štev. 23 — Leto Vil. PTUJ, 11. junija 1954 Glasilo SocialistiSne zveze delovnih ljudi za ptujski okraj BOmSTTO K OnUfA PTOJ. PRESEKNOVA 9 — m.EFOI» STE> tS« .EKOVNl RACUM fKI NAKODM) BAM D, POOROZNICA PTUJ STEV 643-T 30C DtlJOJB OKEDNISKI (»BOB - ODOOVOKNI OREDNn «RABL JOZ* R0K0P1S(n K« VRAČAMO - HSRA MARrBORSRA nSKARNA LEmA NAROČNINA SOO 0». POLLETNA 250 OIN. ČETRTLETNA I2S DIN PoStnfna plaSana ▼ jtotovlnl Cena din 10.— Zadnje dni po svetu PTUJ, 9. junija. — Predsed- nik Tito se Je po svoji uspeli poti v prijateljsko Grčijo vrnil v domovino. Njegov obisk ne- dvomno lahko prištevamo med najvažnejše momente v nasta- janju balkanske vojaške zveze, ki bo po vsej verjetnosti v ne- kaj tednih postala stvarnost. Tak razvoj na Balkanu, ki služi lahko za zgled urejevanja mednarodnih odnosov, ni nale- tel na živahno zanimanje samo na Balkanu, temveč tudi drug- je po svetri. Tako na primer sodijo v Parizu, da pomeni sklenitev balkanske vojaške zveze utrditev položaja Jugo- slavije, da pa je istočasno iz- gubila Italija prednosti, ki jih je imela v zvezi s trža.škim vprašanjem. Dokaj realistično opazujejo ta razvoj tudi v Za- hodni Nemčiji, kjer podčrtuje- jo zgled, ki so ga dale balkan- ske države ne samo z vojaško zvezo, temveč tudi s tem, da bodo ustanovile posvetovalno skupščino, ki bo voidila k še po- polnejšim oblikam prijateljstva in zveze. KONFERENCA V ŽENEVI V Ženevi so diplomati obu- pali nad rezultati tajnih sej ter začeli zopet z javnimi. Glede rešitve korejskega vprašanja še vedno razpravljajo o volit- vah in nadzorstvu nad njimi, pri čemer vztraja Vzhod pri tem, da Združeni narodi ne bi mogli nadzorovati volitev, ker da so v spopadu udeležena stranka. Amerikanci pa pri tem, da je treba korejsko zadevo ponovno predložiti v razpravo Generalni skupščini OZN. Ve- lika Britanija pa zastopa stali- šče, da je možno nadaljevati pogajanja, ker da bi prekinitev povzročila nev,goden odmev. V razpravi o Indokini tudi stvar ne napreduje. V zadnjem času je v tej zadevi zbudilo pozornost dejstvo, da so preki- nili tajne seje ter se lotili zo- pet javnih razprav. Na prvi ponovni javni seji je Molotov govoril diplomatom, mislil pa na poslance francoskega parla- menta, ki so prav v tem času nadaljevali z razpravo o usta-\ vitvi sovražnosti in sklenitvi] premirja v Indokini. Seveda je drugo vprašanje, kolikor je v tem uspel. GENERALI NA KONFERENCI Ko se slišijo glasovi o skri- tih namenih Vzhoda, češ da na konferenci v Ženevi vzhodni diplomati zavirajo hitrejši po- tek pogajanj v namenu, da bi pridobili na času, je treba ome- niti, da se vzporedno s konfe- renco v Ženevi, čeprav neod- visno od nje, odvija še ena konferenca — in sicer konfe- renca generalov v Washingto-^ nu. Na tej konferenci, ki se od- j vija v najstrožji tajnosti, so za- i -Stopani samo generali zahodnih držav tpr Avstralije in Nove Zelandije, razpravljajo pa o, tem, kaj bi bilo treba ukreniti \ v vzhodnoazijskem predelu v primeru, če bi na ženevski kon- ferenci ne dosegli nobenega uspeha. Tako so na primer za- i stopniki Francije predlagali, j naj bi na bojiščih Indokine sto- \ pila v akcijo ameriška letala,] dočim Amerikanci menijo, da\ da bi bilo treba zaposliti tam tudi 4 ali 5 njihovih divizij.\ Angleži svojih divizij niso po-' nujali Največ navdušenja za intervencijo v Indokini je torej še vedno na strani Amerikan- cev, torneje ameriških genera- lov. Toda za takšno akcijo je treba pridobiti tudi vlado, par- lament, javno mnenje. Za kaj takega pa bi bil potreben pre- cejšen napor verjetno tudi v Ameriki. S PONEDELJKOVEGA ZASEDANJA OLO Tov. Lofze Frangež nov predsednik OLO Plui v ponedeljek, 7, junija t U sta oba zbora OUD na skupni in ločenima sejama rešila vrsto vprašanj s področja personalne politike OLD in zdravstvenih ter finančno samostojnih zavo- dov in nekaj vpražanj s pod- ročja kmetijstva. Vrsta ostalih vprašanj pa je ostala za prihod- njo sejo. ki bo v kratkem. Na prvem mestu dnevnega reda je bila izvolitev predsed- nika OLO Ptuj, nato pa je še sledila dopolnitev svetov OLO, imenovanje tajnika OLO, načel- nika tajništva za notranje za- deve, imenovanje komisije za razpis mest direktorjev novo- ustanovljenih kmetijskih gospo- darstev, upravnega odbora Po- sredovalnice za delo Ptuj ter imenovanje šefa Okrajne higi- enske postaje Ptuj ter sanitar- nega inšpektorata. Na ločenih sejah pa sta oba zbora ločeno obravnavala predloge v zvezi s Kmetijskim gospodarstvom Cir- kulane in Slovenja vas, v zvezi z zadružno ekonomij© Zlatolič- je, s pravilnikom o plačah oseb- ja v zdravstvenih zavodih ter pravilnika o dopolnilnih plačah ter položajnih dodatkih usluž- bencev in delavcev finančno sa- mostojnih zavodov. Novoizvoljeni predsednik OLO Ptuj je tov. Lojze Frangež, od- bornik OLO in dosedani pred- sednik Sveta za pr(»veto in kulturo OLO Ptuj, ki ga vse ljudstvo iz ■ ptujskega okraja pozaia kot požrtvovalnega po- litičnega in prosvetnega delav- ca. Za kandidata zs. predsed- nika OLO ga je predlagal Okr. odbor Socialistične zveze so-^ glaisno s komisijo za volitve in imenovanja pri OLO. Tov. Loj- ze Frangež bo s prevzemom predsedniških poslov razbre- menil dosedanjega vršilca dolž- nosti predsednika OLO tovan- šico Lojzko Stropnik, podpred- sednico OLO, odkar je tovariš Janez Petrovič podal ostavko na predsedniško mesto. Ta spre- memba pa jf povzročila vrsto sprememb, Z nadomestnimi vo- litvami ie bilo treba izvoliti novega predsednika Sveta za pros\^eto in kulturo. Na to me- sto je bil izvoljen prof. tov. Miro Bračič. na njegovo mesto kot član pa ie prišel učitelj tov Zlatko Kavčič iz Velike Nedelje. Po odselitvi tov. Vilka Ar- besa v Maribor je bilo prazno člansko mesto v Svetu za go- spodarstvo. To mesto je sedaj izpolnjeno z izvolitvijo tovariša Slavka Furmana. odbornika Zbora proizvajalcev Cian Sve-j ta Za gospodarstvo pa je po- stal tudi predsednik LOMO Ptuj tov Janko Vogrinec. V zvezi s premestitvijo dr Frana Rakuša v Kidričevo, je postal nov član Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko tov. dr Milan Carli. Za taj- nika OLO je imenovan tov Tvan Rau, ki je doslej vr?'' dolžnosti talniks. tov Bine Lr. gar pa je imenovan za načelni- ka tainištva za notranje zadeve namesto dosefi?mieen načelnika tov. Jožeta P^-edaniča M je T^remeščen v Maribor Kmetijska gospodarstva v okraju (Gorišnica, Trnovska vas. Juršinci. Dravinjski vrh, Cirkulane). opekama Zabjek pri Ptuju in opekama Ormož bodo imele dirdctorje, ki bodo imenovan- Po razpisu mest di- rektorjev. Za razpise teh mest so imenovane komi.sije, ki jim predseduje ixiv Lojzka Strop- nik, podpredsednik OLO s čla- noma tov Francem Novakom, uslužbencem OJX>, Jožetom Skrlovnikom, tajnikom OSS iz Ptuja tei po dva člana iz de- lavskega sveta dotičnega KCr in opekarne. Štefan Pahorc je ra2arešen funkcije začasnega direktorja Kmetijskega gospo- darstva Slovenja vas v izgrad- nji. Njegove posle pa je pre- vzel nov direktor tov. Franjo Kegl. direktor Semenogojskcga posestva Starše. Posredovalnica za delo v Ptu- ju je dobila nov upravni odbor, in sicer so vanj imenovani tov. Jože Sotlar, upravnik podjetja »Drava« v Ptuju. tov. Stane Vi- čar, upravnik Avtokaroserije Ptuj ter tov. Jože Skerlovnik, tajnik OSS Ptuj. V upravni od- bor Doma onemoglih Muretinci pa so hnenovani tov Peter Horvat, preds. KZ Muretinci; Stane Stanič, upravnik osnovne ?ole Gorišnica; Olga Gnilfiek, poslovodja KZ Muretinci; Janez Planjšek, kmet v Muretincih; Franc Pulko, ekonom Doma onemoglih v Muretincih, ter Ma- rija Čemivec, uslužbenka Do- ma onemoglih v Muretincih. Za upravnika Doma onemoglih v Muretincih je imenovan dose- danji upravnik tov. Janko Bedrač. Dolžnosti šefa Okrajne higienske postaje Ptuj in sa- nitarnega inšpektorata za okraj Ptuj je razrešen dr. Franc Ra- kuš, zdravnik v Kidričevem, na njegovo dosedanje mesto pa je imenovan dr. Milan CarU, zdravnik Okrajnega zdravstve- nega doma v Ptuju. V občini Hajdina bodo 11. ju- lija t. 1. nadomestne volitve od- bornika OLO, ker je odborijpfi OLO tov. vStane Bizjak iz tr- volilne enote izvoljen tudi za republiškega poslanca Zbora proizvajalcev Ljudske skupšči- ne LRS in ima s tem pravico prisostvovati sejam OLO Ptuj. Na ločenih sejah je tila ob- ravnava predloga o ustanovitvi kmetijskega gospodarstva Cir- kulane s sedežem na Borlu, ki bo obsegalo 30 ha njiv. 70 ha vinogradov, 30 ha pašnikov. 40 hektarov sadovnjakov in 20 ha travnikov, last Splošnega ljud- skega premoženja in bo imelo 4 milijone din obratnega kre- dita pri NB Ptuj. Predlog z desetimi točkami je v celoti potrjen. Okrajni ljudski odbor Ptuj je prevzel poroštvo za dolgoročni kredit 17,474.000 din. S posebnim sklepom obeh zbo- rov je dovoljeno konstituiranje Kmetijskega gospodarstva Slo- venja vas, ki bo imelo 23. ju- nija t 1. ob 8. uri volitve pred- sednika delavskega sveta in upravnega odbora. Najpozneje do 30. junija t. 1. bodo sprejeta pravila tega gospodarstva in bodo predložena OLO Ptuj v potrditev. Zadružni ekonomiji Zlatoličje pa je prepovedano nadaljnje poslovanje, ker oi slu- žila smotru, za katerega je bila ustanovljena. Ob grobih napa- kah in nepravilnostih, ki jih je kriv predvsem predsednik eko- nomije, ki je bil obenem bla- gajnik in je z denarjem neome- jeno raz-aolagal. ne da bi vodu o njem kake obračune, ni mo- goče dopustiti nadaljnji obstoj take ekonomije. Odnosi do de- lovne sile niso bili socialistični, pet članov ekonomije si je de- lilo glavni del dohodkov. V ostalem je bil na ločenih sejah obeh zborov sprejet sklep o višini oskrbnih dni in am- bulantnih storitev zdravstvenih zavodov Potrjeni so pravilniki o plačah osebja Bolnice Ptuj, Bolnice TBC Ormož, Okrajnega zdravstvenega doma Ptuj, Do- ma onemoglih Muretinci in Okrajne veterinarske bolnice Ptuj ter pravilniki o dopolnil- nih plačah in položajnih dodat- kih uslužbencev in delavcev Okra.1nega gledališča Ptuj, Po- sredovalnice za delo Ptuj. Okr. zavoda za socialno zavarovanje Ptuj, Doma onemoglih Mure- tinci ter Okrajne veterinarske bolnice Pluj. Potrjen je tudi predlog odloka o dopolnilnih plačah ljudskih odborov občin, V zvezi s poročilom o zaključ- nih računih KZ je bila disku- sija o predlogu, da bi ustano- vili letečo finančno kontrolo pri OLO, ki bo lahko pomagala prihraniti marsikateremu usluž- bencu, da ne bo zabredel v ne- pravilnosti, našemu gospodar- stvu pa, da ne bo trpelo ma- terialne škode. Na kratko se je razpravljalo tudi o investi- cijskem kreditu z^ podaljšanje poslopia OLO ob Raiičevi ulici, S pridobitvijo 34 sob bi bilo mogoče upravni aparat OLO združiti iz raznih zgradb vio mestu ter jo bolje urediti. Ko- likor pa bi razvoj komun zrnspi?^' Tvnfrpbe o tp'^ r>ro<:to- (Dadaljevanje na 2. strani) Umesten sklep OLO o e'ektrifikscji V ptujskem okraju je še vrsta naselij in krajev, kjer še ni električnega omrežja. Nagel po- vojni razvoj je sicer segel tudi v te predele, vendar so bile te- žave tako velike, da elektrifi- kacija ni mogla zajeti tudi teh krajev kot druge, kjer so s po- močjo skupnosti izvedli napelja- vo električnega voda ter tako stopili na pot hitrejšega na- predka. Da bi se te težave premagale tudi v teh krajih, pa ni potrebna samo pomoč skupnosti in volja za napredek pri posameznikih, j temveč pripravljenost večine prebivalstva, ker se le v tem primeru stroški na pujsameznika v precejšn+i meri znižajo, vlo- žena velika sredstva pa koristijo največjemu možnemu številu prebivalstva in največjim gospo- darskim kapacitetam. Temu ustreza tudi nedavni sklep OLO Ptuj, ki je, ko je sklepal o pro- računskih sredstvih namenjenih elektrifikaciji v okraju, sklenil v bodoče finansirati gradnjo daljnovodov in trafo postaj .samo v tistih krajih, kjer ob- stajajo zagotovila, da se bo ta- koj začelo tudi z gradnjo nizko- napetostnega omrežja In kjer sodelujejo vsi ali večji del pre- bivalstva pri pripravah za elektrifikacijo. Kot nekako ga- rancijo Za izpolnitev prednjih pogojev bo nujen sklep zbora volicev, ki bo, kakor svoječasno pri sprejemanju krajevnega sa- moprispevka pravna osnova za uvedbo obvezne elektrifikacije dotičnega kraja OLO bo v bo- doče tudi subvencije dodeljeval samo tistim krajem, kjer bodo pristopali k elektrifikaciji po predhodnem sklepu zbora voliv- cev, da se elektr:ficira v do- tičnem kraju vse. kar je elektri- ke potrebno. V letošnjem okrajnem prora- čunu je predvidenih za elektri- fikacijo v okraju 8 milijonov dinarjev. Stvar interesentov za elektrifikacijo je, da na sklep- čnih zborih volivcev sprejmejo sklep o obvezni elektrifikaciji, ker šele s tem izpolnjenim pred- pogojem lahko upajo na podpo- ro skupnosti pri gradnji daljno- voda in trafo postaje. PODLEHNIK VAS VABI 13. junija 1954 na svoj občinski dan s sledečim sporedom: V soboto, dne 12, junija, ob 20. uri: Golar: »Dve nevesti«, veseloigra v treh dejanjih. V nedeljo, dne 13. junija: ob 8. uri: Otvoritev Občin- skega dne s povorko po do- lini; ob 9. uri: Flzkulturne tekme pionirjev; ob 10. uri: Kolesarske dirke; ob 11. uri: Tekmovanje kos- cev in grabijic; odbojka — strelske tekme; ofo 14. uri: Zaključna akade- mija. Sodelujejo pevski zbo- ri, folklorna skupina, telo- vadne skupine, tamburaški zbor itd Ves dan razstava gospodar, skih strojev In poskušnja vin. — Ocenjevanje in nagrajevanje plemenske živine. Sodeluje domača godba na pi- hala. — Po sporedu Liudsk© ra- janje v Zadružnem domo. K štev^llnj udeležbi vas vab* ODBOR Sledite »gledam dobrih organizacij SZDL ^ VAŠKI ODBOR VELIKA NEDELJA IN LESKOVEC DVIGNILA ČLANSTVO SKORAJ ZA 100 ODSTOTKOV — POPRAVILE SO SE MAKOLE. STARŠE. 2e v prejšnji številki smo ugotovili, da je osnovna slabost organizacij SZDL ta, da imajo vključen vse pre- majhen odstotek volivcev. Socialistična zavest naših državljanov je v resnici neprimerno višja kot nam to kažejo številke članov SZDL. Najlepša priložnost, da to svojo napako popravimo, se nam nudi sedaj, ko zame- njujemo stare legitimacije za nova. Nekateri odbori so to akcijo dobro organizirali in tudi želi dobre uspehe. Tako je na primer vaški odbor Velika Nedelja dvignil članstvo od prejšnjih 86 na 159 tako, da je izven orga- nizacije tam samo še kakih 10 volivcev. Tudi vaški odbor Leskovec, ki smo ga v prejšnji številki pokazali kot enega najslabših je lepo napredoval, saj se od prejšnjih 100 članov prišli sedaj na 204 člane. Podobno so se po- pravile tudi Starše in Makole. KAJ MISLIJO POLENSAK, GRADIŠČE IN DRUGI? Posamezni odbori pa nam v četrtletnih poročilih po- iSIljajo podatke, ki kažejo, da se je število članstva po njih znižalo. Za nekatere odbore ki so bili doslej celo delavni kot Polenšak, Bratislavci, Gruškovec, Gradišče in drugi, se nam zdi sedaj zelo čudno in verjetno gre za pomoto. Mnogi odbori pošiljajo vsakikrat druge številke • članstvu in to kaže, da nimajo urejene evidence. To pomanjkljivost bomo skušali odpraviti na ta način, da bomo v bližnji bodočnosti uvedli kartotečni list in bo imel vsak vaški odbor svojo kartoteko Članstva. Obveščeni smo, da je v Staršah in še v nekaterih krajih zmanjkalo članskih legitimacij. Na okrajnem od- boru imamo legitimacije na zalogi in jih lahko vsak dan dvignete! KAKO fZPOLNJUJEMO SKLEPE? Na seji okrajnega odbora SZDL dne 20. maja 1954, ki so se Je udeležili tudi predsedniki občinskih odborov SZDL, smo razpravljali o problemih družbenega uprav- ljanja v šolstvu Sklep je bil, da bodo občinski odbori sklicali seje in tam razpravljali o volitvah šolskega sveta. Cas in kraj sej bi naj javili na OO SZDL, da bi se lahko udeležil seje kdo iz Centra. Do danes nimamo na okraj- nem odboru niti enega poročila, da se bo ta seja vršila, niti nas niso p>ovabili na seje. Tovariši predsedniki, 6e bomo tako izpolnjevali sklepe, potem Je boljše, da jih ne sprejmemo! ___ Z občnega zbora ZB NOV Partizanske sirote« spomenik in dom Joželo Lacka, Ostrožno ter zgodo¥inski material Na občnem zbom ZB NOV za okraj Ptuj v petek. 4. t. m., ki sta se ga udeležila kot gosta tov. Vlado Majhen iz Maribora in tov. Zvonko Sagadin iz Ljub- ljane, je bila v ospredju vseh vprašanj skrb za pravilno vzgo- jo, oskrbo, nego, šolsko izobraz- bo in življenjsko perspektivo 364 partizanskUi sirot 'o sirot žrtev fašističnega nasilja iz ptujskega okraja, postavitev spomenika heroju Jožetu Lacku, predlogi za pravočasno in pra- vilno organizacijo odeležbc na zboru štajerskih brigad v Ostrožnem 4. in 5. septembra t 1. ter skrb za zbiranje vsega zgodovinskega materiala, ki se nanaša na NOV in čas pred njo. Kljub številnim nalogam ki jih je uspešno opravila doslej organizacija ZB NOV v ptuj- skem okraju, je ostalo še več nalog, ki so bile nakaza ie v re- feratu predsednika tov Glavni- ka Franca, večinoma pa naka- zane v diskusiji. Za šolanje partizansKih sirot bo v prihodnjem šolskem letu porabljenih iz okrajnega prora- čuna 2,600.000 din. Gre namreč Za primemo šolsko izobrazbo, strokovno usposobitev er živ- ljenjsko perspektivo otrok, ka- terih starši so padli v NOV in kot žrtve fašističnega nasilja. Ne gre pri teh otrocih za vpra- šanje, kako bi prišli po naj- krajši poti do kruha in da bi bili njih redniki čimprej raz- bremenjeni skrbi za življenjski položaj teh otrok, temveč za to da ne bodo ti otroci prikrajšani Za v.se, kar imajo ^n kar lahko dosežejo otroci s staršema. Vrsto misli in koristnih pobud v zvezi s temi vprašanji je dal v diskusiji tov. Vlado Majhen iz Maribora, ki temeljijo na ugo- tovitvah in praktičnih izkuš- njah drugih organizacij ZB NOV, V tozadevni diskusiji je sodelo- val tudi tov, Sagadin Zvonko ter je poudaril važnost pouče- vanja zgodovine NOV s pripo- vedovanji borcev NOV in z obiski šol v partizanskih kra- jih, kjer je dovolj živih prif o jimaškem zadržanju in borbi našega ljudstva proti okupa- torju. Glede spomenik? heroja Jo- žeta Lacka pa zbor ni šel dalje od osnovnega vprašanja, kje in kdaj ga graditi. Se vedno je mogoče slišati razlika mnenja v zvezi s časom graditve in pro- storom, kjer naj bd stal kultur- ni dom Jože Lacko in kje spo- menik. Kaže, da še niso pane vse možnosti, ki so v Ptuju dane za dom in spomenik. Vse- kakor Pa bo potrebno pri enem kot pri drugem upoštevati tudi priporočila CK ZKS, katerega član je bdi pokojni heroj Jože Lacko. V tozadevni disku.>iji je povedal več svojih predlogov in misli tov. Zvonko Sagadin, ki dobro pozna ptujske razmere in ki še vedno vneto spremlja razvoj Ptuja ter je vedno pri- pravljen pomagati z nasveti in predlogi. Glede zbiranja zgodovinskega materiala je zbor poslušal misli in predloge tov, Bračiča Vladi- mirja, ki je zbor resno opozoril na važnost zgodovinskega ma- teriala v zvezi z Ostrožnim kot v zvezi z lokalno zgodovino, iz katere bo mlad učiteljski kader črpal tvar>no za poučevanje zgodovine naše dobe Kolikor se bodo delegati zbo- ra potrudili in bodo vsebino in sklepe zbora prenesli na član- stvo organizacije ZB NOV, se ni treba bati da bodo ostale or- ganizacije ZB NOV križem rok, temveč se bodo temcliito lotile dela in izvršile nalose kj jih i p /bor 9r>re:pl Vcif ck'eoe Jugoslovanska delegacija v Indoneziji New DelhI, 10, jun Indone- zijsko veleposlaništvo ie 'zdalo sporočilo za tisk ob obisku ju- goslovanske delegacije ^' Indo- neziji. »Jugoslovanska delega- cija z Milentijem Popovičem na čelu, ki je te dnj obiskala Indonezijo se je 4 junija se- stala z zunanjim m'n:strom Sunarom Delegacija je prispela v Džakarto 3. junija. Sestavljajo jo Milentije Popovič. Krsto Bu- lajič jugoslovanski veleposlanik v Burmi in svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Sokorac Delegacija se pr^g^.ia o trgovinskih stik:'^ med Indo- nezijo in Jugoslavijo.« Stran 2 Ptuj, 11. jiinija 1954 Kje v Ptuju naj stoji Lackov spomenik? v času, ko so že določili, da bo spomenik narodnemu heroju Jožetu Lacku staJ na Slovenskem trgu v Ptuju, to je pred gledali- ško fasado, ko so za to že izdela- li in potrdili načrte — se je po- javilo odklonilno mnenje o tem načrtu, češ da ta prostor za Lackov siJomenik ni primeren. Zakaj? Ker ta del Ptuja nosi iz- razit pečat fevdalnega mesta s sramotilnim kamnom, starim ma- gistratom in mestnim stolpom. V tako okolje Lackov spomenik ne sp>ada; ampak v novejši del me- sta, ki ima pred seboj persp>ek_ tive tistega razvoja v socičdistič- no mesto, za katerega se je kot borec socializma boril Jože Lacko. Ta kraj je po regulacij- skem načrtu nekako že določen na Bregu in po vsej verjetnosti bo to današnji — pozneje po vi- dezu precej izpremenjeni Za- družni trg. Ni važno — po tem mnenju — kdaj bomo spomenik postavili, lahko tudj čez mnoga leta, samo da bo dostojen pro- stor zanj. Ali bi bilo res prav postavitev spomenika preložiti na nedolo- čen čas. Vsiljuje se mj vpraša- nje, ali res v Ptuju ne bi mogli najti primernega prostora zanj že sedaj, ko je narodnoosvobo- dilna borba še živa v nas. Ali ni nčiša dolžnost, da Se čimprej ob Lackovem spomeniku oddol- žimo njemu in vsem padlim iz na- šega okraja za svobodo in so- cialno revolucijo? Danes bi pro- slava ob odkritju tega spomeni- ka pomenila mnogo več, kakor bo čez de^et, mogoče celo čee dvajset let, ko bo po psiholoških zakonih zbledela misel na na- rodnoosvobodilno borbo, ko bo zgodovinska stvarnost postavlja- la človeka pred druge naloge in druge akcije? Zadružni trg ng Bregu bo po vsej verjetnosti arhitektonsko primeren za spomenik čez kakih 15 do 20 let. Odločiti se bomo morali za drug prostor. Mnogo so že razpravljali o tem prostoru. Zavrgli smo načrt, da bi stal Lackov spomenik na Panorami, ker bi bil tam osam- ljen — iztrgan iz reke mestne- ga življenja, tako, da svojega na- mena ne bi dosegel. Spomenik naj vedno znova opozarja ljudi na veličino svojega pomena. To je njegova vzgojna naloga, to je bistvo njegovega učinka poleg estetskih užitkov, ki ga nudi gledalcu s svojo umetniško ce- no. Ko so hoteli postaviti spome- nik pred muzej, smo to misel spet odločno zavrnili. Lackov spomenik ne spada pred cerkve- no fasado srednjeveškega samo- stana, v katerem je sedaj muzej z rimskimi najdbami in nabožno srednjeveško plastiko. S tem okoljem borec za socialno in na- cionalno revolucijo nima nič skupnega! To okolje zanj ni pri- merno I Spomenik bomo morali postavili ▼ novejši dej mesta, s katerim je Lacko zgodovinsko povezan. Ali ni za to primeren prostor baš Lackova ulica, oziroma tisti prostor ▼ njej, kjer je stala sta- ra kasarna? Tu se zaključuje srednjeveški Ptuj. Tu so Lacka mučili. Tu bi ob nekdanjem se- dežu Gestapa v Ptuju zrasel spo- menik heroju Lacku kot simbol naše zmage nad fašizmom. Pred dnevi mi je baš v Lacko- vi ulici pripovedoval član Zveze borcev iz Haloz, da je videl, ka- ko so mučili Jožeta Lacka. Poleg silnih vtisov tistega dne je pove- dal še tole: »Ne zdi se raj prav, da na tem mestu, kjer so Lacka mučili, vse križem hodijo ljudje. Jaz bi tvi zasadil rože in vse lepo uredil. Na tisto mesto, kjer so Lacka mucih, pa bi postavil ta- blico z napisom: »Tu so mučili našega Lacka«. Da tovariši, to- variš iz Haloz je občutil, da bi morali kraj Lackovega trpljenja za svobodo — olepšati, da bi ga morali zgodovinsko zaščititi. Le- pa misel enega izmed soborcev narodne revolucije! Toda ne le tablice — tu bi lahko stal Lackov spomeniki Tako bi se najlepša oddolžili trpljenju Jožeta Lacka, tako bi to mesto doživelo spoštovanje, ki ga zasluži. Mi pa bi oprali s sebe madež, da smo ta kraj mu- čenja narodnega heroja zanema- rili. Res je. da je ta prostor po- drte stare kasarne arhitektonsko sedaj tudi neprimeren za spome- nik. Zdi pa se mi, da bi se dalo z neprevelikimj stroški olepšali obe stavbi na zahodnem delu s spremembo strešnega stola — na vzhodnem in severnem delu tega prostora bi se rešilo vprašanje z gostim nasadom zelenja. Zelenje je Ptuju zelo potrebno. Novi park okoli Lackovega spomeni- ka bi dvignil lepoto našega me- sta, K^na bi Se vse to izvedlo, pa je seveda naloga arhitektov. Naj omenim ob koncu Še park, ki so ga imeli mnogi za najlepii prostor za spomenik, zaradi ob- širnega zelenega okolja in zato, ker se v parku zbirajo delovni ljudje k odihu, zato v takem prostoru vzbuja spomenik več pozornosti, kakor pa na krajih, kjer se odvija poslovno življe- nje, kjer ljudje; hitijo mimo za- topljeni v poslovne skrbi. Prostor, ki je v parku najpri- mernejši, zavzema sedaj pa- viljon, ki bi ga morali prestaviti na vzhodno stran mostu. Ali pa naj bi stal spomenik v trikotu pred samostanskim zidom in že- lezniško progo? Ob tej zadnji variaciji so pomisleki na okolje, na srednjeveški samostan v ozadju in na bližino železnice. Ce pa bi po prestavitvi paviljo- na stal spomenik na njegovem mestu, ali malo odmaknjen proti zahodu — bi vseeno morali zgo- dovinsko zaščititi in olepšati prostor, kjer je Lacko trpel za veliko idejo nacionalne in sociaL ne osvoboditve svojega naroda. En važen argument govori še za to, da bi park sprejel Lackov S|X)menik v svoje okrilje — to je finančna plat podkrepljena s primernostjo okolja. Le paviljon bi morali prestaviti in nekoliko preurediti nasad. Le en argument govori proti parku — to je gradnja mostu. Uj>ajmo, da bodo gradnjo mostu postavili kom za izliv Grajene, ali pa v bližino sedanjega mostu in tako ohranili prirodno lepoto ptujskega parka. Nikakor bj ne smeli dopustiti, da bi bil ptujski park okrnjen zaradi mostu! Cu- vajmo prirodne lepote našega mesta! V drugih državah so v tem p>ogledu zelo natančni, Po- snemajmo jih! Široka diskusija naj odloči, —• kje naj stoji Lackov spomenik — alj v Lackovi ulici — ali v parku!? Pa pohitimo tudi z di- skusijo! Drugo leto pa se že lahko ob spomeniku poklonimo veličini našega upora proti faši- zmu! Al; no? R. V. S ponedeljkoveoa zaseda- nja OLO (Nadaljevanje s 1 strani) rih, jih bo kaj lahko preure- diti v stanovanjske prostore. Veliko razpravljanja pa je bilo o resni nevarnosti, ki jo predstavlja za naše l^m-^tijstvo razširjeni pojav koloradskega hrošča na Dravskem in Ptuj- skem polju. Vse kaže. da bo treba preiti iz pregledovanja na sistematično škropljenje krom- pirišč. Po izkušnjah s pregle- dov krompirišč se vidi. da nas samo pregledovanje ne bo re- šilo te nevarnosti. Posledice to- zadevne površnosti in neresnega reagiranja ria stalna opozarja- nja 90 že vidne Potrebne bo- do škropilnice in škropivo, brez česar ne bo šlo. Razprava ^' zvezi s škodo po toči pa je IKJkazala, da zavarovanje proti elementarnim nezgo<3am še ni povsod udomačeno in da bo treba v bodoče zlasti glede na letošnje vremenske prilike tu- di o tem več razmisliti in sto- riti, da ne bo po elementarni nezgodi edina rešitev odpisan je davka, temveč odškodnina kot jo prejemajo kmetovalci, ki so zavarovali svoje posevke. Tudi na teh sejah sc je po- kazalo, da je vrsta vprašanj, ki jih je treba rešiti na sejah obeh zborov OLO, pa jih ni mo- goče, ker odborniki pravočasno ne sporočijo svojih pobud upravnemu aparatu OLO. ki bi lahko pripravil za razpravo primeren material in predloge. Sicer pa pride včasih od stra- ni odbornikov do vprašanj, ki ne spadajo pred okrajni parla- ment, ker jih je večinoma mo- goče rešiti že na občinah. Ra- zumljivo je. da pride potem na sejah OLO do razprav le o dobro '-irinT-3vI-'enih predlogih, ki se izglasujejo. Za prihodnjo sejo obeh zbo- rov se pripravlja vrsta gospo- darskih predlogov, ki bodo ?j povabilom v kratkem spo'"-^'-^"' odbomikotr V J. IZ PTUJA Rešena brodoSomca iz deroče Drave V soboto zjutraj, 5. junija t L, je šlo za življenje ali smrt 2 članov ekipe Geodetskega zavoda iz Ljubljane, ki že dalje časa vrtajo tla v zvezi z načr- tom za graditev novega drav- skega mostu. Cez noč je močno narasla Drava, valila s seboj hlodovino in dele porušenih mostov ter drugo in ogražala med drugim tudi ptujski leseni cestni most. Na manjšem brodu izpod cestnega mostu čez Dravo v Ptuju sta ostala tudi čez noč dva člana ekipe. Brod je bil blizu desne obale, kjer je eki- pa noč in dan vrtala teren. Zgodaj zjutraj, 5, junija, pa je eden izmed plavajočih hlodov, ki je bil verjetno del nekega porušenega mostu, predrl steno broda. Brodolomca sta posku- šala rešiti brod, da ga ne bi požrla in odnesla Drava in z njim vred večmilijonsko vred- no vrtalno napravo. Zaradi po- tapljajočega se broda je bil na brod vedno večji pritisk vode, zaradi česar je odvleklo z oba- le vitlo z jekleno vrvjo, na ka- tero je bil pripet brod in vtr- galo drugo jekleno vrv. Potap- ljajoči brod z vitlom in bro- dolomicema, ki sta se komaj rešila na stebre broda, je od- vleklo v .sredino Drave, kjer je brod obstal. Brodolomca sta bila trenutek v vodi in zopet zunaj, kakor se je pač deroča voda poigravala s potopljenim brodom in njima. S klicanjem na pomoč sta opozorila nase in svoj nezaviden položaj bližnjo okolico. Kmalu so se ob obali zbrali ljudje in končno je pri- šla za nju rešitev. To jutro je bila potrebna hi- tra intervencija na cestnem le- senem mostu, ki ga je hitro zamašilo z naplavljcnimi hlodi in drvmi, sicer bi most utrpel težke okvare. Pripadniki JLA so bili takoj na mestu in so v kratkem času rešili most vse navlake, da je Drava lahko ne- motoma drla dalje in naprej , nosila velike količine raznovrst- ! nega lesa. Dopoldne v soboto, 5. junija t. L, je visok vodostaj Drave dosegel med obrežji razpeto je- kleno vrv in podrl opornike te vrvi. To je bilo usodno za 3 čolnarje Vodne uprave v Ptuju, ki so priveslali proti mostu. Coln je zadel v vrv. Vpričo številnih očividcev z mostu in obeh obrežij je čoln prevrnilo. Dva čolnarja sta se reševala s plavanjem, pokojni šofer Cvet- ko Anton iz Mihove pri Veliki Nedelji pa se je poskušal re- šiti s tem. da se je krčevito prijel za iekleno vrv in se ta- ko nekaj trenutkov boril z valovi za življenje. Ker ni bilo takoj pomoči s čolnom, je Cvet- ko opešal in spustil vrv, nakar ga je deroča Drava odnesla ne- znano kam. Zapustil je ženo in otroka. • • • Skupina dijakov iz Trsta je na potovanju po Sloveniji 8. junija 1.1. prispela v Ptuj, kjer se je zadrževala do srede dopol- dne in si med tem časom ogle- dala zgodovinske zanimivosti Ptuja, zadrugo Osojnik ter od- igrala nekaj prijateljskih šport- nih tekem s ptujskimi dijaki. V torek zvečer, 8. t. m., ji je pttij.ska mladina pripravila v domu JLA zabavni večer. Pred- sednik LMS tov. Feliks Bagar iz Ptuja je izročil gostom al- bum s slikami iz Ptuja in de- lovanja ptujske mladine, Trža- čani pa so prinesli za ptujsko mladino darilo — nekaj lepih knjig. V imenu tržaške mladine je govoril tov. Drago Pahor o borbi Slovencev v Trstu. Go- voril jo tudi kapetan JLA. Ta skupna prireditev je bila pra- va manifestacija za naš sloven- ski Trst. Program so izvajali dijaki naše gimnazije, pevski zbor »Svobode-« pa je zapel nekaj pesmi. Ormoški pevci bodo nasto- pili na festivalu v Ptuju Pred dnevi je obiskala komi- sija za pevske zbore ormoške pevce, ki so zapeli nekaj pesmi v okviru tekmovanja za ptuj- ski festivaL Pevski zbor, ki de- luje uspešno že nekaj let, je zadnje čase pomnožil svoje vr- ste z novimi in mJadimi člani. Kvaliteta zbora raste iz leta v leto. Zbor vodi neumorno, z ve- liko ljubeznijo in požrtvoval- nostjo tov. mg. pharm. Jelka Vesellčeva. Glasovna sestava zbora je primerna, zato je zvo- kovno razmerje med posamez- nimi glasovnimi skupinami, kakor tudi med ženskimi in moškimi glasovi ugodno. Gla- sovi se med seboj zlivajo v le- po harmonično celoto, zato ni nobenega izstopanja posameznih glasovnih skupin, razen če to skladba zahteva. Tudi dikcija in dinamika zbora je dostojna. Hvale vreden je napredek zbo- ra v smislu notranje poglobitve, suhe note, ampak doda jej o te- mu ogrodju tudi svoje doži- vetje — košček svojega srca. Tako zapeta pesem pa poslu- šalca ne more pustiti hladnega, pa čeprav obstaja še kje pa kje kakšna manjša tehnična po- manjkljivost ali neizglajenost. Ko sem tako poslušal ormo- ške pevce, se mi je nehote vsi- lila misel, zakaj bi tako dober podeželski zbor ne nastopil v radiu, saj slišimo preko radia nekatere mnogo slabše zbore! To je le nekaj skromnih be- sed o ormoškem pevskem zbo- ru, ki ga bo imela širša javnost v priložnosti slišati na ptuj- skem festivalu ob priložnosti gospodarske razstave. Prepri- čan pa sem, da jih bomo prav kmalu slišali preko radia. V njihovem nadaljnjem delu pa želim pevcem in pevovodki- nji lepe uspehe. Jože Gregorc Delavci in uslužbenci bodo lahko dobili dolgoročna posojila za gradnjo stanovanjskih hiš Beograd, 10. junija. Na osnovi odločbe zveznega izvršnega sve- ta bodo delavci in uslužbenci Lahko dobili pfi Narodni banki dolgoročna posojila za gradnjo oeiroma dograditev stanovanj- skih hiš proti odplačilu v 30 le- tdh in 1 */o obresti. Posojila bodo odobravale podružnice Narodne banke na osnovi kreditnih spo- sobnosti prosilcev posojila. Po- sojilo ne bo moglo biti višje ko 8000 za Im' gradbene površine (v primeru, da gre za zidane hi- še 6 kanalizacijo In vodovodom) oz. 6000 din za m', kadar bodo prosilci posojila gradili hiše brez kanalizacije in vodovoda. Skup- na vsota posojila za gradnjo enega stanovanja ne bo mogla biti višja kot 800.000 din. Na osnovi odločbe naj bi delavci in lislužbenc: odplačevali poso- jilo v enakih polletnih obix)kih. Podružnice Narodne banke bodo dajale le posojila, namenjena za gradnjo oz. dograditev stano- vanjskih hiš, namenjenih za bi- vanje prosilcev posojila oziroma članov njihove družiine. Za iz- dano posojilo si bodo podružnice Narodne banke lahko zagotovile hipoteke, in sicer na zgradbe ter jamstvo v obDki prioritetne ad- ministrativne prepovedi razpo- laganja z mesečnimi dohodki prosilca posojila v višini ene šestine polletnega obroka. Koristniki posojila bodo uži- vali vse ugodnosti, predvidene v uredbi o gradnji stanovanj- skih hiš delavcev in uslužben- cev razen pomoči države pri stroških gradnje. KoristriiM te- ga posojila bodo oproščeni dav- ka na dohodek za dobo 30 let. Z isto odločbo sc predvideva, da bo Narodna bankg dajala tudi posojila za popravilo stanovanj- skih hiš tistim privatnim last- nikom, katerih hiše niso vklju- čene v stanovanjske skupnosti, toda le v primeru, če sami sta- nujejo v hišah, potrebnih po- pravil. Tudi ta posojila bodo iz- dana na osnovi kreditne spo- sobnosti prosilcev in r»e morejo biti večja kot 100.000 din za vsa- ko hišo. Rok za povračilo teea posojila znaša 7 let pri 20" -> obrestih. Vajenci ob zaklfucku poukc^ Tudi ob letošnjem zaključku šolskega leta ne bodo vajenci ugotavljali le svojih šolskih uspehov, temveč bodo širši jav- nosti pokazali svoje ustvarjal- no sposobnosti praktičnega iz- obraževanja in izvenšolskega dela. S tem bodo dokazali, da se naša delavska mladina v času učne dobe pravilno pri- pravlja za svoje poklicno delo in vzgaja za napredne proiz- vajalce. Z vedno večjo vnemo se vključujejo v društva in organizacije, ki jim nudijo pri udejstvovanju zdravo razvedri- lo, vsi so člani TVD Partizan, 30 jih sodeluje v samostojnem tamburaškem zboru, prvi uspe- hi vajencev-padalcev so bili vidni ob zadnjem aeromitingu in tudi v avto-moto društvu so njih uspehi zavidni. Vedno bolj se naš vajenec sprošča starega ozkega gledanja na svoje delo, češ da je le važno pridobiti si ročno spretnost za obvladanje poklica, vedno bolj čuti, da bo v življenju v socialistični ure- ditvi moral sodelovati v gospo- darstvu in družbenem življenju ter se za to že v šolskem času z vnemo pripravlja. Kaj nam misUjo ob zaključku šole vajenci prikazati in koliko so pri tem v tem letu napre- dovali: Ob Dnevu vajencev, 22. junija, nam pripravljajo razstavo svo- jih izdelkov, kjer bo razvidna njihova ustvarjalna sposobnost. V prejšnjih letih so razstavljali le boljši vajenci, v tem letu pa bo razkazal svoj izdelek vsak učenec, ker bodo izdelki -rirvič ocenjeni. Tako si bo možno ogledati okoli 250 najrazličnej- ših predmetov vseh strok, kar bo pestrost razstave še pove- čalo. Razstava bo odprta od 20. do 22. junija v Vajenski šoli. 2e med šolskim letom se s pridom pripravljajo za nastop posamezne kulturne in telovad- ne skupine. Na večerni akade- miji nam bo z izbranim pro- gramom prikazal svoje dvolet- ne uspehe tamburaški zbor, ki deluje v mladinski tamburaški sekciji DPD Svoboda Ptuj, te- lovadne skupine pa nas bodo razveselile z ličnimi simbolični- mi in prostimi vajami. Pričakujemo, da ustvarjanje naših vajencev ne bo navdušilo samo učnih mojstrov in star- šev, temveč si bo ogledala njih dejavnost tudi širša javnost. IZ PUŠENC v nedeljo, 13. junija 1954, bo priredila Čebelarska druži- na Ormož-Velika Nedelja v Pušencih pri tov. Markoviču ob 2. uri predavanje o čebelar- St\'U. Predaval bo prof. Maučec iz Ptuja. Čebelarji! Člani in nečlani, udeležite se predavanja v čim večjem številu! RIBICI! Zaradi zastrupitve Studenčni- ce po industrijskih odplakah, je upravni odbor Rib. društva s svojim sklepom s takoj.šnjo veljavnostjo ukinil do nadalj- njega vsak ribolov v tej vodi, ter se s tem obenem preklicu- jejo vsa tozadevna, dosedaj iz- dana ribolovna dovoljenja. VABILO na občni zbor Miizejskega drv- Hva r Ptuju, ki bo dne 12. jn- nija 1954, v dvorani TVD Par- tizan v Ormoiu. —- Začetek ob 13. uri. Dnevni red: 1. Citanqe zapisnika zadnje- ga občnega zbora: 2. Poročilo funkcionarjev; 3. Zgodovina Ormoia — pre- davanje prof. Jožeta MaiL- čeca; 5. Shičajnosti in predlogi. Udeleženci naj se javijo v muzeju. Odhod z vlakom ob pol 12. uri. Kromplr'evec je zopet no delu! Koloradski hrošč se je v zad- njih letih močno razširil tudi po naših krajih. Pričakovati je, da letos ne bo kraja p>o naših pre- delih, ki bi mu koloradski hrošč prizanesel. Prav zato je uniče- vanje tega škodljivca problem, ki bo verjetno že stopil pred slehernega kmetovalca, pred za- druge in občine. Zato ne bo od- več, če o tem škodljivcu še ponovno pišemo. Koloradski hrošč oziroma nje- gove ličinke delajo škodo z ob- jedanjem listov. Posebno ličinke so nenasitne. Zaradi izgube listne površine se pod grmom ne morejo več razvijati gomolji — kar pomeni občutno izgubo pri pridelku. Koloradski hrošč je okroglem dolg. Pokrovke so svetlorumene barve z 10 močnimi črnimi čr- tami v obliki V. Hrošč prezimi v zemlji. V drugi polovici maja se pojavi in prične objedati mla- de rastline. Cez 10—14 dni zleze samica na spodnjo stran lista 20—60 komadov jajčec. Cez en teden zlezejo iz jajčec ličinke, ki so v začetku rumenkaste, do- bijo pa v nekaj dneh rdečkasto barvo. Mlade ličinke obžro ma- tični list in se počasi preselijo na celo rastlino 2e starejšo li- činko poznamo po rjavo-rdeči barvi in črnih pikah ob stram. Jajčeca ne smemo zamenjati z jajčecami koristne pikapolonice. Pikapolonica leže jajčeca na zgornjo stran listov, ali pa tudi na plevel. Njena jajčeca so sve- tlejše barve in lepo zložena. Tudi buba pikapolonice je moč- no podobna ličinki hrošča. Ličinka koloradskega hrošča se zabubi pod rastlino-gosti- teljico. Po 14 dneh se razvije mladi hrošč, ki je po 14. dneh spolno dozorel. Mlade samice pričnejo zalegati jajčeca. To po- meni, da moramo v naših krajih računati z dvema rodovoma hrošča v enem poletju. Ce po- mislimo, da ena sama samica v svoji življenjski dobi zleze do 2,500 jajčec, bomo šele razumeli škodo, ki nam jo ta škodljivec lahko povzroči. Zato je nujno, da se strogo držimo naročenih pregledov krompirišč, ke se bo- mo samo tako izognili katastrofi, ki grozi naši glavni poljski rastlini — krompirju. Pred republiškim zletom ..Partizana", zlet v Središču Društvo »Partizan« okraja Ptuj je pokazalo v nedeljo, 6. junija t. L, z nastopom v Sredi- šču, da je pripravljeno in spo- sobno za republiški zlet v Ljub- ljani, ki bo 13. junija t. L Telovadišče pri domu »Par- tizana« v Središču je bilo v nedeljo popoldne polno telovad- cev in gledalcev, saj je bilo ta dan kot nalašč ves dan brez dežja. Telovadci in gosti so pri- šli iz Ptuja. Markove, Ormoža, Dornave ter Cakovca. Vabilo je TVD »Partizan. Središče. Vse je bilo,pripravljeno in je samo čakalo na čas, ki je bil napo- vedan kot začetek programa. Težko je reči, katera izmed številnih telovadnih točk je bi- la najboljša, ko pa so vse uga- jale. Vsi — od cicibančkov pa vse do članov telovadcev so si prizadevali prikazati cvet svo- jih telovadnih sposobnosti. Prav dobro so izvajale pro- ste vaje male cicibanke iz Sre- dišča Sto pionirk je skupno nastopilo vajo z venčki. Prav toliko pionirjev je skladno iz- vajalo vaje z zastavico. Visoko spretnost so pokazali člani, mla- dinci in mladinke pri simulta- nih preskokih čez orodje, pri raznoterostih, pri talni telovad- bi, pri vajah na orodju, mla- dinke na dvovišinski bradlji ter pionirke na visoki gredi. Ljubko so se zavrtele pionirke iz Ormoža in Ptuja v točki »Lahkih nog naokrog«. Lepo je bilo videti Markovčane, ko so v narodnih nošah plesali slo- venske domače plese. Spretno vrtenje s kiji in skladno mehko gibanje so pokazale mladinke iz Ptuja v vaji s kiji. Zlctne vaje je prikazalo 80 članov in mladincev, 108 članic in mla- dink pa je z mehkobo poda- jalo obvezne ritmične vaje. Skupno je to nedeljo v Sre- dišču nastopalo 427 telovadcev in tclovadk, pri tem pa niso všteti igralci odbojke iz Sredi- šča in Cakovca, ki so nastopili dopoldne s prijateljsko tekmo, ki se je končala s porazom Ca- kovčanov. Po nastopu se je razvilo pri- jetno ljudsko veselje. Hg Drovi nolovl^en les prlpodci latsinlkom 4. in 5. junija 1S54 ,je silno narasla Drava dvignila in od- nesla na njenem obrežju leže- čim lesnim podjetjem večje ko- ličine lesa, ki so ga nekateri prebivalci obdravskih krajev v ptujskem okraju na narasli reki lovili in spravljali na svoje do- move. Opozarjamo prebivalstvo, da ir le5 ki Zd je narasla Drava prinesla in ki so Sa posametni- ki nalovili še vedno izključna lastnina oškodovanih podjetij, ki bodo les prevzela, tistim pa, ki so ga rešili, pa povrnila de. lo In ostale stroške, kj so jih imeli pri reševanju lesa iz reke. V ta namen je treba ves les prijaviti na občinskem ljudskem odboru ali najbližji postaji LM, OLO Ptuj. Tajništvo za ________ j(o§pod«rstvo Sporočamo žalostno vest, da je naš to\'ariš Anton Cvolko iz Mihove pri Veliki Nedelji izeubil življenje pri reše valnib delih na DravL Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spo- minu! Kolektiv Vodnogospodarske uprave Za Dravo Ptaj Ptuj, 11. junija 1954 Stran 3 Ob smrti upokojene učle!lice Etizobete Kukovec 29. maja 1954 je končala svojo življenjsko pot upokojena uči- teljica Kukovec Elizabeta. V Stopercah, v osrčju Haloz, je nastopila pred 55. leti v jeseni 1899 služfcK) kot prva učiteljica na šoli. Takrat je bila vsa ne- srečna, da je morala kot dvaj- setletno dekle zapustiti ljubi dom na Bregu pri Ptuju in se preseliti v samotno haloško vas. Tedaj gotovo ni mislila, da ne bo Stoperc nikdar več zapustila. Rodila se je 19. septembra 1879 na Bregu pri Ptuju. Bila je hčeikd,edinka tamkajšnjega kovača Kukovec Antona. Osnov- no šolo je obiskovala v Ptuiu, učiteljišče pa v Mariboru. 2e- leia je obisl^vati gimnazijo v Ptuju, vendar v tistem času de- kleta še niso imela pravega do- stopa za študij na gimnazijah, posebno ne mladina slovenske- ga rodu. Končala je učiteljišče \eta 1899 z odličnim uspehom. Ko jo je oče pripeljal na služ- beno mesto v Stoperce, bi se bila najraje z njim zopet vrnila domov v Ptuj, V kraju ni ime- la lastnega stanovanja, temveč je bivala skupaj s hčerko nad- učitelja. Kot vneta učiteljica je začela študirati domači kraj, poglab- ljala se je v življenje in delo domačega prebivalstva, postala je prava ljudska učiteljica. Po opravljenem strokovnem izpitu se je začela pripravljati na izi>it za učiteljico na meščanskih šo- lah. Leta 1919 si je pridobila spričevalo učne usposobljenosti za meščanske šole. Kot meščan- skošoLska učiteljica bi morala nastopiti službo v Mariboru. Zaradi obolenja Pa je odklonila mesto in ostala še nadalje v Halozah. Leta 1927 je postala upraviteljica šole v Stopercah in bila do prve upokojitve dne 9. novembra 1937. Učiteljici Kukovčevi se je po- srečilo, da je izposlovala pri Mestni hranilnici v Ptuju poso- jilo 45.000 K, katera vsota je za- dostovala za kritje gradbenih stroškov. Gradnja je bila do- končana 27. januarja 1918. Ta- krat so gradili tudi šolo na Bi"egu pri Ptuju. Ker je imela Kukovčeva tam mater, ki si je želela, da bi hči živela pri njej, je zaprosila za premestitev na Breg. Nemškutarski šolski nad- zornik pa je dejal, da bo prej tekla Drava nazaj, kakor da bo slovenska učiteljica učila na Bregu, Pozneje pa je nanesla prilika, da bi lahko dobila služ- beno mesta na Bregu, pa je po- nudbo odklonila, ker njena mati ni več živela. Zgodovina njenega življenja je biio veliko prizadevanje in nenehno stremljenje za izt)oIj- šanje pouka na osnovni šoli po načelu modeme didaktike, upo- števajoč samodejavnost učencev s koncentracijo pouka ter roko- tvomost učencev kot učno na- čelo. Mnogo je čitala .strokovne kp.j''ge domačega in tujega tiska in se strokovno izpopolnjevala. Bila je stalni dopisnik pedago- ške reviie »Popotnik«. Napisala je metodiko za pouk domoznan- stva. Na učiteljskih zborovanjih je imela večkrat strokovna pre- davanja. Leta 1938 je Sresko društvo Šmarje p. J. imenovalo Kukovčevo za častnega člana v znak priznanja in hvaležnosti za izredno TK)žrtvovalno sodelova- nje v učiteli.ski organb.aciji. Udejstvovala se je tudi z iz- vaišoislvim kulturnoprosvetn:m delom na vasi. Skrbela je za ljudsko knjižnico, prirejala z mladino nešteto odrskih prire- ditev, dolga leta pa je vodila tudi pevski zbor. Med NOB je šola v Stopercah pogorela. Od šolske oblasti je sprejela ponudbo, da se naj za- vzame za obnovo pogorele šole. Kljub starosti se je z veliko vnemo "n požrtvovalnostjo lo- tila dela. Postala je zopet ak- tivna učiteljica Nadzorovala je delo pri obnovi šale, skrbela je, da so prostovoljno oddali les domačini. Vsa skrb za prehrano gradbenih delavcev je slonela na njenih ramenih. Po večletni prekinitvi učnega dela je konč- no začela zopet poučevati v ob- novljeni šoli. Po osvobod'tvi je zarad: Po- manjkanja učiteljskega kadra zopet prijela za šolsko delo in bila leta 1952 upokojena. Ta. krat je sprejela visoko prizna- nje naše vlade. Bila je odliko- vana z redom dela II. stopnje. S požrtvovalnim polstoletnim delom za Haloze si je vklesala pri domačinih trajen spomin, saj je vzgojila tako rekoč tri rodove. Tako je bilo njeno deio v soli. Učiteljica Kukovčeva je živeli in delala po izreku našega veli- kega pesnika-preroka, ki pravi: :«Ni praznik predragi, nam naše življenje, življenje naj hode ti delaven dan.« Njeno delo in nje- ni uspehi nam bodo ostali v trajnem spominu. Da je bila pokojna učiteljica pri šolski oblasti, uč'teljstvu in ljudeh zelo priljubljena in spo- štovana, je dokazal njen časten pogreb. Ob odprtem grobu so zastopniki oblasti, učiteljstva ptujskega okraja In okraja Ce- lje v svojih poslovilnih govorih Sc enkrat opisal: veliko delo zaslužne učiteljice. Slava nji! Njeno izmučeno truplo je na- šlo počitek na hribčku v ob- močju Donačkc gore. Naj ji bo lahka domača gruda. T A Z letne konference mladine v Rošnji Mladina v Rošnji je na svojem letnem volilnem sestanku pregle- dala delo svoje organizacije. V preteklem obdobju je sodelovala pri raznih proslavah in igrah, obiskovala kmetijsko-gospodar- ski tečaj ter mladinke še pose- bej kuharski tečaj. Za letošnje obdobje pa predvideva mladina množično vključitev v kulturno- umetniško društvo, v katerem bo delovala dramska skupina in pevski zbor in množično so- delovanje pri telovadnem dru- štvu. Mladina je prav tako sprejela sklep, da se bo udeležila prosla- ve na Ostrožnem, za katero vla. da med mladino veliko zanima- nje. Gotovo bo mladini tega pre- dela sledilo ostalo prebivalstvo ter v večjem številu odSlo na veliko proslavo. Mladina je ob tej priložnosti izvolila vodstvo organizacije in sicer za predsednika tov. Lojze- ta Novaka, za sekretarja Janeza Goloba in za blagajnika Brno Vindiš. FB Pravo presenečenje v Gori^nici v nedeljo 6. junija nas je kmečka mladina prijetno prese- netila z naravnost sijajno od- igrano Vladonovo komedijo »Pričarani ženin«. Razprodana dvorana v ZD je prišla na svoj račun; salve sme- ha in nenehni aplavzi so pač najlepše spričevalo mladim igralcem, učencem in učenkam Kmetijske šole v Gorišnici, ki so prvič v svojem življenju nasto- pili na odrskih deskah. Nekatere vloge, predvsem Lenka (Liza Preiog iz Muretinc), njen mož, čevljar Urh Dreta (Janez Žitnik iz Zagojič), Neža (Ana Rihtarič iz Mezgove) in Meta (Marija Kujec iz Male vasi) so bile tako življenjsko podane, da se je ob- činstvo naravnost čudilo. Prav tako je bil tudi poštar (Franc Pivko iz Zagojič) naraven in jt: s svojo lepo igro popolnoma zadovoljil. Ostale vloge, Tonček (Franc Sisinger iz Formina, Ka- lin (Anton Rep iz Tibolc), dok- tor Skaza (Konrad Tuš iz Mez- gove), nadalje Cilka (Terezija Petek iz Gajevc) in Urška (Fran- cka Poplatnik iz Placarovc) so bile dobro podane; slednje ime- novanim je manjkalo nekaj ži- vahnosti in vživetja. Zapeljiva in pretkana ciganka Rozamunda (Pavla Feguš iz Gorišnice) je bila prepričljiv lik ciganke. Vse mladinke in mladinci so tedne in tedne po opravljenem delu prihajali po uro in več hoda v temi in slabem vremenu k va- jam v šolo. Za naštudiranje komedije je žrtvovala mnogo večerov ne- umorna tov. Pierina Marvin, učiteljica v Gorišnici. V njenih rokah je bila tudi režija. Koreo- graf in odrski inspicient je bil tov. Dušan Cokl. Z nemalo skeptlko smo zased- li prostorno dvorano. Nič »čudne- ga, saj so bili vsi igralci iK)lje- delci, popolni odrski »zelenci«. Doživeli smo pa ravno nasprot- no. Njihov uspeh je bil razvese- ljiv. Vsi so vloge odlično obvla- dali in igra se je razvijala v pravilnem tempu ter brez kakrš- nih koli spodrsljajev. Prepričani smo, da bi si »Pri- čaranega ženina« rade ogledale tudi druge vasi, blizu in daleč. Torej mladina — na pot! Ljud- stvo vam bo povsod hvaležno! Najmlajšemu odrskemu aktivu ter njegovi režiserki tov. Pierini Marvin iskreno čestitamo k ne- pr.čakovano lepemu uspehu! Okrajni komite LMS Ptuj odide na dopust kolektivno v Zadar Na zadnjem posvetovanju so člani okrajnega Komiteja ljud- ske mladine v Ptuju sklenili odi- ti v letošnjem avgustu skupno na sedemdnevni dopust v interna- cionalno letovišče v Zadar. Ob tej priložnosti se bodo lahko se- znanili z življenjem jn delom de- lavcev in študentov iz celega sveta, ki bodo prav tako preži- veli svoj letni oddih v tem leto- višču. V letošnjem juliju pa bo okrajni komite obiskal člane okrajnega komiteja v Ljutomeru, kamor bodo prišli tudi člani OK LMS iz Murske Sobote. Ob tem prvem srečanju predstavnikov mladine iz treh okrajev bodo iz- menjane izkušnje v delu in vzgoji mladine. FB V. u urno prosvetno delo matkovskih p oniriev v okviru zaključnih proslav šolskega leta so uprizorili mar- kovski pionirji v nedeljo 6. ju- nija t. 1. v režiji tov. Zlahtičevb dramatizirano povest Josipa Vandota »Kekec« (Kekec nad sa- motnim breznom). Mladi igralci, ki so vsi prvič nastopali na odru, so Se vsi po- trudili ter izvedli igrico s pra- vim doživetjem, ki je navzoče ganilo do solz. Številni gledalci so ob tej igrici dali priznanje markovskim pioinrjem za nji- hovo kulturnoprosvetno delo. Na prireditvi je nastopil tudi pevski zbor mladincev in mladink iz Bukove, Stonjc in Muretinc pod vodstvom tov. Kafota, ki je z občutkom zapel nekaj pesmi. Z nastopom je dokazal, da so tudi v teh vaseh vsi pogoji za uspešno tovrstno delo, za ka- terega je treba seveda samo ne- kaj dobre volje in požrtvo- valnosti -{Hon. Ptujski klub za konjski šport »Drava« bo v nedeljo, 13. ju- nija t L, ob 14.30 popoldne pri- redil na dirkališču kobilarne Turnišče pri Ptuju velike konj- ske dirke. Spored bo pester in zanimiv ter obsega več jahal- nih galopskih točk, preskako- vanje zaprek, dalje kasaške enovprežne in dvovprežne vož- nje. Nastopili bodo tudi kmeč- ki rejci in konji v dvovprežnih vožnjah in v jahalni galopski dirki. V nedelso 13. io- nifa 1954 velike konjske dirke na TnmišouprlPtum Privlačna točka bo nastt^ ženske jahalne ekipe članic in mladink. Z domačim klulx>m sodelu- jejo Kobilarna Turnišče, klubi Maribor, Ljutomer, Gor. Rad- gona, Lenart, Celje itd. Za dirkače je pripravljenih približno 150.000 dinarjev na- grad, zato bodo nastopi in bor- he resne ter napete. Po končanih dirkah bo ljud- ska zabava. Klub za konjski šport Ptuj vljudno vabi k čim številnejši udeležbi. I. H. Kmetijska šola Ptuj - Turnišče Okraj Ptuj RAZPIS Uprava enoletne Kmetijske šole Ptuj-Turnišče tx> sprejela v šolskem 1. 1954/55, ki prične s 15. septembrom t. 1., največ 24 gojencev in 16 gojenk. Namen šole je nuditi mladini, ki bo ostala doma na kmečkih gospodarstvih, mladini z držav- nih posestev in kmetijskih za- drug, primemo kmetijsko in gospodinjsko strokovno iz- obrazbo. ■ Kot redni učenci se lahko vpi- šejo vsi tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) Fantje in dekleta hmečkc- , ga porekla v starosti od 16 . do 23 let, izjemoma tudi starejši. b) Tisti, ki so uspešno končali najmanj 6 razredov osnov- . ne šole. Prednost imajo , oni, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom kon. Čali I. letnik kmetijsko go- spodarske (nadaljevalne^ šole. c) Zavezati se morajo, da bo- do sami s pomočjo kmetij- ske zadruge ali druge usta- nove plačevali mesečno oskrbovalnino 2500 din. d) Biti morajo duševno in te- lesno popolnoma zdravi x neoporečno preteklostjo. Kandidati naj vložijo lastno- ročno spi.sane prošnje, kolkova- ne s 30 din najkasneje do 20. julija na naslov: Kmetijska šola Pt«J - Turnišče pošta Ptuj. poštni predal 48. Prošnji priložite: 1. Izpisek iz rojstne knjige. 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Zdravniško potrdilo o du- ševnem in telesnem zdravju. 4. Izjava staršev o rednem me- sečnem plačevanju celotne ali delne oskrbovalnine. 5. Uradna izjava kmetijske za- druge ali druge ustanove, da bo redno mesečno plačevala celotne al; delne oskrboval- nino. Učenci imajo popolno oskrbo v domu šole. Pohitite s prijavami. Podrobna pojasnila daje UPRAVA «§OLE SPREJEMNI IZPIT ZA ViSJO GIMNAZIJO V PTUJU bo dne 15. junija t. L <* 8. uri zjutraj. Ravnateljstvo VABILO Pevska sekcija DPD »Svobo- da« v Ptuju priredi v soboto, dne 12. Junija 1954, ob 20, uri v Narodnem domu v Ptuju koncert. Predprodaja vstopnic v knjigami »Izbire« v Ptuju. Ljubitelji petja vljudno vablje- ni. Odbor Mestni kino Ptuj predvaja v dneh od 11. do 14. junija t. 1. amer. barvni filni »d2ESI« in v dneh od 15. do 17. junija t, 1. amer. film »GLEJ tiCka«. Letni kino Ptuj predvajF 1]., 12. in 13. junija 1954 it;>l. film »TRI PREPOVE- DANE ZGODBE«, in v dneh od 14. do 18. junija 1954 angleški film »DOLINA ORLOVx. Vcibilo! Mah haimomkaT]: Vas vabi]0 na zaključni nastop z zanimivim sporedom, ki bo v torek 15. ju- n ja t. L ob 19_ mi v dvoiani Glasbene šole v Ptuju. Pridale, ne bo Vam zali Lepo Vam bodo zaigrali ter Vam pri- kazali uspehe tega šolskega leta. Visokošolci našim bralcem Z letovanja z angleškimi študenti Danes, ko govori ves svobo- doljubni svet o potrebi prija- teljstva med narodi, raste že- lja ljudi po medsebonem spo- znavanju in sodelovanju. Zlasti študentska mladina se zanima za svoje sovrstnike v svetu. Naša država, ki je bila rojena v težki borbi za samostojnost in odvisnost, uživa danes v .svetu velik ugled, saj se bori za pravice malih, doslej tlače- nih ljudi. Ni torej čudno, da si žele mnogi za mejo videti našo deželo in spoznati njene ljudi. Mi jim nudimo priliko, da nas obiščejo in da se pre- pričajo o naših naporih. V mesecu avgustu preteklega leta je organiziralo »Društvo prosvetnih delavcev Ju,gosla- vije« tritedensko taborjenje an- gleških in jugoslovanskih štu-1 dentov. Srečali smo se mladi liudje, različni po poreklu, raz- lični po mišljenju. Toda želja vseh ie bila spoznati se med seboj, spoznati zgodovino obeh narodov m an,£rlp.5kim študen- tom je bila istočasno dana možnost, da si ogledajo našo domovino. Prvo srečanje je bilo nekoli- ko zadržano, toda to ni trajalo dolgo. Poznanstvo je prešlo v prijateljstvo in vsakdo se Je„ upiral misli da bo čas prijet- nega sožitja hitro minil. An- gleški študentje so uživali po- letje v naših planinah bili so srečni, da so se mogli razgle- dovati z vrha Trislava po naši širni domovini. Kakor so bili' prišli nepoučeni o naši zgodo-j vini. so ob prihodu s ponosom! izjavili: »Prišli smo k vam za- to, da se bomo kaj naučili in da bomo spoznali vašo čudo- vito deželo.'< In videli so mo- gočni slan Savice, ki ga je ove- kovečil Prešeren v svoji veliki pesnitvi, obiskali so otok. k.lcr .ie živela junakinja lepa Bor^o- mila. Tako so ob v^^akem ko- raku spoznavali našo kulturo in zgodovino. To^lro "O bilo slnvo od pri- jaznih gorskih kotlin in skalnih gora, kakor tudi slovp od slo- venske narodne pesmi, ki je Angležem tako zelo ugajala. Na predvečer odhoda je pevsko društvo iz Bohinja priredilo go- stom v pozdrav koncert slo- venskih narodnih pesmi. Kon- cert so izvajali na prostem ob jezeru in vsakdo je mogel ob- čudovati harmonijo slovenske tenkočutne pesmi in njene mi- le Dokrajine. V ranem svežem jutru. Se preden je vzšlo sonce izza pla- nin, so se poslavljali gostje od Slovenije z eno samo željo: »Nazaj, nazaj v planinslcl raj!« In pot jih je peljala naprej po naši domovmi — na sinji Ja- dran. Tudi fu so preživeli ne-- kaj prijetnih, nepozabnih dni. Očarani nad lepoto naše zem- lje in presenečeni nad gosto- ljubnostjo naših ljudi so zago- relih obrazov zapustili našo deželo. Odšli so obogateni z vtisi in z zavestjo, da so pre- živeli nekaj lepih dni v sredi svojih novih prijateljev — Ju- goslovanov. In ko je zvedela ja- nvačem vrtu v veliki meri pri- speva svoj delež pri dvigu stanovanjske kulture. Kljub te- mu pa se v večini naših domov najde še vse premalo cvetja. Cvetje deluje estetično, če je lepo razmeščeno in v skladu z zunanjostjo in notranjostjo sta- novanja. V zdravstvenem oziru pa cvetice prispevajo s tem, da osvežujejo zrak in prostor. Se- veda izločajo ponoči prav tako kot človek, nekaj ogljikove ki- sline, zaradi česar v spalnici ne sme biti preveč cvetja. Skrb za cvetice v loncih za- hteva predvsem, da jim damo primemo prst, da jih skrbno in pravilno zalivamo, gnojimo in snažimo. Cesto se dogaja, da cvetlice preveč zalivamo in da so pregosto posajene. Ce listi venejo in odpadajo, marsikdo misli, da je temu vzrok suša, toda večkrat je vzrok tudi pre- velika mokrota. Kakšno fe vaša narava? Najbrž na svetu ni dveh ljudi, ki bi si bila enaka po svoji zunanjosti, prav gotovo pa jih ni, ki bi si bila enaka po svojih značajih. Kljub tej raznolikosti pa lahko opredelimo ljudi po njih značajih v štiri glavne sku- pine. V katero izmed njih se uvrščate? Sangvinik se naglo razburi, je nestalen v svojih sklepih, naglo vzplamtl in se hitro zopet pomiri. Najboljši namen se pri njem hitro izprevrne v na- sprotje? zdaj je razposajen, zdaj miren in trezen, vsakemu razpo- loženju pa hitro sledi drugo. Kolerik je podoben sangvi- niku, ker je zelo razburljiv in silno dovzeten za pojme, ven- dar pa vztraja v delavnosti in stopnjuje čustvo v strast, prepri- čanje v fanatizem, ravnanje v boj. Ravna in deluje vedno do- sledno. F leg mati k nerad reagira na zimanje vtise, je nespreten v mišljenju in razumevanju, ne- pristopen za občutke, se ne ogre- je tako hitro za kakšno stvar in ne podlega strastem. Stvari pre- soja po njih pravi vrednosti in njih pomenu. Filozofa Kant in Newton sta bila izrazita fleg- matika. Melanbolik je nasprotje san- gvinika. Je sam vase zaprt, ne- prestano premišlja, je resen, do- stopen za vse vtise, muči se v svojem srcu in njegovo duševno življenje se razvija bolj počasi. V svoji melanholiji je zelo vztrajen. Tipični melanholiki so bili Jan Hus, Friedrich Schiller in Hamlet. NASIM BRALCEM! Članka o razprav; zoper Hor- vata in ostale nismo mogli ob- javiti, ker je bil dopisnik, ki ima vpogled v zadevo, zadržan. Ker pa jc med tem časom dnev- no časopisje že pisalo o tem, članka ne bomo objavili. SE V ZVEZI Z NALOV- LJENIM LESOM NA DRAVI! Ljudski odbor mestne občine Ptuj p>oziva vse, ki so nalovili od 5. junija t. 1. dalje na Dravi les, da ga proti vrnitvi prevoz- nih stroškov spra\djo na Mestno žago. Na pristanu v Ptuju, kjer bo prevzem proti potrdilu. Iz pisarne LOMO Ptuj Ali verjamete. — da stisne navaden zemljan v petdesetih letih svojega živ- ljenja najmanj 50.000 rok, to- rej dnevno vsaj po tri. Kdor ne verjame, naj šteje in si zapi- suje! — da je rodila soproga neke- ga Bucherja v Chaleju na oto- ku W:ghtu 7,20 kilogramov tež- kega otroka; — da je bila Izvršena prva operacija slepiča 1. 1883, pa še takrat slučajno, ker je zdravnik hotel pravzaprav opraviti neko drugo operacijo v trebušn-: vo- tlini; — da zavarujejo ljudje naj- različnejše stvari na svetu. Ta. ko je na primer neki Anglež zavaroval svoj naslov »najpo- stavnejšega moža na svetu«, s katerim se ponaša; neko pod- jetje pa možgane nekega svo- jega strokovnjaka. Neka Ameri- čanka pa se je zavarovala — predno je šla na potovanje — pred nevarnostjo, da bi jo kdo spreobrnil k novi veri; druga pa, ki je filmska igralka, pa je za- varovala svoj južni naglas. — da so še pred nedavnim prirejali v nekem mestu v Av- straliji loterijo, na kateri je bi- la glavni dobitek lepa 20-letna deklica iz ugledne družine. Srečke so kupovali seveda lahko samo takšni mladeniči; — da kljub navideznemu mi- ru zvezdnatega neba potujejo nekatere zvezde s hitrostjo nad 500 km na sekundo; — da je imel slepi angleški sodnik sir John Fielding tako sijajen sluh in spomin, da je razlikoval po glasu nad 3000 zločincev; — da morski pajki in jastogi rastejo samo dva zaporedna dneva v letu, ves ostali čas pa ohranijo svojo velikost. To se ponavlja toliko časa, dokler ne dosežejo svojo polne velikosti; — da se je neki Anglež v 16. stoletju obsodil na 44 let ječe, ker se je spri s svojim bratom. V dolgih letih ga ni smel nikdo obiskati; Važnejše številke v Ptuju »Avtobusni promet«, Ptuj, Pcajšpova ulica 7 — 72. »Avtokaroserija«, Ptuj, MUn. ska ulica 1 a — 1-33 Bolnišnica Ptuj — 55 in 1-40 »Delta«, tovarna perila in konfekcije, Ptuj — 5 in 15. Elektroobrat Ptuj — 1-04 Gimnazija Ptuj — 35 »Evropa« Ptuj — 1-27. Mestna lekarna Ptuj — 53 in 1-17. Mlekarna Puj — 93. Mrgole dr. Matko, Ptuj, zdravnik — 85 Narodna banka Ptuj — 23 in 1-18. Okrajna komisija za kmetij- ski in zemljiški sklad, Ptuj — 43. Okrajni ljudski odbor Ptuj, predsednik 88. tajnik 4. Okrajni odbor Rdečega križa Ptuj — 1-39. Okrajni odbor Socialistične zveze Ptuj — 1-43. Zaloga piva in mineralne vo- de — 39. železniška postaja Ptuj — 31. Izid žrebanje I. loterije Počitniške zveze Slovenije ki je bilo v Mariboru, dne 6. junija 1954, ob 19. uri Srečke, ki se kon." čujejo s štev.: So dobile din: 1 50 din 2501 20.050 din 037841 100.050 din 2 50 din 342 2.050 din 3 50 din 253 550 din 6843 5.050 din 74 200 din 3194 5.000 din 063924 120.000 din 25 100 din 7395 5.000 din 5395 10.000 din 1415 10.000 din 756 500 din 13377 50.000 din 65758 50.000 din 029228 80.000 din 499 1.000 din Vezani dobitki so že vraču- nani. Dobitke do vključno 500 dinarjev izplačujejo vsi proda- jalci srečk Jugoslovanske lote- rije, dobitke od 1000 din na- vzgor pa Glavni odbor Počitni- ške zveze Slovenije, Ljubljana, Tržaška cesta 3-III., soba 39. Izplačevanje dobitkov je od 8. junija do 8. avgusta 1954. PREBIVALCI ORMOŽA POZOR! Da si prihranite pot v Ptuj, je Jugoslovanska loterija po- skrbela za podzastopnika v Or- možu. Srečke Jugoslovanske loterije lahko dobite od 24. da- lje pri prodajalki časopi.sov to- varišici Greglovi, OGLASI TESAN LES ZA OSTREŠJE prodam. Poznič Franc, Brac- lavci 9, Polenšak. PRODAM 3 ha POSESTVA s hišo in gospodarskim posl(H>- jem z vsemi pritiklinami. Na- slov v upravi lista. PRODAM LEPO NJIVO ob Dravi pri Ptuju. Vprašajte v Ptuju, Na Tratah 7. NASEL sem DENARNICO na Bregu pri Ptuju dne 9. junija. Naislov v upravi lista. DVE SUKNJI SEM IZGUBIL dne 9. junija skozi Spuhljo. Najd-.telja prosim, da mi jih proti nagradi vrne. Kupčič, Ptujska gora. KOŠNJO SLADKEGA SENA in LUCERNO v Ptuju ter 3 johe iste v Mo.qkanjcih prodam. — Naslov v upravi lista. IZGUBILA SEM MREZO IZ NVLONA na Mestnem vrhu. Oddajte jo proti nagradi pri vratarju bolnL^nice. SENSKO KOSN.TO v Mestnem logu prodam. Prosnik - Ter- buc, Ptuj, Slomškova 2. PROMOCIJA. Na medicinski fakultet: ljubljanske univerze je promovirala za doktorja vsega zdravilstva Jožica Matevžič, so- proga našega rojaka dr. Vanka Matevžiča. Iskreno čestitamo! Odlomek iz reumornega de'a dr. Potrča in Jožeta Lacka za napredno s var v stari Jugoslaviji V Slovenskih goricah. Drav- skem polju, Halozah, zlasti pa v bližnjih krajih Janezove in No- ve vasi pri Ptuju, so se revnejši ljudje v stari Jugoslaviji kaj ra- di pogovarjali o dr. Potrču Jo- žetu la Lacku Jožetu. Poljedel- ski delavci in delovni kmetje so ju zelo cenili zato, ker sta se znala vedno in fKivsod postaviti za njihove pravice. Bila sta jim zmeraj svetel vzgled, kako se je treba nenehoma, četudi tre- nutno večkrat brez uspeha, bori- ti proti izkoriščanju in zatira- nju, kako je mogoče razne oko- liščine izkoristiti za politično borbo in koliko je treba žrtvova- ti za sočloveka. Vsakdo, ki so ga trle te ali druge težave, se je kaj rad za- tekel k enemu imenovanih in ga tovariško poprosil za nasvet. Oba sta zmeraj našla čas, pa če tudi o polnoči, in se z delovnimi ljudmi temeljito pogovorila o osebnih, gospodarskih in politič- nih stvareh. Usmerjala sta njiho- hovo vsakdanjo borbo za obsta- nek. Daleč naokrog sta hodila na razna zborovanja. Udeleževa- la sta tudi takšnih, ki jih je sklicevala protiljudska oblast n. pr. srezki načelnik. Takšna zbo- rovanja so večkrat postala naj- boljša. Ob takšnih priložnostih so med množico kaj radi padli re- volucionarni vzkliki: »Naš Juža naj ma guč« .Slo je za dr. Potrča. Ali pa; »Kmet Lacko naj ma guč«. In dalje: »Edino oni so naši ljudje«. Edino oni razumejo, kaj nas tišči! Hočemo kruha! Hoče- mo svobodo zborovanja, govora in tiska! Dol s protiljudskim tp- žimom! Dol s popom Korošcem! 2ivela Zveza delovnega ljud- stva! Hočemo oblast delavcev in kmetov! Živela intenacionala!« Vzklikov ni zmanjkalo. Prvi revolucionarni vzkliki eo se zlili v si'en g.as množice, ki je ni mogla pomiriti nobena sila. Ob takih priložnostih so se pojavili transparenti, rdeče zastave in komunistični letaki. Vse je bilo sicer bolj preprosto, vendar je služilo svojemu namenu. N. pr. rdečo zastavo so dobili tako, da so rdečo žensko naglavno ruto enostavno privezali na palico. Ilegalni letaki in parole so ogor- čene množice podžgale k demon- striranju. Začele so se valiti po ulicah. Novi demonstranti so se priključevali. Tako je revolucio- narni duh zajel skoraj vse de- lovne ljudi. Razumljivo je. da srezki na- čelnik in drugi predstavniki pro- tiljudskega režima niso mogli ustreči trdovratni zahtevi množi- ce. da bj se eden od njih poja- vil na govorniški tribuni. Ljudi ki so jih sami poklicali na zbo- rovanje, so sedaj z nasiljem raz- ganjali. Z gasilskimi brizgalnami so škropili po razburkani množi- ci. Z vseh strani so pridrveli žandarji. Tudi vojska je bila v pripravljenosti. Včasih je tekla tudi kri. Zandarji so streljali v množico. In tudi žrtve so padale. Tako je bilo onemogočeno marsikakšno zborovanje, ki ga je sklical razredni sovražnik. Če- prav omenjena nista smela na govorniški oder, jima je več- krat uspelo, da sta le kaj pove- dala sredi množico. Ce je le bilo mogoče, sta stopila na kakšen zvišen prostor, na kakšno ogra- jo, debelejši kamen, nasip in po- dobno. Množice so kar požirale njune besede in kazale priprav- ljenost, da gredo skozi ogenj in vodo za osvoboditev izpod žele- zne pete kapitala. Bila sta zmeraj v nevarnosti za svojo osebno svobodo, zlasti tedaj, kadar so se pripravljali razni shodi. Tedaj ni bilo varno spati doma. Na domačiji so se večkrat prisvetili izza oglov ba- joneti žandarjev. Nad njunimi ženam; so Se strašno zadirali, ker nikdar >-ni£o vedele^', kje imajo može. Odhajali so z dolgim no- som in preklinjali trdn« žene, ki aiso hotele izdati svojih mor. Se v večji nevarnosti za svoje življenje pa sta bila na raznih zborovanjih, ko je prišlo do spo- pada z žandarji. Zandarji so ime- li včasih nalog, da lahko upora- bijo tudi ogenj. Tako se je pri- merilo, da so streljali v množico in ubijali ljudi. Najbolj so seve- da merili na organizatorje de- monstracij K sreči njiju krogle niso zadele. Za organizirano delo med mno- žicami so se komunisti dobro pripravili na svojih ilegalnih se- stankih, za katere je bilo treba večkrat žrtvovati cele noči. Te- daj ni bi!o enostavno priti na se- stanek. Po cesti je bilo nevarno hoditi, ker je lahko prišla na- sproti nezaželjena oseba. Do me- sta sestanka je bilo včasih ure daleč. Zlasti ilegalci so tavali po blatnih njivah in travnikih, tr- njcvih grmovjih in po potokih. Sestanki so se vriili na skrivnih me?tih kot: v listnjakih. drvar- nicah, zap-^tih hlevih, sredi tem- nega gozda itd Večkrat so bili dolgi sestanki, saj so se morali komunisti temeljite pogovoriti in se oroari^acijskn do potankosti pripraviti na razne akcije. S se- stanka 5o navadno odhajali po polnoči. Nekateri so imeli zaradi tega v družini tudi težave. K sreči je bilo takšnih primerov bolj malo. »Jtižeka« sta za takšne se- stanke ogromno žrtvovala. Pre- bedela sta mnoge noči in dala od sebe velike napore. Posebne omembe je vredno, da sta ponoči hodila iz Slov. goric na sestanke tudi v Haloze, kjpr sta vzpodbu- jala k borbi haloške viničarje in kočarje Dr Potrča je ljudstvo cenilo tudi kot ljudskega zdravnika. Revni kmečki ljudje '-o ga stalno iskali. On pa je tudi vedno nn- dil pomoč, zlasti v sili. Z mo- tornim kolesom je obredel Slov. gorice. Dravsko polje in Haloze. Revnim ljudem navadno ni nič računal, ali pa samo malenkost- no. Ljudje so govorili: »To je pravi zdravnik, nič ni »štimani« in gospo-ki. tudi po naše *guči«, v vsaki hiši se napravi domače- ga, tudi o drugih težavah se z ljudmi kaj rad pogovori, to pa je zares naš človek.« Rud. I!ec 1.