naroČila KURILNEG/ ^ OLJA tel. 03 t 591 56 11 Intervju s Slovencem leta 2013, upokojenim zdravnikom Aleksandrom Dopliharjem STRAN 8 Oglasi i 2 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Ekonomska in socialna enakopravnost žensk še vedno predvsem na papirju.............4 ZKZ Mozirje: Zadruga ostaja celovita in v sedanjih okvirih...............................................4 Sejemski trojček v Celju: Sodelovali tudi zgornjesavinjski čebelarji.......5 SŠGZ: Letos poseben poudarek 3. razvojni osi in ženskemu podjetništvu......6 Dnevnikova zimska izvidnica: Ocenjevalca v Mozirju ravno v času žledoloma......................................7 Odelo Slovenija: Podjetju najvišje državno priznanje za poslovno odličnost.................... 11 Šport center Prodnik: Prijateljska pomoč judoistov pri odpravljanju posledic žledoloma............17 Mozirje: Predstavili društvo Hospic...............................17 Čebelarska zveza Saša: Volilni zbor potrdil dobro dosedanje delo ... 18 Tretja stran Kljub feminizaciji novinarstvo še vedno domena moških Enakost spolov je temeljna pravica in skupna vrednota Evropske unije ter nujen predpogoj za doseganje njenih splošnih ciljev na področju rasti, zaposlenosti in socialne kohezije. Večja zaposlenost žensk, njihov boljši položaj na trgu dela in odprava razlik med spoloma zato sodijo med glavne izzive Evropske unije na začetku tretjega tisočletja. V eni od seminarskih nalog na podiplomskem študiju na Fakulteti za management v Kopru sem se ukvarjal z vprašanjem enakih možnosti zaposlovanja in napredovanja moških in žensk v novinarstvu oziroma v medijih. Omenjeno področje je sorazmerno ozko in specifično, zato veliko kakovostnih podatkov ni na voljo. Statistika kaže, da se je položaj žensk v EU v splošnem zadnja leta precej izboljšal, k čemur je zagotovo pripomogla tudi dolgoročna strategija, podprta z mednarodno in nacionalno zakonodajo, ne glede na to pa položaj žensk na trgu dela ni zadovoljiv, saj so še vedno prisotne znatne razlike v primerjavi z moškimi, tako glede možnosti napredovanja kot glede delovnih pogojev in plačila za delo. Podobno stanje je tudi v medijih, kjer se novinarski poklic hitro feminizira. Po podatkih evropske novinarske asociacije se delež novinark v povprečju približuje 50 odstotkom, bistveno počasneje pa se povečuje število žensk na vodstvenih položajih v medijih. Med glavnimi razlogi za takšno stanje je na prvem mestu »stekleni strop« oziroma nevidna diskriminacija, ki jo je zelo težko identificirati, zato ni presenečenje, da so v sodni praksi redki primeri sporov med novinarkami in delodajalci. Možna razlaga je tudi ta, da se ženske ob tovrstnih ovirah prehitro sprijaznijo s slabšim položajem in plačilom, kot bi si ga sicer zaslužile. Še pred 50 leti je bilo novinarstvo tako rekoč moški poklic, danes pa je v medijih vedno več žensk. Delež žensk v populaciji študentov novinarstva je v nekaterih državah že več kot 70 odstotkov. Na problematiko žensk v medijih je prvič resno opozoril kongres mednarodne novinarske asociacije leta 2001, ko so na osnovi raziskave ugotovili, da so ženske v primerjavi z moškimi v precej slabšem položaju. Le 0,6 odstotka žensk (v Evropi trije odstotki) zaseda vodilne položaje, kar pomeni, da so urednice, direktorice ali lastnice medijev. Čeprav se trenutno v Sloveniji nihče sistematično ne ukvarja s položajem novinark v medijih, lahko glede na nacionalni program in zagovorni-štvo enakih možnosti žensk in moških v prihodnosti z zmernim optimizmom pričakujemo izboljšanje njihovega položaja, še posebej na radijskih in televizijskih postajah, kjer novinarke predstavljajo že okrog dve tretjini novinarskega kadra. ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 12, 21. marec 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ ... „„,, -r Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 3 Tema tedna, Aktualno MAREC - MESEC POSVEČEN ŽENSKAM Ekonomska in socialna enakopravnost žensk še vedno predvsem na papirju 8. marca smo praznovali mednarodni dan žena, pred vrati pa je že 25. marec, posvečen vsem materam. Marec je čas, ko njihova življenja »secira« tudi statistika. Navadno postreže z zanimivimi, le malokrat pa s presenetljivimi podatki. Nekatera stališča glede položaja žensk namreč še vedno ostajajo enaka in globoko zakoreninjena v predstavnikih obeh spolov. ŽENSKE SE VEDNO ZASLUZIJO MANJ KOT NJIHOVI MOŠKI SODELAVCI Naj se plačna politika in kvota žensk v politiki ter na drugih ključnih gospodarskih položajih še tako spreminja, številke ne lažejo. Leta 2012 je bila povprečna mesečna bruto plača žensk okoli pet odstotkov nižja od povprečne mesečne bruto plače moških in tudi v lanskem letu kakšnih večjih sprememb na tem področju ni bilo. Največja razlika v plačah je v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je bila bruto plača žensk v letu 2012 v povprečju za 26,5 od- stotka nižja od bruto plač moških v teh dejavnostih. Bruto plače žensk so nekoliko večje od plač moških le v gradbeništvu, prometu in skladiščenju ter na področju oskrbe z vodo, ravnanja z odpadki in saniranja okolja. A to le zato, ker so v teh dejavnostih ženske v manjšini in večinoma opravljajo bolje plačana dela. NAJSLABŠE PLAČANE KMEČKE ŽENSKE, KI SICER DELAJO NAJVEČ V primerjavi z vsemi prebivalkami Slovenije so daleč najslabše plačane kmečke ženske. Po podatkih o odmerjeni dohodnini so žen- ske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, v letu 2012 zaslužile 1.060 evrov bruto na mesec, povprečna mesečna bruto plača vseh zaposlenih žensk v Sloveniji pa je znašala 1.400 evrov. Poleg tega velik delež kmečkih žensk sploh ne dobiva plačila, ker delajo na domačih kmetijah kot pomagajoči družinski člani. Spomladi 2012 je v Sloveniji v kmetijskih dejavnostih delalo 37 tisoč žensk. Večina med njimi je na kmetiji delala 39 ur na teden. Če k temu prištejemo še gospodinjska dela, saj je na kmetiji težko ločiti obe vrsti del, statistike ugotavljajo, da so bile te ženske zelo delavne, saj so skupno delale 55 ur tedensko. Pri tem kar 92 odstotkov ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Zadruga ostaja celovita in v sedanjih okvirih V. d. direktorja ZKZ Mozirje Stanko Zagožen je nedavno na člane zadruge naslovil dopis, v katerem pojasnjuje ukrepe za ureditev razmer. (Foto: ML) Potem, ko je upravni odbor v začetku marca z mesta direktorja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje razrešil Andreja Preseč-nika, je bil za vršilca dolžnosti direktorja, ki opravlja tekoče posle, imenovan Stanko Zagožen. Ta je nedavno na člane zadruge naslovil dopis, v katerem pojasnjuje ukrepe za ureditev razmer, saj želi, da pridejo v javnost jasne informacije, ne pa različna ugibanja in celo neresnična namigovanja. IŠČEJO NAJBOLJŠO REŠITEV ZA IZHOD IZ SEDANJE SITUACIJE Kot navaja Zagožen, je bilo delovno razmerje s Presečnikom prekinjeno sporazumno. Zagožen je bil imenovan za v. d. direktorja iz potrebe po hitrem ukrepanju v zadrugi. To funkcijo bo opravljal, dokler ne bo imenovan novi direktor. »V zadnjih dneh skupaj z Zadružno zvezo Slovenije, bankami upni- cami in dobavitelji iščemo najboljšo rešitev za izhod iz sedanje situacije. Dogovori so sledeči: zadruga ostane celovita in v sedanjih okvirih. Vse proizvode, ki se tržijo preko zadruge, bomo še naprej odkupovali in zagotavljali redna plačila. Dogovor z Ljubljanskimi mlekarnami ostaja obveza za oba poslovna partnerja tudi v bodoče. Če bi prišlo do kakšnega dneva zamika pri izplačilih, pa se že vnaprej opravičujemo in prosimo za razumevanje,« sporoča Stanko Zagožen. ODKUP LESA, KO BODO ODPRAVILI LIKVIDNOSTNE TEŽAVE Dotaknil se je še nedavnega žledoloma: »Vemo, da bo velika težava v kratkem času pospraviti velike količine lesne mase. To se tiče tudi zadruge. Zavedamo se, da smo v zadnjem času opustili odkup lesa. S tem bomo začeli takoj, ko bomo odpravili likvidnostne težave in bomo lahko za odkupljene količine zagotovili redno plačilo.« Slaba založenost zadružnih trgovin je bila težava, s katero so se srečevali številni kupci v dolini. »Želja Mercatorja kot našega glavnega dobavitelja je, da čim prej napolnimo prodajne police. Z dobavitelji se trudimo dogovoriti za zagotavljanje kmetijskih reproduktov, ki so v pomladanskem času nujno potrebni.« Marija Lebar 4 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 I Tema tedna, Aktualno kmečkih žensk dela običajno tudi ob sobotah, 83 odstotkov pa tudi ob nedeljah. KMETICE VEDNO BOLJ IZOBRAŽENE, A PREPRIČANJE O NJIHOVI »MANJVREDNOSTI« ŠE ŽIVI Treba je omeniti izsledke statističnih raziskav, ki kažejo, da se je izobrazbena sestava kmečkih žensk v zadnjih desetih letih močno izboljšala. V letu 2012 jih je 44 odstotkov imelo dokončano srednjo šolo, narašča pa tudi število tistih z višjo in visoko stopnjo izobrazbe. Pogosto se ženske same odločajo za delo na kmetiji, veliko jih je pri tem tudi zelo podjetnih. Zelo ustvarjalne so pri dopolnilnih delih na kmetiji, ukvarjajo se s podjetniškimi pristopi in potrošnike uspešno privabljajo po nakupih na kmetijo. Tako bi bilo pričakovati, da bo prepričanje o »manjvrednosti« žensk, ki kariero opravljajo kot gospodinje, mame in kmetice in ne kot poslovne ženske, počasi zamrlo. Velik odstotek moških sicer meni, da je prav, če ženska ne hodi v službo, vendar jih tudi veliko meni, da le ženskam pritičejo gospodinjska dela. ŽENA NAJ BO DOMA, ČAKA NAJ NA MOŽA? Letošnja raziskava Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana je pokazala, da skoraj dve tretjini (63,5 odstotka) moških meni, da je ženski mesto doma. S tem se presenetljivo strinja tudi dobra tretjina (36,5 odstotka) anketiranih žensk. Naklonjenost takšnemu stališču se zmanjšuje s stopnjo izobrazbe moških. Višje kot je Slovenec izobražen, manj se strinja z omenjeno trditvijo. Kar pa še ne pomeni, da bolj izobraženi cenijo delo žensk, vsaj ne tisto, ki ga ženske opravijo doma. Z enakovredno porazdelitvijo gospodinjskih del med spoloma se po omenjeni raziskavi strinja le dobra desetina (10,6 odstotka) fakultetno izobraženih. Sicer pa to, da bi si moški in ženske morali enakovredno deliti hišna/gospodinjska opravila, meni 56,5 odstotka Slovenk in 43,4 odstotka Slovencev. Tatiana Golob Rosana Štiglic, kmečka žena, mama petih otrok in aktivna članica številnih društev: »Ustvariti si kariero ali ostati doma? Postati uspešna ali biti gospodinja? Kdo pravi, da ne moremo biti oboje? Ukvarjam se z mnogo stvarmi, tudi s pisanjem pogrebnih govorov. Večinoma so moje besede slovesa namenjene ženskam. Predvsem so to starejše ženske. To je generacija žensk, ki so bile »samo« gospodinje, žene in matere. Ob tem spoznavam čudovite življenjske zgodbe »malih« ljudi - žensk, za katere pa z gotovostjo lahko trdim, da je vsaka izmed njih naredila kariero. Poslušam čudovite izpovedi otrok - teh 50 ali 60 let starih otrok - kako živo se spominjajo materinih naukov in besed, pa tudi vonja in okusa jedi, s katerimi so jih pričakale doma, pa starih pozabljenih molitvic, pesmic, ki se jih ne spomni nihče drug. Neprecenljivo. Ob takih trenutkih se zavem, da so te ženske naredile kariero matere. Takrat mi je v veselje skuhati nekaj posebnega ali pa si vzeti čas, da gremo z družino na izlet. Ampak tu se lahko že zaplete. Kajti kmetom se menda ne spodobi hoditi na izlete ali na dopust. Prav lahko se nam zgodi, da nas na nedeljskem izletu kdo vpraša: »A vi ste tudi tukaj? Ali pa imate čas?« Res čudno, da družina, kjer sta starša v službi, ima pravico do dopusta ali družinskih izletov, kmečke družine pa ne!? Na takšna mnenja se sicer ne oziram, saj prav nihče nič ne naredi namesto mene. Vse me počaka. Pa še tole lepo misel sem prebrala nedavno: Vse se da doživeti prej ali potem. Čas, ki nam je namenjen z našimi otroki, pa je samo zdaj in nikoli več.« SPOMLADANSKI SEJEMSKI TROJČEK V CELJU Sodelovali tudi zgornjesavinjski čebelarji V dneh od 14. do 16. marca so na Celjskem sejmu pripravili tradicionalno dogajanje s tremi posameznimi sejmi, in sicer Flora, Poroka in Altermed. Slednji je bil organiziran deseto leto po vrsti, letos so mu dodali še državni čebelarski posvet ApiSlovenija. Dvodnevni državni posvet čebelarji iz Slovenije in tujine izkoristijo za izmenjavo izkušenj ter znanja o naj- aktualnejših temah s področja čebelarstva. Osrednja tema sobotnega dne na 37. državnem čebelarskem posvetu je bila posvečena čebelarjenju v tretjem tisočletju, medtem ko je bila strokovna tema v nedeljo posvečena dobrim čebelarskim praksam. Na razstavnem prostoru Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), kjer so mimoidočim predstavljali različna področja čebelarjenja, sta oba Na razstavnem prostoru Čebelarske zveze Slovenije so mimoidočim predstavljali različna področja čebelarjenja tudi zgornjesavinjski čebelarji. (Foto: Boštjan Noč) dni sodelovala predsednik Čebelarske družine Kokarje Franjo Po-drižnik in predsednik Čebelarske zveze SAŠA ter Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje Ivan Čo-par. Oba sta tudi terenska svetovalca in v tej vlogi sta na razstavnem prostoru obiskovalcem postregla z različnimi informacijami. V ospredju tokratnih predstavitev je bila vključitev čim več čebe- OBCINA GORNJI GRAD larjev v pridelavo evropsko zaščitenega slovenskega medu z geografsko označbo. Ogledati si je bilo mogoče virtualni panj in se seznaniti z različnimi vrstami naših me-dov, ki so bili na voljo tudi za poku-šino. Kot sta povedala Čopar in Po-drižnik, je bilo veliko zanimanje za predstavitve tudi med mladimi in bodočimi čebelarji. Marija Lebar Gradnja priključkov na odprto širokopasovno omrežje Upravljavec odprtega širokopasovnega omrežja (OŠO) Iskra Sistemi je pričel z gradnjo priključkov. Omrežje zagotavlja storitev interneta, fiksne telefonije, pri operaterju Telemach pa tudi storitev digitalne satelitske televizije. Trenutno svoje storitve na OŠO ponujata dva operaterja, in sicer poleg Tele- macha tudi Telekom Slovenije. Občani lahko svoj interes za priključek izrazijo z izpolnjenim obrazcem, ki je objavljen na spletni strani Občine Gornji Grad. Več informacij lahko interesenti najdejo na spletnih straneh upravljavca in obeh ponudnikov. Štefka Sem Savinjske novice št. 5, 28. marec 2014 13 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Letos poseben poudarek 3. razvojni osi in ženskemu podjetništvu Člani upravnega odbora Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so na 5. redni seji obravnavali poslovanje v lanskem letu, s katerim so bili zadovoljni. Zbornica je uresničila večino nalog, ki so si jih zadali v programu. Sprejeli so načrt dela in finančni načrt za leto 2014 ter predlagali višino letošnje članarine. S tokratno sejo, kjer so govorili tudi o negotovostih v zvezi z izvedbo 3. razvojne osi, so gostovali v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. PRESEGLI PLANIRANE PRIHODKE O poslovanju v letu 2013 je poročal direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik: »Članska struktura ostaja stabilna in izraža visoko stopnjo reprezentativnosti, saj je pod okriljem SŠGZ zbranega več kot štiri petine regijskega gospodarstva, merjeno z vrednostjo kapitala in številom zaposlenih. Planirane prihodke je lani SŠGZ presegla za šest odstotkov, pri čemer je delež članarine znašal le še okoli polovico vseh prihodkov. Ostale prihodke je zbornica ustvarila z drugimi storitvami.« OBČINSKI SVET NAZARJE SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA V programu dela za letos bodo poseben poudarek poleg hitre ceste 3. razvojne osi namenili spodbujanju internacionalizacije zlasti malega gospodarstva savinj-sko-šaleškega okolja. Zbornica bo skupaj z lokalnimi skupnostmi pripravila dokument za spodbujanje podjetništva. Pripravila bo tudi koncept spodbujanja in razvoja ženskega podjetništva v SAŠA regiji in se na različnih nivojih zavzemala za bolj konkurenčno poslovno okolje. Poleg naštetega program vključuje več ključnih nalog, ki so stalnica v dejavnosti zbornice. Tako so ponovno razpisali natečaj za najboljše inovacije, organizirali bodo poslovne dogodke in konference ali pa bodo pri organizaciji teh sodelovali z ostalimi dejavniki. Upravni odbor SŠGZ je sklenil skupščini predlagati, da članarina tudi letos ostane nespremenjena - na nivoju iz leta 2008, ko je SŠGZ začela s poslovanjem kot samostojna pravna oseba. Najeti prostori letos za domicilna društva še brezplačni Nazarski občinski svetniki so na zadnji seji obravnavali oddajo prostorov v domu kulture in Jakijevi hiši, katerih lastnica je občina, upravlja pa jih Javno podjetje Dom Nazarje. Zaradi zagotovitve transpa-rentnosti postopkov brezplačne uporabe prostorov v obeh omenjenih objektih in oddaje v najem je na spletnih straneh občine objavljen javni razpis. Županja Majda Podkrižnik je svetnikom pojasnila, da je bil sredi januarja sklican sestanek z vsemi društvi v občini. Med drugimi temami so obravnavali ureditev najemnih razmerij v domu kulture in Ja-kijevi hiši. Vsem društvom je treba zagotoviti enake možnosti do brez- PREDSTAVITEV MUZEJA USNJARSTVA Kustos muzeja usnjarstva Miran Aplinc je predstavil začetke in delovanje ustanove. Po ukinitvi Tovarne usnja Šoštanj je začel leta 2002 delovati iniciativni odbor za ohranitev industrijske in kulturne dediščine panoge, ki je močno zaznamo- OBČINA LUČE vala življenje Šoštanjčanov in okoličanov. Muzej deluje od leta 2009. Za sodelovanje na področju turizma in vzpostavitev dodatnih zbirk se v muzeju nadejajo podpore s strani gospodarstva, za kar so člani upravnega odbora izkazali načelni interes. Marija Lebar Na srečanju gasilcev z županom tudi o številnih intervencijah plačnega najemna prostorov. Občinski svet je v tej zvezi zavzel dva sklepa. Prvi sklep pravi, da se v letošnjem letu, ki se šteje kot prehodno obdobje, prostori oddajajo še po enakih pogojih kot v letu 2013, torej društvom s sedežem v občini brezplačno. V prehodnem obdobju se uredijo vsi ustrezni pravno formalni postopki, ki se pričnejo celovito izvajati v letu 2015. V drugem sklepu so potrdili, da se poslovni prostori v domu kulture in v Jakijevi hiši po izveden javnem razpisu oddajo ostalim interesentom, razen društev s sedežem v občini, za ocenjeno najemnino. Oba sklepa so svetniki podprli soglasno. Marija Lebar Župan občine Luče Ciril Rosc se je sestal s predstavniki domačega gasilskega društva in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Razlog je bil slovesni podpis aneksa k pogodbi o izvajanju obvezne javne gasilske službe za leto 2014, priložnost so izkoristili tudi za pogovor o nedavnih intervencijah na območju občine. Prostovoljno gasilsko društvo Luče je na podpisu aneksa k tristranski pogodbi o izvajanju in financiranju gasilske službe zastopal predsednik Boštjan Robnik. S strani zveze sta bila navzoča predsednik Janko Žuntar in poveljnik Slavko Bric. Kot je povedal župan Rosc, sredstva, ki jih občina po pogodbi namenja za delovanje gasilstva, osta- jajo na ravni preteklega leta. Občina že več let objavlja tudi javni razpis za sofinanciranje bazenov za požarno vodo in hidrantov. Predstavnika gasilske zveze sta poudarila dobro sodelovanje z občino kot tudi z društvom. Slednje je bilo v zadnjem času soočeno s številnimi zahtevnimi intervencijami. Začelo se je s poplavami konec leta 2012, sredi lanskega leta so se skupaj z ostalimi gasilci spopadali z gozdnim požarom na Velikem Rogatcu, konec lanskega leta je zagorelo na domačiji Golobo-vih v Podvolovljeku, februarja pa je prišlo še do žledoloma. Za vso pomoč in številne prostovoljne ure se je župan gasilcem še posebej zahvalil. Marija Lebar Po podpisu aneksa so se udeleženci pogovarjali o gasilski dejavnosti v občini in dolini. (Foto: Marija Lebar) 6 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 I Politika, Ljudje in dogodki SOCIALNI DEMOKRATI Srečanje na Ljubnem ob Savinji v znamenju reorganizacije V sredo, 5. marca, so se na sestanku srečali člani Območnih organizacij Socialnih demokratov (SD) Velenje in Zgornje Savinjske doline. Pogovor je tekel predvsem o reorganizaciji območnih enot SD in o pripravah na občinske volitve 2014. Stranka Socialnih demokratov je organizirana na občinski, območni in državni ravni. Glede na novo organiziranost se občinske organizacije obvezno združujejo v območne organizacije. Te tako obsegajo območja večih občin. Na podlagi dobrega dosedanjega sodelovanja so v OO SD Zgornja Savinjska dolina sprejeli odločitev, da se bodo priključili k območni organizaciji SAŠA. Območna organizacija SAŠA bo tako po ustanovitveni konferenci obsegala območja naslednjih občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Rečica ob Savinji, Nazarje, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Po dosedanji organiziranosti so v tukajšnjo območno organizacijo sodile občinske organizacije z območja upravnih enot Mozirje, Velenje in Žalec. Stranka se bo dejavno pripravila na letošnje lokalne volitve, čemur so na srečanju namenili nekaj besed. Konkretnih imen morebitnih kandidatov pa še niso omenjali. Marija Lebar Člani Območne organizacije Socialnih demokratov Zgornje Savinjske doline so sprejeli odločitev, da se bodo priključili k Območni organizaciji SD SAŠA. (Fotodokumentacija OO SD ZSD) DNEVNIKOVA ZIMSKA IZVIDNICA 2013 Ocenjevalca v Mozirju ravno v času žledoloma Konec lanskega novembra so pri časopisu Dnevnik v sodelovanju z radiem Veseljak začeli s tretjo Dnevnikovo izvidnico. Dvema poletnima so tako dodali zimski izbor turistom najprijaznejšega slovenskega kraja. Petnajst naključno izbranih tujih državljanov je ocenjevalo petnajst prav tako naključno izbranih slovenskih krajev oziroma občin, med njimi tudi mozirsko. Tuja izvidnika sta prišla v Mozirje ravno v času žledoloma. TURISTIČNE INFORMACIJE NAŠLA PRI TOČAJKI Kljub neobetavni vremenski napovedi se je Italijan Davide Crespi, izvršni direktor naftne družbe, odgovoren za številne tuje trge skupaj s Slovenijo, z dekletom Jasmi-no odpravil na pot iz Ljubljane. Kot je pisal Dnevnik, sta o turistični ponudbi Mozirja največ izvedela prek spletne strani STO. Našla sta zadovoljive informacije, tudi v angleškem jeziku. V soboto, 1. februarja, sta se ustavila sredi trga in iskala turistične informacije. Ob slabem vreme- Dnevnikovo izvidnico je v Mozirju nu jih nista našla drugje kot za točilnim pultom bara Tribuč. Prijaznost in pripravljenost pomagati s strani točajke sta izpostavila kot prvo svetlo točko obiskanega kraja. Kosilo v restavraciji Gaj jima je šlo v slast. Odločila sta se za govejo juho, srnin golaž in mesne žlikro-fe z ocvirki. Po obedu sta Davide in Jasmina sedla v avto in se odpeljala proti Goltem. Sledila sta oznakam in avto parkirala v Žekovcu, pri spodnji postaji gondolske žičnice. Desetminu-tna panoramska vožnja z gondolo se jima je zdela romantična. presenetil žled. (Foto: Igor Solar) Rezervacijo v hotelu na Golteh sta si uredila že doma prek spletne strani booking.com. Omenjeni hotel sta izbrala zato, ker je najbližje Mozirju in neposredno ob smučišču. Pohvalila sta nastanitev. Dokaj pestro ponudbo samopostrežne hotelske večerje sta si najbolj zapomnila po odlični domači šunki s hrenom in pečenih ribah, medtem ko sta ostale jedi opisala kot v redu. IZVIDNICO KONČALA PREDČASNO Ker žičničarske naprave v nedeljo na Golteh niso obratovale, sta morala na težko pričakovano smuko pozabiti. Spremenila sta načrte in se želela že dopoldne odpeljati nazaj v Mozirje. Da bi si ogledala turistične znamenitosti, morda obiskala kakšen muzej, sta namignila, a sta bila obveščena, da gondola zaradi izrednih vremenskih razmer ne obratuje. V dolino sta se vrnila z organiziranim prevozom skupaj z nekaterimi gosti. Gasilci so pred njimi odstranjevali zaradi žledolo-ma padla drevesa in veje na cesti. V Žekovcu so jih pričakali v led ujeti avtomobili. Kot pluse za kraj sta ocenjevalca izpostavila čudovito lokacijo hotela Golte, njihove savne in prijazno osebje v baru Tribuč. Minuse pa si je kraj prislužil zaradi izrednih vremenskih razmer, nepreglednega fascikla z informacijami v hotelu Golte in dejstva, da v hotelu ni bazena. Na slovesnosti 11. marca so bili za zmagovalne kraje Dnevniko-ve zimske izvidnice 2013 izbrani Dravograd, Črnomelj in Kranjska Gora. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 7, 28. marec 2014 13 Intervju SLOVENEC LETA 2013, ALEKSANDER DOPLIHAR »Če ima vsak pravico do zdravja, zakaj torej ne rečemo bobu bob in to uredimo?« Aleksander Doplihar (Foto: Štefka Sem) Upokojeni zdravnik Aleksander Doplihar se je rodil v hrvaškem Zagorju, medicino je študiral v Zagrebu, službena pot ga je najprej popeljala v Štore, nato v Celje, kasneje pa v Kamnik, kjer se je z družino ustalil. Povezan je tudi z našo dolino. Njegova žena Alenka je namreč Goričarjeva iz Mozirja, kjer rada preživljata prosti čas. Kljub invalidnosti in ne ravno rosnim letom Doplihar izžareva pozitivno energijo, dobro voljo in željo po spreminjanju razmer na boljše, predvsem za ljudi, ki so se znašli v stiski. Bil je pobudnik ustanovitve ambulante za osebe brez zavarovanja v Ljubljani, katero sedaj obiskujejo ljudje iz vseh koncev Slovenije. Ambulanto Pro bono vodi že 13 let in vsak ponedeljek se posveča ljudem z zdravstvenimi težavami. - Prejeli ste že številna priznanja, nazive in nagrade. Letos so vas zaradi človekoljubnega dejanja bralci Nedeljskega dnevnika izbrali za Slovenca leta 2013. Verjetno vam postane toplo pri srcu ob zavedanju, da ste na ljudi naredili velik vtis? Dejanje, ki je privedlo do tega naziva, se mi je zdelo potrebno. Tisti, ki bi morali Viktorju Sračje-ku zagotoviti pomoč, od zdravstvene, socialne, patronažne službe, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so zatajili. Gospod je imel dovolj delovne dobe, da bi dobil pokojnino ter s tem tudi zdravstveno zavarovanje, a sam tega ni mogel urediti. Potrudil sem se, da sem zanj dosegel pravice, ki mu pripadajo, vrnil sem mu dostojanstvo in na pobudo novinarke Milene Dore, ki je to zgodbo zapisala, še nominacijo za Slovenca leta. Ljudje, ki me poznajo tudi iz Pro bono ambulante, so čutili neko moralno obvezo in me izbrali. - Ambulanta Pro bono je bila mišljena kot kratkoročni projekt, sedaj pa deluje že 13 let, koliko imate rednih pacientov? Število rednih pacientov se bliža številki 1.000. Le-ti imajo pri nas kartoteko, prihajajo redno in večkrat letno, nimajo pa urejenega zdravstvenega zavarovanja. Poleg teh prihaja k nam enkrat ali dvakrat letno še okrog 700 ljudi. To so predvsem delavci iz tujine, turisti, ljudje, ki so začasno brez zavarovanja. Lani smo opravili 7.600 storitev. Se pa v zadnjem času veča število obrtnikov, ki so jim pravice iz zdravstvenega zavarovanja zamrznjene. - Odziv zdravnikov, ki brezplačno pomagajo v ambulanti, je bil presenetljivo dober. Koliko vas dela v njej? Skoraj 40 zdravnikov nas v ambulanti dela prostovoljno, tudi farmacevti so prostovoljci, zaposlene so le tri osebe, medicinska sestra, socialna delavka in čistilka. Ambulanta deluje vsak dan. Prvenstveno je bila namenjena prebivalcem brez urejenega zdravstvenega zavarovanja Mestne občine Ljubljana. Socialna stiska ljudi pa je vse večja in nekdaj smo obravnavali največ brezdomcev, sedaj se veča število ljudi brez zaposlitve, obrtnikov in malih podjetnikov, ki prihajajo iz vse Slovenije in vse tudi sprejmemo. - Veseli ste tudi prispevkov in donacij. Kaj vse sprejmete v ambulanti Pro bono? V ambulanti z veseljem sprejmemo še uporabna zdravila, igrače za otroke, plenice, zdravstvene pripomočke, uporabna oblačila in obutev. Pacienti se lahko pred obiskom zdravnika v kopalnici uredijo in preoblečejo, da potem pridejo do zdravnika in, če je potrebno, tudi v bolnišnico dostojno urejeni. Prejemamo tudi donacije posameznikov in podjetij, ta sredstva pa namenimo za razne pripomočke. Nazadnje smo kupili slušni aparat. - Je država po vašem mnenju na tem področju zatajila? Se zanaša na dobro voljo ljudi in prostovoljcev, da bodo poskrbeli za ljudi brez zavarovanja? Na žalost je država popolnoma zatajila, čeprav razglašamo, da smo socialna država. V lanskem letu je okrog 12.500 obrtnikov zaprlo svoje dejavnosti, mnogi so ostali brez zavarovanja, saj niso zmogli plačati vseh obveznosti. Namesto, da bi bile te osebe med nezavarovanimi, »Delo mi je bilo vedno hobi in zato mi ni bilo nikoli težko delati. Tudi sedaj so ponedeljki lepi, ko se posvečam bolnikom.« je država izbrala boljši izraz in jim pravice zamrznila ter s tem umetno izboljšala socialno sliko države. Statistični podatki so tako lepši, saj se pravi podatki skrivajo. Število potreb pa se zelo veča. Poleg ambulante v Ljubljani in Mariboru se v naslednjih mesecih pripravljajo odprtja ambulant v Kopru, Velenju, Celju in Kočevju. Država bi morala uvideti vse večje potrebe in ne bi smela dovoliti, da se vse to odvija mimo državnih inštitucij. Bolnikom smo dolžni pomagati tudi, če niso zavarovani. - S tem ko ljudje nimajo možnosti zdravljenja, so hudo kršene človekove pravice, kajne? Ustava in evropska konvencija govorita o tem, da mora imeti vsak človek pravico do zdravstvenih uslug in zdravja. Če ima vsak pravico do zdravja, zakaj torej ne rečemo bobu bob in to uredimo? Ljudje ostajajo nezavarovani kljub te- »Skupaj se morajo odgovorni za javno zdravstvo dogovoriti in rešiti zadevo v dobro prebivalcev doline. Kajti lahko povzročijo izjemno veliko škodo. Že to, da se tako dolgo rešuje ta problematika, je velika težava.« mu, da so mogoče isti ljudje plačevali zdravstveno zavarovanje dolga leta. Ko pa so postali dolžniki ali brezposelni, so izgubili vse pravice, kljub preteklim vplačilom. Isto nepravično se obnaša zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če človek zboli in nima zavarovanja, nima zdravnika in nima 8 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 Intervju, Gospodarstvo možnosti, da ga kdo napoti na invalidsko komisijo. Tako se mu zapro vsa vrata in vse možnosti, da bi lahko dobil invalidsko pokojnino. Država krši človekove pravice, in to močno, s tem, da vsem državljanom ne zagotavlja pravice do zdravja in zdravljenja. - Na začetku ste imeli ustanovljeno ambulanto za brezdomce, pa delavce iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, kakšnih pacientov pa imate največ v zadnjem obdobju? V zadnjem času našo ambulanto obiskuje vse več obrtnikov. Kljub zatrjevanju, da bodo vse uredil v kratkem, se ve, da to ne bo lahko. Dolgov ne morejo poplačati preko noči, službe ne dobijo in tako se vrtijo v začaranem krogu, psihično pa so vedno slabši. Vsi ljudje v naši ambulanti potrebujejo psihiatra. Pomanjkanje denarja, izguba službe in podobne situacije ljudi pahnejo v nevroze, depresivna stanja. Posledice se kažejo tudi v povečani samomorilnosti. Čeprav Slovenci izstopamo kot samomorilci, se ta vzorec zaradi posledic brezizhodnosti kaže tudi pri drugih državljanih, predvsem med izbrisanimi. Brezplačne ambulante pa so samo potuha državi in izgovor, da zavarovanja teh ljudi ne vključi v javno zdravstvo. - Kako pa inštitucije reagirajo na vaše predloge, ki so bolj pravični do vseh ljudi, na vaše pobude? Od dneva, ko sem se upokojil, sem redno predlagal spremembe, predloge za izboljšanje zdravstvenega sistema pri nas, a sem vedno naletel na gluha ušesa. Predlog, da bi na ZPIZ-u hitreje urejali odločbe invalidskih komisij, saj zaradi dolgega čakanja na odločbe izgubimo šest »Ljudje ostajajo nezavarovani kljub temu, da so mogoče isti ljudje plačevali zdravstveno zavarovanje dolga leta. Ko pa so postali dolžniki ali brezposelni, so izgubili vse pravice, kljub preteklim vplačilom.« tisoč delovnih let v letu dni, in spremembe določenih členov zakona o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju so naletela na gluha ušesa. Predlogi varuhu človekovih in bolnikovih pravic, zdravstvenemu ministrstvu največkrat ostanejo v predalih, nanje niti ni odgovora in zanje je tako problem rešen. Kot član odbora za ohranitev javnega zdravstva in član zdravstvene komisije pri Zvezi društev upokojencev Slovenije se trudim, da bi se kaj spremenilo na bolje, a brez uspeha. - Vi ste zdravnik stare šole, Hipokratova prisega vam pomeni veliko. So mladi zdravniki izgubili kompas, jim denar pomeni preveč? Starejši zdravniki mladim večkrat dajejo slab zgled in le-ti jim sledijo. Pomemben je denar in titule. Hkrati mladi zdravniki ostajajo brezposelni, starejšim pa plačujejo nadure. Velika napa- ka v zdravstvu je bila privatizacija. Slaba določila, kaj vse mora početi koncesionar, se sedaj kažejo v težavah, kjer so koncesionarji. Še hujše je, da ima v javnem zdravstvu precej zdravnikov zasebno prakso in usluge zaračunava tako pacientu kot delodajalcu. Kako se to dela, so se zdravniki naučili od zobozdravnikov. - Slovenci smo priden narod, zakaj naenkrat toliko bolezni in toliko samomorov? Slovenci smo pridni in delavni. Skrb za delavce je bila veliko večja včasih kot sedaj. Nismo postali delomrzneži, ljudi muči strah pred izgu- ( - ^ »Se hujše je, da ima v javnem zdravstvu precej zdravnikov zasebno prakso in usluge zaračunava tako pacientu kot delodajalcu. Kako se to dela, so se zdravniki naučili od zobozdravnikov.« v_J bo dela, vse več je mobinga in posledično tudi vse več bolezni. Bolnih ljudi, invalidov včasih delodajalec ni mogel odpustiti, sedaj temu več ni tako in ljudje so bolj obremenjeni s tem. Starejši in invalidi se zelo bojijo izgube dohodkov, in to močno vpliva na psiho in povzroča tako psihične bolezni kot druga bolezenska stanja. - Je po vašem mnenju v zdravstvu veliko korupcije? Korupcije v zdravstvu je veliko, veliko je preskakovanja vrst. Razlika je, ali ti pacient, ki si mu rešil življenje ali mu pravočasno postavil diagnozo, v zahvalo podari kakšno malenkost. Težava je, če pacienti darila nosijo v naprej, da bi bili drugače ali prednostno obravnavani. To pa je korupcija in tega je v našem zdravstvu vse več. - Leta in leta ste že prostovoljec, se ne naveličate dela? Delo mi je bilo vedno hobi in zato mi ni bilo nikoli težko delati. Tudi sedaj so ponedeljki lepi, ko se posvečam bolnikom. Kot zastopnik bolnikov sem pomagal veliko ljudem na invalidskih komi- Nakupovalno središče Citycenter Celje je ob svojem 8. rojstnem dnevu, od 19. do 21. marca, pripravilo kar sedem modnih dogodkov. Na modni pisti, ki je letos v znamenju letališkega terminala, so pristale prav vse blagovne znamke, ki domujejo v Citycentru, številne pa se uvrščajo v sam vrh svetovne mode. Pripravili so tudi nagradno igro za vse obiskovalce tega največjega nakupovalnega središča na Celjskem, ki poteka do vključno 23. marca. V zadnjem letu beležijo dobre poslovne rezul- sijah. Počutili so se bolj človeško obravnavani, bilo je manj ponižanj s strani komisije. - Težave z zdravstvom v Zgornji Savinjski dolini prav gotovo poznate, kje vidite rešitev? Kar se tiče težav v Zgornji Savinjski dolini, je rešitev samo dogovor. Skupaj se morajo odgovorni za javno zdravstvo dogovoriti in rešiti zadevo v dobro prebivalcev doline. Kajti lahko povzročijo izjemno veliko škodo. Že to, da se tako dolgo rešuje ta problematika, je velika težava. Nihče s selitvijo iz enega kraja v drugega ne bo nič izgubil, z neu-krepanjem pa lahko dolina izgubi veliko. - Pa se iz zdravstva preseliva še na bolj osebno področje. Kje ste spoznali svojo ženo in tako delno postali tudi Zgornjesavinjčan? Ženo sem spoznal v Celju na bazenu, kjer sva oba plavala. Lani septembra sva praznovala zlato poroko. Imava dva sinova, pet vnukov. Žena je profesorica angleščine in nemščine, delala je kot prevajalka in v prodaji v kamniškem Svila-nitu. Že 36 let živiva v Kamniku, precej časa pre-živiva tudi v Mozirju. Vikende rada preživljava tukaj, predvsem v družbi vnukinj. Da sva več časa skupaj, me rada pelje na mojih poteh, saj imam veliko dela na terenu. - Kaj vse ste radi počeli v prostem času, menda ste kljub invalidnosti planinarili in smučali še do pred kratkim. Rad sem smučal in to je bil razlog, da sva velikokrat prišla v Mozirje, da sem šel na Golte. Rad sem planinaril, enostavno me invalidnost ni ovirala. Invalid sem postal pri sedmem letu zaradi gnojnega vnetja kolena. Noga potem ni več rasla in koleno je ostalo trdo. Aktivno sem plaval, igral vaterpolo. Počel sem vse, kar mi je koristilo. Smučanje pa je bilo sploh moje veliko veselje. Sinova sta to navdušenje nasledila in se s tem športom ukvarjala resno. Bil sem tudi strelec, lovec, dolgo sem bil ribič, vse dokler sem si lahko obul škornje. Moje življenje je bilo polno in pestro in vesel sem tega. Štefka Sem tate. 5 milijonov kupcev je ustvarilo 100 milijonov evrov prometa, kar ohranja celjski Citycenter na lanskem nivoju. Uspešen poslovni izid je odraz zastopanosti vrhunskih svetovnih in domačih blagovnih znamk, ki zagotavljajo Citycentru Celje vodilno vlogo v regiji na področju modnih trendov in najsodobnejših rešitev v trgovinski dejavnosti. Vse informacije o prazničnem dogajanju in ponudbi lahko obiskovalci dobijo tudi na spletni strani www.city-center.si in Facebook strani. NN 8. ROJSTNI DAN CITYCENTRA CELJE Praznovanje v stilu modnega terminala Savinjske novice št. 9, 28. marec 2014 13 Piše: Aleksander Videčnik USODA KMEČKIH DEKLET Veliko dekliških pesmi izraža globoko željo po poroki. Tako je treba razumeti čas pred drugo svetovno vojno in še bolj pred tem, ko so bile kmečke družine zelo obdarjene z otroki. Tako je vsaka deklica, ko je odrasla, videla v poroki izhod iz slabega položaja, ki ga je imela kot neporočena znotraj domače družine. »Tete« so bile zgolj delovna sila, pa čeprav domače, kar je veljalo tudi za »strice«, ki so bili na starost le zapečkarji. Razmerja znotraj družin so se po odpravi tlačanstva bistveno spremenila. Šlo je za to, da je bil lahko le eden gospodar, drugi pa so bili »iberžniki«, kar je pomenilo na nek način, da so bili v domači hiši odveč. Posledica takih socialnih razlik je bil beg z vasi, pa tudi precejšnje izseljevanje v tujino, pogosto tudi čez veliko lužo. Seveda so pri tem imeli več možnosti moški, saj so tako v tujini kot doma za čedalje bolj cvetočo industrijo potrebovali delovno silo za težka dela. Usoda žensk je bila bolj kruta, zato takšno hrepenenje po poroki, včasih celo za vsako ceno. O skrbeh deklet govorijo številne pesmi. Nekaj jih bomo objavili, in sicer iz okolice Luč. TOŽBA DEKLETA (Zapela Angela Robnik, Krnica) Čujte me, čujte, mamica vi, kaj se pri mojem srcu godi. Možila b' se rada, pa sem deklica premlada. * Merkaj, merkaj, kaj govoriš, zakonski stan je en težek križ. Jest se tot'ga križa prav nič ne bojim, samo da zvestega moža dobim. * Znam šivat, znam prest in hišo pomest. Vse druge stvari me pa mož nauči, zvesto ga hočem ljubiti. * K svetim Trem kraljem na božjo pot bom šla, tam bom prosila za lepega moža, če tudi po golih kolenih grem za njim, samo da možeka dobim. * K svetemu Primožu na božjo pot bom šla, tam bom prosila za dobrega moža. Špeha, jajc nosila bom, da možeka dobila bom. O naših prednikih (8) Četud' vso glav'co 'ma, samo da dobro, dobro ljubit zna! DEKLIČNA NADLOGA (Pripovedovala Angela Robnik, Krnica) Jaz sem 'na revna deklica, žalujem noč in dan, vsa objokana, želim si v drugi stan. Vsa objokana zavolj' tega, ker nimam moža. Ne morem povedat', ne naštet te nadloge moje, le kdo bi me rešil teh težav. * Jaz sem pa žena zakonska, dekletom tak svet dam: Ne jokajte se za moža! Čez svoj veseli ledik stan žalujem noč in dan. * Če jaz z 'nim drugim govorim, če glih nič hudega ne storim, doma je vel'k hudič z njim -po hrbtu jih dobim. ZBIRANJE SVATOV IN SLOVO DOMAČIH Običajno so na predvečer poroke godci svatom »ofirali« (igrali podoknice). To navado so imeli večinoma povsod po dolini. Na ta način so opozarjali na velik dogodek, kot je poroka. Na sam dan slavja so prišli svatje kake tri ure pred poroko. Med tem, ko so se zbirali, so godci vsakega posebej pozdravili s tušem. Preden so prisedli k zajtrku, so si voščili vse dobro in predvsem srečo. K zajtrku so vabili sose- Suhovrška ohcet v predelu Gornjega Grada leta 1911; hrani Franc Brglez v Primožu. 'na taka lahk' govori, k'tera 'ma moža, ona ne ve, kaj vse trpi 'na revna deklica. Kaj pa na starost bo enkrat, ko treba bo kruha stradat'? * Če se zacajta omožim, po njemu lep penzion dobim, da lahko z njim živim. Jaz bi drugače šla okol' svoj'ga moža, ubogala ga vse stvari in mu pokorna b'la. * Šla bi taj v oštarijo z njem, bi vince pila tam pri njem. Če se opijanim ravni tako, moj mož pa men' tak' dober bo, ponese me domov. * Tud' jaz sem b'la priliznjena okol' svojega moža, to pa ne pomaga nič, on le ta drugo 'ma. U ta druge je zaljuben ves, mene pa pogleda kot stekel pes. de ne glede na to, ali bodo na svatbi ali ne. Prvi godec je imel nalogo, da je razvrstil svate za mizo, in sicer po pomembnosti osebe. Kot prvo jed so prinesli na mizo juho. Godec jo je na vso veselje navzočih poskusil z vilicami. Seveda so padale ob tem smešne pripombe. Takoj, ko je bila juha na mizi, so začeli plesati, da bodo juho »spihali«. To je bil nekakšen uvod v dobro razpoloženje. Po »froštiku« je spregovoril starešina in v kratkih besedah pohvalil nevesto. Takole je povedal: »Draga nevesta, prišel je čas, da moraš vzeti slovo od prijateljev in prijateljic, da se posloviš od nas in greš v drugo faro. Zdaj zapuščaš dekliški samski stan, ki je ves s križi obdan. Želimo ti veliko sreče v novem zakonskem življenju, da bi nikar nič ne kalilo tvojega srčnega miru. Glej, da bo mož vedno zadovoljen s teboj. Ob koncu te prosim, da podaš roko vsem domačim. Zdaj dam besedo še drugim, če hoče kdo kaj povedati, drugače pa naj godec zagode, potem pa gremo k poroki.« * 10 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 I Gospodarstvo, Čestitke ODELO SLOVENIJA D.O.O. Podjetju najvišje državno priznanje za poslovno odličnost V kongresnem centru Brdo je 12. marca potekala slovesna podelitev priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost 2013. Izmed petih finalistov je odbor kot najboljšo organizacijo prepoznal podjetje Odelo Slovenija d.o.o. iz Prebolda. RAZUMEJO POMEN PREDVIDEVANJA POTREB ODJEMALCEV Podjetje dosega visok ugled pri ključnih odjemalcih, najuglednejših proizvajalcih avtomobilov premium razreda Mercedes, Audi, Porsche in podobnih. Vodstvo in zaposleni razumejo pomen predvidevanja potreb odjemalcev ter ustvarjanja dodane vrednosti zanje, kar je jasno vidno skozi zastavljene cilje, vsakodnevno prakso ter komunikacijo med zaposlenimi in kupci. Lepo število izmed kar 900 zapo- Klaus Holeczek se je ob prevzemu laskavega naziva in prestižne nagrade Republike Slovenije za poslovno odličnost 2013 zahvalil sodelavcem. (Foto: Boni d.o.o., Nika Bele) slenih jih prihaja iz Zgornje Savinj- lu, kjer zaposleni delujejo sprošče- ske doline. Varno in zdravo delovno okolje podjetje zagotavlja z doslednim izpolnjevanjem zahtev in ustvarjanjem pozitivnega delovnega okolja s poudarkom na timskem de- no, odprto in zaupajo skupnim vrednotam. IZREDNO RASTOČE PODJETJE Podjetje iz Prebolda je izredno rastoče podjetje, ki mu je uspelo učinkovito odreagirati na priložnosti, ki so se pokazale v zelo dinamičnem okolju avtomobilske panoge, in v kratkem obdobju vpeljati nove tehnologije, prilagoditi infrastrukturo, procese in vire ter izredno povečati obseg proizvodnje, število zaposlenih in dobiček. Sistem projektnega vodenja in obvladovanja sprememb na vseh organizacijskih ravneh se kaže kot zelo učinkovit. Vodje in drugi zaposleni so dobro obveščeni, komuniciranje med zaposlenimi in najvišjim vodstvom je redno in sproščeno. Zapisano v obrazložitvi so na slovesni podelitvi potrdili tudi zaposleni. Ob podelitvi priznanja, ki ga je sprejel generalni izvršni direktor skupine Odelo Klaus Holeczek, se mu je na odru pridružilo preko sto zaposlenih, ki so se udeležili slovesnosti. Benjamin Kanjir TRGOVINA EDAMO VELENJE Kupce vabi nova ponudba nemške konfekcije Boštjan Erjavec, samostojni podjetnik iz Robanovega Kota, je v četrtek, 13. marca, skupaj s člani družine slovesno predal namenu novo trgovino. Prostor zanjo je našel v Velenju na Kidričevi cesti. Priložnostne slovesnosti so se udeležili tudi številni Zgornjesavinjčani. Kot je v krajšem nagovoru dejal Erjavec, ga je razveselil lep obisk dogodka. »Če bo vsak od vas povedal to novico dvema ali trem prijateljem, bo to skoraj 100 ustnih sporočil, ki so najboljša reklama. Za nami z izkušnjami stopajo v družinsko dejavnost mladi nasledniki z novo miselnostjo in sodobnimi idejami.« Po desetletju dela v nekdanjem Elkroju in po osmih letih v hčerinskem podjetju v Celovcu je Boštjan Erjavec postal samostojni podjetnik in ustanovil podjetje Ebraun. Praksa iz tekstilne stroke je prišla prav in lotil se je posredništva pri prodaji tekstila za več nemških blagovnih znamk. »V zadnjih dveh sezonah je na tem področju opa- Lastnik Boštjan Erjavec s soprogo pred novo prodajalno Edamo v Velenju (Foto: Marija Lebar) ziti ponoven trend rasti prodaje. Ker sta bili za dejavnost zainteresirani tudi hčerki, sicer še študentki, smo se odločili, da se podamo tudi v maloprodajne vode. Velenje, kjer smo odprli prodajalno v prostorih nekdanje Zibke, se nam je zdelo dovolj primerno za našo ponudbo. To tudi ni tako oddaljena relacija za obiske Zogrnjesavinjčanov, kar je pokazal današnji obisk,« je dejal Erjavec. Ponudba konfekcije v trgovini Edamo je namenjena kupcem srednje generacije. Poleg običajnih konfekcijskih številk bo pri njih mogoče naročiti tudi modele izrazito majhnih ali velikih številk, ki jih bodo po lastnih besedah v nekaj dneh dobavili iz matičnih tovarn iz Nemčije. »Prepričani smo, da bomo lahko zadovoljili še tako zahtevne kupce,« še meni Erjavec. Marija Lebar I Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 11 Tematska priloga Pripravila Tatiana Golob Hiter tempo življenja, stres, prezaposlenost, premalo gibanja ... Odlični razlogi za prehrambeno industrijo, da potrošnikom ponuja obilico sintetičnih preparatov, s katerimi naj bi ohranjali svoje zdravje brez kuhanja, gibanja in poseganja po pravi hrani. A zdrava prehrana in gibanje sta edina resna naložba v zdravje, kar prihaja v zavest vedno večjemu številu ljudi, zato vedno večje poseganje po biološko pridelani prehrani in zavračanje zdravja v tabletkah postaja trend. Vsak, ki vsaj malo ceni svojo prehrano, zna našteti vsaj nekaj takoimenovanih »superživil«, ki postajajo sinonim za zdravo, naravno in neoporečno prehranjevanje. Nekaj osnovnih podatkov o superživilih in pasteh, ki jih za sabo povleče vsak nov trend, tudi v prehrani, si lahko preberete v tokratni tematski prilogi. SUPERZIVILA - VSE, KAR TELO POTREBUJE ZA ZDRAVO DELOVANJE Uravnotežena prehrana in redni obroki so po mnenju zdravstvene stroke še vedno zlato pravilo zdravega prehranjevanja, ki ga vsekakor velja upoštevati. Nobeno superživilo ne bo zagotovilo močnega imunskega sistema, če ne upoštevamo prej omenjenih osnovnih načel. Zagotovo pa lahko takšna, z vitamini, minerali in esencialnimi maščobnimi kislinami, bogata živila veliko prispevajo k dobremu počutju. Superhrana je namreč Jfc SPORT CENTER j/í^jj MM fitnes J-jvari.s 1, Ljjür-D ob Savinji Tel: 03 S3Ö 10 30. GSM: 041 752 111 seminarski pJUH prostor f "> savne sobe H poroke gostinsko ponudbo Ju vanje 1. 333 Ljubno ob Savinji Tel: 03 838 10 30, GSftfl: 041 76Z 111 www_ pTAdnik.com 12 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 Tematska priloga WELLNESS CENTER SKOK Vsem generacijam nudijo pestro izbiro vadb, delavnic in izobraževanj V Wellness centru Skok v Mozirju so pred časom pripravili novo vadbo. Sedaj se udeleženci lahko razgibajo in sprostijo v freestylerju. To je gibanje ob visoko vzdržljivih elastikah, ki se pripnejo na roke in noge, povezane pa so s proti-zdrsno desko. Vse to omogoča gibanje v vse smeri. Vaditeljica Meta Skornšek je pripravila vadbo, ki so jo udeleženke z zanimanjem preizkusile. »Freestyler fascinira že po svoji obliki, lahkotnosti in preprostosti, spodbuja tridimenzial-no gibanje, ki pomaga, da naša vsakodnevna opravila potekajo nemoteno in brez poškodb. Hkrati učinkovito tonizira celo telo naenkrat,« je ob predstavitvi izpostavila Skornškova ter udeleženkam vadbe gibanje nazorno pokazala. Vodja Wellness centra Skok Alenka Brezovnik je povedala, da lahko pri njih vse generacije najdejo kaj zase, saj imajo pestro izbiro vadb, ki jih pripravlja Fitmanija. Aerodans je verjetno dobrodošel vsem tistim, ki radi plešejo. Ob ritmih latino glasbe se namreč srečajo z osnovnimi koraki katerekoli zvrsti aerobike. Aero zlata leta so namenjena starejšim, ki se zavedajo, kako pomembno je gibanje za telo. Freestyler je gibanje ob visoko vzdržljivih elastikah, ki se pripnejo na roke in noge. (Foto: Marija Sukalo) Vodilo te vadbe je druženje, zabava in sproščena rekreacija. Pri funkcionalni vadbi se ob treningu uporabljajo zabavne vaje z lastno težo telesa in rekviziti, kot so male in velike pilates žoge, elastike, TRX trakovi ter uteži. Pilates pomaga pri osredotočanju in čutenju lastnega telesa. Blagodejno vpliva na držo in splošno počutje. Je osnova vsem športom, saj okrepi center telesa in vpliva na naše ravnotežje. Pri Skokovih so možne tudi fizioterapevtske vaje s Tjašo Mlakar in individualna vadba z osebnim trenerjem, ki se lahko konča z razvaja-njem v njihovem wellnessu. Obiskovalci se lahko udeležijo delavnic in izobraževanj. Tako so udeleženci že spoznavali modne smernice, bili deležni svetovanja o oblačenju in ličenju, se učili tujih jezikov ... Marija Šukalo 13 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 Tematska priloga izvrsten vir beljakovin, vitaminov, mineralov, antioksidantov, dobrih maščob, maščobnih kislin, aminokislin, encimov in drugih pomembnih hranil. In katera superživila se v zadnjem času največ omenjajo? Goji jagode, rdeče posušene jagode so podobne rozinam, vsebujejo pa mnogo več vitamina C kot pomaranče in drugo sadje, bogate so z vitamini A, B1, B2, B6 in E. Vsebujejo tudi anti-oksidante, kot sta betakaroten in zeaksantin. Njihova sestava naj bi izboljševala vid, ščitila jetra, krepila imunski sistem in izboljševala pretok krvi. Sestavine, ki jih vsebujejo jagode, naj bi zavirale rast rakavih celic ter znižale raven glukoze in holesterola v krvi. Semena chia so bogat vir omega 3 maščobnih kislin, magnezija, beljakovin in vlaknin. Odlično pospešujejo prebavo, imajo nizek glikemični indeks in pomagajo pri regeneraciji športnikov. Namočena semena ponujajo dolgotrajen občutek sitosti, saj dobro vežejo vodo. Pšenična trava je odličen vir naravnih vlaknin, vitaminov, mineralov in beljakovin, ki urejajo prebavo, pripomorejo k boljši kakovosti krvi in telo čistijo strupov. Navadno se uporablja v obliki prahu. Ječmenova trava vsebuje enajstkrat več kalcija kot mleko, petkrat več železa kot špinača ter sedemkrat več vitamina C in naravnih flavonoidov kot pomarančni sok. Tet.: 839-49-53, 620-98-64, GSM: 031-388-070 Faks. 839-49-54 ČasTf&n -'SLi od 8.00 do i p'. uH 1nt^rave- Na trgu 35 Delovni čas 3 330 Mozi rje po n ede Ijek - petek (Bivša drogerija Palma) g«-19® tel: OSI 225 235 sobota Mm®...........................-.................................—....... 5% popust na celoten nakup * *papusl ne vtjlja za izdelioti v akciji. Kupon velja do 30.4.201 '>. Kako smo pri prehrani lahko tako zašli? Zelenjava, ki nikoli ni videla zemlje, jabolko brez vsakršne nepravilnosti, okus jagode kot sladkana voda, meso polno hormonov ... Se vam zdi vse to normalno? Ste se kdaj vprašali, kakšno hrano kupujete v trgovinah? Kljub napredku v medicini je bolnih vedno več ljudi, vedno več je avtoimunih bolezni in rakavih obolenj. Zakaj se ob najmanjšem prehladu, glavobolu, bolečem grlu poslužujemo umetnih zdravil? Moram priznati, da smo ljudje včasih precej neumni. Narava nam ponuja vse, mi pa se odmikamo od nje. Ste vedeli, da med s cimetom deluje na grlo enako ali bolj učinkovito kot umetne pasti-le, uživanje oljčnih listov znižuje visok krvni tlak in da cejlon-ski cimet znižuje krvni sladkor - vse brez stranskih učinkov. V Mozirju smo lani odprli trgovino za zdravo življenje Hram narave, kjer se trudimo ozavestiti ljudi, da je pomembno, kakšna je hrana na našem jedilniku in kako si lahko z naravnimi pripravki pomagamo pri marsikateri težavi. Pri nas lahko dobite ekološka žita, moke, olja, čaje, tinkture, otroško hrano, hrano prilagojeno za ljudi z alergijami, eterična olja, naravne parfume, zeliščna mazila, dekorativno kozmetiko in ekološko kozmetiko. Želite zdravje? Začnite pri hrani. Sanja Golob, Miha Ročnik Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 14 Tematska priloga Preženimo pomladansko utrujenost z vulkanskimi minerali Vulkanski minerali dokazano izboljšujejo splošno počutje. Schinde-lejevi vulkanski minerali imajo edinstveno kombinacija 26-ih mineralnih elementov na svetu, od katerih je 6 izjemno pomembnih (kalij, kalcij, magnezij, silicijeva kislina, železo in cink). O pozitivnih učinkih Schindeleje-vih mineralov so zgovorna številna mnenja zadovoljnih uporabnikov, ki minerale uživajo redno enkrat na dan. Poročajo o boljšem počutju, o več energije, nekatere ženske po- postal kvaliteten in zbujala sem se spočita. Kmalu so izginile vrtoglavice, ki so bile posledica nihajočega krvnega tlaka, ki je sedaj po treh mesecih stabilen in v mejah normale. Spremembe sem opazi- vedo, da se jim je z rednim jemanjem mineralov uredil menstrualni ciklus, drugi spet povedo, da, od kar uživajo Schindelejeve vulkanske minerale, imajo uravnan krvni tlak, da se jim je uredila kri, tisti, ki so imeli zaradi manj gibanja težave pri odvajanju blata, se jim je z jemanjem mineralov uredila tudi prebava, kar nekaj pa je takšnih, ki so imeli težave s krvavitvijo iz zlate žile, a je le-ta po uživanju mineralov prenehala. Med zadovoljnimi uporabniki so tudi ljudje, ki jim želodčna kislina ne nagaja več. Ne smemo pozabiti omeniti, da minerali uspešno umirjajo tudi stres. »Že po nekaj dneh sem se veliko bolje počutila, bila sem polna energije in delovnega elana. Prej slab nočni počitek je kar naenkrat Med uživalci mineralov je tudi veliko moških in eden izmed njih pove: »Minerale sem začel uživati nekaj mesecev nazaj, na podlagi argumentov, ki mi jih je predstavila moja Več o mineralih lahko preberete na www.ekoloska-trgovina.si, naročite pa jih na 040 151 004. masažna terapevtka. Glede na zahtevno naravo dela sem se ob zaključku dneva in tedna počutil utrujeno in izčrpano. V meni ni bilo tiste prave energije. Začel sem uživati minerale in po parih mesecih lahko rečem, da se mi je uredila prebava in telesna teža, nisem več utrujen, imam dovolj energije za vse dnevne obveznosti. Izboljšala se mi je tudi gibljivost operiranega sklepa. Minerali so mojemu telesu povrnili energijo.« Tomaž P. Skratka, minerali delujejo, povrnejo mineralno ravnovesje in s tem pomagajo, da organizem lahko iz hrane vsrka več hranilnih snovi, ki so potrebne za pravilno delovanje vsakega organizma. Minerale preprosto zaužijmo raztopljene v vodi, čaju ali sadnem soku. Je nemogoče, da bi jih zaužili preveč, preprosto iz enega razloga, minerali so naravnega izvora, telo jih prepozna in vsrka le toliko, kot jih potrebuje, in le tiste, ki jih telesu primanjkuje. Vulkanski minerali naj postanejo del vašega vsakdana. la tudi na koži, predvsem na obrazu, koža je postala sveža in čista. Ne opažam več izpadanja las. Z vulkanskimi minerali sem zelo zadovoljna in zato jih bom pila še naprej. Meni se je življenje spremenilo v pozitivni smeri, zato imajo vulkanski minerali v moji kuhinji vidno mesto in tam bodo tudi ostali.« Milena D. »Sem mamica treh majhnih otrok in trije porodi so moje telo precej izčrpali. Na dnevnem jedilniku v naši družini je veliko sadja in zelenjave, ampak kljub vsemu se mi je zdelo, da si z vnosom zdrave hrane, ne morem povrniti energije, ki sem jo imela včasih. Zato sem se odločila, da tudi jaz preizkusim minerale. Po kratkem obdobju sem začutila blagodejne učinke na moj organizem; večerne utrujenosti nisem več občutila, zjutraj sem bila bolj spočita in imela dovolj energije za čez cel dan, uredila se mi je prebava in dobila sem zopet željo po športnih aktivnostih, kar se je tudi uspešno pokazalo na moji postavi. Minerali so me prepričali in jih priporočam vsem.« Špela P. Ekološka trgovina / .VlI/jlh je čfoi-zJiij da'n vri. kar potreDijje za treir.3 m 'iLuJnjCito iJi^ji^fs V kolikor ¡o ! tjtibpftiijo ofideMt; in .HjjiKfmt .'tikni.itittf,-, ii! Inl'ku piidif iii'l|Yrijc na Tiri: pJopismStpa. Tu.ii iti/fl,. i- Iti" .H.'Wirriijiiii > vifio' VI r\rtl jrt lit {iri/rfu Jiijfftr;i' Schindelejevi vulkanski minerali vsebujejo minerale in elemente v sledeh. Kalcij: pomcnben rdravc kom, ¿oLk» in k-'ep vej-imo tkivo. M ¿glivi ij: fed p .r;i win? In ¿r[-?rir? hIDI: potrebno za LUtllilO fc?Vi in obrgiTi i kisikom. Cink: k rep i ce lice r Vpol|lo (I'tHi.iwj. Kalij; jjflli}! 13 boljio iivaiflrcu v cJ in :J'lu h mišk, uravnava iffvnl M.ik m ¡1 'Im,i odvjjatah Silicijevi kili i ni: ipMUljl i ti L'hilv"; i in celično dih an le, vtdc-/ kojie. in JinhlOV Naročiia in informacije na 040 151 004 ali www.elioloska-trgovina.st fti/lTi.fcj li(}jviha Piiet BjfliiHvli. '■ p Hr .lili ti;; I'? Skij ; i ll.-.i 15 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 Tematska priloga, Oglasi Konopljina semena so zelo hranilna, poleg tega jih odlikuje tudi terapevtski učinek. Kot vir popolnih rastlinskih beljakovin je konoplja na drugem mestu, takoj za sojo. Semena vsebujejo 80 odstotkov polinenasičenih esencialnih maščobnih kislin. Razmerja med temi kislinami so zelo podobna tistim, za katera so raziskovalci ugotovili, da najbolje ustrezajo človeškemu telesu. S stiskanjem teh semen dobimo edino olje na svetu, ki vsebuje terapevtsko gama linolejsko kislino. Navadne gozdne borovnice v sebi skrivajo velikansko moč. Vsebujejo veliko hranilnih snovi in toliko antioksi-dantov, kolikor jih vsebuje petkratna količina korenja, jabolk, brokolija ali bučk! Poleg izrednih zdravilnih učinkov in učinkov proti staranju (Alzheimerjeva bolezen in demenca) zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter tudi za nastanek raka. Spirulina je tržno ime za prehransko dopolnilo iz alg rodu Spi-rulina. Na tržišču se spirulina najde v obliki tablet, kapsul, praška, ponekod je spirulina tudi dodana hrani. Ta zelena alga oskrbuje organizem z vsemi esencialnimi beljakovinami, maščobni-mi kislinami, vitamini in minerali, deluje kot antioksidant in tako znižuje tveganje za nastanek rakavih obolenj. Ima tudi močan čistilni učinek, zaradi katerega jo moramo uživati v omejenih količinah. JEJMO ZDRAVO, AMPAK TUDI DOMAČE IN SEZONSKO Kljub vsem mogočim zdravim živilom, katere imamo zaradi globalizacije na dosegu roke, pa čeprav rastejo le v Andih ali Tibetu, ne pozabimo na domača živila. Prehrambeni strokovnjaki po vsem svetu se strinjajo, da je najbolj zdravo jesti ekološko, domače in sezonsko. V prehrani človeka naj torej prevladujeta tista zelenjava in sadje, ki sta domača na območju, kjer živimo, upoštevati pa je potrebno tudi sezono rasti. Jabolka najbolj teknejo jeseni, zelje pozimi, borovnice poleti ... in še bi lahko naštevali. Uvoženo in globalno naj bo le za piko na i. ■ 16 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 Ljudje in dogodki, Organizacije SPORT CENTER PRODNIK Prijateljska pomoč judoistov pri odpravljanju posledic žledoloma Februarski žledolom je povzročil veliko škodo na drevesih. V teh dneh je sanacija v polnem teku. Tudi pri Prodnikovih v Juvanju odpravljajo posledice naravne nesreče, zato so Ediju Jur-jevcu pri delu priskočili na pomoč prijatelji judo-isti iz Judo kluba Sankaku z Lopate. Slednji se v Šport centru Prodnik že vrsto let pripravljajo na različna večja tekmovanja, iz dosedanjega sodelovanja pa se je stkalo pravo prijateljstvo. Ko je Jurjevec potreboval pomoč, ni bilo dileme, pravi trener Marjan Fabjan. »Doma so ostali samo tisti, ki so odšli na tekmovanja, ostali smo se pridružili Ediju pri delu v gozdu.« Seveda fantje in dekleta, med njimi tudi olimpijki Urška Žol-nir in Lucija Polavder, niso prijeli v roke motornih žag ali se izpostavljali nevarnostim, ki v teh dneh pretijo v gozdovih, temveč so čistili vejevje in drobir ter opravljali lažja in nezahtevna dela ob nadzoru izkušenih gozdnih delavcev. »Zelo pomembno je namreč, da se v gozdu naredi gozdni red in očisti navlaka«, je povedal Jurjevec, ki ne more prehvaliti pridnosti Trener Marjan Fabjan (prvi z desne), olimpijki Urška Zolnir (prva z leve v zadnji vrsti) in Lucija Polavder (tretja z desne v predzadnji vrsti) so bili s klubskimi tovariši v veliko pomoč Ediju Jurjevcu (drugi z desne). (Foto: Marija Šukalo) mladih judoistov, ki so trening zamenjali z de- nostjo srečali prvič. lom v gozdu, čeprav so se nekateri s to dejav- Marija Šukalo PREDSTAVITEV DRUSTVA HOSPIC V MOZIRJU Medse vabijo nove člane Konec februarja je društvo Hospic v Mozirju pripravilo predavanje Minljivost uči živeti, v sklopu katerega je članica društva in prostovoljka savinjčanke. Iskračeva pravi, da bi lahko bila tudi v naši dolini skupina, v kolikor bi bilo dovolj prostovoljcev. Predavateljica Mira Iskrač je poudarila, da mora biti prostovoljec stabilna oseba, mora imeti razvito duhovno raven, znati mora poslušati in izražati sočutje. (Foto: Katja Remic Novak) Mira Iskrač predstavila programe društva in delo njihovih prostovoljcev. Obiskovalce je nagovorila tudi Mozirjanka Danica Stropnik, ki se je društvu Hospic, po težki osebni preizkušnji, pridružila pred enim letom. Nam najbližji odbor Slovenskega društva hospic je v Velenju, kamor so vključene tri Zgornje- srčnih. Bolnike spremljamo na domu, v bolnišnicah, v hiši hospic oziroma tam, kjer se sami želijo posloviti,« je razložila Iskračeva. TRI DNI SPREMLJALA UMIRAJOČEGA Danica Stropnik se je prvič obrnila na društvo Hospic potem, ko je izgubila sina: »Ko ti nekdo pomaga, si potem, ko si opomoreš, želiš to svojo izkušnjo, moč, predati naprej in pomagati drugim.« Lani je zaključila osnovno izobraževanje, njena največja izkušnja se je zgodila v hiši hospica, kjer je tri dni spremljala umirajočega: »Tisti stik, ko sem odhajala od njega z lepim občutkom, da sem mu stala ob strani v njegovih zadnjih dneh, je bil nekaj najlepšega.« Po predavanju so se v pogovor vpletli tudi obiskovalci in v prijetnem vzdušju zaključili druženje v Slomškovi dvorani v Mozirju. Katja Remic Novak USLUGE HOSPICA SO BREZPLAČNE Včasih jih pokličejo ljudje, včasih patronažna služba, družinski zdravnik, prijatelji ali sorodniki umirajočega oziroma pokojnega. »Naloge društva so spremljanje umirajočih ter dajanje podpore žalujočim odraslim in otrokom. Za umirajoče otroke imamo poseben program Tabor levje- I Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 17 Organizacije, Ljudje in dogodki ČEBELARSKA ZVEZA SASA Volilni zbor potrdil dobro dosedanje delo Predsedniki in predstavniki čebelarskih društev zgornjesavinj-sko šaleškega območja so se konec februarja srečali v Mozirju na občnem zboru svoje zveze SAŠA. Po preteku štiriletnega mandata so volili organe zveze, predsedovanje so ponovno zaupali Ivanu Čoparju. Tudi sicer v upravnem odboru ni večjih sprememb, saj je zveza po mnenju prisotnih delala dobro. S svojo prisotnostjo je čebelarje razveselil predsednik Če- belarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. Čopar je v svojem poročilu naštel številne dejavnosti, ki jih zveza pripravlja za članstvo, zlasti na področju izobraževanj in usposabljanj. Razveseljiva je nenehna rast članstva, med katerim je precej mladih čebelarjev. Manj razveseljivo je dejstvo, da je še vedno nekaj čebelarjev, ki niso vključeni v društva, kar pomeni, da tudi zdravljenja svojih čebel, ki je v zdajšnjih IME TEDNA Aleksander Doplihar upokojeni zdravnik, borec za pravice spregledanih je prejel že številna priznanja, nazive in nagrade. Letos so ga zaradi človekoljubnega dejanja bralci Nedeljskega dnevnika izbrali za Slovenca leta 2013. Bil je pobudnik ustanovitve ambulante za osebe brez zavarovanja. Ambulanto Pro bono vodi že 13 let in vsak ponedeljek se posveča ljudem z zdravstvenim težavam. časih neobhodno, ne opravljajo v skladu s smernicami veterinarske službe. V poročilu je bilo rečeno še, da je dejavnost v čebelarskem centru Saša v Lučah zaživela, vendar jo je treba popestriti. Osrednja naloga Ivan Čopar je naštel številne dejavnosti, ki jih zveza pripravlja za članstvo. (Foto: ML) zveze v tem mandatnem obdobju bo tako vzpostavitev vzrejne postaje za matice čiste pasme kranjske sivke, ki jo nameravajo postaviti v Lučki Beli. Redno bodo izdajali svoje glasilo Čebelica Saša, še naprej bodo skrbeli za usposabljanja članov, prav tako pa bodo predstavniki ČZ SAŠA tvorno sodelovali v organih zveze. Da je to sodelovanje res dobro, je potrdil predsednik ČZS Boštjan Noč. »Veseli me, da je Ivan Čopar v poročilu omenil dosežke krovne zveze, kjer sodelujemo pri oblikovanju različnih predpisov, ki jih sprejema področno ministrstvo. Trudimo se delovati v prid vseh slovenskih čebelarjev in marsikdaj smo tudi uspešni,« je povedal Noč in izrazil prepričanje, da bo ČZ SAŠA še naprej dobro delovala. Za aktivno delovanje so priznanja Antona Janše II. stopnje prejeli Anton Reberšak, Matjaž Pru-šnik, Žarko Poličnik, Herman Skle-dar, Peter Vršnik in Primož Roban. Občni zbor so popestrili s krajšim kulturnim programom in odprtjem razstave panjskih končnic in ikon avtorja Alimpije Košarkoskega iz Šoštanja. Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Kuharska srečanja gasilk Ženske članice prostovoljnih gasilskih društev niso zelo dejavne v operativi, a dela jim vseeno ne manjka. Ker nemalokrat skrbijo tudi za hrano in postrežbo na raznih dogodkih in prireditvah, so se članice PGD Nova Štifta odločile, da poizkusijo svoje kuharske sposobnosti in se naučijo še kaj novega. V letošnjem letu so zato pripravile že tri kuharske večere. Kako pripraviti gobovo kremno juho z gobami iz domačega gozda, je gasilke poučila Erika Veršnik s turistične kmetije Toman. Zraven so pripravile še domače ajdove žgance, na pojedino pa so povabile člane upravnega odbora društva. Drugi tečaj je zajemal pripravo bogra-ča in peko krofov, saj se je odvijal v pustnem času. Tudi tokrat je svoje kuharsko znanje delila Veršnikova. Na zadnjem srečanju v pomladnem času so kuharice zamenjale lokacijo in namesto za ku-halnice poprijele za drugačno delo v kuhinji. Tokrat so zamesile pisan kruh pri Marici Polič- Drugi tečaj je zajemal pripravo bograča in peko krofov. (Foto: ŠS) spekle še ocvirkovo potico. nik in od nje izvedele številne skrivnosti peke kruha. Poleg kruha so s pomočjo Veršnikove Štefka Sem I 18 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 Nasveti, Šport Vzgoja visoko vrednih listavcev MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Povprečen letni denarni donos od posekanega lesa iz gozda znaša okoli 200 evrov na hektar. Vsekakor na donos vplivajo tudi razmere na trgu (cene) in lastnikove tržne spretnosti. V največji meri je donos odvisen od količine poseka in kvalitete sestoja oziroma posekanega drevja. Z NEGO DO VREDNEJŠEGA LESA Količina možnega poseka je omejena z rastiščnim potencialom določenega gozda. Ta je seveda zelo različen, saj je posledica naravnih danosti. Dolgoročno ga ni možno uspešno povečati. V gozdu ne sekamo več, kot priraste, saj bi drugače ogrozili trajnost gozdov in njihovih funkcij, torej tudi donosov lesa iz njih. Tako lahko denarni donos iz gozda povečamo samo s povečano kvaliteto in vrednostjo lesa. Kvaliteto drevja in s tem lesa v prvi vrsti izboljšamo s sonaravnim gospodarjenjem, s pravilnim odka-zilom in z ukrepi direktne nege, kot je na primer nega gošče. Zdrav in negovan gozd daje vrednejši les, saj z nego omogočamo razvoj najkvalitetnejših dreves. Povsod po Evropi se za dvig donosov gozdov vedno bolj uveljavljajo tudi posebni ukrepi nege. Eden od njih je tudi nega in vzgoja visoko vrednih posameznih dreves listavcev. Posebej to velja za vrste, ki imajo že v osnovi dragocenejši les: gorski javor, češnja, hrasti, oreh, brest, brek, črna jelša in druge. Pri listavcih je razmerje med vrednostjo najslabšega in najboljšega lesa zelo veliko. Visoko kvaliteto izbranih listavcev dosežemo enostavno in z razmeroma malo vložka. ZAŠČITA, NEGA IN VZGOJA POSEBEJ IZBRANIH DREVES Osnovni pogoji za visoko vrednost lesa listavcev so: primerna drevesna vrsta, velika debelina in odsotnost napak, predvsem grč. Te pogoje moramo izpolniti, če želimo vzgojiti vrednejši les od ostalih in biti uspešnejši na trgu, morda tudi na licitaciji. merno se pri listavcih posvečamo predvsem spodnjemu delu debel. Ker so glavna ovira za doseganje visoke kvalitete pri listavcih grče oziroma veje, se jih moramo »znebiti«. Seveda samo v spodnjem delu debla, zgornji del krošnje želimo ohraniti čim močnejši, da bo »hranila« deblo. Posledica sproščanja krošenj že v rani mla- Vzgoja vrednih listavcev v mešanem gozdu (Foto: MD) Na najboljših rastiščih v svojem gozdu, torej tam, kjer so veliki prirastki, že v mladostnih fazah (letvenjak, lahko pa tudi gošča) po predhodni »klasični« negi mladovja izberemo nekaj najlepše zasnovanih drevesc teh vrst. Število je odvisno predvsem od naše volje, koliko smo pripravljeni vložiti v svoj gozd in tako dodatno zaslužiti. Izbranci naj bodo na takih lokacijah, da jih ne bomo ogrožali s spravilom, pa tudi tam, kjer se ne zadržuje jelenjad. Za vsak primer jih lahko označimo in zaščitimo z mrežastimi tulci. Razdalje med njimi naj bodo od 8 do 10 metrov. Izbrana drevesa naj se hitro in močno debelijo. Zato jim skozi vse razvojne faze odstranjujemo neposredne konkurente in močno sproščamo krošnje, kar jim daje prednost pred okoliškimi drevesi. Nikakor pa jim ne smemo krošenj povsem sprostiti, saj bi se lahko razko-šatila. Zagotoviti moramo enoosno deblo. Denarno najvrednejši del drevesa predstavlja spodnji del debla, še posebno pri listavcih. Velja pravilo 30 : 60 : 90, kar pomeni, da je v spodnji tretjini debla kvalitetnega listavca približno 60 odstotkov volumna lesa in tudi do 90 odstotkov njegove vrednosti. Temu pri- dosti je, da moramo za čistost spodnjega dela debel ta drevesa obve-jevati, saj se naravno ne očistijo, kot bi se v utesnjenem sklepu. Veje odstranjujemo, ko so še tanke, najbolje do debeline 2 cm, torej predvsem v razvojni fazi le-tvenjaka in delno še tanjšega dro-govnjaka, do največ 15 cm prsnega premera. Obvejevanje izvajamo v času mirovanja sokov, najbolje v februarju in marcu. Veje pri listavcih je mnogo boljše rezati kot žagati, zato uporabljamo škarje. Sprva ročne, nato na teleskopu, kor pri sadnem drevju. Višje v deblo obve-jujemo, manjši so učinki, zaradi tega zelo visoko obvejujemo res najvrednejša drevesa. Včasih nam pri čiščenju spodnjih vej pomaga tudi polnilni sloj. POSAMIČNA VZGOJA VISOKO VREDNIH LISTAVCEV Les je številnim lastnikom gozdov kar pomemben vir dohodka. Zato marsikoga zanima, kako bi ga povečal. Eden od zanesljivih načinov je tudi posamična vzgoja visoko vrednih listavcev. Izvajajo jih tisti lastniki, ki želijo povečati vrednostni donos svojih gozdov, tako veleposestniki kot lastniki, ki posedujejo manjše površine gozdov. Zlasti za slednje je tovrstna vzgoja zelo zanimiva, saj z izboljšano kvaliteto nadomestijo manjšo količinsko proizvodnjo. Tako kot pri vseh vlaganjih tak vložek nekaj stane, zahteva tudi več znanja in doslednosti, vendar se bogato poplača pri prodaji. Če bo lastnik 10 ha velike gozdne posesti vsako leto prodal samo 1 m3 visoko vrednega lesa po ceni 200 € za m3, namesto po povprečni ceni, bi se donos tega gozda povečal za 6 odstotkov, pri minimalnem vložku. GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE To soboto tekmovanje ljubiteljev smučanja po starem Jutri se bodo na smučišču na Golteh srečali ljubitelji smučanja po starem iz vse Slovenije. Pomerili se bodo v klasični kombinaciji vijuganja med količki in skokov na gol-teški »velikanki«. Tekmovanje, ki je bolj kot to družaben dogodek in priložnost za razlivanje dobre volje, se bo pričelo ob enajsti uri. Tekmovalni poligon bo postavljen tik ob hotelu, zato obiskovalcem ne bo treba hoditi predaleč. Gostitelji dogodka, člani sek- cije Veseli Savinjčani, obljubljajo obilo zabave, za katero bodo poskrbeli vsi sodelujoči. Z uporabo lesenih smuči brez robnikov, z oblačili, kakršna so si za smučanje nadeli pred mnogimi desetletji, in z različnimi stili smučanja. Pika na i bodo tudi tokrat skoki, katere tekmovalci vzamejo sila resno, zato marsikateri izmed njih, namesto v telemark, pristane na zadnjici. Zabava torej zagotovljena. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 19 Organizacije, Kultura, Ljudje in dogodki, Informacije DRUŠTVI UPOKOJENCEV BOČNA IN GORNJI GRAD Svetniki z delom sejnine podprli projekt Starejši za starejše V projekt Starejši za starejše sta že leta vključeni društvi upokojencev iz Gornjega Grada in Bočne. Ko-ordinatorki Karlina Mermal in Marija Robnik sta o delu poročali na gor-njegrajskem občinskem svetu in povedali, da oba društva dosegata in presegata plan dela. Zahvalili sta se občini za pomoč pri pridobivanju informacij, svetnikom pa za del sejnine, kateri so se odpovedali z namenom, da sredstva dobita društvi za pomoč pri izvajanju projekta. V društvu, ki pokriva območje krajevnih skupnosti Gornji Grad in Nova Štifta, je preko 300 oseb, starih nad 69 let, v bočkem je teh 97. Vse te osebe prostovoljci obiščejo vsaj enkrat letno, nekateri pa so veseli tudi bolj pogostih obiskov. Mermalova je povedala, da se je nekaj občanov obiskom odpovedalo, tako da enajst prostovoljcev obišče 250 ljudi. Med starejšimi se vse bolj kaže težava glede pomanjkanja sredstev za preživetje. Takšnih, ki jim prihodki ne zadostujejo za tekoči mesec, je več kot v preteklosti. Lani so prostovoljci pomoč nudili sedmim osebam, med drugim so skrbeli za prevoze k zdravniku, dostavo iz trgovine, pomagali so jim pri hišnih opravilih, nekatere pa so se razveselili z druženjem. Tudi Robnikova je poudarila, da so tri prostovoljke plan obiskov pre- segle, hkrati so rade ljudi, ki so osamljeni, obiskale večkrat. Starejšim so nudile nasvete, največkrat glede varstvenega dodatka, socialne pomoči in podobnih vprašanj. Na terenu so ugotovile, da si starejši želijo bivati doma in ne v domovih za ostarele, za pomoč največkrat zaprosijo sorodnike, prijatelje ali sosede, bolj kot materialne dobrine pa pogrešajo druženje. Štefka Sem KULTURNO DRUŠTVO GAL REČICA OB SAVINJI V načrtu imajo sodelovanje na razstavi Zlata paleta Člani Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal se bodo tudi letos učili različnih tehnik in slogov v delavnicah priznanih slikarjev in kiparjev, je bilo slišati na občnem zboru društva. Njihova največja želja pa je sodelovanje na razstavi Zlati paleta, ki jo organizira Zveza likovnih društev Slovenije. V društvu Gal deluje skoraj trideset ustvarjalcev iz Savinjske in Šaleške doline. Po besedah njihove predsednice Branke Er- Branka Ermenc je predstavila delo društva Gal. (Foto: MŠ) menc so v preteklem letu izvedli delavnice iz slikarstva in kiparstva. Ustvarjali so v različnih slikarskih tehnikah, od akvarela na risalnem papirju, akrila do olja na platnu. Iz gline so izdelovali figure, živali, predmete ter patinira-li že žgane izdelke. Delavnice so potekale pod mentorstvom akademskega slikarja Stojana Kne-ževica in akademske kiparke Sabe Skaberne. Dela, ki so bila narejena na delavnicah, so predstavili javnosti na skupinskih razstavah v Mozirju, Solčavi, Nazarjah, Topolšici, Andražu in na Polzeli. Posamezniki so svoja dela na ogled postavili tako v Sloveniji kot v tujini. Člani so se udeleževali kolonij in likovnih delavnic izven sedeža društva. Moč jih je bilo zaslediti v likovni delavnici Flos fest Ljubno in na kolonijah v Nazarjah ter na Gori Oljki. Pripravili so tudi delavnico za otroke, ki jo je vodila članica društva Nada Zager. Marija Šukalo TABORNIKI RODU SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE Na zimovanju Zadnjo soboto in nedeljo v februarju je za tabornike Rodu Sotočje Nazarje-Kokarje potekalo zi-movanje. Taborniki od prvega do šestega razreda in vodniki smo se na Lazah zbrali v soboto popoldan. Zimovanje smo pričeli z dvigom zastave, razdelitvijo v vode ter izbiranjem imen zanje. Odpravili smo se tudi na nočni pohod, kjer smo na določenih točkah odgovarjali na vprašanja in na koncu našli skriti zaklad. Zvečer smo prazno- vali rojstni dan enega izmed naših tabornikov in se posladkali s torto. V nedeljo smo se prebudili v lep, sončen dan, ki je bil pravšnji za postavljanje savne ter opravljanje ve- ščin igralca in oblikovalca. Po kosilu je bil čas za igro in pospravljanje, nato smo se poslovili in se zadovoljni odpravili domov. PM Matična kronika za mesec februar 2014 SMRTI: Amalija Strožič iz Črete pri Kokarjah, Franc Peterka iz Zgornjih Kosez, Marija Nučič iz Zapuž, Pavla Trogar z Ljubnega ob Savinji, Jože Pustoslemšek iz Juvanja. Zimovanje nam bo ostalo v lepem spominu. (Fotodokumentacija Rod Sotočje) 20 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 I Šport SOLSKO PRVENSTVO V SMUČANJU KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Lučani dobro zastopali zgornjesavinjske šolarje V začetku marca se je na Krvavcu odvijalo šolsko prvenstvo v veleslalomu. Na njem je nastopilo več udeležencev iz osnovnih šol Luče, Ljubno ob Savinji, Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje. Učenci so nastopali med kategoriziranimi in ne-kategoriziranimi tekmovalci. Odlično so se na prvenstvu odrezali Lučani, ki so ekipno dosegli četrto mesto, na isto mesto se je med dekleti uvrstila Manja Pančur. Lučki šolarji so na področnem tekmovanju osvojili prvo mesto in si tako prislužili nastop na državnem prvenstvu. Med fanti iz Luč se je eden od tekmovalcev poškodoval že pred tekmo, drugi pa ni prišel do cilja. V kolikor bi vsaj eden od njiju tek- mo dokončal, bi ekipa zlahka postala državni prvak, je povedal profesor športne vzgoje na šoli Rajko Rudnik. Med nekategoriziranimi tekmovalci so se med petnajsterico uvrstili še Manuela Bezovnik iz Luč na 11. mesto, Matic Finkšt z nazarske šole na 10. mesto, Job Slemenšek iz Mozirja na 12. mesto. Ekipno deseto mesto so osvojili šolarji z Ljub-nega ob Savinji. Kategorizirani tekmovalci so se na državnem šolskem prvenstvu pomerili v paralelnem veleslalomu. Nejc Naraločnik iz ljubenske osnovne šole se je uvrstil na peto, Klemen Hriberšek iz rečiške šole pa na deveto mesto. Štefka Sem Z zmago proti Bistrici so si že zagotovili prvo mesto na vzhodu Nazarski košarkarji so za osvojitev prvega mesta v ligi za prvaka na vzhodu 4. SKL potrebovali zmago proti neugodni Bistrici. Še enkrat več so bili nepremagljivi v domači dvorani, s čim so si izborili dodatni tekmi za naslov prvaka 4. SKL. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Tekme med Nazarjami in Bistrico v tej sezoni veljajo za pravi der-bi. Vse so se odločale v napetih končnicah. Tako je bilo tudi v soboto v nazarski športni dvorani, kjer so domači košarkarji potrebovali zmago za potrditev uspešne sezone in prvega mesta v 4. SKL vzhod. Po besedah domačega trenerja Rituperja je to bil razlog začetne nervoze njegovih varovancev, ko so Bistričanom dovolili boljši začetek in prednost osmih točk, vendar je domači strateg spremenil potek srečanja z ustreznimi menjavami. Sredi druge četrtine so nazarski igralci vzpostavili rezultatsko ravnotežje. Nadaljevanje srečanja je prineslo tesen obračun, vendar so domači košarkarji povedli za osem malo pred koncem četrtine, v zadnjo pa so nesli tri točke naskoka. V tem delu igre je izstopal Moris Krašovic, ki je dosegel deset od skupno dvajsetih točk in bil ključni mož ob zmagi domačinov. To je bila četrta nazarska zmaga v drugem delu 4. SKL vzhod, s katero so si že zagotovili prvo mesto na vzhodu in s tem dodaten boj z zmagovalcem zahoda za naslov prvaka v 4. SKL, kjer trenutno najbolje kaže mladi ekipi Nove Gorice. Pred tem jih čaka še zadnja tekma v drugem delu v go-steh proti Metliki. Roman Mežnar Ekipa OŠ Blaža Arniča iz Luč je osvojila četrto mesto. (Foto: Rajko Rudnik) Nazarje : Bistrica 80:74 (16:24, 23:17, 20:15, 21:18) 5. krog (2. del) 4. SKL - vzhod A: Ivančna Gorica : Metlika 76:85, Nazarje : Bistrica 80:74. TENIS Blaž Weiss z varovancema proti evropskemu vrhu Profesionalni trener tenisa Blaž Weiss z Rečice ob Savinji je v velenjskem teniškem klubu zadolžen za vzgojo mladih talentov. Med njegovimi varovanci vidno izstopata Tim Krstulovič in Marko Kovačevič. Sezono sta na Teniški zvezi Slovenije v kategoriji do 12 let končala kot tretji in četrti, na evropski ETA lestvici pa sta posegla celo po drugem in četrtem mestu. Kljub temu, da novo sezono začenjata v kategoriji višje, do 14 let, in sta v tej sredini med najmlajšimi, sta se na državni lestvici takoj povzpela med najboljše. Predvsem Marko Kovačevič je na zadnjem turnirju v Ljubljani pokazal izvrstno formo in z odlično Trener Blaž Weiss z Markom Kovačevičem po osvojenem turnirju v Ljubljani igro premagal celo oba vodilna favorita njegove skupine. Na mednarodnem turnirju na Ptuju si je v posamezni konkurenci Krstulovič priigral finale, Kovačevič pa polfinale, v paru pa so jih ustavili šele v velikem finalu. Načrti za prihodnost so jasni. Zavihteti se najprej na domači teniški vrh, od tu pa kar se da hitro v Evropo. To pomeni pridno zbiranje točk na turnirjih v Italiji, Avstriji in na območju bivše Jugoslavije, si ob koncu sezone izboriti mesta okrog 100 na evropski lestvici in si tako odpreti vrata za vse glavne turnirje višjega ranga. Franjo Pukart Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 21 Šport,Pisma bralcev, Kronika, Oglasi ROKOMETNI KLUB NAZARJE Nazarske rokometašice so nadaljevale niz težkih tekem proti tekmicam iz zgornjega dela prvenstvene lestvice v Sežani. V soboto so tam kljub težavam s poškodbami in odsotnimi igralkami presenetljivo premagale ŽRK Antrum 25:27 (10:15). Uspeh je toliko večji, ker je Antrum ekipa, ki je v prejšnji sezoni igrala v 1. A državni ligi in ima ambicije, da se tja vrne. Nazarsko ekipo že celotno sezono spremljajo težave s poškodbami igralk, kar se je poznalo tudi na sobotni tekmi, kjer je zdesetkano moštvo dodatno prizadela po- Suverena zmaga v škodba Sandre Melavc. Prva strelka prvenstva je staknila poškodbo na treningu, vendar je stisnila zobe in zaigrala, k zmagi pa prispevala osem zadetkov. Trener Brane Dob-nik je izpostavil dobro igro vratar-ke Tee Krajner, ki je zaklenila svoja vrata in zbrala kar 23 obramb, od tega je obranila pet sedemme-trovk. Njena vratarska predstava je bila temelj za dobro igro vseh igralk. Te so izpolnile napotke trenerja, ki je zahteval borbeno in samozavestno igro. Tako so vseskozi nadzirale tekmo s petimi do Kaj pa lastniki? Lastniki zemljišč na trasi predvidene obvoznice mimo Luč smo zaradi razpisa občinskega referenduma, ki bo odločal o usodi naše zemlje, zelo prizadeti; počutimo se izigrane in ogoljufane. Občina Lu-če že 12 let kupčka z našo zemljo. Zanimivo, da nismo vredni niti toliko, da bi nas v vseh teh letih kdo od idejnih vodij ali lokalnih oblastnikov vprašal, kaj si mislimo o njihovih projektih in, ali smo pripravljeni našo zemljo za te projekte tudi prodati. Vsa ta leta ni bil sklican niti en samcat zbor občanov in nikoli nismo bili povabljeni na kakršen koli pogovor. Pomen in problematika zemljišč se vseskozi zanemarja, kakor da naj bi predvidena obvoznica potekala po zraku, ali kot da je v Lučah še desetine hektarov rodovitne ravne zemlje. Edina predstavitev je bila javna obravnava projekta, ki pa je bila zavajajoča, saj se je trasa obvoznice po tem spreminjala, vse naše pripombe pa so bile zavržene. V času, ko zmanjkuje denarja za pokojnine, zdravstvo, šolstvo in še kaj, ljudje pa izgubljajo službe, je za nas naša obdelovalna zemlja še toliko bolj pomembna, saj je lahko tudi del našega preživetja. Žalostno je, da ljudje, ki od zemlje živijo in bi zato morali svetost in pomen zemlje no- OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. šestimi goli naskoka, do 40. minute pa so prejele le 15 golov. Gostiteljice so uspele omiliti poraz v končnici tekme, ko so priložnost za igro dobile tudi mlajše igralke Nazarij. S to zmago so se Nazarčanke utrdile v zgornjem delu prvenstvene lestvice. Sedaj jih čaka nekoliko lažji razpored tekem proti tekmicam iz spodnjega dela lestvice. Roman Mežnar siti v srcu, govorijo, da teh par kosov zemlje na Prodih ni nič vredno, saj naj bi bila ta zemlja neobdelana. Zelo ponižujoče in žaljive so takšne izjave, ne le za lastnike zemljišč ampak tudi za vse kmete, ki kosijo -obdelujejo svojo zemljo. Če namreč Prodi niso obdelani, to velja tudi za vsa kmečka zemljišča, kjer se le kosi ali pase, kot se to dela na Prodih. Za konec pa še to! Čeprav so župan in lučki svetniki že večkrat dvignili roko za izgradnjo lučke obvoznice, se zdi, da vendarle niso docela prepričani o pravilnosti svoje odločitve. Da bi krivdo razpršili in zabrisali, so se odločili razpisati referendum, s katerim bi naj ljudje »po-žegnali« njihovo sporne odločitve, s katerimi neposredno posegajo v tujo lastnino. Zamislite si, kako bi se pa vi počutili, da drugi odločajo o tem, kaj se bo dogajalo ali gradilo na vaši zemlji! Vsem, ki spoštujejo voljo in imetje drugega in si želijo, da bi v Lučah še dolgo složno živeli skupaj sporočamo, da svoje zemlje ne nameravamo prodati, razlastninjenje pa nam v času demokracije jemlje dostojanstvo in spominja na neke druge čase. Za prizadete lastnike zemljišč Rajko Prepadnik Luče 60 IZ POLICIJSKE BELEZNICE • AVTOMOBIL UKRADEL, POŠKODOVAL, NATO SE ZAZGAL Gornji Grad: 11. marca je prišlo v Gornjem Gradu do prometne nesreče osebnega avtomobila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je storilec pred tem omenjeno vozilo ukradel na območju Celja, z njim bil udeležen v prometni nesreči v Gornjem Gradu, nato pa je vozilo še zažgal. Pri tem je bilo popolnoma uničeno. • IZROPAL TOVORNO VOZILO Mozirje: V noči na 12. marec je neznani storilec iz parkiranega tovornega vozila ukradel dobrih 200 kozarcev vložene paprike in okoli 2.000 pločevink tunine. Lastniku je s poškodovanjem vozila in tatvino povzročil za okoli 5.000 evrov škode. • NAJDENA EKSPLOZIVNA SREDSTVA Ter: 12. marca dopoldan sta v Teru pripadnika državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pri pregledu terena našla dva naboja kalibra 12,7 milimetra in izvržni del mine MK - II schrapnel. Nevarno najdbo sta prepeljala v ustrezno skladišče. • V DIMNIKU ZAGORELE SAJE Zavodice: 14. marca dopoldan so v dimniku stanovanjske hiše v Zavodicah zagorele saje. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in požar pogasili. • DRZNI NEZNANKI UKRADLI DENAR Ljubija: 15. marca so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je v Ljubiji prišlo do tatvine denarja iz stanovanjske hiše. Z ogledom je bilo ugotovljeno, da sta dve neznani mlajši ženski vstopili v odklenjeno stanovanjsko hišo in iz dveh denarnic odtujili okoli 100 evrov gotovine. Policisti za neznanima storilkama še zbirajo obvestila. • POŠKODOVAL VRATA Mozirje: 16. marca je neznani storilec namerno poškodoval vhodna vrata na bencinskem servisu v Mozirju. 22 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 I Zahvale Tvoje srce, utrujeno in bolno za nas bilo ljubezni je prepolno. Mnogo lepega si nam v življenju dal, zdaj pa mirno in spokojno si zaspal. ZAHVALA ob slovesu našega dragega očeta, dedka, strica in svaka Avguština TRATNIKA 21.8.1929 - 10.3.2014 iz Gornjega Grada Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene sočutne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Belaku za lepo opravljen obred, praporščakom, pevskemu zboru, govorniku za besede slovesa in pogrebni službi Anubis. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. Utrujen od bolezni je v 66. letu zaspal naš dragi mož, ati, stari ata Peter BASTELJ 9.9.1948 - 8.3.2014 iz Grušovelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, ki ste ga obiskovali v bolnici ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše. Zahvaljujemo se gasilcem, posebej PGD Grušovlje. Hvala župnikoma g. Ferdinandu Luknarju in g. Ivu Holobarju, diako-nu g. Stanku Čeplaku, cerkvenim pevcem, pevkam Pušeljc, praporščakom, govorniku g. Grudniku. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnic Celje, Topolšica, Stara Gora. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdajpočivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice, tete Marije BITENC 4.6.1926 - 12.3.2014 iz Zgornjega Pobrežja 11 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala vsem za nesebično pomoč, darovane svete maše, cvetje, sveče in ker ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala gospodu župniku Ferdinandu Lu-knarju in diakonu Stanku Čeplaku za lepo opravljen obred s sveto mašo, nazarskim pevcem za čudovito petje in govorniku Jožetu Grudni-ku. Zahvaljujemo se dr. Andreji Pečnik, dr. Jasni Furst, dr. Damjanu Ju-stineku in osebju Splošne bolnišnice Topolšica za zdravljenje in skrb. Hvala gasilcem in praporščakom. Žalujoči: sin Jože z družino, hči Nada z družino ter ostalo sorodstvo in vsi, ki ste jo imeli radi NI smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Jožefe BLEKAČ 1928 - 2014 iz Okonine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu msgr. Vratanarju in gospodu Orešniku za opravljen obred, pogrebcem, pevcem, gospe Rosa-ni za besede slovesa ter pogrebni službi Anubis. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 23 Za razvedrilo Cvetke ZA VSAKO FOTOGRAFIJO SE NAJDE PRILOŽNOST Petra Širko Poljanšek, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje (druga z leve): »No, pa saj ni za zamerit gospodu fotografu, da se na takšnem dogodku, kot je otvoritev pregledne razstave priznanega kiparja Cirila Cesarja, ne posveča fotografiranju nas dam ... « Ludvik Es, fotograf za zasebni arhiv: »Nič bat', nič bat', tudi gospe še pridete na vrsto.« • ii ii (Foto: CMS) TI MOJI, JAZ TVOJI OB DNEVU ŽENA Sandi Grudnik, podpredsednik Planinskega društva Nazarje: »Draga prva dama, vse najlepše in predvsem bolj ubogljivega moža ti želim ob dnevu žena.« Marjan Ostruh, predsednik zgoraj imenovanega društva: »Sandi, pazi, kaj želiš moji ženi, tudi jaz imam namen voščiti tvoji.« PODBREŽNIKOVA LETEČA ZRAČNICA Franci Podbrežnik - Solčavski je dober inovator in poln domislic v improvizaciji. Na Golteh je vzel zračnico in poletel z njo v skoku na sneg. Izven konkurence je bil prvi na trebuhu. Opazovalci te zim-sko-športno-žabje discipline so menili, da bo vredno razmisliti o njeni uvrstitvi na naslednje zimske olimpijske igre, ko že imamo prvaka, da nas ne prehitijo razni Olaf Gumsoni. 24 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 Križanka, Oglasi . i .)r >in ¡ g t sestavil: peter udir tenko olupuena Siga ptica selivka. ki odlaga jajca v gnezda drugih ptic judov sin iz krščanske mitologije lapajne. tone kar znese kura zaničevanja vzbujajoč človek. pokveka izraelska luka gospodarica mcrjia v nordijski mitologiji kdor (soji, nabira Školjke upornica letovišče pri opatiji belgijski igralec (claude vam dlamme) egipč. bog. zavetnik umetnikov perzija ženska, ki kaj odira značilnost rejenega. debelega čvekač stroj za fino droblje-njelesav vlakna načrt melodija. napev. pesem POLOiAJ. drža govornik s* KDOR SE ukvarja s TELEPATIJO levstik, vladimir priprava za sesanje ali potiskanje tekočin. plinov sl. igralka (rina) sl. zgodovinar (lojze) mesto v bački. vojvodina SEKSUS snov, pridobljena z varjenjem napisana predloga za film vrtincast trop vihar EDEN IZMED petih NAJVIŠJIH DRŽ. URADNIKOV V STARI SpARTI trda smola razl. trop. iglavcev mrtvaški oder brit. humanist (sir thomas) sveo. teni-sač (BjORN) SAT. TOLKAC pisarna. urad sl .pevka (prodnik) Švedski pesnik (hansson) anton nanut počelo taoizma stari slovan najvišji vrh pirenejev kdor rad veliko govori kem. simbol za nobelu APOTEKA grlo pravo-kotnik morilski napad na vodilno osebnost iz političnih vzrokov Daj a Zelo prijazna, nežna, leto in pol stara muca potrebuje nov dorn. Je veterinarsko pregledana, cepljena in sterilizirana. Vajena je le notranjega bivanja. Kontakt zanjo: 041/426-562 (Melani) Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Slovarček: KOPAL - trda smola razi. tropskih iglavcev; MORE - brit, humanist (sirThomas); RAFINER - stroj za fino drobljenje lesa v vlakna; v_> Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PODBRADEK, 0G0REL1NA, VIME, KLOP, ALBERT, ELA, EVA, NARATOR, KR0P1LKA, ULAGA, VALONA. KARDAN. AGENS, PULA, ŠTRC, RT, ATLETIKA, SAM, TIK, EOL, NAKITJE, IMOBILIJE, IZVOR, RESONANCA, SAONA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 25 MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU Imamo 17 let delovnih izkušenj. Nudimo 3 leta garancije na storitve. Gsm 051/716-044. Dragutin Glamočanin s.p., Loke 40, Ljubno ob Savinji Napovednik dogodkov ob 15.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Kuharski tečaj o izdelovanju pralin Petek, ob 16.30. Knjižnica Mozirje 21. marec Ura pravljic: Drobna ptica ob 18.00. OŠ Gornji Grad Predavanje: Minljivost uči živeti ob 11.00. Golte Srečanje in tekma ljubiteljev smučanja po starem ob 18.00. Dom kulture Nazarje Sobota, Predavanje o delu v tujini 22. marec ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka predstava Lažizdravnika ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Pozdrav pomladi ob 9.00. Golte Otroška tekma v veleslalomu za cicibane/ke Nedelja, 23. marec ob 15.00. OŠ Šmihel nad Mozirjem Gledališka predstava Lažizdravnika ob 15.00. Kulturni dom Bočna Pesem pomladi Torek, ob 17.00. Knjižnica Luče 25. marec Ura pravljic: Goska Lučka ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Sreda, Ura pravljic: Čisto prvi poljubček 26. marec ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Čisto prvi poljubček Četrtek, 27. marec ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Sinica Ivica ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do 150 kg; gsm 031/832-520. Prašiče in piščance za nadaljno rejo, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam kozla plemenjaka, starega 40 dni; gsm 041/727-853. Prodam visoko breje telice, črnobe-le pasme, pašne; gsm 041/519-507. Prodam bika čb pasme, starega teden dni; tel. 03/5845-261. Prodam brejo telico, sivo, pašno, in kupim teličke do 20 dni; gsm 041/793-519. Prodam telička limuzin in bika s.r., stara 3 mesece; gsm 031/855186. Prodam teličko s.r. in bikca limuzin, stara 1 teden; gsm 041/986-125. ŽIVALI - KUPIM Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. Mesnate prašiče od 100 do 140 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/ 561-893. Telice od 150 kg dalje, kupim; gsm 041/239-017. Kupim kravo, telico za zakol in bikce, teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam silažne bale in bukova drva - hlodovino; gsm 041/354-550. Zelo ugodno prodam 6 let star namizni računalnik z monitorjem; gsm 041/806-001. Prodam balirano seno v kockah in silažne bale; gsm 031/832520. Silažne bale 10 kom., prvi odkos, prodam; gsm 031/367-972. Prodam bale in kupim brejo si-mentalko (okolica Mozirja); gsm 041/825-896. Prodam kosilnico SIP roto 170, 4 diski, l. 2005, dobro ohranjena; gsm 041/547-425. Prodam svinjsko mast in ocvirke; gsm 031/873-787. Orehova jedrca in krompir prodam; gsm 041/239-017. Seno v kockah, 300 kom., prodam; gsm 031/429-168. Ugodno prodam BCS kosilnico; tel. št. 293-47-11. Prodam drobilec vej, 2,5 kW; gsm 040/549-128. Drva suha, cepljena, bukev, gaber, balirana po 1 m3, prodam; gsm 031/585-735. Prodam domač, neškropljen krompir; gsm 031/792-396. Prodam suhe deske za streho, debeline 20 mm, ter letve in morale; gsm 041/942-169. Prodam ploščice za krušno peč, rjave barve, rabljene; gsm 071/369886. Prodam domačo ocvirkovo mast; tel. 03/5835-273. Za simbolično ceno prodam zelo malo rabljene letne pneumatike 155/13; gsm 031/696-258. Prodam silažne bale; gsm 030/643112. Prodam silažne bale; gsm 041/724511. Prodam silažbe bale otave in mlado oslico; gsm 031/509-251. Prodam silažne bale; gsm 041/510219. Sode 100 l, 6 kom., za namakanje, menjam za žganje; gsm 070/369886. DRUGO - PODARIM Podarim jogi 140 x 200 cm; gsm 031/347-651. Podarim otroški »gatpetl«; gsm 070/369-886. VOZILA - PRODAM Gumi voz prodam za 100 EUR; gsm 031/557-344. Prodam traktor zetor 72, l. 1986; gsm 041/783-528. Traktor LTZ 55, 4x4, l. 94, dobro ohranjen, prodam, 3.600 EUR; gsm 051/346-769. Prodam clio 1,2, l. okt. 2009, 17.000 km, garažiran, odlično ohranjen; gsm 051/420-005. NEPREMIČNINE Prodam stanovanje v centru Mozirja; gsm 041/759-300. Zemljišče za vrt oddam ob Cesti na Vrhe, Mozirje; gsm 041/650-151. 26 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 I Oglasi Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014 27 ČAS JEZA PLANET TV NAŠA GENERACIJA OD 27. MARCA DALJE, VSAK ČETRTEK OB 20.00