoretičnih pred- metov. Kako pa je bilo ali je še z le- tošnjimi izpiti? Nekateri so opravili redne inter- ne izpite, večina pa je imela neke vrste zaključno lekcijo ali prever- janje v živo, ob prisotnosti rav- nateljice in komisije, ki so jo se- stavljali profesorji. Zelo veseli smo bili, da smo se lahko spet v živo srečali z učenci, pozdravili njihove družine in poslušali učne napredke, ki so vsekakor “dozoreli” v teh mesecih. Na vsakem srečanju je učenec dobil tudi spričevalo. Kar se tiče izpitov na videmskem in tržaškem konservatoriju, smo bili stalno v stiku z obema vod- stvoma, kajti v času karantene so nam sporočili, da letošnjih izpi- tov v poletnem roku ne bo možno izvesti. Komaj pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bi naši učenci lahko opravili izpite kot privatisti v tem roku, a samo na daljavo. Kot nositelji mreže dva- najstih goriških glasbenih šol v stikih s konservatorijem v Vid- mu smo bili ves čas v kontaktu tudi z drugimi vodstvi šol na našem območju, kajti iz dneva v dan smo spremljali novosti glede varnostnih predpisov in si izmenjavali mnenja o nadaljnjih korakih. Zdaj se učenci pripra- vljajo na jesenski rok izpitov, a ni nam še znano, ali bodo ti po- tekali preko spleta ali v živo. Vse je še precej negotovo. Izpiti na glasbenih šolah v Slo- veniji potekajo normalno. Na le- te smo imeli prijavljene štiri učence, ki so letos opravili 6. ra- zred; le-ta predstavlja tudi konec osnovne stopnje glasbenega šolanja po slovenskem progra- mu. Seveda smo zelo veseli, da so lahko to nemoteno opravili ne glede na situacijo v preteklih mesecih. V tem izrednem času ste se morali na SCGV Emil Komel odpovedati marsikateremu že utečenemu delovanju, pa tudi novim podvigom, ki ste si jih zamislili v tem novem, za zdaj edinstvenem šolskem letu? Vse projekte, ki so že potekali, smo morali prekiniti, načrtova- ne pa smo morali žal delno črta- ti in prestaviti na kasnejši da- tum. Česa vsega niste mogli ure- sničiti? Žal smo se morali odpovedati vsem aktivnostim izven poučevanja. V mesecu marcu so Učenci SCGV Emil Komel na državnih izpitih Zadnje preizkušnje pred poletnim oddihom tem posebnem zgodo- vinskem času, ki sledi ob- dobju, v katerem smo bi- li prisiljeni v izolacijo na domu, kjer sta prevladovala t. i. “smar- tworking” in šolski pouk po spletu, so se učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel izkazali na raznih držav- nih izpitih bodisi na glasbeni šoli v Sloveniji kakor na konser- vatoriju v Italiji. V ponedeljek, 22. junija, so na glasbeni šoli v Novi Gorici opra- vili zaključni izpit 6. razreda in tako dokončali nižjo stopnjo študija po slovenskem držav- nem sistemu štirje učenci Slo- venskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Harmoni- karji Miha Bužinel (14 let), Peter Murovec (15 let) in Rok Šuligoj (14 let) iz razreda profesorja Mir- ka Ferlana so dosegli najvišjo oceno 5/5. Četrti kandidat je bil trinajstlet- ni pianist Aleksej Kropej, učenec profesorice Vlaste Vižintin, ki je opravil izpit klavirja z oceno 4/5. V torek, 23. junija, je petnajstlet- ni violinist Blaž Terpin opravil izpit iz harmonije (prof. Hilarij V Lavrenčič) z oceno 8/10 na vi-demskem konservatoriju Toma-dini. Glede izrednih razmer je izpit prvič potekal na daljavo; prav tako se bo Blaž v juliju pred- stavil tudi na izpitu zgodovine glasbe. Opravljeni izpiti, in to z odlični- mi ocenami, imajo v tem poseb- nem trenutku še večji pomen in zadoščenje je nedvomno še večje za učence, profesorje in se- veda tudi šolo. Dokaz je, da so učenci vestno in marljivo vadili in se učili tudi v tem nenavad- nem, težkem obdobju in da je bil pouk po spletu učinkovit, ne glede na oddaljenost med pro- fesorjem in gojencem. Tak način pouka seveda ni bil eno- staven, saj so morali učenci in profesorji več ur na dan (poleg pouka glasbila so učenci sledili tudi šolskemu pouku) “buljiti” v računalnik, kar je bilo precej utrudljivo predvsem za oči in možgane. Učencem gredo seveda čestitke, profesorjem pa tudi zahvala za opravljeno delo v teh napornih mesecih. bk Vrtec Kekec Nekoliko drugačen konec šolskega leta ŠTEVERJAN o nekajmesečni karan- teni so se otroci, vzgoji- teljice in neučno osebje števerjanskega vrtca Kekec ponovno srečali v soboto, 27. junija 2020, popoldne na družabnosti, ki jo je organizi- rala občinska uprava pod li- pami pred občinsko stavbo. Županja Franka Padovan je otrokom, ki so v preteklih mesecih s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacij- skih tehnologij pridno sledili P pouku na daljavo, izročilasladko presenečenje, vzgoji-teljicam in neučnemu osebju pa v zahvalo za njihovo požrtvovalnost šopek cvetlic. Na podoben način se je sled- njim iskreno zahvalila tudi predstavnica staršev Martina Hlede. Vzgojiteljici Vesna in Rita sta nato medvedom, naj- starejši skupini otrok v vrtcu, izročili diplomo, ki potrjuje, da so si v vseh preteklih letih nabrali dovolj znanja in iz- najprej odpadli vsi interni ra- zredni nastopi, ki potekajo v ko- morni dvorani KC Bratuž in na katerih učenci lahko pokažejo napredke. Ti nastopi so kot ne- kakšna “priprava” na pomem- bnejše nastope in tudi izpite. Črtati smo morali seveda spomladansko koncertno se- zono Snovanja, ki bi letos za- beležila 15. izvedbo, konec projekta zborovodske šole s koncertom naših zborov na Konservatoriju Tartini v Trsu ter vrsto drugih dogodkov v sodelovanju z raznimi kultur- nimi ustanovami v naši deželi in bližnji Sloveniji. Najbolj pa smo bili razočarani, ker smo morali odpovedati prvo iz- vedbo Mednarodnega tekmo- vanja Musica Goritiensis v so- delovanju s Kulturnim cen- trom Lojze Bratuž. V mesecu aprilu bi moralo namreč po- tekati tekmovanje za violino, violončelo in petje, na katere- ga se je prijavilo lepo število tekmovalcev. Tekmovanje smo najprej preložili na kasnejši datum, po mnogih pogovorih s soorganizatorji pa smo sprejeli odgovorno odločitev, da le- tošnje izvedbe ne bo. Tudi drugo izvedbo izpopolnje- valnih tečajev Musica Goritien- sis Masterclasses smo žal morali odpovedati. Kdaj boste lahko vse to na- doknadili? Točno še ne vemo, kdaj bomo lahko to nadoknadili. Pred dve- ma tednoma so izšla nova navo- dila glede javnih koncertov in dogodkov, tako da je komaj zdaj situacija malo bolj jasna s tega vidika. Zaradi prisotnosti velikega števi- la ljudi iz tujih držav, ki imajo ra- zlična določila glede varnosti v primerjavi z Italijo, smo se iz varnostnih razlogov odločili, da letošnjo izvedbo tekmovanja črtamo in preusmerimo načrtovanje in delo na še boljšo izvedbo v naslednjem letu. Kar se tiče izpopolnjevalnega tečaja, imamo že nekaj načrtov, a to bomo naknadno sporočili. Kaj pa otroci? Pogrešajo mor- da tudi vse tiste nastope, ki so se vsako leto vrstili v maju kot radosten prikaz pridobljenega znanja? Otroci seveda pogrešajo nastope in pouk v živo, a tudi stik s pro- fesorjem in prijatelji, s katerimi so se srečevali na šoli. Sicer smo nekaj razrednih nastopov izvedli tudi na razdaljo preko spleta, kar pa ni seveda enako kakor nasto- panje v živo pred publiko. Bodo letos popolnoma odpa- dla Snovanja, priljubljen ci- klus glasbenih večerov, ki so nas na valovih prijetnih zvo- kov vodili tudi v odkrivanje neslutenih glasbenih prizo- rišč? Ali jih boste, morda vsaj delno, prenesli na kasnejše datume? Kot že omenjeno, so zdaj navo- dila glede koncertov in dogod- kov malo bolj jasna. Izvedbe Snovanj, kakor jih poznamo, žal v letošnjem letu ne bo, tudi ker smo želeli na poseben način obeležiti simobolično 15. oblet- nico. Sicer so v KCLB, na ploščadi pred telovadnico, v teh dneh postavili velik šotor, kjer se bo med poletjem vrstilo veliko zanimivih in različnih dogod- kov v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž, Zveze slo- venske katoliške prosvete in SCGV Emil Komel in na katerih bodo nastopali in se izkazali naši pridni učenci. Seveda prav lepo vabimo bralce, naj nas obiščejo na drevoredu 20. septembra v Gorici. Najlepša hvala za pogovor in veliko sreče pri nadaljnjem delovanju in uresničevanju novih zamisli! Iva Koršič kušenj ter da so pripravljeni za odhod v šolo. Srečanje se je zaključilo tako, da so odra- sli nazdravili s kozarčkom briške kaplice, otroci pa so se posladkali s sladoledom. Vsi so si nato zaželeli lepo in čim bolj brezkrbno poletje ter si eden drugemu zaželeli, da bi se septembra spet lahko v živo videli in se skupaj igrali ter zabavali v števerjanskem vrtcu. Alenka Di Battista Blaž Kerševan, Alessandra Schettino, predsednik in ravnateljica SCGV Emil Komel Pouk na daljavo je obrodil sadove, a odpadlo je marsikaj načrtovanega POGOVOR fo to d d Goriška 2. julija 2020 7 Kres je zagorel tudi v Štandrežu Stara šega, trdoživa priča naše prisotnosti etošnja noč med 23. in 24. junijem je bila pri- jetna, na jasnem nebu se je svetlikala “rezina” prve- ga krajca in zvedavo zrla na Zemljo, kjer so se v brk koro- navirusu marsikje dvignili v nebo ognjeni zublji svetoi- vanskih kresov. Visoko v ne- bo se je dvigal dim, med njim pa so igrivo poplesavale iskri- ce, tudi iz mogočnega kresa, ki ga je na obširnem travniku na soškem bregu pripravilo društvo sKultura. Pri obujan- ju te tradicije je bil tudi tokrat duša vsega vzneseni predsed- nik društva Marijan Breščak. Tudi v Štandrežu, nekoč po- polnoma slovenski kmečki vasi, je trdno zasidrana ta sta- rodavna šega, ki na Sloven- skem sega v čase, ko so bili naši predniki še mogobožci in so kot marsikateri drug na- rod po božje častili Sonce, brez katerega ni življenja. Ko je sonce doseglo najvišjo točko neba, so želeli prav s kresovi ojačiti njegovo moč. L S skrivnostno nočjo so vse-povsod prepletene najra-zličnejše šege. Na Kleku npr. se zbirajo in poplesavajo čarovnice, komur pade to noč prapratno seme v ško- renj, sliši travo rasti in izve za zaklade, ki jih mati Zemlja skriva v svojih nedrjih... Iz tega, kako je gorel plamen, so tudi napovedovali, ali bo dobra ali slaba letina. Od nekdanjega verovanja v sta- roslovanske bogove, med ka- terimi je bil Kresnik eden iz- med najpomembnejših, sta ostala le spomin pa še literar- na nagrada. A vendar kresna noč ohranja neko svojo ne- določljivo privlačno čarobno silo, ki vabi ljudi, da se družijo ob ognju in si ob njem zaželijo boljše prihod- nosti. Tudi na štandreškem polju se je zbralo kar veliko ljudi, pretežno krajanov, ki so porazdeljeni po skupinah, upoštevajoč zaukazano raz- daljo, radovedno in z otroškim hrepenenjem zrli v plapolajoč ogenj. Trio Ta mladi vaški fantje pa je zai- gral marsikatero veselo melo- dijo. Marsikdo je tudi nazdra- vil z rujno kaljico ali zalil su- ho grlo z osvežujočo pijačo. Ko je kres polagoma že izgo- reval, se je iz grl skupinice pevskih navdušencev sponta- no oglasila narodna pesem. Predstavniki civilne zaščite so s cevmi v rokah in curki vode vseskozi pazili, da ne bi nagajivi zublji ušli izpod nad- zora in obliznili to, česar ne bi smeli. Lepo je bilo. Vsaj enkrat v letu se v čarobni luči kresa lahko predamo san- jam... IK Kresovanje In zagorel je mogočen kres! RUPA Prisrčne čestitke zakoncema Podveršič! 67 let dolga skupna pot a Solkanskem polju, med zgledno urejenimi zeleni- mi vinogradi, lepo ra- stočimi oljčnimi gaji in bujnimi grmi sivke, ki je zdaj v polnem razcvetu, so zabeležili pomemben družinski dogodek. Na domačiji pri Podveršičevih sta 27. junija v domačem krogu zabeležila 67-let- nico poroke zakonca Marica in Anton Podveršič. V tem našem so- dobnem času, ko se zmeraj bolj redko pred Bogom sklenjene za- konske zveze po nekaj bolj ali manj medenih letih pretržejo kot prenapete niti, mnogokrat v od- vetniških pisarnah z mržnjo v srcu do nekdaj ljubljenega soproga ali soproge, je taka obletnica, čeprav ni okrogla, vredna obeležitve. Pa tudi zato, ker navadno, žal, doseže tak življenjski mejnik samo eden od zakoncev zaradi odhoda v večnost drugega. Gospa Marica (1934) in gospod Anton (1928) sta si obljubila večno zvestobo še kot zelo mlado, zalo dekle in kot po- staven fant 27. junija 1953 v “Ca- rollovi kleti” na Jazbinah. Pre- možna družina Carollo je namreč odstopila del svojih kletnih pro- storov, ki so jih delavni vaščani N preuredili v lično kapelico, doklerniso dogradili cerkvice na Jazbi-nah, za gradnjo katero ima veliko zaslug g. Albin Martinčič. Marico in Antona je poročil prav g. Mar- tinčič. Jazbine, ki so spadale pod župnijo Gornje in Dolnje Cerovo, so namreč po razmejitvi pripadle Italiji, zato so ostale brez farne cer- kve. Njuna je bila prva poroka v tem zasilnem Božjem hramu. Nju- no zvezo je osrečil prihod dveh otrok, Darje l. 1954 in Jadrana l. 1963. Marica in Anton se nista nik- dar prepustila malodušju, čeprav njuna življenjska pot ni bila z rožicami postlana, trnje se je pri- kazalo v podobi marsikatere nevšečnosti in tudi krivice, veliko sta morala garati, da sta si lahko uredila domačijo v ulici degli Sco- gli na Solkanskem polju in tu ime- la tudi širše poznano osmico. S pridnostjo in izredno delavnostjo sta veliko dosegla in vseskozi po- magala svojima otrokoma, da sta tudi onadva prišla do kruha. Ja- dran si je ob začetku novega ti- sočletja na nekdanji domačiji zgra- dil sodobno poslopje, v katerem je bil najprej agriturizem z ime- nom Silicanum s smotrno ureje- Obvestila Mladinski dom sporoča, da je v poletnem središču Poletnosti 2020 še nekaj prostih mest od 6. do 10. julija ter za pripravo na šolo. Ravno tako je še možen vpis k pošolskemu pouku 2020/21. Več informacij na 0481-280857, 366 6861441 ali 328 8614425. Družine z manjšimi otroki vabljene na LETOVANJE v kočo sv. Jožefa v Žabnice (6. -9. avgust) in na DUHOVNI VIKEND v Log pod Magartom (28. -30. avgust) v organizaciji SD Sončnica s podporo Mladinskega doma. Info in prijave na tel. +386 31 523 963 (Marija) do 10. julija. Pd Rupa - Peč vabi na izlet od 21. do 27. avgusta t. l. v Abruce, Molize in na otoke Tremiti. Vpis je možen do 15. 7. 2020. Informacije Ivo Kovic - tel. 0481 882285, mail: nadia. kovic@yahoo. it. (od 3. julija 2020 do 9. julija 2020) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 3. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 4. julija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezi janskem in ziljskem narečju. Nedelja, 5. julija, ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 6. julija (v studiu Ilaria Bergnach, Miha Kovic in Jakob Leopol i ) : Radio Ve'rite'. Torek, 7. julija (v studiu Matjaž Pintar) : Utr inki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 8. julija (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Dolge sanje o samostojni Sloveniji. Izbor melodij. Četr tek, 9. julija (v studiu Andrej Bavcon): Četr tkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. nimi in lepo opremljenimi stano- vanji za goste, nato ga je spremenil v agriturizem za ostarele. Hčerka Darja pa si je dom uredila v Štever- janu. Marica in Anton sta zavedna Slovenca, ponosna Brica - njegov oče Hermenegild je bil župan v Števerjanu - zelo navezana na do- mačo zemljo, od katere sta v glavnem živela. Čeprav ima ona za sabo že čez osemdeset pomladi, on pa že čez devetde- set, se še zmeraj ukvarjata z veli- kim zelenjav- nim vrtom, ko- košjerejo in še marsičim. On še zmeraj čvrsto vozi traktor – av- to pa oba! - ona kljub raznim operacijam še vedno, kot v mladih letih, hodi nabirat češnje in drugo sadje v domači sadovjak in dela na vrtu, pa tudi v kuhinji se zelo rada mudi pri pri- pravljanju raznih izvrstnih do- mačih jedi in slaščic. Tudi verniki, ki zahajajo v goriško cerkev sv. Iva- na, kamor k maši hodita že šest de- setletij, odkar sta se naselila v Go- rici, ju dobro poznajo. Gospa Ma- rica nad štiri desetletja skrbi, da je velik, lepo zapečen kruh nepo- grešljivo prisoten na oltarju cerkve sv. Ivana na zahvalno nedel- jo in v goriški stolnici pri vsa- koletni sloven- ski vstajenjski maši (letos je žal ni bilo zaradi vladnih ukre- pov proti širitvi okužbe s koro- navirusom). V nedeljo, 21. ju- nija 2020, ko so slovenski verni- ki z mašo na prostem za cer- kvijo sv. Ivana proslavili zavet- nika te lepe go- riške cerkve, v kateri ima sedež tudi Slovensko pastoralno sre- dišče, je gospa Marica spekla zelo velik hleb s svojimi spretnimi rokami, ki so v vseh teh letih z lju- beznijo zamesile ničkoliko takih čudovitih hlebov, pred katerimi se ako pristno in prijetno utripa življenje na vasi, kjer živijo lepi ljudje! Te- ga smo se zavedeli na travniku K ob nasipu v Rupi na predvečerpraznika sv. Janeza Krstnika,kjer je Prosvetno društvo Rupa- Peč priredilo družabni večer z mogočnim kresom, ki je zago- rel v noč. Predsednik društva Albert Ko- vic je navzoče pozdravil z zago- tovilom, da na vasi ni co- vida, je pa Kovic … Napo- vedal je glasbene točke in kres ter vsem zaželel, da bi na večeru uživali in se zabavali. Z jazzom, tangom, nežno balado, bluesom in flamencom je nato vzdušje “segrel” kitarski duo: Martina in Gabriele sta res po- doživeto in ubrano pou- stvarila skladbe še tako različnih zvrsti. Posebno simpatičen je bil nastop Ženske vokalne skupine Rupa-Peč, ki je pod tak- tirko Zulejke Devetak za- pela šest - pretežno na- rodnih - pesmi. Zborovodja jih je namreč hudomušno povezo- vala in “zgradila” okrog njih pravo - dokaj verodostojno - zgodbo iz vsakdanjega življenja med tipično žensko in ti- pičnim moškim. Še pred nasto- pom, ki je seveda bil odličen, je poslušalce prosila, naj ne za- merijo, če bodo dekleta kaj zgrešila, saj zaradi pandemije niso mogla imeti vaj. Albert Kovic je nato petim otrokom zaupal bakle, da so za nasipom - pod budnim očesom staršev in organizatorjev - pomagali zanetiti velik kres. Navzoči so radi zrli vanj in ga fotografirali, kmalu nato pa so se zbrali ob bogato obloženih mizah, kjer se je družabnost nadaljevala v noč tudi ob zvokih harmonike. DD Kamišibaj dan Kulturni center Lojze Bratuž Ponedeljek, 6. julija 2020 ob 18. in 19. uri za otroke — ob 20.45 za vse (Max 30 oseb) Z nami bodo: Jelena Sitar, Igor Cvetko, Špela Pahor, Sara Grbec, Danijela Manoilov, Ksenija Bratina Makovec, Mirna Stopar, Sonja Hočevar, Tanja Lozej, Verena Čevdek in Katerina Ferletič Rezervacije: +39 0481 531445 info@centerbratuz.org kar zaiskrijo oči. Kljub letom ohranjata zelo mlado- sten videz, in čeprav imata vsak svoje zdravstvene nadloge, še zme- raj z velikim optimizmom in zau- panjem v Božjo previdnost zreta v prihodnost. Vselej dejavno in z modrimi nasveti stojita ob strani Jadranu in snahi Cinzii pri nju- nem zahtevnem in skrbi polnem vodenju doma za ostarele, ki so si- cer lahko zelo veseli, saj preživljajo jesen življenja sredi “malega raja”. Ob tej lepi življenjski obletnici v dvoje jima iskreno čestitajo vsi do- mači, predvsem Jadran, Cinzia in Aaron, ki mu nona zmeraj kaj sla- stnega speče za njegove prijatelje v Novi Gorici, in jima želijo, da bi ju Bog ohranil še dolgo med njimi in da bi jima Svetogorska Kraljica, ki jo še posebno goreče časti gospa Marica, zmeraj stala ob strani. Čestitkam in lepim željam se pri- družujemo tudi vsi pri Novem gla- su, saj sta naša zvesta, dolgoletna bralca. IK Foto DP Tržaška2. julija 202010 Devinski vrt ustvarjalnosti Morske živalice so posvarile vse nas! a dvorišču sedeža devin- skih zborov se je v sončnem dnevu v petek, 26. junija 2020, zaslišalo valovan- je morja in zavel je vonj po slanih morskih planjavah. Še zmeraj preteč koronavirus ni preprečil, da bi se bujna domišljija razbo- hotila v Devinskem vrtu ustvar- jalnosti, katerega prireditelji so MOPZ Fantje izpod Grmade in OPZ Ladjica, ob pomoči ZKB. Kot že vrsto let so se ob koncu tega doslej edinstvenega šolskega leta v tem malem, a živahno dejav- nem devinskem kulturnem hra- mu teden dni, od 22. do 26. juni- ja, vsako jutro od 9. do 13. ure, zbirali otroci, osnovnošolci od prvega do petega razreda - eden bo letos prvošolec - iz Devina in okolice, da bi se seznanili z lut- karstvom in vsem, kar spada k pripravi prave gledališke predsta- ve. Letos so vodstvo tega ustvar- jalnega tedna v celoti prevzela ze- lo prizadevna dekleta, ki svoj pro- sti čas rada namenjajo otrokom, saj so bila zmeraj zavzeto prisot- na tudi pri jesenskem nizu lut- kovnih predstav Lutkovno gleda- lišče Pristanišče. Koordinatorka N Marja Feinig nam je povedala, dasploh niso vedeli, ali bo mogočeletos pripraviti ta sprostitveni te- den za otroke. Ko pa so na občini dobili vse potrebne informacije o zdravstveno varnostnih do- ločilih, med temi je tudi to, da ima vsak vzgoji- telj le sedem otrok, so končno lahko uresničili svojo željo. Vpisalo se je devet otrok, vzgojitelji- ce pa so bile štiri, vse iz Devina: Martina Bearzi, Petra Pahor, Tina Fabi in Lara Bearzi. Režijo je prevzela Martina Bearzi, ki je kot ostala tri dekle- ta “zrasla” z lutkami. Njena režijska asisten- tka je bila Petra Pahor. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini, izme- nično so bili eni na pro- stem, drugi v dvorani, tako da je delo steklo gladko, brez zaprek ali zadreg. Takoj so razumeli, da mo- rajo upoštevati varnostno razdal- jo in z veseljem ustvarjali in sou- stvarjali. Marsikatero zamisel so namreč sami dogradili in jo vključili v predstavo, kot nam je z zadovoljstvom povedala Marti- na. Bili so veseli in so se hitro naučili vseh pesmic, ki bogatijo igrano besedilo. Po zamisli in pod vodstvom Tine Fabi so izde- lali lutke in sceno iz odpadnega materiala (časopisni papir, lončki za jogurt, embalaža za jajca, celo časopisi, ki so jih uporabljali kot podlago za barvanje, so postali kamni na obali...). Ničesar niso zavrgli, prav vse so vzorno upo- rabili in priznati moramo, da ze- lo učinkovito in smiselno. Tako je nastalo privlačno morsko pri- zorišče, na katerem se je vila eko- loška zgodbica. Pri postavitvi igri- ce, povzete po pravljici Čiste san- je iz Podmorja, ki je izšla izpod peresa Ide Cimerman in Janje Srečkar, avtorice pesmic, se je Martina naslonila na igrico, ki jo je že pripravila v vrtcu v Lonjerju. Besedilo je spet malce priredila in prelila v lepo zamišljeno uprizo- ritev z naslovom Prisluhnimo školjki. Drobna, a zelo vzgojna predstava se dogaja na morskem dnu, kjer se živalice vsaka s svoji- mi zdravstvenimi težavami zara- di onesnaženega morja, polnega odpadkov nemarnih ljudi, za- tečejo k zdravnici, nato pa še k morski kraljici, da bi se pritožile zaradi umazanije, ki ogroža nji- hovo življenje. Ker ljudje radi pri- sluhnejo valovanju morja v škol- jkah, si ribice, rakci... domi- slijo, da bi lahko modra školjka posredovala njihove pritožbe ljudem. Nasvet je sprejet in tudi učinkovit. Ekološka pravljica, ki je žalo- stna realnost v naših časih, ko na oceanih plavajo pravi otoki plastičnih odpadkov, opozarja na onesnaževanje in na nujnost sortiranja in recikliranja odpadnih mate- rialov. Režiserka je vsakemu igralcu dodelila primerno vlogo, tako da so vsi lahko pokazali, kako so se v enem samem tednu (!) naučili tekst in se prizadeto vživeli v smisel predstave, oprem- ljene z glasbo, za katero je poskrbela Lara Bearzi, ki je v ozadju spremljala dogajanje na klavirju, medtem ko so se v živo oglašala še druga glasbila. Mor- ska bitja so vsak s svojo izvirno lutko v rokah animirali Lara De- sanctis (zdravnica), Alice Bidovec (obveščevalec), Martina D'Aqui- no (županja), Erica Gerin (mor- ska kraljica), Leonardo Biolo, To- maž Čotar in Martin Gerin (mor- ske živali); ob njih sta bila še To- mas Broccardo in Rebecca Coco- let v vlogi otrok, ki najprej brez- brižno odvržeta na plažo plastična lončka, potem pa vneto čistita nesnago z nje. Izvirnost lutk in scenskih elementov, sama zasnova ter izvedba predstave odražajo znanje in izkušnje, ki so si jih dekleta pridobila prav na delavnicah Devinskega vrta ustvarjalnosti, ki sta jih v prejšnjih letih vodila na Sloven- skem zelo znana in priznana lut- karja z vselej inovativnimi pristo- pi k tej gledališki umetnosti, Je- lena Sitar in Igor Cvetko. Poučno igrico so navdušeno sprejeli gle- dalci, ki so izvajalcem in vzgoji- teljicam, gledališkim ustvarjal- kam, namenili toplo ploskanje. Marja Feinig se je zahvalila vodi- teljicam in seveda staršem, ki so jim zaupali svoje otroke. Martina pa je čestitala vsem otrokom, ki so bili soudeleženi v res lično in sodobno pripravljeni predstavi. Ob koncu so se vsi posladkali z rdečo, sočno lubenico in si zaželeli lepo nadaljevanje počit- nic. IK Foto MČ Občni zbor Slovenske prosvete v Trstu Marij Maver bo še naprej vodil to pomembno organizacijo torek, 23. junija, je bil na sedežu Slovenske prosvete, na ul. Doni- zetti 3, točneje v Peterlinovi dvorani, občni zbor Slovenske prosvete. Udeležba 28 članic - društev, ki so vključena v to or- ganizacijo in ki se prepoznava- jo v skupnih vrednotah slo- venstva, katolištva in demo- kracije, je bila zelo dobra. Pri- sotni so bili predstavniki društev iz vasi vse od Brega do devinskega konca, pa tudi ti- stih, ki delujejo v samem me- stu Trst. Vsa so izrednega po- mena za ohranjanje slovenstva v našem prostoru. Kljub ukre- pom v zvezi z zajezitvijo koro- navirusa, ki so se jih organiza- torji striktno držali, kot npr. nošenje zaščitne maske in var- nostne razdalje, je občni zbor potekal po načrtu in progra- mu: za predsednico občnega zbora je bila izbrana Maja La- pornik; za zapisničarko pa Kat- ja Pasarit. Predstavniki društev so vsak s svojim poročilom pri- spevali k zelo pisanemu mo- zaiku delovanja v letu 2019. Težko pa je bilo strniti vse ak- tivnosti društev, o katerih so poročali, saj je bilo njihovo de- lovanje nadvse bogato in raz- vejeno, polno pomenljivih vsebin. Zdi se neverjetno, da lahko požrtvovalni posamez- niki z rednim in zastonjskim V delom ponujajo toliko vrst de-lovanja: od druženja naših lju-di, ohranjanja šeg, navad, tra- dicije, poznavanja lastne zgo- dovine, domačih krajev do kulturnega udejstvovanja. V nekaterih društvih prevladuje- jo predavanja, v drugih zbo- rovsko petje ali gledališke vaje in nastopi, ponekod rekreacija in telovadba, tečaji tujih jezi- kov ali slovenščine za tujce... Skoraj povsod je zaznati veliko skrb za otroke in mlade, kate- rim se posvečajo s celoletnimi aktivnostmi (naj omenimo otroške in mladinske zbore v Devinu, Nabrežini, na Opčinah, v Mačkoljah, pa lut- kovno skupino v Devinu, ba- letno šolo v Nabrežini, Glasbe- no kambrco v Barkovljah, tri igralske skupine na Opčinah, da ne govorimo o abonmajski sezoni predstav za otroke, o Gledališkem vrtiljaku in o Ma- li gledališki šoli Matejke Peter- lin, ki ju organizirata Radijski oder in Slovenska prosveta. Celo tista društva, ki ne more- jo več računati na otroke, kot npr. v Rojanu, poskrbijo, da enkrat na leto otroški živžav napolni dvorano Marijinega doma ob nagrajevanju otrok vseh osnovnih šol na Tržaškem, ki se udeležijo nji- hovega literarnega ali risarske- ga natečaja. Čeprav skoraj vsa društva objavljajo v medijih napovedi ali poročila o posa- meznih pobudah, prinaša branje na občnem zboru vsako leto tako bogato sliko celote, kot si jo je ob posameznih do- godkih težko predstavljati. V glavnem so bila društva (kljub kroničnemu pomanjkanju za- dostnih sredstev) zadovoljna z uspehi delovanja v letu 2019. Večja zaskrbljenost pa je vlada- la za letošnje leto, saj se v času koronavirusa vsi sprašujejo, kako bodo lahko nadaljevali svoje delovanje in izvedli vse, kar so imeli v načrtih. Poročanju drušev je sledilo po- ročilo nadzornega odbora, ki ga je podal Marjan Kravos. Pri- sotni so nato odobrili obračun in še proračun, ki ga je podal predsednik Slovenske prosve- te, Marij Maver. Ker je bil občni zbor volilnega značaja, so nato izglasovali razrešnico staremu odboru in sledila je iz- volitev novega. Nekaj prejšnjih članov so zamenjali novi, vseh skupaj pa jih je dvanajst. Še isti večer so člani novega odbora razdelili tudi vse poglavitne funkcije: predsednik Slovenske prosvete ostaja Marij Maver, podpredsednica Lučka Susič, tajnica pa je še dalje Lucija Tavčar. Novi blagajničar je Igor Švab. P. in Praznik župnijskega zavetnika Kljub razmeram številno obiskan in doživet praznik SV. IVAN ljub letošnjim izred- nim razmeram so mi- nuli teden pri Sv. Iva- nu v Trstu doživeto zabe- ležili praznik župnijskega za- vetnika, ki sta ga skupaj praznovala tako slovenska kot italijanska skupnost. V torek, 23. junija, je g. Milan Nemac da- roval sv. mašo v slo- venščini, nato so se verniki premaknili v oratorij, kjer sta sledila blagoslov in molitev, za katero sta poskrbela g. To- maž Kunaver in g. Sergio Frausin. Sle- dil je prižig tradicio- nalnega svetoivan- skega kresa. Poudar- jeno je bilo predv- K sem to, da kres simboličnopomeni tudi nov začetek potežkem letu in izrednem stanju, ki smo ga in ga še doživljamo. Prav zaradi var- nostnih ukrepov letos niso priredili kulturnih točk. Prosto- voljci so skrbno pazili, da so si vsi razkužili ro- ke, imeli ma- ske in spošto- vali varno- stno razdaljo. Vseeno so prisotni dočakali pre- senečenje, saj je pred prižigom kre- sa g. Tomaž Kunaver uradno odprl novo dvoje- zično spletno stran župnije Sv. Ivana. V nedeljo, 28. junija, so, prav tako upoštevajoč varnostne ukrepe, daro- vali dvojezično sveto mašo v zunanjih prostorih oz. na travniku oratorija. Ob so- maševanju duhovnikov Mi- lana Nemaca, Tomaža Kuna- verja, Sergia Frausina in Pao- la Longa jo je vodil g. Ales- sandro Cucuzza. Procesija, tradicionalne noše, petje mešanega cerkvenega pev- skega zbora in ne nazadnje verniki, ki so res v velikem številu preplavili svetoivan- ski travnik, so poskrbeli za enkraten in doživet praznik župnijskega zavetnika. G. Alessandro Cucuzza, ki je med drugim praznoval 25 let duhovništva, je v pridigi povedal, kako je ponosen na vse svetoivančane in kako je svetoivanski rajon živ, saj se iz vsakega kotička vidi zvo- nik in to povezuje vse, ki tu živijo, v eno veliko družino. Na koncu bogoslužja in pre- den je zadonela zaključna pesem zbora, ki ga je skrbno vodil neutrudljivi domačin Ivan Žerjal, je prisotne poz- dravila še sestra Gabrijela, ki je izrazila bližino vsem bol- nim, povedala, da vse sestre molijo zanje, ter zaželela vsem, da bi čim lepše preživeli ta praznični dan. MČ Tržaška 2. julija 2020 11 Darovi Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: Marjana Babnik – Šentvid 20,00 evrov, M. S. 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi po: ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan via Cordaroli 29 34135 Trst Za društvo Rojanski Marijin dom darujeta Sonja in Drago Ukmar 50 evrov. Za rojansko glasilo Med nami darujejo Lizeta Janežič 20 evrov, A. M. 20 evrov, A. S. 20 evrov in Alma Trobec 30 evrov. Obvestila Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vljudno vabi na večer PONOVNO SKUPAJ. Srečali se bomo na prireditvenem prostoru "na Metežici" ob pesmi MePZ Mačkolje in ogledu dokumentarnega filma "PODOBE SPOMINA, GLASOVI SRCA" - v petek, 3. julija 2020, ob 21h. Društvo slovenskih izobražencev vabi na srečanje z Danjelom Vidmarjem, pedagogom Montessorijeve smeri. Pogovor z njim bo vodil Jernej Šček. Peterlinova dvorana, 6. julija 2020, začetek ob 20.30. Obvezne maske! Marij Čuk na predstavitvi svojega zgodovinskega romana “Požig Narodnega doma mora biti predvsem spodbuda za sončno in vredno življenje” a predstavitvi zgodo- vinskega romana Črni obroč je, kakopak, spre- govoril tudi njegov avtor. Na dvorišču gostilne v Gabrovcu je Marij Čuk v svojem prepoznav- no lahkotnem in vsebinsko ute- meljenem slogu posredoval po- slušalcem nekaj misli, ki so se mu utrnile ob izidu knjige in odmevih, ki jih je v italijanski javnosti sprožila napoved o sko- rajšnji predaji Narodnega doma slovenski narodni skupnosti. Pisec je najprej poudaril, da vrnitev palače na Filzijevi ulici ne predstavlja velike dobrohot- ne ali celo dobrodelne geste: “Gre za normalno dejanje. Po- pravljamo vtis, da nismo tatovi in da ne krademo. Če komu su- nem kolo, sem kolo ukradel. Ko ga vrnem, sem samo napravil svojo dolžnost in ublažil tatin- sko dejanje”. V nadaljevanju je navedel, iz ka- terih plemenitih vzgibov je prišlo do nastanka knjige. Čuk pravi, da je roman napisal tako, da se bralec seznani s stranjo pravice in resnice in da lahko povleče paralelizme s sodobno- stjo. Avtor želi z romanom bral- ca “iz ravnodušnega, nevtralne- ga ali celo pasivnega položaja prisiliti v aktivno lego, da dobi odnos do tistega, kar se je zgo- dilo, in da se čuti in počuti tudi N danes in zdaj prizadet, ker so sega plameni in zločin dotaknili”.Aktivna lega predstavlja odpor zoper laž, je potešitev, ker resni- ca lahko zmaga, meni Čuk in dodaja, da v Črnem obroču gre za vprašanje nasilja, “ki človeka spremeni in mu spremeni celo pogled na svet in ljubezen”. To nasilje se po njegovem v delu kaže na različne načine: zaradi nasilja samega, kot sredstvo do oblasti in moči, nad drugačno- stjo in kulturo drugačnosti, je- zikom, zoper svobodo in en- kratnost človekovega življenja. Knjigo je avtor napisal zaradi spomina (obsodbe na smrt ce- lotnega slovenskega naroda) in opomina (ne zavedamo se, da je ločnica obrobje-središče za narod pogubna). Nekdanji šef slovenske redakcije Rai izposta- vlja, da “kar zelo pozabljamo, da smo del slovenskega in ne italijanskega naroda in da je naša naravna zaslomba in naše naravno pripadnostno izho- dišče slovensko, čeprav živimo v drugi državi”. V opomin je Črni obroč zato, “da ne bi izničili večstoletnega boja za pravice, enakopravnost in svobodo”, je obrazložil Čuk in poudaril, da požig ND ne sme biti le spomin na smrtno obsodbo, “marveč predvsem spodbuda za sončno in vredno življenje”. Mch Predstavitev knjige Marija Čuka Črni obroč “Roman, ki omogoča Slovencem in Evropejcem, da dojamemo pomen Trsta” GABROVEC acionalna identiteta se krepi z evropsko in obrat- no. Slovenci lahko skupaj s sosedi uspešno gradimo združeno Evropo, če ne bomo do- ma razdeljeni. Branje Čukovega ro- mana omogoča Slovencem in Evropejcem, da razumemo pomen Trsta. Tako je nekdanji poslanec evrop- skega parlamenta Lojze Peterle ugotavljal na predstavitvi romana Marija Čuka Črni obroč, ki je v po- nedeljek, 22. junija, potekala v Ga- brovcu. Dobro obiskano srečanje sta priredila založba Mladika in Društvo slovenskih izobražencev (DSI) v sodelovanju z Društveno gostilno Gabrovec. Prvi predsednik vlade samostojne Slovenije je spregovoril o dogajan- ju po požigu tržaškega Narodnega doma (ND), ki ga Čuk obravnava v svojem delu. Omenil je izid pu- blikacije, ki je že leta 1968 v Trstu napovedala uresničitev samostoj- ne države, in opozoril, da bi brez Demosove zmage na volitvah “ver- jetno ne bilo nobenega plebisci- ta”. Do Kardeljeve napovedi, da bodo narodi umrli, ni prišlo. “Na- cionalno se dogaja tudi znotraj globalizacije, ki predstavlja grožnjo N šibkim identitetam. Slovenci smose z vstopom v Evropsko zvezo inNato zavarovali, a ne v celoti. Od nas je odvisno, kam peljemo slo- vensko barko: potrebno je stalno preverjanje zastavljenih ciljev”. Pri oceni italijansko-slovenskih od- nosov je Peterle menil, da so ti po osamosvojitvi pridobili kakovost. Slovenija je v isti družbi z Italijo v Evropi, “ki ni povsem imuna pred nacionalizmi”. V nadaljevanju je politik obžaloval, da ni prišlo na Apeninskem polotoku do objave poročila slovensko-italijanske ko- misije zgodovinarjev, “najboljše podlage za gradnjo medsebojnih odnosov”. Četudi nam danes “marsikaj ni všeč”, veliko pozitiv- nih stvari po njegovem kaže na pri- kaz boljših časov. Med te gotovo spadata multikulturni značaj in odprtost Trsta, ki si vse bolj utirata pot. Časovni okvir, v katerega je posta- vljen Čukov roman, je na srečanju predstavil zgodovinar Boris M. Gombač, ki je bil član mešane zgo- dovinske komisije za ugotavljanje slovensko-italijanskih odnosov. Kljub dejstvu, da pri zunanjem vi- dezu Trsta v drugi polovici 19. sto- letja slovenska prisotnost ni bila poudarjena, izidi ljudskega štetja in parlamentarnih volitev v letih pred prvo svetovno vojno “govo- rijo v prid tezi, da je bilo mesto z 230 tisoč prebivalci razdeljeno na pol”. Za “odrešitev neodrešenih bratov” v Severnem Jadranu se je Italija odločila po propadu kolonialne politike (1897) v Afriki. Slovenci so se v tem prostoru v tistem času čedalje bolj gospodarsko, socialno in kulturno uveljavljali. Pri zapo- slovanju v Trstu so bili v prednosti zaradi poznavanja jezikov, kar ni bilo pogodu Italijanom. V mestu so med sabo tekmovali nemški, slovanski in italijanski kapital, ki si je prizadeval za prodor na Balkan in v Podonavje. Ob koncu 1. vojne se s prihodom italijanskih oblasti v naše kraje kaj kmalu začneta ustrahovanje slovanskega prebival- stva in požiganje domov. Nekateri pripisujejo požig tržaškega ND leta 1920 “pretiranemu repenčenju” Slovencev in Jugoslovanov na po- vojnih mirovnih pogajanjih. O simbolnem pomenu, ki ga za tržaške Slovence ima ND, je na srečanju v imenu založbe sprego- vorila urednica Nadia Roncelli, ki je tudi povezovala spored večera. Čukova knjiga opisuje, kako sta požig ND doživljala Dunajčana, katerih obisk Trsta se je spremenil v soočanje z evropsko tragedijo. Roman, ki je vreden branja, oz- načujejo hiter pripovedni ritem, prepletanje epskih in poetičnih elementov ter večplastni značaj. Predstavitev se je na dvorišču društvene gostilne začela s poz- dravnima nagovoroma slovenske- ga generalnega konzula Vojka Vol- ka in odbornice zgoniške občine Martine Budin. Dobrodošlico go- stom in obiskovalcem je izrekel predsednik DSI Sergij Pahor. Mch Predstavitev priročnika Barbare Fužir Prijetno branje za odkrivanje in spoznavanje slikovitih kraških kotičkov NABREŽINA zvirno in privlačno oprem- ljen priročnik, ki omogoča odkrivanje številnih pešpoti, beleženje vtisov in za- nimivih spoznanj, ki jih po- hodnik/ca doživi med hojo po tržaškem Krasu, so v petek, 26. junija, predstavili na borjaču kavarne Gruden v Nabrežini. Publikacija Kam pa danes? Krasna potepanja z malčki, o kateri je v pogovoru z Jadran- ko Cergol spregovorila avtori- ca Barbara Ana Fužir Schart, je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Srečanje, ki se ga je udeležilo lepo število po- slušalcev, sta organizirala SKD Igo Gruden in Združenje staršev Osnovne šole Virgil Šček. Lična knjižica je sad radoved- nega odkrivanja ozemlja, na katerega se je po priselitvi v Nabrežino, kjer si je ustvarila družino, podala na Štajerskem rojena avtorica. Kot mlada ma- I ma se je Fužirjeva na tržaškemKrasu z otrokom lotila spozna-vanja bližnje in bolj oddaljene okolice. Pešpoti, ki jih predsta- vlja in opisuje, se pričenjajo v Nabrežini in segajo tudi izven občinskih meja in tudi preko državne meje. Svoja zanimiva poročila s sprehajalnih izletov je objavljala na športnih stra- neh Primorskega dnevnika in v oddajah Radia Trst A. Fužirjeva predstavlja v pri- ročniku steze in poti, ki vodijo na vrh Sv. Lenarta za Samator- co, do mogočnega hrasta pri Gropadi, na Trstelj, do “ma- gične” Babce pri Križu, sežan- skega Krasa, bližnjega Slivnega in drugih pomenljivih ter obi- ska vrednih krajev. Ob opisu poti avtorica navaja tudi s te- mi povezane razne anekdote in zgodbe, ki so ji jih posredo- vale osebe, s katerimi je prišla v stik. Na srečanju je Fužirjeva spre- govorila o svoji sestavljeni istovetnosti, dojemanju za- mejstva, o slovenstvu, pome- nu ohranjanja korenin, nave- zanosti na Nabrežino in ne- davnem doživljanju zaradi pandemije zaprte meje. O sebi je pripovedovala na lahkoten in zabaven način, ki označuje tudi njena v publikaciji obja- vljena besedila. Na predstavitvi je o svojem de- lu poročala tudi ilustratorka Jasna Košuta, ki je skupaj z Majo Malalan grafično obliko- vala vodnik. Vsakemu orisu pešpoti bodo lahko mlajši in odrasli v priročniku dali svoj pečat z barvanjem, lepljenjem med hojo nabranih cvetlic, ra- stlin, listov itd. Medtem ko bo- do otroci lahko razvijali svojo ustvarjalnost, predstavlja vod- nik za starejše poseben izziv, s katerim se je vredno soočiti in ga dopolniti. V imenu založbe GMD se je Majda Cibic na predstavitvi, na kateri je v imenu organiza- torjev pozdravila Vera Tuta Ban, zaustavila pri avto- ričinem duhovitem pripoved- nem slogu. Fužirjeva s pri- ročnikom še posebno letos, ko bodo mnogi zaradi znanih do- godkov čas dopusta preživljali doma ali v njegovi bližini, na- govarja radovedne pohodnike vseh starosti iz bližnjih in od- daljenih krajev. Mch Odkrili so spomenik na pročelju katedrale sv. Justa V ponedeljek, 29. junija, sta tržaški škof Giampaolo Crepaldi in župan Roberto Dipiazza slovesno odkrila doprsni kip škofa Antonia Santina, ki je dobil prostor na pročelju mestne katedrale pri Sv. Justu. Antonio Santin je leta 1938 nasledil škofa Luigija Fogarja in vodil Tržaško-koprsko škofijo do leta 1975. Poletno gledališče Trieste Estate V sredo, 1. julija, se je začel letošnji festival Trieste Estate, in sicer s prizorom Ripartiamo dall’inizio, pri katerem sodelujejo igralci Slovenskega stalnega gledališča, Stalnega gledališča FJK, gledališča La Contrada in gledališča Miela. Bogat poletni koledar si lahko ogledate na spletni strani www. triestestate. it, za informacije in obvezne rezervacije pa lahko pokličete gledališče Rossetti: +39 040 3593511 - info@ilrossetti. it Predstava Slovenskega stalnega gledališča Samo konec sveta v režiji Vladimirja Jurca bo na programu 24. julija ob 21. uri v parku vile Sartorio. Kratke Foto damj@n Foto damj@n Foto damj@n Aktualno2. julija 202012 Poletna obzorja Pod šotorom se obeta bogato kulturno poletje KCLB Ogled zanimivosti, tudi jezera Tara in njegovih otokov s starodavnimi cerkvicami Etiopija tretjič eljemo se mimo vasi in manjših mest. Prvo večje mesto na naši poti je Wel- diya. Leži na 2.112 metrov nad- morske višine. Torej smo se že povzpeli za kakih 700 metrov višje. Tudi to mesto ima pestro zgodovino. Konec 19. stoletja je bilo administrativni center pro- vince Yejju, znano tudi po četrtkovih sejmih, na katerih so prodajali in kupovali mule. Bur- no je bilo tudi 20. stoletje. Sredi petdesetih let so bili priče upo- rov, sredi osemdesetih let pa ce- lo zračnega napada. Danes v Weldiyji živi več kot 200 tisoč prebivalcev, večinoma so pri- padniki koptske cerkve, manj od 20 odstotkov prebivalcev je mu- slimanov. Mesto leži v Amharski regiji, zato je največ Amharcev, nekaj pa je tudi Tigrajcev. Večina govori amharski jezik, nekaj je tigrajsko govorečih. Pri- padniki ostalih etničnih skupin govorijo svoje jezike. Otroci ho- dijo v državne ali zasebne osnovne in srednje šole, mesto pa se ponaša tudi z univerzo in bolnišnico. Ceste omogočajo povezave z mesti Adis Abeba, Mekelle in Debre Tabor. Zdaj ce- sto sredi mesta popravljajo, zato naredimo velik obvoz. Obvoz- nica je blatna in vijuga po vzpe- tini, ki se dviga nad mestnim središčem. Tako lahko skozi ok- no toyote opazujemo vrvež na stranskih ulicah. Otroci hitijo v šolo, z druge smeri nam naspro- ti pride čreda goveda, skromne majhne hišice se dvigajo nad ce- sto, obdane z ograjami iz pločevine, vej, trnja. Nekatere visijo, kot da se bodo zdaj zdaj P podrle ali se ugreznile vase. Čezkanal ob cesti se do hišic pridepo majavih lesenih stopnicah. Kmalu se obvoznica konča in spet je tu mestni direndaj. Ljud- je čakajo na avtobuse, drugi so s konji pripeljali poljščine in jih bodo prodali na tržnici. Prah s ceste prekriva fasade hiš, hote- lov, bank. Če si navajen živeti v majhnem mestu, kot je Piran, se ti ob tolikšni množici ljudi lah- ko kar zavrti v glavi. Tako si oddahnem, ko se poslo- vimo od mesta in skozi okno spet občudujemo naravo in male vasice s tukuli, okroglimi hiška- mi iz zemlje, blata, sla- me in lesenih palic. Malo više na planoti je spodnji del hiške zidan iz skupaj zloženih kam- nov, zgornji del pa na- rejen iz lesa. Nekatere imajo vzdolž fasade ce- lo lep balkonček, kot jih imajo naše kraške hiše. Pri drugih lahko občuduješ lepo izdela- na lesena okna ali vra- ta. Tu in tam srečamo ljudi, ki gredo na njivo, nekateri hodijo počasi, drugi veselo hitijo ali celo tečejo. Opazuje- mo, kako v skupinah obdelujejo polja, sadijo čebulo, ročno mlatijo tef, etiop- sko proso. Ob tem mirnem vaškem življenju se spomnim na prizor iz knjige, ki me je ganil zaradi svoje nežnosti. Popotnik gre skozi neko vas, vaški otročaji se mu radovedno, med sme- hom in zadrego približajo. Nato k njemu pristopi mala deklica, ga prime za roko in odpelje do- mov. Opisuje jo kot malo prin- cesko, čeprav je revna, umazana in raztrgana. Očitno ga prevza- mejo njena iskrenost, neposred- nost in nasmejane oči. Takrat se ozrem skozi okno toyote in vi- dim nekega fantka. Stoji ob ce- sti, gleda naš avto, se mi široko nasmehne, pomaha v pozdrav in z roko pošlje poljubček … Kakšna neverjetna srečanja se dogajajo, ko si na poti. Milostna srečanja, ki pobožajo dušo, vsaj za hip. In srečen nasmeh v očeh. Vzpenjamo se še više. Z Gabrije- lo občudujeva planote, ki se raz- prostirajo v nedogled. Solomon se smeji, skrivaj pogleduje proti sestri Bisirat in naju pridušeno oponaša: “Aaaah, ooooh, oooo- oo, joj, poglej to”! Gabrijelinega navdušenega vzklikanja: “Kaj si ti nor”! mu za zdaj še ne uspe ponoviti, se pa ustavi ob cesti, parkira avto in reče, da lahko iz- stopiva in fotografirava, kolikor nama srce poželi. Kaj kmalu pri- tečejo trije pastirčki. Stari so ka- kih osem, devet let. S palicami, v umazanih majicah in strganih hlačah. “Pen, pen, pencil, pen- cil”, prosijo. In eden od njih po- kaže na svojo majico: “T- shirt please”. Brskam po tor- bi in ne najdem niti enega kemičnega, niti navadnega svinčnika. Vsi so ostali pri pastir- jih ob jezeru Ashenge. Ko sedemo nazaj, se skrijem v zadnji kot to- yote, gledam za njimi in skrivaj jokam. Samo za svinčnike prosijo, ponavljam pri sebi. Nočejo denarja, samo svinčnike. Sestra Bisi- rat, ki je navajena vse- ga, mirno razloži: “Ra- di bi šli v šolo, pa ni- majo denarja za šolske potrebščine”. Srce me boli, ko vidim, kako velike socialne razlike so med nami. Naslednjič se ustavimo v manjšem hotelu in naročimo kosilo. Gabrijeli po- strežejo pico na velikem lese- nem pladnju, jaz pa kuham mu- lo in jem indjero. Konec koncev lahko pico jem tudi doma, in- djero pa samo v Etiopiji, si mi- slim. Vsi smo utrujeni od poti, najbolj sestra Bisirat. Sledi tradi- cionalno pripravljena kava, ki nam jo postreže natakarica v tra- dicionalni noši na tradicionalen način. Prinese majhno posodi- co z žarečim ogljem. Dim se dišeče vije nad našo mizo. “Pri- nesel nam bo blagoslov”, poja- snjuje sestra Bisirat. Natakarica nam kavo iz glinenega vrča na- taka v male skodelice in se pri- jazno smehlja. Pripravljeni smo za nadaljevanje poti. Peljemo se tudi mimo mesta Wereta. Leži na nadmorski višini 1.828 metrov. Prvič je bilo omenjeno v Kraljevih kronikah v času, ko je vladal cesar Tekle Giyorgis, to je med letoma 1779 in 1784. V njem živi zdaj več kot 30 tisoč prebivalcev. Elektriko so napeljali šele konec osemde- setih let 20. stoletja in že nekaj let zatem odprli Fakulteto za kmetijstvo, na kateri letno di- plomira čez 300 študentov. V mestu je tudi nekaj osnovnih, srednjih, poklicnih in višjih šol. Kot povsod je tudi tu življenje na ulicah pestro in razgibano. … Pozno popoldne je že, ko se bližamo dolini. Pridemo do ve- likega križišča. Desno gre cesta v Gondar, levo proti Bahir Dar- ju. Nekoč je bil Bahir Dar pre- stolnica province Gojjam. Nje- govo ime pomeni Morska obala. Leta 2002 je mesto dobilo Une- scovo nagrado Mesta za mir, za- radi uspešnega reševanja izzi- vov, povezanih s hitro urbaniza- cijo. “To je zelo veliko mesto”, reče sestra Bisirat. “Je glavno mesto amharske regije in eno od najbolj turistično obiskanih mest v Etiopiji. Veliko je hote- lov. Boš videla, koliko belcev boš srečala tam”! Pomislim, da je jezero Tana največje jezero v Etiopiji in drugo največje jezero v vsej Afriki. Ojoj, uničili ga bo- do, če bodo vso kanalizacijo speljali v jezero, me zaskrbi. Peljemo se skozi široke avenije, obdane z visokimi cikasi in pal- mami drugih vrst. Njihova širo- ka debla in ogromni pahljačasti listi skrivajo pročelja hotelov, bank, trgovin, uradov, mestnih palač, parkov. Tu pa res ni veliko smeti, opazim. Promet je gost in življenje na ulicah in pločnikih živahno. Večer je že, ko najde- mo hotel. Na recepciji dobimo ključe svojih sob. “Veš, najprej so hoteli 500 birr na osebo. Po- tem je sestra Abrehet telefonira- la neki redovnici v Bahir Dar, ki pozna osebje in je šla in uredila tako, da so nam znižali ceno”. Tako smo za sobo z zajtrkom plačali 400 birr na osebo. Sobe so čiste in lepo urejene, v kopal- nici so wc, tuš in umivalnik s to- plo vodo. Nad posteljo je obešena mreža proti komarjem. Prijazna receptorka nam da tudi listke z geslom, da se lahko pri- ključimo na internet, telefoni- ramo in pošiljamo sporočila po Whatsapu. Takoj telefoniram se- stri Abebi, ki nas je po poti vsaj desetkrat poklicala: “Kje ste? Ka- ko ste? Je vse v redu? Mi smo v redu. Srečno pot še naprej”! Zdaj si bo lahko oddahnila in v miru zaspala. Po tako dolgi poti se najprej pri- leže tuš. Nato se zberemo pri večerji v jedilnici. Če bi le bili natakarji pri nas tako prijazni, pomislim. Z jedilnih listov izbi- ramo jedi. “Ribe iz jezera Tana so zelo okusne”, svetuje sestra Bisirat. Poplaknemo jih z etiop- skim belim vinom. Dogovori- mo se še, ob kateri uri bo zajtrk in kdaj se odpravimo do jezera. Potem vsi utrujeni popadamo v postelje in utonemo v sanje. /dalje Špela Pahor ponedeljek, 29. junija so v galeriji Kulturne- ga centra Lojze Bratuž predstavili bogat kulturni program, ki bo poleti pote- kal pod velikim šotorom; skrbno so ga v teh dneh po- stavili člani Zveze slovenske katoliške prosvete. Poletne- mu programu so dali naslov Poletna obzorja, kot je na začetku tiskovne konference povedala predsednica KC Lojze Bratuž Franka Žgavec, ki je obra- zložila, kako so se z ZSKP, glasbeno šolo Emil Komel in Krožkom Anton Gregorčič odločili, da bodo vsa poletna dogajanja in prire- ditve združili v en okvir. Predsednica je potem predstavila program Srečanj pod lipami, ki bodo kot običajno ob četrtkih. Rdeča nit predavanj ostaja po- vezanost z domačim prostorom, matico in Slovenci po sve- tu, je poudarila Žgavčeva. Na pro- gramu je 6 večerov, prvi je na sporedu že v četrtek, 2. julija, ko bo v gosteh p. Bran- ko Cestnik, avtor romana Sonce Petovione. V četrtek, 9. julija, bo predstavitev ro- V mana Črni obroč. Ob avtorjuMariju Čuku bosta sodelova-la urednica Mladike Nadia Roncelli in časnikar ter ese- jist Martin Brecelj. Zelo ak- tualna tema bo na vrsti 16. julija, ko bosta Irena Spazza- pan (partner na SYSTEMIQ - London) in Mitja Gergolet (Managing director na Gol- dman Sachs) predavala o podnebnih spremembah in rešitvah, od tehnologije do finance. 23. in 30. julija bo na vrsti letošnje izredno stanje zaradi koronavirusa covida-19. Na prvem večeru bo govor o gospodarstvu, gost bo namreč predsednik Slovenskega deželnega go- spodarskega združenja Ro- bert Frandolič. Na drugem srečanju o temi covida-19 pa bosta spregovorila zdravnika dr. Dimitri Tabaj in dr. Ber- nard Spazzapan. Poletna Srečanja pod lipami bo skle- nil avtor Tino Mamić s pred- stavitvijo knjige Priimki. Le- tošnja novost je sodelovanje z Radio Verite’. Člani radij- ske oddaje na Radiu Spazio bodo predvajali srečanja v živo na Facebooku. Poletna obzorja bodo bogata tudi z gledališkega in glasbe- nega vidika, za kar bosta po- skrbela ZSKP in SCGV Emil Komel. Ravnateljica glasbe- ne šole Alessandra Schettino je z veseljem sprejela sodelo- vanje pri poletni pobudi. Kljub zapletenim razmeram se delovanje šole ni nikoli ustavilo. Lekcije so potekale preko videokonferenc, kar ni bilo enostavno. Ravnateljica se je javno zahvalila predv- sem učiteljem in staršem, ki so bili res enkratno organi- zirani in potrpežljivi. Zdaj pa je z veseljem dejala, da lahko zopet na- stopajo v živo. Prva pobuda glasbene šole in ZSKP je bila že v torek, 30. juni- ja. Na oder so stopili mladi pevci zbora Vihar, spremljali pa so jih gojenci gla- sbene šole. V sredo, 31. julija, je bilo ce- lovečerno nastopan- je gojencev, ki bodo sicer skozi celo po- letje sodelovali na posameznih kultur- nih večerih. Tudi predsednica ZSKP Franca Pado- van je srečna, da bo delovanje naših društev ponovno zaživelo v slovenskem hramu. Na pro- gramu bodo gledališke pred- stave. Za prvo bo poskrbelo Prosvetno društvo Štandrež. V ponedeljek, 6. julija, pa Svetniki skupine Korenine in bodočnost zahtevajo večjo skrb za ceste in varnost Na seji občinskega sveta v Sovodnjah ob Soči v ponedeljek, 15. junija 2020, so svetniki skupine Korenine in bodočnost vložili več svetniških vprašanj. Med temi je, na pobudo svetnika Kristiana Tommasija, na občinsko upravo bilo postavljeno vprašanje glede oskrbovanja občinskih cest in njihove varnosti. Svetnik Tommasi je opozoril, da so v tem deževnem obdobju ceste še posebno nevarno preraščene z drevjem in rastlinjem raznih vrst. Ne gre le za gozdne ceste, ki so namenjene posegom za preprečevanje požarov, temveč tudi za asfaltirane občinske ceste, nad katerimi visi več kot kakšno drevo ali veja, ki bi lahko padla na cestišče. Zato je svetnik Tommasi pozval občinsko upravo, naj se ponovno obrne na lastnike in jih opozori, naj odstranijo nevarna drevesa oziroma veje. Tudi druga interpelacija svetnika Tommasija je bila namenjena vprašanju cest in prometa. Osredotočena je bila na glavno sovodenjsko ulico, na kateri potekajo dela za greznično omrežje. Spomnil je, da je bilo na začetku obljubljeno, da bo promet urejen enosmerno, nato pa je bila cesta zaprta za ves promet, kar je pomenilo hud udarec za vas. Poleg tega se zdaj pojavljajo težave na cestah, ki služijo za obvoz. 11. junija popoldne je po ulici Klanec vozil avtobus APT (zdaj TPL) in povzročil kar nekaj težav; verjetno to ni edini primer. Svetnik Tommasi je obžaloval dogodek in poudaril, da je še vedno premalo prometnih znakov. Opozoril je tudi, da so se na nekaterih prometnih znakih pojavili neprimerni napisi proti kolesarjem, kar ne bi smelo biti dovoljeno. Svetnik Tommasi je pozval občinsko upravo, naj ukrepa, da bodo znaki za obvoze in prepoved bolj jasni in da ne bo več neprimernih in žaljivih napisov. Sovodnje ob Soči / Seja občinskega sveta bodo kar tri predstave ka- mišibaj gledališča, in sicer ob 18. in 19. uri ter ob 20.45. Kaj je pravzaprav kamišibaj, je obrazložila in tudi na krat- ko prikazala odbornica Skupnosti družin Sončnica in članica odbora ZSKP Kate- rina Ferletič. Gre za t. i. pa- pirnato gledališče, in sicer posebno obliko pripovedo- vanja in uprizoritve s papir- natimi pripomočki oz. izdel- ki in lesenim odrčkom. Go- stje bodo najvidnejši sloven- ski predstavniki te posebne gledališke zvrsti, to so Jelena Sitar, Igor Cvetko in Špela Pahor. Večer bodo povezova- li člani mladinske gledališke skupine O’Klapa. V Kulturnem centru Lojze Bratuž se torej obeta res bo- gato poletje, za kar smo vsi srečni, saj smo dogodke v našem centru prav gotovo pogrešali. MČ Slovenija 2. julija 2020 13 Letos sedem novomašnikov in večje število duhovnikov jubilantov Proslavljanje dneva državnosti in zaskrbljenost zaradi politično globoko razdeljene Slovenije a osrednji državni proslavi ob 25. juni- ju, obletnici osamo- svojitve oziroma slovenske državnosti, je predsednik države Borut Pahor imel po- menljiv in spodbuden govor o naši polpretekli zgodovini in sedanjosti. Udeležencem proslave na Kongresnem trgu v osrčju Ljubljane je ponovil svoje prepričanje, da brez de- mokracije ne bi bilo sloven- ske države in brez demokra- cije tudi ne bo njene svetle prihodnosti. Pogreša zaupan- je in samozavest, da bi se bili sposobni odkrito in nežaljivo pogovoriti o vsem in se v marsičem tudi dogovoriti. Ne kliče politične enotnosti, kakršna je bila pred sloven- sko osamosvojitvijo, kliče pa dialog in sodelovanje, oboje- ga pa je odločno premalo. Slovenski državni poglavar je za svoj govor na proslavi, ki je bila prežeta z domoljub- jem in spoštljivostjo, doživel aplavz in čestitke udeležen- cev, pa tudi voščila in priz- nanja iz tujine. Toda govor predsednika države je izzve- nel v prazno, v formalnost, saj domala vse, kar se v Slo- veniji dogaja, potrjuje njeno globoko razdeljenost. Politiki napovedujejo še večjo zao- stritev razmer, grozijo z nasil- jem, uporabljajo besede in pojme, kot janšizem, rasisti, fašisti, pro- tifašizem, izdajalci, in kar je še takega besednjaka iz virov tako imenovanega sovražne- ga govora. Med proslavo v Ljubljani je nekaj posamezni- kov z doslej neznano istovet- nostjo zmerjalo in žalilo gar- N diste iz najbolj elitnega delaslovenske vojske, češ da so iz-dajalci slovenske države. Si- cer pa naj bi bil tudi datum dneva slovenske državnosti, 25. junij, sporen. Časnikar tednika Demokracija Gašper Blažič v komentarju z naslovom Vojna, ki je v resnici trajala leto in pol meni, da se je vojna začela z razorožitvijo terito- rialne obrambe v sredini maja 1990, končala pa z umi- kom zadnje skupine vojakov Jugoslovanske ljud- ske armade iz Slove- nije v noči na 25. oktober1991. Glede na pojavljanje rdeče zvezde v slovenskem družbenem prosto- ru pa se postavlja vprašanje, ali se je vojna zoper Sloveni- jo sploh kdaj končala. V Sloveniji je veliko znanih in vplivnih ljudi, ki podpirajo vlado Janeza Janše, in veliko tudi tistih, ki mu ne zaupajo in verjamejo, ga so- vražijo in mu grozijo, nekate- ri tudi s smrtjo. Nasprotniki so razvrščeni v vse dele družbe: Janeza Janšo žalijo kulturnieki, ki so zaposleni in dobro plačani, protestniki vseh vrst in nazorov, mnogi novinarji, tudi nekateri pisa- telji. Njegova velika medijska nasprotnika sta RTV Sloveni- ja in POP TV. V petek, 26. junija, zvečer so protestniki spomeniku pe- snika Franceta Prešerna v sre- dišču Ljubljane nadeli okove, domnevno kot protest proti ograjam, s katerimi po njiho- vem mnenju policija omejuje pravico do zbiranja in prote- stov. Okovi na pesniku bi lah- ko pomenili uvod v one- snaženje ali celo rušenje spo- menikov v Ljubljani, ki pro- testnikom morda niso všeč. Razmere v Sloveniji na- tančno spremlja in jih ocen- juje pater Branko Cestnik, župnik na Frankolovem pri Celju, sicer tudi pisatelj in oseba z veliko znanja. Pravi: “Dokler ljudje z rdečo zvezdo druge obtožujejo fašizma, je take obtožbe treba ocenjevati skrajno previdno. Prevrat- ništvo, ki je zajelo zahodne države in ogroža tudi Slove- nijo, je sposobno rušiti spo- menike, ni pa sposobno dati odgovora na pereča vprašan- ja. Razvpiti petkovi protesti v Ljubljani in drugod niso spontani. Gre za neko akcijo, Ob dnevu državnosti Spomin na skladatelja Stanka Premrla, avtorja slovenske himne NANOS uristično društvo Pod- nanos je na kresni večer organiziralo proslavo Poklon domovini v čast dneva državnosti in avtorja himne Stanka Premrla. Kulturni pro- gram so izvedli pri cerkvici svetega Hieronima na Nano- su. V uvodnem delu programa je bila maša, ki jo je malo pred sončnim zahodom daroval šembiški župnik Tomaž Ko- drič pred cerkvico. V pridigi je opozoril, da moramo biti strpni do rojakov, moliti za do- T movino in moliti za naše po-litike.Po maši se je začel kulturni program, posvečen 140. oblet- nici rojstva šembiškega rojaka, skladatelja in duhovnika Stan- ka Premrla, avtorja slovenske himne. Slavnostni govorec je bil zgodovinar in novinar Ti- no Mamić. Govoril je o nizki samopodobi Slovencev. “Slo- venec mora samemu sebi vrniti ponos. Ta pa lahko na- redi samo na en način. Da se ozre nazaj. Da si ogleda, kaj vse so naredili njegovi predni- ki. Verjemite mi, da tega ni malo. Niti približno, ” je po- vedal. Osrednja točka narodo- vega spomina mora postati osamosvojitev, saj je bil takrat narod enoten, zmaga v vojni pa je bila veličastna zaradi ma- jhnega števila žrtev, je pouda- ril. “Prav na to moramo biti najbolj ponosni”. Nastopil je priznani mešani Komorni zbor Ipavska. Zapeli so že med mašo in intonirali himno. Zaradi močne burje kurjenje običajnega kresa ni bilo mo- goče. Namesto tega so pripel- jali košaro balona na vroči zrak in tako ustvarili velik plinski plamen. Za varnost so poskrbeli šembiški gasilci. Sledil je dokumentarni posne- tek ob postavitvi spomenika slovenski himni na grobu skladatelja Premrla na lju- bljanskih Žalah. Na velikem ekranu so predvajali govor predsednika države Boruta Pa- horja in ljubljanskega nadško- fa Stanislava Zoreta. Sledil je napovednik doku- mentarnega filma o Premrlu. Film še ni končan. Zanj zdaj zbirajo prostovoljne prispev- ke. Luka Mamić načrt, štabno delo. Tudi na- men je jasen. Protesti bi pre- nehali, ko bi padla vlada. Pro- testniki izhajajo iz jeder, ki jih sestavljajo stranka Levica, Socialni demokrati in tednik Mladina. Mnogi se sprašuje- jo, zakaj politična desnica ne organizira svojih protestov. Jaz zdaj ne bi hodil na ulice. Ulica postaja nasilna, na njej je neki specialni virus nasilja, ki lahko hitro izbruhne, mi kristjani pa pri tem ne sme- mo sodelovati. Kristjan mora v napeti družbeni situaciji, kakršna je sedaj, delovati po- vezovalno, ne razdiralno. Ljudje dobre volje ne hodite na ulice, kjer prirejajo prote- ste, raje ostanite doma in se povežite z alternativno družbo, ki bo povezala Slo- vence in ki bo gradila demo- kracijo. Kar sledim, vidim, da se poli- ciji na samozvanih protestih nastavlja- jo pasti, da bi posre- dovala s prekomer- no silo. Pripravlje- ni so telefončki in kamere, da bi to posneli. Protestni- ki oziroma njihovi voditelji in spod- bujevalci si želijo nasilne policije, da se potem uresniči njihova prerokba o policij- ski državi in fašiz- mu. Ta pojem je ostal prazen, ker ga uporabljajo za vsa- kega, ki jim ne ustreza. Da smo fašisti, so nekdaj označevali tudi nas duhovnike. Kar za- deva pojem janšizem, je iz- mišljen in ustvarjen za dose- go kratkih političnih ciljev. Deluje kot spodbuda za pro- testnike, ki jim sedanja vlada ni všeč. Bolj pa bi bil pozoren na besedo smrt”. Navajam še nekaj aktualnih dogodkov in podatkov, ki po- trjujejo vlogo in delovanje Tolminska korita, krasna turistična privlačnost Končano je večletno urejanje infrastrukture SLOVENIJA Tolminskih koritih so 24. junija simbolično obeležili odprtje parki- rišč in nove pešpoti s parki- rišča Štrklepce pred vasjo Za- tolmin v Tolminska korita. Dogodek je bil hkrati konec 15-letnega paketa načrtnega in sistema- tičnega vlaganja v ure- janje poti in preostale in- frastrukture na območju Tolminskih korit. Tolminska korita so prvovrstna naravna zna- menitost državnega po- mena in odličen turi- stični kraj, danes umeščen v sam vrh za obisk urejenih znameni- tosti v Sloveniji. Kot je poudaril direktor Javne- ga zavoda za turizem Do- lina Soče Janko Humar, so simbolično obeležili tudi celoten investicijski ciklus, v katerem so od leta 2006, ko jim je Občina Tolmin dala Tolminska korita v upravljanje, vanje vložili na- zaj vse, kar so iz tega naslova tudi zaslužili. Skupno vred- nost investicije Humar ocen- juje na približno milijon evrov. Z naraščanjem števila turistov v celotni dolini Soče se je v zadnjih letih povečalo tudi število obiskovalcev Tolmin- skih korit. Teh je bilo leta 2006 približno 12.000, v lan- ski rekordni sezoni pa že 80.000. Posledično se je s šte- vilom obiskovalcev povečala V tudi prometna obremenjenostna okolico Tolminskih korit,zato je bil cilj zadnjih investicij predvsem razbremenitev ozi- roma celostno urejanje pro- meta na tem območju. Skupaj z Občino Tolmin so za- to v zavodu Dolina Soče pred časom dobili rešitev in prostor nekdanje deponije na robu Tolmina že lani uredili v večje parkirišče, ki je za zdaj še brez- plačno, od njega pa do korit vozi tudi brezplačen avtobus. Da bi bila pot od parkirišča do vstopne točke v Tolminska ko- rita za tiste obiskovalce, ki se tja odpravijo peš, še prijet- nejša, pa so 24. junija odprli tudi novo, 1250 metrov dolgo pot. Pred začetkom letošnje sezone je potekala tudi ureditev ozi- roma digitalizacija manjšega parkirišča tik ob vstopni točki v korita, kjer je letos vzposta- vljen nov plačilni sistem. Preuredili so celoten parkirni sistem in namestili nov parko- mat in zapornici, obiskovalci pa po novem parkirnino plačajo glede na to, koliko časa pustijo vozilo na parki- rišču. Kot sta poudarila tako Humar kot tolminski župan Uroš Brežan, gre v primeru urejanja infrastrukture Tolminskih ko- rit za primer odličnega par- tnerskega sodelovanja med za- vodom Dolina Soče, lokalno skupnostjo, lastniki zemljišč in prebivalci, Triglavskim na- rodnim parkom, naravovar- stveniki, vodarji in drugimi institucijami, pa tudi za izkaz odličnega dela in znanja lokal- nih izvajalcev. kristjanov v Sloveniji. Zakra- ment mašniškega posvečenja je letos, v ponedeljek, na praznik apostolov sv. Petra in Pavla, prejelo sedem novo- mašnikov. Pet jih prihaja iz ljubljanske nadškofije, eden iz Škofije Novo mesto, eden pa iz Nadškofije Maribor. V novomašni dvojni številki slovenskega katoliškega ted- nika Družina so objavljene tudi fotografije s podatki 57 srebrnih in drugih jubilantov iz duhovniških vrst. Ksenja Hočevar je v Družini zapisa- la, “da bistvo ni v številu sta- rih in novih duhovnikov, ampak je bistveno duhov- ništvo vsakega kristjana, ki ga živi v moči zakramenta sve- tega krsta”. Zanimivi so tudi najnovejši podatki o delu- jočih osebah v cerkvi na Slo- venskem. V Sloveniji deluje 14 škofov, 1020 duhovnikov, 461 redovnic, 672 laiških ka- tehistinj, 9.170 ključarjev ozi- roma članov župnijskih pa- storalnih svetov ter 11.212 prostovoljk in prostovoljcev iz cerkvenih vrst v dobrodel- ni organizaciji Karitas. Podat- ki o zakramentih pa navajajo, da je bilo v letu 2019 v Slove- niji 10.694 krstov, 9.369 prvih obhajil, 9.050 svetih birm, 2.778 cerkvenih porok in 14 posvečenih novomašni- kov. Marijan Drobež Slovenski novomašniki, foto Tatjana Splichal Aktualno2. julija 202014 Rebecca Fierro, letošnja maturantka s stotico “V življenju si je treba znati pomagati in v vsaki situaciji skušati poiskati kaj pozitivnega!” POGOVOR etošnja matura je bila za vse dijake petih razredov prava preizkušnja, saj so se morali po trimesečni karan- teni izkazati na daljšem ustnem izpitu. O tej enkratni, življen- jsko zelo pomembni izkušnji sem se pogovorila z Rebecco Fierro, devetnajstletno Goričan- ko. Rebecca je pred tednom opravila maturitetni izpit s sto- tico in tako tudi končala svojo petletno šolsko pot na humani- stičnem liceju Simon Gregorčič. Rebecca, povej mi najprej, kako si preživela karante- no? Moja karantena je ime- la pozitivne in negativ- ne plati. V tem času sem imela veliko več prostega časa, v kate- rem sem se ukvarjala s tistim, kar me veseli, in sicer z risanjem. To mi je zelo pomagalo, bo- disi zato, ker je med- tem čas hitreje mine- val, bodisi ker sem bila potem boljše volje. V bistvu je bilo zame ri- sanje terapevtično ustvarjanje. Čeprav sem imela več časa za- se, še zdaj obžalujem dejstvo, da sem zadnje mesece liceja preživela doma v samoti in ne v razredu s svojimi sošol- ci. Kaj in koga si najbolj po- grešala v tem času? Najbolj sem pogrešala stik s sošolci. Že od septembra sem vsak dan pouka doživljala na drugačen način kot prejšnja le- ta. Zavedala sem se, da so tisti moji zadnji trenutki na liceju. Kot vsi petošolci sem tudi jaz imela veliko pričakovanj in žel- ja; vse mi je bilo odvzeto. Pred- stavljala sem si, kako bi s sošolci preživeli zadnji mesec, zadnji dan, zadnjo uro na liceju; to ostane za vedno v spominu in srcu. Zelo sem pogrešala tudi svoje prijateljice in gledališče, s katerim se redno ukvarjam, še najbolj pa stik z naravo in spre- hode. Kakšen je bil tvoj odnos z no- vimi učnimi metodami na daljavo in kako si se potem pripravila na maturo? L Na začetku mi je pouk na dalja-vo povzročal precej težav, sajsem se težko prilagodila na vi- deolekcije. Upala sem, da se bo- mo prej ali slej vrnili v šolo. Ko je ta možnost popolnoma izpa- dla, sem se zavedala, da ni druge poti, razen te, da se čim prej spo- prijateljim z novimi metodami dela. Lekcije so bile res naporne in utrudljive, pogrešala sem ne- posreden dialog s profesorji in podporo, ki se je po navadi ustvarila med sošolci v težjih trenutkih. Z bližanjem mature sem si uredila čas in vsak dan ponavljala snov vseh predme- tov, proti koncu pa smo se z ra- zredom tudi večkrat srečali in skupaj študirali. To so bili na- jlepši trenutki. Kljub temu da so nam profesorji bili na razpola- go, smo veliko dela morali opra- viti sami. Prepuščeni smo bili osebni disciplini in motivaciji, prav zaradi tega sem si čas orga- nizirala na najboljši način in načrtu tudi skušala slediti. Trud se je potem na maturi tudi obre- stoval, na kar sem zelo ponosna. Kateri naslov ti je komisija dodelila za maturitetno nalo- go? Naslov moje maturitetne nalo- ge je bil Jung in Jungovi arheti- pi. Zelo sem bila navdušena nad dodeljenim naslovom, z vesel- jem sem pripravila nalogo in o njej tudi predavala na izpitu. Jung je skupaj s Freudom posta- vil stebre psihoanalize. Oba zelo občudujem, osebno pa imam raje Junga, ker je njegova teorija tesno povezana z mitologijo in antičnim svetom. Kako si mislila, da bo poteka- la tvoja matura? Ali si zado- voljna, da je izpit sploh bil kljub izredni situaciji? Od vsega začetka sem bila pre- pričana, da mature sploh ne bo. Zelo mi je bilo žal, da je odpadel pisni del, saj zelo rada pišem. Mislim, da se je z njim izgubila tudi ti- pična maturitetna at- mosfera. Gotovo pa ni primanjkovalo stresa in strahu. Kljub temu sem za- dovoljna, da sem lahko licej končala z izpitom in torej tudi na dostojen način. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Načrte za prihodnost nisem še dokončno določila. Rada bi obdržala stik z gleda- liškim svetom in se nekoč z njim tudi po- klicno ukvarjala. Drugače pa bi me ze- lo navdušil študij li- terature in psihologi- je. Gotova pa sem, da bom študij nadalje- vala v humanističnem duhu. Ali te je ta izkušnja kaj izučila? Ja seveda, razumela sem, da je življenje res nepredvidljivo in v vsakem trenutku se nam vsak načrtan lahko izniči. Naučila sem se, da si je v življenju treba znati pomagati in v vsaki situa- ciji skušati poiskati kaj pozitiv- nega. V težkih trenutkih je po- membno ostati povezani in se podpirati, kakor smo storili s sošolci. Kakšen nasvet bi dala prihod- njim maturantom? Svetovala bi jim, naj se v zad- njem letniku zabavajo, kar je poleg študija najpomembnejše, naj si pomagajo med sabo, naj ostanejo združeni. Spodbujam jih, naj profesorje ne upoštevajo samo kot šolske učitelje, temveč tudi kot življenjske. Katarina Visintin ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007. Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku 70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 30. junija 2020, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (298)Erika Brajnik Cerato Cvetno esenco Cerato potrebuje oseba, ki je ne- gotova, neodločna, ne zaupa sebi in svojemu notranjemu glasu, ne sledi svojim intuicijam, željam, vedno potrebuje potrditev, da je kaj prav naredila, da se je za kaj pravilno odločila. Dvo- mi o vsaki spremembi, odločanje zanjo predsta- vlja velik stres. Noče iz- brati med črnim ali be- lim, rada bi ostala v zlati sredini: na sivem. Taka oseba deluje površin- sko, labilno, krhko. Cvetna esenca Cerato ji bo povrnila vero vase, opogumila jo bo, notranje okrepila, v njej bodo zrasle notranja moč, go- tovost, odločnost, trdnost, stalnost, vztrajnost. Osebo Cerato v deficitu takoj lahko spravimo v dvom, jo destabilizira- mo, prestrašimo, spravi- mo v krizo. Ko sliši taka oseba kakšno slabo novi- co, se demoralizira. Ko pa malo premisli, si opo- more. S pomočjo Bacho- vih cvetnih esenc bo njena notranja moč zra- sla. Postala bo trdna, konstantna, saj bo odkri- la moč, ki biva v njej, a je bila zakopana in za- senčena z dvomom in negotovostjo. Ko enkrat začuti to svojo no- tranjo moč in jo odkrije, ostane le-ta za vedno njena in ni treba, da terapijo stalno ponavlja. Iščimo zdravje! www. saeka. si Nekoč je bilo življenje na vasi pestro, hrupno, živahno. Skoraj vsi so bili kmet- je, imeli so večji ali manjši vrt, njivo in večjo ali manjšo “far- mo”. Domače živali, kokoši, gosi, race in koze so se prosto sprehajale po dvorišču in gospodarju je bilo prav malo mar, če je stopal po čistem ali po ti- stem, kar so gospe iz kokošnjaka puščale za seboj. Zajci so ponavadi živeli v svoji “ščajbi”, ki jo je kmet sam izdelal: z deskami, žago, žeblji, mrežo in kla- divom je kosmatincem ustvaril udobno in varno zatočišče. Z zajci “ni bilo špeže”, jedli so travo, ostanke zelenjave in star kruh, “bili so najbolj po- ceni žival: iz enega samega para se je v nekaj mese- cih zvalilo trideset mla- dičev”. V primeru, da ni bilo doma “dobrega” zaj- ca, si ga je kmet izposodil pri sosedu: zajec je prišel “na obisk v ščajbo” in zajčja družinica se je razširila. Ko je zajklja sko- tila svoje mladiče, ji je kmet ponudil mleko s kruhom, “da bo imela mleko za svoj naraščaj”. Zajčke so otroci samo opazovali, redkokdaj so jih lahko vzeli v naročje, saj so jim starši to prepo- vedali, rekoč, da bo mladiče zajklja ubila, če bo na njih čutila človeški vonj. Kokoši so imeli vsi. Nekatere so skrbno izbirale pro- stor, kjer so valile jajca, druge pa so valile vsak dan na drugem kraju - iskanje jajc je bil pravi lov na za- klad! Iz kurnika so rade poletele v sosedov vrt in si pogostile s svežo solatko, tako da jim je moral kmet prerezati peruti. Glavno vlogo v kurniku je ned- vomno imel petelin, ki je znal upravljati svoj ha- rem: kokoši je učil, jih branil in ob potrebi kazno- val. Nekoč smo pri nas doma, na Poljanah, imeli tako hudega petelina, ki ni kaznoval samo kokoši, napadel je tudi mojega nonota - z ostrim kljunom ga je usekal tako močno v koleno, da je revček mo- ral v bolnišnico. Imeli pa smo tudi dva majhna, prijazna petelinčka, vrste amerikanka, ki sta pra- nonotu sledila kot psička, nosil je vsakega na eni rami, imanovala sta se Piko in Pikolo. Tudi gosi so se pasle na našem dvorišču in tudi naš sosed jih je imel. Ko sem bila še zelo majhna, sem šla k njemu nabirat češnje: previdno sem se splezala na drevo in pridno zobala; ko pa sem se naveličala in si želela domov, se je pod češnjo prikazala gos. Tako hudo je kričala name in grozeče širila svoje peruti, da si nisem upala z drevesa, dokler je sosed ni zaprl v kurnik - prav res je, če imaš gos doma, ne potrebu- ješ psa! Nekateri so imeli doma tudi “pičulate”, purane, ki pa se niso samo sprehajali po dvorišču, otroci so jih morali peljati na pašo. “Bili so zabiti kot cvek v zidu in samice, pičule, so bile še bolj zabite. Kričale so in dirjale sem ter tja, da smo jih morali loviti”, mi je razložil oče. Purani so bili močni: “Ko je prišel čas, da smo morali pičulata ubiti, sem ga jaz držal, stric pa mu je odsekal glavo. Takoj sem ga vrgel na tla in zelo sem se prestrašil, ko je ta spet stopil na svoje noge in se brez glave še kar nekaj sekund spre- hajal po dvorišču”. “Pičulate” so moji nonoti kupovali, prav tako tudi prašiče - “nono je prodal pršut in z zaslužkom kupil novega prašiča”. Kupil je vedno zelo majhnega prašička, ker je bil pač bolj poceni, in ga hranil “mižerno, z oblodami”, nona pa mu je v kotlu, “štenjadi”, na “špargertu” kuhala krompirjeve olupke, repo in kakšen zeljnatov list. Svinje nismo imeli, ker z njo ni bilo nobenega zaslužka. V našem, domačem hlevu pa so kotili telički. Nono je imel dve kravi in vola - kravi za mleko, vola za delo. Tata se še spominja, kako je z njim spremljal kravo s Pol- jan v Doberdob, “k biku Telarjevemu”, ki je vsako- krat vestno opravil svojo “moško” dolžnost. Nono je kravi nadel nagobčnik, “košič”, in jo privezal z vrvjo, tata pa je hodil za njo in jo od časa do časa spodbudil s “šibo”, da je hitreje hodila. Ni se je bal, čeprav je bil star komaj pet, šest let. Ko se je krava pripravljala na porod, je nono “dežural v štali”, otroci pa niso smeli zraven: to je bila moška zadeva in sosedje so v teh primerih vedno priskočili na po- moč. Takoj po porodu so lahko tudi otroci gledali, kako je nono telička očistil z žakljevino in mu pripravil ležišče iz stelje - doma ni bilo slame za steljo, v ta namen so večkrat na leto pobirali, grabli suho listje v gozdu. Telička so naslednji dan ločili od krave, združili so ju samo za dojenje; ko pa je bil dovolj velik, so ga prodali. Iz prvega kravje- ga mleka je pranona v podolgovati leseni posodi, “pinji”, delala maslu podobno “batudo”. Mleko je tudi kuhala na domačem “špargertu”; večkrat je ob tem zaspala in, ko je mleko zavrelo in se je pre- lilo po “plaki”, se je zažgalo in zelo zasmrdelo. Kra- vam so morali steljo zamenjati dvakrat na dan - tata mi je povedal, da so bile “naše” krave vedno čiste, stegna so jim čistili s “štrglju”, priznal pa je, da mu je bilo najbolj odvratno delo jih peljati na pašo, še posebno ob nedeljah, ko so se drugi otroci svobodno igrali. Od doma je odšel okoli 16. ure, vrnil se je šele po sončnem zatonu. Včasih je bilo lepo, če se je slučajno srečal s sosedom, ki je krave pasel na bližnjem zemljišču, največkrat pa je bil sam in se je dolgočasil, izdeloval si je “piske” ali s “faučem” rezal kose lesa, včasih je tudi zaspal in krave so mu zbežale. Tudi kozo smo imeli na Poljanah, tako kot mnogo drugih družin na vasi. V Sovodnjah si jo je moj tast prislužil v zameno za opravljeno delo. Vedno je imel rad živali in koza je bila simpatična, majhna, žal pa tudi sladkosnedna: nekega dne je zbežela iz svojega ograjenega prostora in si pogostila s svežo zelenjavo v vrtu. Gotovo ni potrebno, da razložim, koliko je moja tašča ljubila kozo, še posebno tisti dan, ko je iz domače zalenjave nameravala pripra- viti svojo priročno jušno osnovo. DOMAČA ZELENJAVNA JUŠNA OSNOVA Sestavine: 250 g bele čebule, 250 g korenja, 100 g zelene, 100 g peteršilja, 20 listkov bažiljke, 10 listkov žajblja, ščepce origana, timijana, rožmarina in majarona, polovica glave česna, 150 g drobne soli. Priprava: V električnem mešalniku vso zelenjavo, začimbe in sol zmeljemo, pustimo, naj nekaj ur počivajo, in od časa do časa premešamo, nato pa damo v va- zice, ki jih dobro zapremo. V vazicah se zelenjavna osnova lahko ohrani leto dni, po odprtju pa jo mo- ramo hraniti v hladilniku. Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (88) Aktualno 2. julija 2020 15 Predstavitev knjige Rudija Pavšiča Primorec, ki je izbral srednjo pot KULTURNI DOM - GORICA Še o strogih predpisih za vrnitev k vadbi v ekipnih športih Za prihodnost športa veliko neznank adnji vsedržavni pred- pisi, vezani na upra- vljanje z zdravstveno krizo Covid 19, še dalje pre- povedujejo društvom, da po- novno v celoti zaženejo de- javnost v ekipnih športih, ki predvidevajo fizični kontakt. Na ravni posameznikov in na lastno odgovornost (oziroma staršev) se lahko športniki zbirajo na zunanjih igriščih in drugih tekmovališčih na prostem, čisto drugo poglav- je pa je organizirana aktiv- nost v nogometu (z izjemo poklicnih lig), malem nogo- metu, košarki, odbojki, od- bojki na mivki in rokometu. Posamezne panožne zveze so sestavile – v skladu z vladni- mi smernicami – svoje proto- kole za začetek vadbe. Pone- kod so ta pravila tudi povsem skregana z logiko in zdravo pametjo, tako da je povratek Z k treningom v takih okvirihskoraj neizvedljiv. Po obdob-ju video-povezav tudi za gi- balno dejavnost doma v času karantene lahko delo v telo- vadnici ali na zunanjem igrišču poteka po majhnih skupinah, ob zaščitnih ma- skah (vsaj trenerja oziroma vaditelja), upoštevanju stro- gih higienskih predpisov, raz- kuževanju opreme in rekivi- zitov, skrbi za medsebojno razdaljo med vadečimi. Tudi nekatera naša društva so ta izziv sprejela, da bi dala možnost svojim mladim tek- movalkam in tekmovalcem, da se spet poženejo, marsik- do pa je upal, da bo s 25. ju- nijem znanstveno-strokovni svet sprostil normalno treni- ranje in igranje, torej s fi- zičnim stikom med ude- leženci v igri. Temu pa ni bilo tako, priporočila so podaljšali zaenkrat do 5. julija. Nekatere dežele (Apulija, Li- gurija, Veneto) so to strogo držo zdravniške srenje obšle in s posebno odredbo dovo- lile vrnitev h kontaktu, mor- da bo v času od pisanja do objave tega članka tako po- stopala tudi deželna uprava Furlanije Julijske krajine, kdove. Že zdaj pa je na dlani, da bo šport (tako kot drugi sektorji) po obdobju epidemije zelo nastradal, za zdaj je njegova prihodnost ta- ko na profesionalni kot na amaterski ravni ovi- ta v gosto meglo. Vse kaže, da se bo tekmo- valna sezona 2020/2021 v Italiji začela kasneje, mogoče novembra, mogoče ce- lo januarja 2021. Pov- sod se bodo proračuni zmanjšali, saj so podjet- ja v težavah in ne bodo imela veliko mane- vrskega prostora za sponzorska vlaganja. Velik problem v času po koronavi- rusu pa bodo v Italiji kot zgle- da predstavljale tudi šolske telovadnice, v katerih poteka lep del mladinske in amater- ske športne dejavnosti, a bo- do po smernicah iz Rima je- seni bržkone spremenile na- membnost in gostile razred- ni pouk. Skratka, če strnemo, veliko neznank za šport. HC JEZIKOVNICA Parte Z današnjo Jezikovnico še vedno ostajam v tistem območju jezika, ki se navezuje na besedje, povezano s smrtjo. Ne nazadnje sodi ta tema tudi v ta naš neljubi pokoronski (ali še vedno koronski?) čas, v katerem smo soočeni z odhodom množice ljudi. Visoke številke, s katerimi nas bombardirajo v medijih, so strašljive … Za vsako osebo, ki se poslovi, ostane sled, pa četudi le v osmrtnici. To pa je tudi izhodišče, ki sem ga vzela za današnjo Jezikovnico, namreč beseda, ki ima zanimivo poreklo. Gre za samostalnik, s katerim sem se srečala relativno pozno, v mojem domačem okolju na Štajerskem ga namreč ne poznamo in ne rabimo. To je beseda parte, ki naj bi bila sinonim za osmrtnico, čeprav pomensko ni popolnoma prekrivna. Namenoma že takoj na začetku nisem zapisala, katerega spola je ta samostalnik, ker Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je tako moškega (“velik parte”) kot ženskega (“velike parte”), enaka pomenska razlaga pri obeh pa se glasi: “obvestilo o smrti koga, navadno tiskano”. Samostalnik parte je označen s kvalifikatorjem pogovorno, v čemer najdemo razlago, zakaj beseda ni povsem splošno znana, saj navsezadnje ni knjižna. Predstavljam si, da beseda parte označuje tako tiskano osmrtnico v časopisu, kar je vsepovsod običajno, kot tudi obvestilo o smrti in terminu pogreba, ki se lepi na oglasna mesta predvsem v urbanem okolju (pogosto celo po drevesih itd.) – slednje je bralcem Novega glasu znano še celo bolj kot meni, saj imam občutek, da je ta navada širjenja žalostne novice razširjena v Italiji, medtem ko se v Sloveniji pojavlja zelo redko (mogoče zgolj na oglasnih mestih pokopališč oz. v modernem času tudi na spletnih straneh pogrebnih oz. komunalnih podjetij). Skratka, zame je osmrtnica obvestilo o smrti v časopisu in na radiu, parte pa so tisti črno obrobljeni kos papirja, ki je nalepljen ali visi na kakšni ulični oglasni deski. Poleg tega imam občutek, da nekateri rabijo pomen besede parte v ednini ženskega spola, torej parta, podobno kot je tudi samostalnik skripta, ki je izvorno srednjega spola v množini (preštudiral je obsežna skripta), v rabi prešel v ženski spol (na mizo je položil debelo skripto). Pa da ne bom tokrat pisala predvsem o občutkih, četudi jezikovnih, vam bom postregla še z etimološko razlago besede, ki jo povzemam po Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja. Beseda parte v pomenu osmrtnica oz. obvestilo o smrti je prevzeta iz avstrijske nemščine (Parte), kamor je bila prevzeta iz italijanščine, in to v pomenu “del časopisne strani, na katerem je osmrtnica”. Italijanska beseda pa seveda temelji na latinski besedi pars, rod. par tis \\\u201Bstran, del’. Etimološki slovar nas spodbuja, da bi si ogledali še etimološke razlage besedi par te sorodnih besed, kot so npr. partíja, pártija, parcela, particip in partitura, vse namreč temeljijo na osnovi, ki označuje del česa. Tako kot grob na pokopališču zavzema del pokopališča, ki ga za večni počitek dobesedno “odkaže” občina, tako torej umrlemu po smrti pripada določen del časopisa. Ste že kdaj opazili, da so osmrtnice v različnih časopisih različne oz. da tiste v Primorskem dnevniku niso enake onim v Primorskih novicah ali Delu in Večeru? Skupaj s trendom upadanja branja časopisov pa je tudi osmrtnic v osrednjih slovenskih dnevnikih vse manj … Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične štu- dije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pra- vopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo No- vega glasu. Vladka Tucovič Sturman 88 ri Založbi tržaškega tiska je izšla nova knjiga Rudija Pavšiča. O delu in avtorju smo marsikaj izvedeli na prvi predstavitvi v soboto, 27. junija, na dvorišču Kulturnega doma v Gorici. Delo so po uvodnem pozdravu Igorja Komela na umirjenem, zmernem in prijet- nem srečanju predstavili dolgo- letna prijatelja Milan Kučan in Tatjana Rojc, ki sta svoja raz- mišljanja prispevala tudi v knji- gi, ter Marjan Žiberna in Pavšič sam. V imenu založbe se je av- torju zahvalil Ace Mermolja, obenem pa je poudaril pomen ovrednotenja spomina za slo- vensko narodno skupnost v Ita- liji, še posebno letos, ob obletni- cah požiga Narodnega doma in ustrelitve štirih bazoviških juna- kov - “to so dogodki, ki sodijo v simbolno zgodovinsko struktu- ro nekega naroda”. Izbral sem srednjo pot je naslov knjige spominov Rudija Pavšiča, ki se je lani poslovil od predsed- niškega mesta SKGZ, potem ko jo je vodil celih 22 let. O nastan- ku knjige je prvi spregovoril av- tor, časnikar in pisatelj Marjan Žiberna, ki je priznal, da je imel pri sodelovanju s Pavšičem lah- ko delo: vnaprej sta se domenila za posamezno temo, srečevala sta se tedensko, po uro in pol, med tem časom pa je Pavšič zbrano govoril. Žiberni je pisan- je knjige dalo dragocen vpogled v to, kar se dogaja v zamejstvu; delo predstavlja Pavšičev pogled na dolgoletno predsedovanje P SKGZ, njegovo osebno zgodbo,ki sega v zgodnja petdeseta leta,ko se je rodil in odraščal v Gorici, tretji del knjige pa je osvetljevan- je ozadja manjšinske skupnosti od leta 1868, leto po nastanku Avstro-Ogrske monarhije, do od- mevnih dogodkov, kot sta bila zaprtje Tržaške kreditne banke ali kriza Primorskega dnevnika. Senatorka Tatja- na Rojc je orisa- la lik avtorja kot predsednika SKGZ in politi- ka, “v knjigi je zelo dobro zajel povezavo med Italijo in Slove- nijo ter vlogo, ki jo mora imeti manjšina”. Slo- venci v Italiji smo po njenih besedah prav gotovo pomem- ben subjekt na ozemlju, še ved- no pa nismo ra- zumeli, kaj pomeni imeti za sa- bo suvereno državo. “Rudijeva pripoved je splet in preplet zgo- dovine slovenske narodne skup- nosti v Italiji, kjer ima posebno mesto Benečija, navezanost in skrb, ki jo ima do tega dela slo- venskega ozemlja”. V knjigi so tudi zahtevni argumenti, kot sta npr. zaprtje TKB in opis zaščit- nega zakona, ki še ni povsem udejanjen. V zakonu je Tatjani Rojc najbolj pomembno moral- no in zakonsko priznanje, da smo vsi Slovenci v FJk enako Slo- venci: “Delitev med nami je očitna, jasno pa je, da strankar- ska pripadnost ne more in ne sme pogojevati izbir v krogu krovnih organizacij in manjšine”. Senatorka je sprego- vorila tudi o pomenu jezika in medijev, ki nam ohranjajo stik z živim jezikom, in o hudih posle- dicah fašizma, ki je nekaterim Slovencem vcepil občutek man- jvrednosti. Dodala je še misel o enotnem slovenskem kultur- nem prostoru, sanjam, ki se do danes še niso uresničile, in o me- ji, ki je v trenutku lahko spet tu. Milan Kučan je svoj nastop začel s pripovedjo o letošnji državni proslavi v Ljubljani, ki bi morala biti “ljudska”, ljudstva pa na pro- slavi ni bilo, saj je bil ob dnevu državnosti center ograjen. Priz- nal je, da je rad prišel v Gorico, ki je v primerjavi z “ograjeno” Ljubljano “prostor svobode”. Pavšičeva knjiga je Kučana nav- dušila. Dejal je, da jo je sloven- ska narodna skupnost v Italiji potrebovala, ker govori o njenih težavah in perspektivah, Slove- nija pa jo potrebuje, saj “mogoče bo spet prišel čas, ko se bo zave- dala svoje odgovornosti do slo- venske narodne skupnosti v Ita- liji, Avstriji in na Madžarskem”. Po Kučanovih besedah, čeprav so danes meje nekaj drugega, lahko navidez incidentna situa- cija, kot je epidemija z virusom, meje spet natančno tako začrta, kot so jih začrtale mirovne kon- ference, ki “nikoli niso odločale v prid malim”. Knjiga razkriva Pavšiča kot novinarja in politika - “To je človek, ki se bori za manjšinske pravice”. Kučan je predstavil še tretjo avtorjevo raz- sežnost, t. j. Pavšiča kot “športni- ka”, ki je “človek, ki se ne spri- jazni s porazom, je rojen zmago- valec”. Igor Komel je Pavšiča spoznal v četrtem razredu osnovne šole. Povedal je, da je v knjigi razbral njegove osebne izkušnje in spo- mine na obdobje, ko je bilo življenje za Slovence v Gorici težje. Pavšič je priznal, da živimo v času, ko moramo utrjevati naše vrednote, ne smemo pa biti pretirano nostalgiki: “Hočemo ostati jokava manjšina ali hočemo biti protagonisti tega prostora”? Navzočim je občute- no obrazložil pomen družine, tiste, v kateri je odraščal, Dijaškega doma kot družine, v kateri je gra- dil svojo osebnost, in svoje tretje družine, SKGZ. Rekel je, da je pri reševanju vprašanj vedno iskal dialog - nima se za zamejskega Slovenca, pač pa za Primor- ca, sončnega, barvnega, za del večjega prostora. Po njegovem mnenju sloven- ska manjšina v Italiji ne po- trebuje dveh krovnih orga- nizacij, a le eno, ki bo za- stopala interese celotne manjšine: “Angažiral se bom samo pod pogojem, da gremo v to smer”! Na predstavitvi je med občin- stvom sedelo veliko uglednih gostov, naj omenimo le nekdan- ja ministra za Slovence v zamej- stvu in po svetu Petra J. Česnika, Gorazda Žmavca in predsednika obeh krovnih organizacij, Kseni- jo Dobrila in Walterja Bandlja, ki so avtorju čestitali in se mu zahvalili za dolgoletno delo v SKGZ. Na koncu se je razvila še zanimi- va razprava o skorajšnjem obisku predsednikov Pahorja in Matta- relle Narodnega doma v Trstu, spomenika bazoviškim juna- kom in bazovskega šohta. “Obisk obeh predsednikov ob stoletnici požiga Narodnega do- ma, ki zaznamuje začetek nasilja nad Slovenci, in simbolni posta- nek pred spomenikom štirim ba- zoviškim junakom je zgodovin- sko dejanje. Ti štirje padli pred- stavljajo za nas nekaj pomem- bnega, spominjajo nas na to, kar smo, na vrednote, na katere ne smemo pozabiti”, je izjavila Tat- jana Rojc, ki je še dodala, da po- klon na bazovskem šohtu pred- stavlja simbolni trenutek visoke demokracije in visokega civiliza- cijskega trenutka obeh držav, saj “nihče ne bo spremenil skupin- skega spomina nekega naroda, vsak pa ima pravico, da žaluje za svojimi žrtvami, da ima svoj spo- min. Prav je, da spoštujemo spo- min drugih - če tega ne bomo ra- zumeli, ne bomo razumeli, da smo vsi Evropejci. Prihodnost je lahko samo skupna in evrop- ska”! Za Pavšiča skupni obisk predsednikov ni spravno dejan- je, ampak dejanje pomiritve: “Demokracija pomeni tudi spoštovanje drugače mislečih”. Prepričan je, da našim otrokom in vnukom ne moremo pustiti v dediščino napetosti, ki jo mi doživljamo. O dejanju v Bazovici in Trstu je Kučan mnenja, da “če je smisel tega, spoštovanje člove- ka in človeškega življenja, če je to zrelost tega področja, da sprej- me nase vse to, kar se je zgodilo, če je to pietetno dejanje, potem na to ne more biti nobenega pri- govora. Ni pa važno samo dejan- je, važno je, kar bo o tem rečeno; kar bo rečeno, bo imelo posledi- ce”. Katja Ferletič 2. julija 20208 SAZU: simpozij “Slovenska sprava” 2. julija 2020 9 b 30. obletnici spravne slo- vesnosti v Kočevskem Rogu in ob stoletnici rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja je Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti v sredo, 24. junija, v akademijski dvo- rani v Ljubljani priredila simpozij z naslovom Slovenska sprava. Uvodoma je navzoče pozdravil pred- sednik SAZU Peter Štih, ki je poudaril, da je bila spravna slovesnost v Kočev- skem Rogu 8. julija 1990 najpomem- bnejše spravno dejanje, prelomni do- godek upanja v slovenski zgodovini: “S tem dogodkom so bili v slovensko občestvo prišteti do tedaj zamolčani”. Predsednik SAZU je dejal, da je raz- klanost glede dogajanja v času med drugo svetovno vojno in v obdobju po njej danes večja kot v času osamo- svojitve, obenem pa ostaja upanje, da je spravo in enotnost med Slovenci danes le mogoče doseči. Edinstve- nost spravne slovesnosti je tudi ta, da je bila v trenutku slovenske osamo- svojitve in njene demokratizacije. Po Štihovih besedah je bil s prekopi in pokopi dolg do mrtvih vsaj do neke mere poravnan, težje nam gre sprava med živimi: “Razkla- nost glede dogajanja v času med drugo sve- tovno vojno in po njej je danes večja kot v času osamosvojitve”. Razprava o spravi se je namreč prelevila v po- lemiko: črnobeli na- rod z osvobodilnim bojem ne eni in izda- jalci na drugi strani je bil ideološko in ne zgo- dovinopisno utemel- jen, danes pa potrebu- jemo zgodovinsko re- vizijo, ki je zastavni del zgodovinskega spoz- nanja. Položaja, v kate- rem sta dva diskurza - domobranski in parti- zanski, pa po njegovih besedah ne moremo preseči, posle- dica tega je, da imamo kot narod raz- klan zgodovinski spomin z vsemi po- sledicami. Čedalje manj ljudi danes po Štihovem mnenju verjame v možnost, da bi bilo spravo mogoče doseči. Potrebno bo več iskrene želje po spravi in več truda, krivdo pa bo treba vzeti tudi nase in je ne valiti le na druge, je pozval. Šele potem se bo- mo morda lahko zedinili okrog ene- ga samega zgodovinskega spomina z jasno predstavo, kaj je bilo na vsaki strani upravičeno ali pa zavrženo de- janje. O slovenski spravi in slovenskih aka- demikih je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora Tadej Bajd: “Člani SAZU smo se večkrat oglasili v zvezi z množičnimi povojnimi po- boji. /… / Leta 1995 smo Državnemu zboru in vladi postavili vrsto zahtev, med njimi sprejetje zakona o popravi krivic žrtvam komunističnega nasilja in zagotovitev označitve vseh možnih grobišč”. Na SAZU so leta 2009 oblikovali izjavo o kršitvah člo- vekovih pravic v Sloveniji po drugi svetovni vojni; ker pa ni bila sprejeta s soglasjem vseh akademikinj in aka- demikov, takrat ni prišla v javnost - prvič so jo objavili šele v gradivu za simpozij. Bajd je govoril o pomenu vzpostavitve dialoga različno mi- slečih in pomenu spoštljivega odnosa do preteklosti ter o vlogi SAZU pri vrnitvi dostojanstva tistim, katerim je bila odvzeta ne le pravica do življenja, ampak tudi pravica do groba. PRIČEVANJA Janez Gril: Sprava - resnica in sočut- je “Spravo razumem kot proces, v ka- terem sprti in razdeljeni ljudje, ki so doživeli ali povzročili velike krivice in gorje, postopno presegajo breme preteklih dogodkov in hudih raz- mer, odpuščajo in/ali obžalujejo kri- vice, ki so jih doživeli ali naredili”. Janez Gril je svojemu govoru dal O čisto osebno noto s spomini naotroška leta, na čas, ko so mora-li skrivati svoje bolečine. Komu- nistična oblast si je prizadevala, da bi povojni zunajsodni poboji ostali skriti, načrt ji ni uspel po za- slugi ljudi, ki niso hoteli več molčati - še danes pa zločin je, zločincev ni. Večina ljudi je na partizansko stran pristopila iz čistih namenov, da bi se uprli okupatorju in bi odpravili so- cialne krivice: po Grilovih besedah isto velja za domobrance in vaške straže - okupatorji so njihove dobre nemene grdo izrabili. “Del krivde nosijo tudi takratni politični in cer- kveni voditelji, ki so preveč naivno zaupali zaveznikom”. Roška slove- snost leta 1990 je bila velik spravni dogodek. Peterletova vlada je usta- novila komisijo za odkrivanje prikri- tih grobišč. V okrilje komisije je so- dila delovna skupina z dr. Tinetom Velikonjo in dr. Mitjem Ferencem na čelu, ki je začela sistematično od- krivati grobišča. “Veliko je bilo nare- jenega, a žal še ne vse. /… / Rešitev vidim v iskanju in spoštovanju re- snice o tragičnih dogodkih, v sočut- ju do vseh, ki so bili vanje vpleteni, žrtev in storilcev”, je sklenil Gril. Spomenka Hribar: Kultura (Nova re- vija) in spravna slovesnost v Rogu Gospa Hribar, ki je sodelovala pri or- ganizaciji spravne slovesnosti v Ro- gu, je na simpoziju povedala, kako so se v uredništvu Nove revije že od začetka leta 1990 pogovarjali o tem, da je treba “Rog odpreti”, torej spro- stiti svoboden dostop do grobišč, ki je bil v prejšnjem režimu prepove- dan. Spomnila se je, da je pobudo za simbolični krščanski pogreb in mašo zadušnico dala Nova sloven- ska zaveza, za državni in kulturni del pa uredniki Nove revije - sama je napisala pismi nadškofu dr. Alojziju Šuštarju in predsedniku Predsedstva RS Milanu Kučanu ter predlagala skupni spravni nastop. “Oba sta bila pripravljena, da skupaj opravita vsak ‘svoj’ del spravne slovesnosti”. Ta je bila zgodovinski, prelomni dogo- dek - “Nekaj najbolj svetega in gan- ljivega, kar sem doživela v svojem življenju”. “Dr. Alojz Šuštar je tedaj 'prištel' pobite v krščansko občestvo, predsednik Kučan pa v narodovo občestvo”, je dodala Hri- barjeva. V metaforičnem pomenu je tedaj polovica Slovencev lahko prvič po- kazala sebi in javnosti svojo žalost, druga polovica Slovencev pa je omenjene prvikrat videla kot rojake in prizadete zaradi grozljivih povoj- nih likvidacij, je še pojasnila - “Spra- va je pietetni odnos do mrtvih”! Milan Kučan Predsednik tedanjega Predsedstva RS je pohvalil stališče akademije in simpozij, ki je priložnost, da se v slo- vensko zavest vrne sporočilo takrat- nega dogodka in da se razjasnijo ra- zlogi, zaradi katerih je takratni do- godek kmalu in hoteno izginil v ozadje. Procesi demokratizacije slovenske družbe, ki so svojo potrditev dobili z večstrankarskimi parlamentarnimi volitvami, so sprostili razpravo o medvojnem in povojnem dogajan- ju mimo dotakratne dogmatske enostranske interpretacije in s tem postavili temeljne pogoje za narod- no pomiritev, za preseganje narod- nega razkola, ustvarjenega s tem do- gajanjem, je dejal Milan Kučan - “Narod, razklan z notranjo bo- lečino, bi se s preizkušnjo, pred ka- tero ga je postavila zgodovina, težko spopadel”. Kučan je priznal, da se je, tako kot metropolit Šuštar, zavedal pomembnosti dogodka v Rogu in odgovornosti za njegovo uspešno izpeljavo: “Metropolit naj bi opravil spominsko mašo in krščanski po- greb, moja naloga pa je bila v ime- nu države priznati njeno odgovor- nost za povojne poboje. S tem de- janjem so bili z zločinom pobiti in dotlej zamolčani sprejeti v krščan- sko in narodovo občestvo”. Da je do tega lahko prišlo, je po besedah Milana Kučana moralo priti do no- vega duha časa, da smo se lahko soočili z bolečo preteklostjo in re- snico o njej. “Bil sem prepričan, da je sprava z vsemi žrtvami vojne preizkušnja narodne zrelosti, samo- zavesti in samospoštovanja”, je do- dal. “Poti ljudi do groba so različne, različno so tudi etično ovrednotene, a onkraj groba smrti smo si vsi ljud- je enaki. V priznanju te neizpodbit- nosti je nuja sprave z mrvtimi, ki imajo pravico do groba in javnega spomina”, je nadaljeval Kučan, ki je dodal, da s pokopom mrtvih naj bi bilo pokopano tudi sovraštvo - pri- hodnosti naroda ni mogoče graditi na sovraštvu. Kučan je izpostavil, da do sprave med živimi še ni prišlo, ker sta bila pogreb in priznanje mrtvih izpelja- na na pietetni slovesnosti, ne da bi bila njihova dejanja etično, poli- tično ali ideološko ovrednotena, in ker del slovenske politike ne more izstopiti iz tragike narodnega razko- la. Slovesnost v Rogu pa je kljub ho- tenemu zanikanju imela pozitivne posledice. To je enotnost naroda, ko se je bilo treba na plebiscitu odločati za samostojno državo: “Ustanovitev slovenske države je za- me najbolj prepričljivo spravno de- janje, temelj za spravo med živimi. /… / Sprava je intimno dejanje člo- veka in dejanje zrelega, samozave- stnega naroda, ki zmore sprejeti vso svojo preteklost in živeti z njo, ne da bi sovražil ali poveličeval in ne da bi bremenila njegovo prihodnost. Žal ne mislim, da smo do tega že prišli in da smo to že sposobni storiti”. Peter Kovačič Peršin: Pričevanje o spravi (o vlogi Komisije RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč) Kovačič Peršin je odraščal v okolju, ki je živelo z živim spominom na bratomorno vojno - moški člani družine so bili partizani in domo- branci, toda med preživelimi ni vla- dalo sovraštvo, prej solidarnost, vse- kakor pa sočutje, “zato je bil impera- tiv sprave del našega življenja”. V svojem govoru se je spomnil Edvar- da Kocbeka, ki mu je večkrat pouda- ril, da mora javno spregovoriti o po- vojnih množičnih izvensodnih po- morih in da čuti moralno dolžnost javno pozvati k narodni spravi. Go- vornik se je vključil v razčiščevanje problema sprave s pisanjem v Reviji 2000, leta 2001 pa je sprejel predse- dovanje Komisiji RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč z intimno odločitvijo, da je njegova moralna dolžnost simbolno pokopati očeta in vse zamolčane umrle in s tem začeti dejanje sprave v slovenskem narodu: “Ta zavest mi je dala moč, da sem zadržal vse pritiske politike in javnosti, tudi žalitve s strani neka- terih cerkvenih krogov”. Komisija je v tem mandatu kljub nasprotovan- jem končala simbolni pokop z ure- ditvijo Spominskega parka Teharje, spominske kapele v Kočevskem Ro- gu in kostnice v Slovenski Bistrici. Osnovna izkušnja Kovačiča Peršina je, da je sprava mogoča le med ljud- mi, ki so odpustili generaciji očetov njihove zablode iz moralne zavesti, da prihodnosti naroda ni mogoče graditi na sovraštvu. Državljanska pomiritev je mogoča s popravo kri- vic, to je naloga države, in z javnim izrekanjem celovite in dejanske re- snice, ki jo je potrebno posredovati mladim tudi v učnem procesu. Pavel Jamnik: Kriminalistični pro- jekt “sprava” O procesu prepoznave konspirativ- no in organizirano izvedenih pobo- jev po drugi svetovni vojni kot neza- starljivih kaznivih dejanjih proti člo- veštvu in o vlogi policijskih raziskav je na simpoziju govoril kriminalist Pavel Jamnik. Policija je bila v 80. le- tih prejšnjega stoletja še del institu- cije, ki je varovala skrivnost, poveza- no s povojnimi poboji, spremenila pa se je v institucijo, ki išče krivce za vse storjene zločine - to so pa kazni- va dejanja, povezana z življenji in interesom. Vprašanje kazenske od- govornosti organizatorjev in izvajal- cev pobojev se je odprlo šele leta 1989, po dveh letih je Državno tožil- stvo od policije zahtevalo zbiranje informacij, ki naj potrdijo ali ovržejo sume storitve kaznivega de- janja, s čimer je izvršilna veja oblasti ta dejanja posredno priznala kot ne- zastarljiva dejanja proti človečnosti. Tedaj se je sprožil postopek določit- ve metodologije dela: sočasno z vprašanjem pravne kvalifikacije je nastalo tudi vprašanje višine dokaz- nega standarda - o obeh dilemah ni bil v strokovnih krogih nikoli do- sežen konsenz, “do sodnih obrav- nav o izvedenem poboju na kate- rem koli od 700 odkritih mest po- vojnih pobojev torej ni nikoli prišlo. /… / Državi do danes ni uspelo kriv- de za izvedbo pobojev dokazati niti eni osebi”. Mitja Ferenc: Odkrivanje grobišč in pieteta “Kočevski Rog je postal sinonim za množične povojne pomore, o raz- sežnosti grobišč in morišč v Sloveni- ji smo na prelomu v 90. leta vedeli le malo”, je povedal zgodovinar Mitja Ferenc. Po njegovih besedah je spominska slovesnost dajala upanje, da bo država stopila naprej na poti raziskovanja, da bo v politiki dosežen konsenz o vprašanjih pie- tetne narave, a to se je dokazalo le na načelni ravni. V prvem desetletju po demokratizaciji se država kon- kretnega raziskovanja grobišč ni lo- tila, komisija za odkrivanje prikritih grobišč ni imela pristojnosti in po- gojev za reševanje preštevilnih na- log. Govornik je poudaril pomen, ki ga je imela leta 2001 odločitev občine Slovenska Bistrica, da bo sa- ma raziskala grobišča - tedaj se je vlada zavezala, da bodo državni or- gani naredili vse, da se grobišča naj- dejo, označijo in posmrtni ostanki pokopljejo: “Spoznanje, da bi mora- li grobišča tudi raziskovati, je dozo- revalo počasi”. Zakon o vojnih gro- biščih je bil sprejet leta 2004, nalo- ge, ki jih je zakon določal, pa se niso izvajale. Pomembna prelomnica je bilo leto 2006, ko je ministrstvo do- volilo prva terenska potrjevanja gro- bišč - pripravili so metodologijo za sondiranja in izkop. “V obdobju od 2006 do 2009 smo raziskovali okoli 130 lokacij grobišč. /… / Kazalo je, da bodo postopki lahko končno te- kli kontinuirano”. Ferenc je pouda- ril, da je bila leta 2009 Huda jama “prehuda za takratno oblast” - vsa dela je ministrstvo za delo zaustavi- lo za več let. Leta 2015 je bil sprejet zakon, ki zadeva le prikrita grobišča in nalaga državi obveznost za čim- prejšnjo označitev, raziskavo in po- kop žrtev. “V štirih letih je bilo tako prekopanih 1352 žrtev iz 32 grobišč in morišč”. Med pietetnimi dejanji so pokopi žrtev na pokopališčih in družinskih grobovih, med spravni- mi dejanji pa je Ferenc omenil opra- vičilo predsednika RS Boruta Pahor- ja sorodnikom zakoncev Hribar. “Ureditvena dela samo v obdobju 2015-2019 so potekala na 173 gro- biščih in so sedaj v naravi označena skoraj vsa. V Sloveniji imamo do konca leta 2019 raziskanih 238 mo- rišč in grobišč. /… / V zadnjih letih nam je uspelo nadoknaditi civiliza- cijski in pietetni dolg. /… / Za uredi- tev našega mesta mrtvih bo potreb- no še veliko dela ne le v vladni ko- misiji, ampak v celotni družbi. Zdi se, da je bilo 30 let tavanja, iskanja poti, iskanja politične podpore, ak- cijske vneme še premalo, kot je bilo premalo zavedanja, da so naši mrtvi vsi naši mrtvi”! je sklenil govornik. OSNOVE IN MEJE (SLOVENSKE) SPRAVE Jože Krašovec: Svetopisemske osno- ve sprave Resnična sprava je čisto Božje delo, ki po razlogih, naravi in ciljih prese- ga vsa človeška merila, je zatrdil dr. Krašovec. Sprava presega vse spo- sobnosti človeka, da si jo pridobi s svojo pravičnostjo. Krvave revoluci- je in genocidi so sicer nerazumljiva skrivnost negativne bilance člo- veštva, toda zlo nikoli ni imelo zad- nje besede, ker sprava ni samo stvar tuzemske resničnosti, ampak je po svoji naravi predvsem bistvo oblju- be o človekovi nesmrtnosti. Če ni vstajenja, je prazna naša sprava. Za- pleteno vprašanje razmerja med krivdo, kaznijo in odpuščanjem in spravo v Svetem pismu je temeljna tema večine literarnih del vseh vrst in zvrsti, a je najbolj celostno in na- zorno prikazana v liku kralja Davi- da, ki ga je dr. Krašovec nazorno ori- sal. Prav tako je spregovoril o usmil- jenem očetu, ki je jokal nad izgu- bljenim sinom in pokazal “moč očetovske ljubezni, ki neskončno preseže logiko pravičnosti”. Temel- jna biblična postavka je, da Bog ostaja zvest izraelskemu ljudstvu kljub njegovemu uporniškemu ve- denju. Božja dela so večja kot člo- veška moč, ki bi jih hotela uničiti. Mari Jože Osredkar: Sprejemanje drugačnosti je temelj sobivanja Teolog je razmišljal o odpuščanju in ugotovil, da smo v Sloveniji še ved- no priče delitve na desnico in levi- co, ki sta opredeljeni glede na inter- pretacijo dogodkov med komuni- stično revolucijo. Spor se ni polegel z menjavo generacij. Zaradi ra- zličnih pogledov na omenjene do- godke je tudi mladina, ki se je rodila v samostojni Sloveniji, čedalje bolj razdeljena. Ta razdeljenost je “cokla tako za slovensko politiko, za gospo- darstvo in za kulturo”. Zato je nuj- no, da se v našem narodu preseže razdeljenost, da najdemo pot do sprave. “Temelj za spravo je od- puščanje”, toda vsako odpuščanje ne vodi samo po sebi v spravo. “To- da brez odpuščanja sprava ni mo- goča”. Tudi dr. Osredkar se je naslo- nil na priliko o izgubljenem sinu oz. usmiljenem očetu, zraven pa še na teologijo odnosov. V teologiji spada odpuščanje na področje odrešenja. Hrepeneti po odrešenju pomeni hrepeneti po življenju, to pa ima opraviti s človeškimi odnosi. Odpu- stiti pomeni brezpogojno sprejeti človeka, s katerim sem se znašel v odnosu. Oče ni pogojeval od- puščanja sinu, ki ga je osramotil. “Instrument odpuščanja” je dialog. Odpustiti ne pomeni pozabiti; “spo- minjanje nam pomaga, da napak ne bi ponavljali”. Toda odpustiti po- meni človeka sprejeti takšnega, kakršen je. Pomeni “človeku, čigar žalitev imamo pred očmi, dati kos kruha, če je lačen”. Odpuščanje omogoča preživetje, omogoča, da tudi kot narod preživimo. Odpustiti pomeni umreti samemu sebi, kar pa ni lahko. “To je srčika evangel- jskega sporočila”. Odpušča, “kdor je dovolj močan, da umre samemu se- bi”, ki se zaveda tudi svojih napak. “Odpuščanja ni sposoben tisti, ki je zaverovan v svojo namišljeno po- polnost”. Kljub različnim prepričan- jem drug drugega lahko sprejema- mo. “Prihodnost pripada ljudem, ki so sposobni sprejeti različnost do te mere, da dopustijo drugačno mišljenje, prepričanje in resnico ter so pripravljeni z drugače mislečimi živeti, sodelovati in jim omogočati življenje”. Anton Stres: Slovenska sprava Msgr. Stres se je spustil na bolj terminološko po- dročje, saj meni, da je po- trebno nekatera pojmo- vanja oz. izraze v izogib nesporazumom pojasniti. Državljanske vojne v Slove- niji ni več, “a njene posle- dice so še navzoče, kar se lepo kaže v raznih oblikah izključevanja”. In vendar izplen do- sedanjih prizadevanj za narodno spravo ni povsem prazen. “Največja pridobitev je to, da o tem lahko svo- bodno govorimo”. Postali smo bo- gatejši za “številna nova spoznanja, ki bodo prej ali slej narekovala tudi drugačne sklepe in ocene”. Prej ali slej bo razčiščevanje končano. Prvi pogoj ima opraviti s statusom zgo- dovinske resnice: ovreči je treba mnenje, da se zgodovina ne sme spreminjati, saj “zgodovina ni ideo- logija, ki je lahko dogmatsko zabe- tonirana, ampak je znanost”. Druga naloga je določitev strank v postop- ku narodne sprave: “To je najbolj nujno in verjetno najtežje. Kdo naj se spravi s kom”? Nedomišljena je namreč predpostavka, da sta bila glavna nosilca medvojnega konflik- ta OF in Katoliška cerkev. “To ne zdrži kritičnega premisleka”, saj je “partizanstvo kot odporniško giban- je bilo v večini sestavljeno iz vernih katoličanov”. Tretji izhodiščni pogoj pa je mo- ralna ocena nasilja nasploh in še posebej revolucije. Ideološka predpostavka, da je bila proletarska revolucija zgodovinsko nujna in likvidacija nasprotnikov to- talitarnega režima a priori legitimna in moralno upravičena, je z vidika sodobnega moralnega pogleda na uporabo vojaške sile nevzdržna. Ja- sna ločitev med osvobodilnim bo- jem oz. partizanstvom z ene strani in boljševistično revolucijo z druge ter obsodba slednje bi dejansko lah- ko še odprla možnost, da se priznajo pozitivni vidiki partizanstva in osvobodilnega boja. Po treh dese- tletjih prihajamo do spoznanja, da bo spravni proces še dolg. Tudi dej- stvo, da “državni zbor RS ni sprejel za svojo evropske obsodbe vseh treh totalitarnih režimov, ki so v velikem delu Evrope povzročili hudo teptan- je človekovih pravic, nakazuje, da je pred nami še dolga pot”. Peter Vodopivec: O zavzemanju za zgodovinski spomin v Španiji in spravo v Sloveniji V Španiji se je za politiko narodne sprave že leta 1956 opredelila ilegal- na komunistična partija, ki se je zav- zela za strnitev vseh, tudi med državljansko vojno nasprotujočih si sil, v boju proti diktaturi in za de- mokracijo, da bi presegli delitve iz časa državljanske vojne brez maščevanja in povračilnih ukrepov. V naslednjih desetletjih je bilo še več poskusov, da bi presegli razdor, in vendar Španija ostaja globoko razdeljena. Slovenska in španska razpravljanja o spravi so torej bila že v izhodišču različna. V Španiji so se stranke, s komunisti in socialisti vred, po Francovi smrti opredelile za spravo, utemeljeno na pozabi in zavračanju soočanja s preteklostjo. V Sloveniji pa so se Spomenka Hri- bar v eseju Krivda in greh leta 1983 in govornika v Rogu leta 1990 zav- zeli za odkrito soočanje z zgodovi- no, obsodbo zločinov in političnih nasilnih dejanj, opravičilo zanje in priznanje krivde. V Sloveniji sta po- zive k spravi že takrat podprla držav- no predsedstvo in škofovska konfe- renca, ustanovljene so bile razne ko- misije, ki pa niso vedno delovale uspešno. Tako v Španiji kot v Slove- niji ostaja zato sprava “še naprej neuresničen, dolgoročen politični projekt”. Tine Hribar: Kaj je in kaj ni vsebina sprave Slovenski filozof, ki je imel pomem- bno vlogo v procesih demokratiza- cije in osamosvajanja, je uvodoma omenil, da je dva meseca pred roško slovesnostjo nadškof Šuštar dejal, da kristjani zavračajo vsako misel na maščevanje, da vsem iskreno od- puščajo, priznavajo svoj delež kriv- de in prosijo odpuščanja vse, ki se jim je zgodila krivica in so doživeli preganjanje ali celo smrt, čeprav so bili nedolžni. “Priznal je torej delje- no krivdo, cerkveno soodgovornost za dogodke med državljansko voj- no”. Kakšen je bil delež krivde pri partizanih in domobrancih? V zapi- sih Dušana Pirjevca Ahaca se najde radikalna avtorefleksija, ko trdi, da so komunisti potrebovali državljan- sko vojno, da je bistveni cilj komu- nistične partije bil oblast in samo oblast. Pirjevec je pred več kot 40 le- ti tudi zatrdil, da likvidacije 12 tisoč domobrancev po vojni ni mogoče opravičiti s stališča narodnoosvobo- dilne morale in s stališča morale osvobodilne fronte; opravičiti ga je možno samo s stališča državljansko razrednega boja. A to opravičilo spet ni možno, ker “državljansko razred- na vojna ni bila nikoli eksplicitno aklamirana”. Že samo dejstvo, da sta Kardelj in Kidrič kratkomalo za- nikala ta pokol, kaže, da sta se čutila kriva. In vendar danes ostajamo pri zločinih brez zločincev. Hribar je nato na osnovi konkretnih dogod- kov opravil nekako primerjavo med partizansko in domobransko stran- jo. Kardelj je leta 1942 izdal znani “pošasten ukaz” komandantu glav- nega poveljstva partizanskih čet Iva- nu Mačku: “Duhovne v četah vse postreljajte”. A tudi v domobran- skih brošurah in priročnikih naleti- mo na grozljive ukaze in “apokalip- tične grožnje”. Hribar je nato posta- vil ključno vprašanje: “Kaj lahko storimo vsi skupaj, da se slovenska sprava, v katero je močno verjel nadškof Šuštar, ne bi sprevrgla v ob- novljeni in poglobljeni slovenski spor”? Narediti moramo vse, kar moremo, je odgovoril. “Samo po se- bi ali le s čakanjem ne nastane nič”. Edina pot, ki nas pelje do sprave, je, da na dejanja sprave ne moremo sa- mo čakati. “Če so se drugi pregrešili zoper nas, nas to ne odvezuje dolžnosti, da priznamo krivice, ki so jih oni mogoče utrpeli z naše strani … Ponavljanje medsebojnih obtožb ne vodi nikamor. Zrelo in moralno je, da priznamo svoj delež krivde. Prav to bo tudi drugo stran najbolj zavezalo k temu, da bo tudi ona prej ali slej storila podobno”. Te misli so vzete iz izjave Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski kon- ferenci, ki jo je 2. julija 1990 podpi- sal prof. dr. Stres. “Z besedilom te iz- jave se v celoti strinjam”, je dejal Hribar, saj je to eno najboljših bese- dil na temo slovenske sprave. Marko Ivan Rupnik Na simpoziju so prebrali tudi povze- tek predavanja teologa in umetnika, ki je bil zadržan v tujini. P. Rupnik je zapisal, da je “v krščanski viziji spra- va sad odpuščanja”. Potrebno je, da se srečamo, si pogledamo v oči in priznamo, da se sami ne moremo rešiti. Za to potrebujemo drugega in Tretjega. Odnosi so ukoreninjeni v ljubezni občestva Svete Trojice. V Sloveniji ne moremo iti naprej, če se ne zavemo, da za pot naprej po- trebujemo drug drugega. V nasprot- nem primeru bo vse naše delovanje površinsko, ponavljajoče, ne pa pre- roško ustvarjalno. Če spomin ne doživi odpuščanja in ozdravljenja, potem je ta spomin za človeka rana, s katero umira njegova ustvarjal- nost. Ko govorimo o ranah, je velika nevarnost, da mislimo samo na ti- ste, ki so bili pobiti in pre- magani. Ranjeni pa so prav tisti, ki so na strani ubijalcev, terorja in ustra- hovanja, tisti, ki imajo v rokah zapore in lagerje. To so ljudje, ki niso izkusili ljubezni in je zanje ideja, politična sila ali karkoli drugega pomembnejše kot življenje človeka kot takega. Katerakoli ideo- loška obsedenost razode- va rano, ki razčlovečuje njega in po njem druge. Gre za tako globoke rane, da bo verjetno po- trebnih nekaj generacij, da lahko doživimo ozdravljenje. Zato je po- membno, da se usedemo skupaj in se ozremo k Tistemu, ki edini lahko pozdravi te rane, saj je vzel nase ce- lotno človeškost in v svoji ljubezni doživel rane ter jih razodel kot spre- menjene, preobražene. Kot majhen narod si smemo privoščiti, da iščemo to pot, da pokažemo, da krvave rane postanejo pričevanje nove ravni življenja, ker se kri spre- meni v luč. DO SPRAVE IN S SPRAVO Po kratkem opoldanskem premoru je bil na vrsti še sklop Do sprave in s spravo s posegi dr. Bojana Godeše, dr. Tomaža Erzarja, dr. Aleša Gabriča in dr. Lenarta Škofa. Na programu je bil tudi prispevek dr. Blaža Meseca, a je bil predavatelj žal odsoten. Bojan Godeša: Izjava predsedstva o narodni in državljanski pomiritvi in Izjava Škofovske konference o na- rodni spravi - 30 let pozneje Popoldanski niz je začel dr. Bojan Godeša, ki je orisal zgodovinski ok- vir in se osredotočil na omenjeni iz- javi ter pojasnil, kako gledamo na to danes. Potem ko so aprila 1990 po- tekale prve svobodne in demokra- tične volitve v Sloveniji/Jugoslaviji, je bil vzpostavljen tudi formalni ok- vir, ki je omogočal demokratično reševanje vseh vprašanj, ki so zade- vala slovensko družbo. Takrat je ob- stajalo soglasje, da je nastopil čas tu- di za ustrezno urejanje nerešenih vprašanj, povezanih z drugo svetov- no vojno in njenimi posledicami, z namenom, da bi ta prihodnost ne bremenila več slovenske družbe. Z namenom, da bi tudi simbolno oz- načili začetek procesa razreševanja vprašanj, je na pobudo Spomenke Hribar izvoljeno predsedstvo RS sprejelo odločitev za slovesnost, ki je potekala 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu in na kateri sta bila prisotna takratni predsednik Milan Kučan in nadškof Alojzij Šuštar. Prelomnica je bila pravzaprav marec tistega leta, ko je predsedstvo SRS objavilo izja- vo o narodni in državljanski umirit- vi, saj je to vprašanje postavilo na ra- ven državnih ustanov. Nekaj dni za izjavo predsedstva je tudi Slovenska pokrajinska škofovska konferenca sprejela Izjavo o narodni spravi. Kaj pa danes, po 30 letih, se sprašuje Godeša. Zgodovinar je mnenja, da dosedanja prizadevanja niso pripel- jala do razčiščenja medvojne prete- klosti, niti niso uspela razrešiti ideo- loških delitev. Tudi poznavanje pre- teklosti ni večje in boljše, škodo je utrpel tudi ugled zgodovinopisja. Vse to vpliva tudi na mlajše genera- cije, ki niso neposredno obremenje- ne s travmami druge svetovne voj- ne. Predavatelj je mnenja, da bi ne- ka implementacija duha izjave pred- sedstva SRS in širša družbena poso- dobitev njenega koncepta zagotovo pomenili korak k nastajanju vzdušja v političnem in javnem življenju Slovenije, ko preteklost ne bo več bremenila medčloveških odnosov danes in jutri. Tomaž Erzar: Ranjeni in ranljivi na- rod - zgodbe, ki jih želimo povedati svoji otrokom Dr. Erzar se je osredotočil predvsem na psihološki in socialni vidik spra- ve. Predavatelj ugotavlja pravzaprav, kako globoko v čustva sega sprava in da predpostavlja dvoje. Najprej se je treba srečati, a tudi v pravi globi- ni, tisti, kjer je možno eno opra- vičilo, kjer se tika bolečino, ki smo jo povzročili. V Sloveniji in na splošno so ljudje navajeni na besede “mi je žal, ampak …”. Tisti AMPAK podre vse ostalo, pravi Erzar. Opra- vičilo se tako spremeni v vrsto po- gojev in dodatne krivice. Odpuščan- je je tista globina, do katere se mora- mo spustiti, če hočemo doseči spra- vo na višjih ravneh. Pomembno je, da prepoznamo, poimenujemo in obravnavamo ranjenost ljudi, zlasti ker se ta najlažje izraža na način, ki prekriva ranjenost: z jezo, zanikan- jem, ideološkim klasificiranjem, vlogo žrtve in demonizacijo storil- cev. V teh čustvih se ne srečamo, “srečamo se v mehkih čustvih, kot sta bolečina in sočutje”. Danes se v tej hitri družbi krivice pomešajo, ne razčistimo ene, ko se pojavi že dru- ga. Ne rešujemo problemov, ker se ukvarjamo stalno z vedno eno in isto polarizacijo, ki nas blokira. Tako postanemo “nefunkcionalna družba”. Zločine, napake je treba procesirati in s tem dati jasno spo- ročilo naslednjim generacijam, da želimo ustvariti svet, v katerem bo- do varni, in da smo družba, ki se zna zaščititi, je sklenil Erzar, ki je prepričan, da se počasi ustvarjajo razmere, ko se bomo lahko srečali. Aleš Gabrič: Raznolikost bogati po- glede na preteklost Dr. Gabrič se je zaustavil pri zgodovinopisju in ob tem, kako so pozive k na- rodni spravi po- gosto pospremi- li klici po po- novnem premi- sleku o naši pre- teklosti, ki so se- gali celo do tega, naj bi prišli do neke prave ali nove resnice. Prizade- vanja za spravo so se tako spre- vračala v iskanje prave resnice, zagovorniki na- sprotnih stališč pa niso dosegli nikakršnega zbližanja, kvečjemu na- sprotno. Obe- ma stališčema je bilo skupno le to, pravi predavatelj, da nista dopuščali možnosti drugačne interpretacije dogodkov od tistih, ki so jih zago- varjali sami. Poleg tega je večina po- lemik potekala med ljudmi, ki niso poklicni raziskovalci. Najprej mora- mo priti do “pravilnega” pogleda na zgodovino in do “edine” resnice na- roda, šele potem bomo lahko govo- rili o spravi. Lenart Škof: Sveta vez življenja in smrti: meditacija o spravi Niz popoldanskih posegov je sklenil dr. Lenart Škof, ki je povedal, kako sprava nosi v sebi zakrite in težje do- stopne elemente travme, ki jih ni mogoče zaobseči na politični ravni. Potrebna je močna etična interven- cija, ki je v domeni filozofije, teolo- gije, zgodovine in drugih humani- stičnih ved. V prispevku se je Škof dotaknil vprašanja t. i. ničelne točke etike in ga povezal z vprašanji nena- pisanih etičnih zakonov. S Sofokle- jevo Antigono in Jezusovo odrešen- jsko navzočnostjo je ponudil model etike, ki je utemeljen na ljubezni in bolečini in bi svetu ponudil novo zavezo sprave. Simpoziju je sledila bogata razprava, na kateri je več udeležencev izrazilo mnenja o temi sprave ter tudi kri- tično, pozitivno in negativno, oce- nilo prispevke predavateljev. Splošno mnenje je bilo, da je bil simpozij uspešna in dobrodošla po- buda. Nekaj kritik je prišlo na dan glede odsotnosti predstavnikov, ki bi na tovrstni argument gledali na drugačen način, pri čemer je član pripravljalnega odbora Tine Hribar dal jasen odgovor: “Vsi, ki smo da- nes govorili, smo za spravo! S tisti- mi, ki so že vnaprej proti spravi, se ne da govoriti, ker izključujejo dej- stva in posledično tudi vsako obliko pogovora”. Katja Ferletič, Danijel Devetak in Matevž Čotar “Nihče nima monopola trpljenja!” Predavatelji in organizatorji na skupinski sliki pred začetkom simpozija (foto dd) Janez Gril Spomenka Hribar Milan Kučan Peter Kovačič Peršin Pavel Jamnik Mitja Ferenc Jože Krašovec Mari J. Osredkar Anton Stres Peter Vodopivec Bojan Godeša Tomaž Erzar Aleš Gabrič Lenart Škof Peter Štih Tadej Bajd Tine Hribar