informativni Leto 43 Ravne na Koroškem, december 2006 št. 12 Sejemska dejavnost v Nožih Ravne Učinki se pokažejo šele čez nekaj časa Oktobra se je podjetje Noži Ravne predstavilo na dveh sejmih. 19. mednarodni sejem Euroblech je potekal od 24. do 28. oktobra v Hannovru, sejem Entsorga v Kolnu pa od 24. do 27. oktobra. Prvi sejem je namenjen pločevini, drugi pa reciklaži. Živahna sejemska dejavnost je bila povod za pogovor z direktorjem komerciale Jankom Miklavcem in produktnim vodjem mag. Gregorjem Švajgerjem. Prvič, a zagotovo ne zadnjič, na sejmu Entsorga Sejem spada med večje sejme, ki obiskovalcem predstavljajo najnovejšo okoljsko tehnologijo oziroma tehnologijo za ravnanje z odpadki. Noži Ravne so letos na njem sodelovali prvič, zagotovo pa ne zadnjič. Naslednja priložnost bo leta 2009. »V zadnjih letih je recikliranje odpadkov oziroma JltKNIVES Ravno Nnlvf« tor » and M*«.ycltn|| tur Kun«l»totf unri R«*uyrllnn Med uveljavljenimi proizvajalci nožev za reciklažo so se letos prvič predstavili tudi Noži Ravne. ponovna uporaba surovin ena najbolj hitro razvijajočih se in rastočih panog, zato smo tržne dejavnosti v Nožih Ravne še razširili in se udeležili sejma Entsorga. Ker se v zadnjih letih povečuje tudi prodaja nožev za plastiko in reciklažo, smo zasnovali prodajni tim za to področje,« je povedal direktor komerciale Janko Miklavc. Nože Ravne je na sejmu Entsorga predstavljal produktni vodja za prodajo nožev za plastiko in reciklažo mag. Gregor Švajger skupaj s svojo sodelavko dipl. ekon. Natašo Glinšek in pogodbenim nemškim agentom. Mag. Gregor Švajger je takole strnil vtise iz Kolna: »Recikliranje je hitro razvijajoče se panoga, saj zaradi širitve EU nastajajo novi trgi, ker morajo nove članice prilagoditi okoljsko zakonodajo oziroma ravnanje z odpadki. Kar se je nekdaj zavrglo, zdaj postaja surovina za predelavo. Na sejmu so sodelovali vsi pomembnejši oziroma uveljavljeni proizvajalci strojev in mlinov. Z izkupičkom udeležbe sem zadovoljen, saj smo se srečali s starimi kupci in iskali nove trge. Najpomembnejši trg za nože za plastiko in reciklažo je EU, v glavnem t. i. stare članice, ki pa se jim vse bolj pridružujejo tudi nove. Na sejmu je bilo največ obiskovalcev iz Nemčije, Italije in Skandinavije, sploh pa je bila njihova paleta zelo pisana, saj so prišli tudi iz bolj oddaljenih držav, npr. ZDA in Paragvaja. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, ko so nam uveljavljeni proizvajalci strojev za reciklažo in rezanje plastike zagotovili, da imajo naši noži renome, da slovijo po kakovosti. Takšne pohvale nam veliko pomenijo in so dokaz, da smo na pravi poti. Seveda se glavno delo začne, ko se sejem konča. Vzpostavljene stike je treba ovrednotiti, jih ohranjati, pridobivati posle ... Dela se je treba hitro in načrtno lotiti, pa rezultati ne izostanejo. Poleg sejma Entsorga je še nekaj sejmov s podobno vsebino, npr. Ifatv Munchnu, Ecomondo v Italiji in Pollutech v Franciji, ki pa se jih nismo udeležili. Čeprav je sejemska dejavnost povezana z velikimi stroški, sejem Entsorga v prihodnje gotovo ne bo edini tovrstni dogodek, ki se ga bomo udeležili, saj je recikliranje panoga, v kateri se res veliko investira.« V EU je recikliranje odpadkov najbolj razvito, saj so tu naravna bogastva v glavnem izčrpana, zato se za razvoj novih izdelkov uporabijo odpadne, že rabljene stvari. Gre za t. i. vzdržnostni razvoj, kot gaje definiral Bruselj, dodaja mag. Švajger. Zato je tudi sejemska dejavnost s tega področja v državah evropske skupnosti najmočnejša. Za podjetje Noži Ravne je zato, kot pravi direktor komerciale Janko Miklavc, EU najpomembnejši trg za nože za reciklažo in plastiko. Sledi Japonska, medtem ko so ZDA zaradi nepodpisanega Kjotskega protokola manj razvit trg. »Noži za reciklažo dosegajo 20-odstotni delež celotne prodaje, podobno kot noži za rezanje kovine, katerih prodaja v primerjavi z noži za papir in les narašča,« pravi komercialni direktor Miklavc. ^Kmvfc* Ravne Knives for Plastics and Recycling Messer fiir Kunststoff und Recycling Razstavni prostor ravenskega podjetja na sejmu v Kohlnu Euroblech - vzorec, ki velja za večino sejmov Sejem »pokriva« pločevino v celoti; to je od proizvodnje pločevine (proizvajalci pločevine, proizvajalci opreme za proizvodnjo, skladiščenje, zaščito pločevine in njeno rokovanje) do njene rabe (različne tehnologije spajanja, razdvajanja, preoblikovanja in polizdelki ter izdelki iz pločevine). Na sejmu je sodelovala tričlanska pomlajena ekipa. Ob direktorju komerciale sta se prvič preizkusila na sejmu mlada člana prodajnega tima nožev za kovine Marko Ogorevc in univ. dipl. inž. Gregor Rane. Drugače so Noži Ravne bili na Euroblechu že četrtič, razlaga komercialni direktor. »Pogovarjali smo se s 143 obiskovalci iz 45 držav.« Sejem je trajal pet dni, vrata pa so bila za obiskovalce odprta od 9. do 18. ure. Razstavni prostor ravenskih Nožev je bil dobro obiskan, sejemski ekipi ni bilo nikoli dolgčas. Ali se udeležba na sejmih obrestuje? Na to vprašanje direktor Miklavc odgovarja: »Kratkoročnih pozitivnih finančnih učinkov ni. Sejmi v povprečju stanejo od 15.000 do 30.000 evrov, odvisno od tega, kje je sejem, koliko Noževih predstavnikov se ga udeležuje itd. Zgodi se tudi, da že med sejmom podpišemo pogodbo o nakupu nožev, ki ta znesek tudi presega, običajna pa se vložek povrne pozneje.« Sejemski prostor je najbolje zakupiti že med sejmom za naslednji sejem, saj lahko podjetje drugače ostane celo brez njega ali pa se mora zadovoljiti z manj primernim. »Dober prostorje v tisti hali, ki je najbolj obiskana, to pa je hala s proizvajalci strojev, v katere so vgrajeni tudi naši noži.« Sestavni del sejemske dejavnosti je tudi obveščanje kupcev. Po Miklavčevih besedah kupci že dva meseca na dopisih in ponudbah podjetja Noži Ravne lahko preberejo, katerega sejma se bo podjetje udeležilo, kje najdejo njegov razstavni prostor. Tri tedne pred dogodkom prejmejo tudi vabilo. Razstavljavci z Raven pa se redno spremenijo tudi v obiskovalce. Ogled drugih razstavnih prostorov jim pripomore k seznanitvi s tržno situacijo in z delom konkurence. Posebej je pomembno seznanjanje s proizvajalci strojev in stroji samimi, kakor tudi z proizvajalci pločevine, ki te stroje uporabljajo. To so namreč glavne skupine kupcev, ki nože potrebujejo in jih od Nožev Ravne tudi kupujejo. Čeprav je glavni cilj sejma pridobivanje novih kupcev, je to tudi mesto za izvedbo sestankov z obstoječimi kupci, ker mnogi od teh na sejmu razstavljajo ali ga obiščejo tudi iz drugih vzrokov. Ko je sejem končan, sledi t. i. posejemsko delo. »Vsem obiskovalcem, s katerimi smo se pogovarjali, se zahvalimo za obisk ter jih spomnimo, kaj smo se dogovorili, pošljemo jim dodatne informacije ter ponudbe, odgovore na vprašanja itd. Tako se poslovni odnosi širijo in nekateri od teh obiskovalcev postanejo tudi naši stalni kupci.« Medtem ko so letos sodelovali še na sejmu Tehnoma v Skopju, se bodo Noži Ravne prihodnje leto skupaj z Metalom Ravne predstavljali na sejmu orodjarstva Formatool v Celju in v Hannovru na sejmu za les in lesno industrijo Ligna. Noži Ravne sodelujejo na specializiranih sejmih, kjer razstavljajo proizvajalci strojev, v katere se vgrajujejo noži, in se lahko srečajo s končni kupci izdelkov oziroma uporabniki teh strojev. V Nožih Ravne opažajo, da blagovni znamki Ravne raste prepoznavnost. »V skladu z novo strategijo in vizijo podjetja smo pred dvema letoma oblikovali time za prodajo na osnovi glavnih skupin nožev. Vodijo jih produktni vodje, ki so dokaj suvereni pri svojem delu. Na Ravnah se z direktno prodajo kupcem ukvarja dvanajst zaposlenih. Tržimo tudi s pomočjo agentov in pogodbenih distributerjev, razmišljamo pa tudi o prevzemih drugih podjetij,« je prihodnje tržne poteze napovedal direktor komerciale Janko Miklavc. Prodajna ekipa Nožev Ravne na sejmu Entsorga Noži Ravne se sejma Euroblech redno udeležujejo. KNiVts 0UCMU.AB KM I VES knives CUCHltl Obiskovalce Euroblecha so pritegnili ravenski noži za pločevino. Vse fotografije: arhiv Nožev Ravne Foto: Andreja Čibron - Kodrin Zaposlitveni sejem kovinarstva in metalurgije • ekonomista za opravljanje administrativno-tehničnih opravil, • strojnega tehnika ali inženirja strojništva za delo v konstrukcijskem biroju. Podjetje nudi zaposlenim možnost izobraževanja ob delu oz. izrednega izobraževanja in permanentno dodatno strokovno in splošno usposabljanje ter izobraževanje v obliki seminarjev, delavnic in tečajev v skladu s potrebami podjetja in interesi zaposlenih. Posebno pozornost posvečajo tudi internemu prenosu znanja na sodelavce. Prav tako je posebna skrb namenjena novozaposlenim, saj jih ustrezno usposobijo za dela in naloge na novem delovnem mestu. Podjetje Stroji vsako leto podeli tudi nekaj štipendij, s katerimi si zagotavlja ustrezen kader. Delo s stružnico v hali mehanske obdelave kovačnice v Metalu Ravne Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje iz Velenja je v sodelovanju z GZS Območno zbornico Dravograd, Srednjo šolo Ravne in delodajalci pripravila prvi Zaposlitveni sejem kovinarstva in metalurgije. Potekal je v četrtek, 9. novembra, v pritličju upravne zgradbe Metala Ravne, nanj pa so povabili brezposelne osebe iz uradov za delo Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem ter Slovenj Gradec. Na sejmu je okoli sedemdeset udeležencev izvedelo vse o programih Aktivne politike zaposlovanja in spoznalo programe izobraževanja v kovinarstvu, metalurgiji in strojništvu, predstavili pa so jim tudi zaposlitvene možnosti v Metalu Ravne, Nožih Ravne in Strojih. V Strojih pričakujejo večstransko usposobljenost novozaposlenih Podjetje Stroji, kjer izdelujejo stiskalnice, strojne dele in naprave, išče strugarje za delo na klasičnih, kopirnih, Karusel- oz. CNC-stružnicah. Kandidati naj bi poznali osnove CNC-programiranja in/ali imeli delovne izkušnje z delom na CNC-stružnicah. Predvidene so tri zaposlitve še letos oz. v začetku leta 2007. Podjetje išče tudi ključavničarja za montažo strojnih delov (ključavničarska dela, varjenje, vrtanje, priprava materialov za obdelovalni proces) z možnostjo terenskega dela oz. dela v tujini. V prihodnjih dveh letih podjetje predvideva najmanj 10 novih zaposlitev. Ključna zahteva, ki jo bodo morali izpolnjevati novozaposleni, je zlasti večstranska usposobljenost (t. i. multiskilling). Še posebej bo to pomembno pri zaposlovanju na poklicnem nivoju. Do leta 2008 bo podjetje predvidoma zaposlilo: • pet strugarjev, • tri ključavničarje, Noži Ravne: v petih letih najmanj 30 novih delovnih mest V Nožih Ravne, kjer so nedavno postavili nove delovne stroje, iščejo rezkalce za delo na CNC-rezkalnem stroju (ti naj bi bili strojni tehniki, zaželeno je, da obvladajo osnove CNC-programiranja in/ali imajo delovne izkušnje, pridobljene z upravljanjem CNC-rezkalnega stroja) in metalurške tehnike za delo z novo vakuumsko pečjo. Prosta so tri delovna mesta. Podjetje išče tudi izkušenega delavca, ki bi lahko prevzel vodenje razvojnega oddelka. Zahtevajo se: visokošolska strokovna ali univerzitetna izobrazba strojne ali metalurške smeri, delovne izkušnje pri razvoju novih materialov in kovinskih izdelkov ter druga znanja, ki so povezana s poznavanjem procesov proizvodnje in vodenja kakovosti v podjetju. V naslednjih petih letih bo podjetje predvidoma zaposlilo najmanj 30 novih sodelavcev, zlasti s poklicno izobrazbo. Ključna zahteva, ki jo bodo morali izpolnjevati novozaposleni, še zlasti na poklicnem nivoju, bo predvsem večstranska usposobljenost (t. i. multiskilling). V naslednjih petih letih bo podjetje predvidoma zaposlilo: • 20 brusilcev, polircev, oblikovalcev kovin, rezkalcev, strojnih mehanikov, ključavničarjev in drugih podobnih kadrov s končano triletno poklicno šolo, • šest stroj n i h te h n i ko v, • dva diplomirana inženirja strojništva in/ali diplomirana inženirja metalurgije za področje kakovosti, vzdrževanja in organizacije proizvodnje, • dva diplomirana ali univerzitetna diplomirana ekonomista za delo v komerciali (od komercialistov se pričakuje zlasti samostojnost, urejenost, primerna poslovna komunikacija, pripravljenost za terensko delo ter aktivno znanje vsaj enega tujega jezika). Podjetje si je kot svoj strateški cilj zadalo tudi investiranje v dvig produktivnosti, inovativnosti in znanja. Uresničuje ga tako, da zaposlenim omogoča izobraževanje ob delu oz. izredno izobraževanje in permanentno dodatno strokovno ter splošno usposabljanje in izobraževanje v obliki delavnic, seminarjev in tečajev v skladu s potrebami podjetja in interesi zaposlenih. Za povečanje prenosa pridobljenega znanja podjetje vzpostavlja sistem mentorstva, ki temelji na komuniciranju in internem poučevanju, kar postavlja temelje za »učeče se podjetje«. »Biti zaposlen v Metalu Ravne je vrednota« V Metalu Ravne, kjer so pred kratkim tudi izdali zloženko o upravljanju s človeškimi viri, pravijo: Biti zaposlen v Metalu Ravne je vrednota. Vse aktivnosti pri upravljanju s t. i. človeškimi viri so usmerjene v povečanje učinkovitosti posameznika in organizacije kot celote. Zaposleni v Metalu Ravne, ki je (po sloganu) »ime, vredno zaupanja«, so: • pripadni podjetju in motivirani za doseganje zastavljenih ciljev, • strokovno usposobljeni, • sposobni prilagajati se hitrim spremembam v tehnoloških procesih in spremembam na trgu, • prevzemajo skrb za lastni strokovni razvoj, podjetje pa jim ga omogoča; izobraževanju zaposlenih Metal Ravne na leto nameni 0,15 odstotka celotnega prihodka od prodaje. Do leta 2012 podjetje načrtuje 216 novih zaposlitev: potrebovalo bo 147 novih sodelavcev s poklicno šolo, 54 novozaposlenih s srednjo šolo ter 15 novih strokovnjakov z višjo oz. visoko šolo. Že prihodnje leto se bo lahko zaposlilo 32 interesentov: 24 s poklicno, 6 s srednjo in 2 z višjo/visoko šolo. Do leta 2012 bo Metal Ravne razpisal 143 štipendij; prihodnje leto npr. 19. Največ štipendij (72) bo namenjenih dijakom poklicne metalurške šole, srednje metalurške šole (20), poklicne strojne šole (17) in študentom visokošolskega in univerzitetnega programa metalurgije (18), nekaj pa tudi dijakom, ki se bodo šolali za poklic elektrikarja (4) oz. bodo vpisani v srednjo in visoko šolo strojne oz. elektro usmeritve (po 6 štipendij). Kot zanimivost omenimo, da so štipendije v Metalu Ravne primerljive z Zoisovimi štipendijami in dosegajo od 40 do 110 odstotkov zajamčene plače, odvisno od programa, uspeha in deficitarnosti poklica. V Metalu Ravne predvidevajo, da bodo v naslednjih petih letih potrebovali tudi nekaj novih sodelavcev z visokošolsko izobrazbo, med njimi predvsem metalurge, stroj-nike/elektroinženirje, informatike, ekonomiste in družboslovce ter humaniste. A. Č. V Nožih Ravne imajo vse bolj sodobno opremo (na fotografiji vrtalno-rezkalni center), zato iščejo tudi temu ustrezen kader. Stroji so se s svojimi stiskalnicami uveljavili po vsem svetu. Foto: Andreja Čibron - Kodrin Foto: Andreja Čibron - Kodrin Vaja v Petrolu Energetiki Nevarna snov ogrožala Mežo in vodnjak Voznik viličarja iz Petrola Energetike je v petek, 17. novembra, ob 11. uri po cesti v bližini kisikarne prevažal dva soda z vodotopnim hladilnim mazalnim sredstvom za obdelavo kovin. Eden je padel na tla in iz njega je začela iztekati nevarna snov, ki bi lahko onesnažila reko Mežo in bližnje zajetje pitne vode. Potrebno je bilo takojšnje ukrepanje. Takšen je bil scenarij vaje, v kateri so preverili pripravljenost zaposlenih in Koroškega gasilskega zavoda. Kako je potekala, si lahko ogledate na fotografijah. Viličarist je o izlitju nevarne snovi takoj po telefonu obvestil Koroški gasilski zavod. Da mazalno sredstvo ne bi onesnažilo reke Meže, je bližnji kanalizacijski jašek prekril s folijo in jo obtežil s kamni. Posebna vrečka, napolnjena z vodo, uspešno prekrije rešetko kanalizacijskega jaška. Na kraj intervencije so poklicni gasilci prihiteli hitro in najprej zavarovali kraj izlitja ter preprečili nadaljnje iztekanje biolmeola. Površino, po kateri se je razlila nevarna snov, so gasilci poškropili s peno (nevtralizacija in protipožarna zaščita). Praviloma inšpektor za okolje odredi način odstranitve pene in nevarne snovi ter sanacijo območja (ker je bila samo vaja, so gasilci peno odstranili z vodo, saj je bila nevarna snov tokrat le obarvana voda). Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin V Opremi Ravne so počastili jubilante dela »Stalnost je danes beseda, ki jo lahko uporabimo le za redko katero stvar, saj se spremembe dogajajo na vsakem koraku in na vseh področjih,« je v nagovoru jubilantom dela dejal direktor Darko Jevšnikar in nadaljeval: »Vsekakor pa lahko besedo stalnost uporabimo ob današnji priložnosti.« V podjetju SŽ -Oprema Ravne je namreč letos jubilejno število delovnih let doseglo 14 sodelavcev, ki so svojo zvestobo delu in podjetju praznovali z vodstvom družbe 24. novembra v gostilni Brančurnik. »S stalnostjo so povezane predvsem pripadnost podjetju, izkušnje in kot posledica zavzetost in pripravljenost za dobro opravljeno delo. Vse našteto nedvomno odločilno vpliva na to, da je lahko Oprema Ravne uspešno podjetje, kar je edino zagotovilo za naša delovna mesta tudi v prihodnje,« je poudaril direktor in vsem jubilantom čestital ter jim zaželel še mnogo delovnih let v podjetju. A. C. Jubilanti dela: 10 let: Mihael Hribernik mag. Simon Jevšnikar 20 let: Tatjana Ažnik Simona Gašper Mirko Gorinšek Bojan Vravnik 30 let: Cvetka Čevnik Branko Ferk Tatjana Gracelj Vinko Medved 35 let: Olga Cvetnič Vlasta Hovnik Franja Kopmajer Dragica Salčnik Skupinska fotografija za spomin na prijetno druženje. ■ * Čestitke tudi za Cvetko Čevnik. Cvetka Čevnik se je z veseljem odzvala na vabilo za srečanje jubilantov in vodstva, saj je to priložnost za sproščen klepet. Tudi ona je celotno dosedanjo delovno dobo preživela v istem obratu, ki se je prej imenoval Pnevmatika, zdaj pa Oprema. Pravi, da ji je delo v brusilnici všeč, da ga je navajena in da ga obvlada. Dobro se počuti tudi med sodelavci, saj so v redu kolektiv. Tudi Vinku Medvedu je direktor Darko Jevšnikar izročil jubilejno listino. Vinko Medved je monter, ki je prej delal v Pnevmatiki. Medtem ko je v preteklosti montiral lafete pri pnevmatičnih kladivih, zdaj sestavlja tehnološke linije za vzmetarne. Dosegel je 30 let delovne dobe in pri tem, smejoč se, pove, zamenjal že 13 mojstrov. V podjetju se dobro počuti, razume se tudi s sodelavci. Pravi, da so delovne razmere zdaj boljše kot nekdaj, ko je bil hrup zelo moteč. Zadovoljen je bil z letovanjem v Izoli, še bolj pa z jubilejno nagrado, ki jo je namenil študirajočima otrokoma. Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin Foto: arhiv društva Foto: arhiv društva DRUŠTVO ZA KADROVSKO DEJAVNOST KOROŠKE REGIJE UPRAVNEMU ODBORU DRUŠTVA JE USPELO URESNIČITI ZASTAVLJENE CILJE Društvo za kadrovsko dejavnost Koroške regije je v preteklem in letošnjem letu uresničilo zastavljene cilje. Društvu se je priključila Sekcija za zdravje in varnost pri delu, imenovali smo desetčlanski upravni odbor, ki ga sestavljajo: • Karel Pruš, Etik, d. o. o., Slovenj Gradec, predsednik • Romana Gradišnik, ZRSZ, Urad za delo, Slovenj Gradec, namestnica predsednika • Petra Ugrin, NLB Koroška banka, d. d., Slovenj Gradec, blagajničarka • Milena Gartner - Delopst, Metal Ravne, d. o. o., Ravne na Koroškem • Marina Vajde, Johnson Controls - NTU, d. o. o., Slovenj Gradec • Borut Zorman, Grammer Automotive Slovenija, d. o. o., Slovenj Gradec S strokovne ekskurzije v Krko, d. d.: Predsednica in tajnica Društva za kadrovsko dejavnost Dolenjske Marjeta Potrč in Dragica Ferbežar sta poskrbeli, da smo si ogledali tudi znamenitosti Novega mesta. • Ana Pavše, Smeri, d. o. o., Ravne na Koroškem • Boris Sešel, Sistemska tehnika, d. o. o., Skupina Viator & Vektor, Ravne na Koroškem • Mojca Šepul, Korkad, d. o. o., Mežica • Benjamin Kocjančič, Prevent Global, d. d., Slovenj Gradec Najprej smo pripravili Pravila Društva za kadrovsko dejavnost Koroške regije, jih uskladili z zakonodajo ter verificirali na Upravni enoti sedeža društva na Ravnah na Koroškem. Veseli smo, da nam je uspelo pridobiti nove člane. Danes šteje društvo že 88 članov. Društvo si je zadalo nalogo, da so člani čim bolj seznanjeni z novostmi s področja ravnanja s človeškimi viri in s problematiko zdravja in varnosti pri delu. Prednostna naloga pa je tudi izmenjava dobrih praks med podjetji na Koroškem in širše v slovenskem prostoru. Upravni odbor si je prizadeval in do sedaj zastavljene cilje tudi uresničil. Z minimalnimi stroški smo izpeljali kar nekaj aktualnih posvetov. Direktor Inštituta za razvoj učečega se podjetja Marjan Peršak je predstavil delo inštituta, projekt Učeče se podjetje in Standard Učeče se podjetje - USP S-10. Maruška Erbežnik, direktorica Sklada za spodbujanje zaposlovanja invalidov, in Tanja Dular, sekretarka na Direktoratu za invalide Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, sta nas seznanili s kvotnim sistemom pri zaposlovanju invalidov po 1. 1. 2006 in podali nekaj praktičnih rešitev. Posvet na temo Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu je vodil Jože Glazer, predsednik Komisije za ugotovitev podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Boštjan Berčič, direktor Inštituta za pravno informatiko, je predstavil Zakon o varstvu osebnih podatkov in podal praktične napotke za izdelavo potrebnih dokumentov. Oktobra smo organizirali strokovno ekskurzijo v Novo mesto, kjer so nas v Krki prijazno sprejeli direktor kadrovskega sektorja Boris Dular, namestnica generalnega direktorja Marjeta Potrč ter Nevenka Banovec, svetovalka za kadre. Predstavili so nam dejavnost njihove kadrovske službe in pristop k upravljanju človeških virov. Za december načrtujemo še eno strokovno srečanje, snujemo pa že aktivnosti za prihodnje leto. Radi bi se še bolj povezali in izmenjali izkušnje z drugimi društvi za kadrovsko dejavnost v Sloveniji. V Krki nas je sprejel direktor kadrovskega sektorja Boris Dular. Marina Vajde, specialistka andragogike Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v novembru Na ZGO: 9. 11. 2006 so v Sistemski tehniki preverjali pripravljenost gasilcev v primeru vklopa javljalnika požara, 10. 11. 2006 so po vklopu javljalnika za nivo vode pregledali proizvodne prostore v kovačnici Metala Ravne, 11. 11. 2006 ob razlitju kalilnega olja v Styrii Vzmeteh, 14. 11. 2006 so po vklopu javljalnika za nivo vode pregledali proizvodne prostore v valjarni Metala Ravne, 14. 11. 2006 so sodelovali pri delovni nezgodi v Nožih Ravne, 17. 11. 2006 so sodelovali pri poškodbi delavca Styrie Vzmeti, 20. 11. 2006 so sodelovali pri delovni nezgodi v Croning livarni, 30. 11. 2006 so sodelovali pri delovni nezgodi v jeklarni Metala Ravne. Druga pomoč in intervencije: 4. 11. 2006 pri požaru Na Gradu 6, na Ravnah na Koroškem, 10. 11. 2006 pri prometni nesreči Na Meži v Dravogradu, 14. 11. 2006 pri prometni nesreči v Šentjanžu pri Dravogradu, 17. 11. 2006 pri prometni nesreči v Mislinji, 18. 11. 2006 ob izlivu vode v Prežihovi ulici na Ravnah, 27. 11. 2006 ob razlitju olja po vozišču na Dobrijah, 27. 11. 2006 so s PGD Prevalje sodelovali pri požaru na Lešah. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. Jakob Špicar, »živ, neugnan vrelec ljudske dramatike« V Koroški osrednji knjižnici hranimo velik del bogate zapuščine Jakoba Špicarja (1884-1970), številne rokopise njegovih objavljenih in neobjavljenih del, korespondenco in slikovno gradivo. Jakob Špicar se je rodil 1884 leta v Skočidolu v Zgornjem Rožu, kjer je obiskoval osnovno šolo, kasneje pa nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku, kjer je že napisal prvo igrico. Služboval je v občinskih in sodniških službah na Koroškem, v Podravljah ustanovil društvo Sloga ter obnovil tradicijo ljudskih iger na Koroškem. Delal je v odvetniški pisarni v Ljubljani, pozneje pa na Jesenicah in v Radovljici, kjer je bil ravnatelj posojilnice. Uspešno je vodil sokolski oder in pisal v koroške časopise in drugo napredno slovensko periodiko. Leta 1908 se je lotil dramatizacije Sketove Miklove Zale, ki je bila prvič uprizorjena na Jesenicah leta 1909. Tu je tudi ustanovil gledališko društvo in nastopal kot režiser in igralec. Skupaj je napisal okoli 80 iger oz. dramskih del, precej jih je s koroškimi motivi. Nekatere so izšle v knjižni obliki, objavljal jih je v Miru in Mladem rodu in tudi kot radijske igre. Kot je zapisal dr. Reginald Vospernik, je »v kritičnih in odločilnih trenutkih zgodovine usmerjal svojo tvorno moč na Koroško. Miklova Zala je pravzaprav simbol vseh Slovencev, je večna, je vera v pravico, zvestobo in ljubezen do domovine. Za to ima veliko zaslug prav Jakob Špicar.« Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem 28. 11. 2006 smo v Koroški osrednji knjižnici pripravili razstavo in prireditev z naslovom Jakob Špicar, »živ, neugnan vrelec ljudske dramatike«. S strokovnimi prispevki so sodelovali: mag. Štefan Vevar (Gledališki muzej Slovenije), mag. Martina Piko Rustia (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca), Nužej Tolmajer (predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik) in dr. Reginald Vospernik (profesor in ravnatelj v pokoju). Razstava je na ogled do konca decembra. e/ f >b Spicar Foto: motiv z vabila na prireditev V ŠPORT ŠPORT ŠPORT PLAVANJE. Novembra so v dveh delih izpeljali absolutno zimsko odprto prvenstvo Slovenije. Prvi del je bil v Celju, kjer so plavalci in plavalke Fužinarja znova opozorili nase. Izkazala se je Tjaša Oder s tremi slovenskimi rekordi. Dosegla je rekordni znamki v kategoriji deklic na 1500 in 800 m prosto ter na 1500 m prosto za kategorijo kadetinj. Rekordno je plaval tudi Rok Sagmeister, ki je postavil nov mejnik na 200 m prosto za dečke. Fantje v postavi Sagmeister, Dugonjič, Florvath in Oto so osvojili v štafeti 4 x 200 m prosto drugo mesto za ekipo Radovljice. Dekleta Fužinarja nadaljujejo tradicijo osvajanja medalj v štafetnem plavanju. V obeh nastopih so bile Ravenčanke druge, za ekipama Žita Gorenjke Radovljice. V štafeti 4 x 400 m prosto so nastopile v postavi Lea Kos, Adja Pečnik, Vita Sonjak in Tamara Miler, na 4 x 100 m mešano pa so plavale Gabrijela Golob, Vita Sonjak, Teja Pešl in Lea Kos. V posamični konkurenci so srebrne medalje v absolutni članski konkurenci osvojili Rok Sagmeister, Vita Sonjak in Adja Pečnik. Dve bronasti medalji si je priplavala Lea Kos, eno odličje pa Damir Dugonjič. Drugi del državnega prvenstva je bil teden dni pozneje v Kranju. Naslov članske prvakinje si je priplavala Vita Sonjak na 50 m prsno, družbo na stopničkah pa ji je delala Tjaša Erjavec, ki je bila tretja. Sonjakova je osvojila še bronasto odličje na 100 m prsno. Sagmeister je bil drugi, Martin Paradiž pa tretji na 200 m hrbtno, bron pa si je priplaval še Dugonjič v močni konkurenci prsašev v najkrajši disciplini. Ponovno se je odlikovala moška štafeta Fužinarja, ki je v disciplini 4 x 100 m prosto osvojila 3. mesto v postavi Sagmeister, Dugonjič, Horvath in Pori. Up slovenskega plavanja Rok Sagmeister je podiral rekorde za kategorijo dečkov kot po tekočem traku. Popravil je rekord na 100 m mešano, celo dvakrat v enem dnevu na 200 m mešano ter kasneje še na 200 m hrbtno. Omeniti velja še 8. mesto mlade Tjaše Oder na 800 m prosto med članicami, kjer je znova izboljšala že v Celju doseženi rekord za deklice. ODBOJKA. Ravenskim odbojkarjem se slabo piše glede obstanka v najvišji državni ligi. V enajstih tekmah so uspeli zbrati le borih pet točk, potem ko so tri točke osvojili po zaslugi edine presenetljive zmage s 3 : 1 doma proti Prvačini v 3. kolu, drugi dve točki pa dobili po dveh tesnih porazih proti Triglavu iz Kranja. Čeprav bodo naši odbojkarji decembra odigrali še tri tekme prvega dela prvenstva, proti Salonitu in Logatcu doma ter v Kamniku, bodo z izkupičkom, ki jim daje bolj malo upanja za obstanek v ligi, prezimili na zadnjem, 8. mestu. NAMIZNI TENIS. Vse do 7. kroga jesenskega dela prvenstva 1. slovenske lige so bile igralke ravenskega kluba Inter diskonta Fužinarja neporažene in so skupaj z aktualnimi prvakinjami iz Iskre Avtoelektrike držale vodilno pozicijo na lestvici. Toda v derbiju v Vrtojbi so Ravenčanke doživele poraz proti ekipi Iskre s 6:3. Vse tri točke je v dresu Fužinarja dosegla Bolgarka Asya Kasabova, ki je zadala prvi poraz Kitajki Yangovi, medtem ko njune soigralke Lužarjeva, Fajmutova in Verhnjakova niso bile uspešne. Na Ravnah je 19. novembra potekal prvi odprti turnir Republike Slovenije za člane in članice do 21. leta starosti. Pri fantih je zmagal Jan Žibrat iz Murske Sobote, ki je v finalu porazil klubskega kolego Tima Fridriha. Med dekleti sta v finalu nastopili igralki domačega kluba Inter diskonta Natalija Lužar in Manca Fajmut, zmago pa je slavila slednja s 4 : 2. Pred tem je v polfinalu kasnejša zmagovalka Manca Fajmut premagala Radeljčanko Zalo Miklavc, Lužarjeva pa je bila boljša od prve nosilke, reprezentantke Jane Tomazini iz Ljubljane. Fajmutova je nastopila tudi v Zagrebu na tradicionalnem turnirju v spomin na odličnega hrvaškega igralca Antuna Stipančiča in v močni konkurenci mladink zasedla odlično 3. mesto. KEGLJANJE. V slovenskih kegljaških ligah v sezoni 2006/07 nastopa sedem koroških ekip. Jesenski del prvenstva je bil sklenjen 25. novembra. Kegljači Interokna iz Dravograda so si z zadnjima dvema neuspešnima nastopoma doma proti Triglavu Kranj in v Slovenskih Konjicah pokvarili uvrstitev in so šele osmi. Se slabše se je godilo Slovenjgradčankam, ki so z močno pomlajeno ekipo zmagale le enkrat in so zadnje. Upravičeno zadovoljni so pri Korotanu na Prevaljah. Moška ekipa je v 1. B ligi osvojila jesenski naslov, ženska pa skupaj s kegljačicami Proteusa Postojne in Miroteksa Celja zaseda vodilni položaj na lestvici. Uspeh so v jesenskem delu dosegli tudi novinci v 1. B ligi, kegljači Slovenj Gradca, ki so trenutno četrti. V drugi ligi so med sedmimi ekipami kegljačice Fužinarja Petrola Energetike osvojile 3. mesto, v tretji ligi pa so bili kegljači ravenskega kluba po prvem delu peti. MALI NOGOMET. Po končanem jesenskem delu obeh lig Mežiške doline, kjer bosta v ligi A na vrhu lestvice prezimili ekipi Prodajalne David Havane in Pizzerije Škufca, v ligi B pa ekipa Boleteri, so v dvorani OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah izvedli še pokalni turnir. Organiziran je bil s strani predsednika lige malega nogometa Danija Ivanušiča in podpredsednika Slavka Ivankoviča. Nastopilo je vseh dvajset ekip, ki nastopajo v ligah, med njimi pa so zmagovalci postali nogometaši Prodajalne David Havane. Drugo mesto je osvojila ekipa Pizzerije Škufca s Prevalj, tretje pa Slikopleskarstva Mihajlovič. ŠPORTNO PLEZANJE. Zaključna tekma evropskega mladinskega pokala je bila 26. in 27. novembra v Kranju. V konkurenci 200 plezalcev in plezalk iz 21 držav je nastopila 33-članska reprezentanca Slovenije, v kateri so bili tudi trije Korošci. Med njimi seje najbolj izkazal Ravenčan Ciril Vezonik, ki se je edini v konkurenci 63 tekmovalcev v kategoriji starejših dečkov uspel uvrstiti v finale, kjer je osvojil odlično 6. mesto. V skupnem seštevku vseh nastopov v evropskem pokalu je nadarjeni tekmovalec ravenskega kluba osvojil 7. mesto. Slovenjgradčana Luka Tamše med mladinci in Miha Britovšek med kadeti sta na tekmi v Kranju osvojila 16. oz. 20. mesto. ŠAH. Šahisti Fužinarja Hapra so nastopili v prvi slovenski šahovski ligi - vzhod in med desetimi ekipami osvojili predzadnje 9. mesto. Za ravensko ekipo sta največ točk zbrala Špalir in Peruš. V Črni so 25. novembra izpeljali deveti turnir odprtega koroškega prvenstva v pospešenem šahu. Ponovno je bil najboljši Branko Špalir iz Fužinarja Hapra s 5,5 točke, kolikor jih je zbral tudi Sandi Krivec iz Slovenj Gradca. Za njima so se uvrstili: Marko Vrečič (Fužinar Hapro), Vlado Čahuk (Slovenj Gradec) in Rado Rajkovič (Velenje) s po petimi točkami. Šahisti Črne so zmagali v 3. slovenski ligi vzhod in se uvrstili v 2. ligo. Najboljši rezultat za Črnjane je na drugi deski dosegel Zdravko Burjak, poleg njega pa so igrali še: Mitja Pranjič, Ivan Podlesnik, Fikret Sahinovič, Hubert Ipavic, Jože Modrej in Branko Konečnik. Druge koroške ekipe (Dravograd, A lizing Slovenj Gradec, Splavar Brezno in Radlje) so se uvrstile v drugo polovico lestvice. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA V OKTOBRU Konec oktobra 2006 je v ravenskem delu skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., delalo 1.425 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 10. 2006 zaposlenih 1.100 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH 30. 10. 2006 METAL RAVNE 983 ŠERPA 137 STO 2 NOŽI RAVNE 194 ZIP CENTER 109 PETROL ENERGETIKA 119 RAVNE 79 ŠTORE 40 PETROL TEHNOLOGIJA 16 STYRIA VZMETI 205 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 2 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 44 SISTEMSKA TEHNIKA 312 STROJI 135 Akers valji 79 SŽ-OPREMA RAVNE 127 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih družbah SIJ - Slovenske industrije jekla so oktobra sklenili 32 delovnih razmerij: po 15 za določen čas v Metalu Ravne ter Nožih Ravne in 2 v ZlPcentru (1 za določen in 1 za nedoločen čas). Poročilo iz drugih družb: v družbah SŽ-Oprema Ravne, Transkor, Styria Vzmeti in Akers valji so za določen čas zaposlili po 1 iskalca dela, v Petrolu Energetiki so sklenili 3 pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla na Ravnah je oktobra prišlo v Nožih Ravne (12 delavcem je potekla zaposlitev za določen čas, v enem primeru je šlo za sporazum strank, zabeležili so tudi 2 redni odpovedi s strani delavca) in v Metalu Ravne (poročajo o naslednjih vzrokih za 3 odhode: upokojitev, invalidska upokojitev in sporazumna prekinitev pogodbe). Poročilo iz drugih družb: sodelavcu Strojev je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, v podjetju Styria Vzmeti so se poslovili od umrlega sodelavca, podjetje pa je zapustilo tudi 7 delavcev, ker so bili zaposleni le za določen čas. Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. Jerneju Lovku v slovo Jernej Lovko, Nejc, kot so ga klicali najbližji sodelavci, je svojo poklicno pot začel leta 1973 v podjetju Brest Cerknica kot kvalificirani pohištveni mizar. V istem podjetju je delo nadaljeval po služenju vojaškega roka, vse do leta 1976, ko ga je življenjska pot popeljala na Koroško, kjer je tri leta delal v Lesni Slovenj Gradec, takratnem ponosu koroškega lesarstva, nato pa se kot modelni mizar zaposlil v Železarni Ravne v oddelku Livarna. Prvič sem ga srečal leta 1978, ko je igral v našem pihalnem orkestru. Glasba mu je bila užitek, ki ga je delil s skoraj vsemi koroškimi orkestri, še posebej prizadevno pa je poučeval mlade nadobudneže, ki so se učili prvih korakov »njegovega« klarineta. Poleg glasbene nadarjenosti ga je odlikovala pripravljenost za delo in učenje, zato je napredoval od mizarja do livarja, pri tem zamenjal les za jeklo ter leta 1987 postal ključavničar zahtevnih pnevmatskih strojev. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do izgube trgov, reorganizacij, novih programov, Jernej pa se je bil pripravljen vsega novega naučiti, še več, vse to je počel z dobro voljo, in kar ga je najbolj odlikovalo, kot pravijo njegovi najtesnejši sodelavci, si je vedno vzel čas za pomoč drugim. Z njegovim preranim odhodom je Koroška izgubila »muzikanta«, podjetje Oprema pa zelo dobrega sodelavca. Hčerkama Katarini in Jerneji, materi in očetu ter drugim sorodnikom izrekam v imenu zaposlenih v podjetju Oprema in v svojem imenu iskreno sožalje. Darko Jevšnikar ZAHVALI Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem Metala Ravne, s katerimi sem delil dobro in slabo v delovni karieri, želim zahvaliti za njihovo sodelovanje in pomoč pri delu. Zlasti to velja za vse v prodaji ter posameznike iz jeklarne, valjarne, kovačnice in jeklovleka. Vsem želim tudi v prihodnje obilo uspehov pri delu in osebnega zadovoljstva ter toplih medčloveških odnosov. Milan Božinovski Ob boleči izgubi moža in očeta Dušana Lukančiča se vsem sodelavcem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, iskreno zahvaljujemo. Žalujoči žena Jana, sin Andrej in hčerka Mojca Informativni fužinar, št. 12, december 2006. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne (javni financerji: Metal Ravne, Noži Ravne, ZIP center). ISSN: C500-0572. Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron -Kodrln, lektor Miran Kodrin, prof. Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com. Prelom In tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.890 izvodov. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Študijska knjižnica NAGRADNA KRIŽAr yp Nagradna križanka št. 128; rešitev vodoravno: JESEN, ZADAR, ALOJA, VLEKA, NIK, NOE, SAK, KT, TARZAN, OAZA, GALICA, ANKA, OCET, SEKTANT, ANE, TL, ANIKA, AK, RIAL, SAKO, ESSA, TLORIS, SEKT, OVALI. Žreb je odločil, da knjige RAVNE NA KOROŠKEM, 750 LET PRVE PISNE OMEMBE prejmejo: Zlatka Brajnik, Odvetniška pisarna Kos in partnerji; Ivanka Kajžer, Sistemska tehnika; Srečko Miler, Sistemska tehnika. ČESTITAMO! 658(497.121(085.3) Nagr; pošljit na na: Inforn Ravne glasila d m