PHIhOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE i* VI - Štev. 63 (1454) TRST četrtek 30. marca 1950 Cena 15 lir RAZPIS PRVOMAJSKEGA TEKMOVANJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ Prvi maj je največji praznik delovnega ljudstva* S praznikom dela je združena obletnica osvoboditve izpod naci-fašističnega tiranstva po Jugoslovanski ljudski armadi. Osvoboditev pomeni za slovensko prosveto ponovno oživljenje, prerojenje in sprostitev vseh fLRJ odločno zavrača iredentistične zahteve italijanske vlade P° priključitvi k Italiji drugih delov jugoslovanskega prebi-valstva, ki ji niso bili dodeljeni z mirovno pogodbo z Italijo Dokončni rezultati volitev Viffl|0GRAD- 29- - Jrrgoslo-'da 0 zunanje ministrstvo ie . izročilo italijanskemu r^ianiStvu v Beogradu spome-v- kateri se poudarja, da vlada FLRJ potrebno Jbriti ds italijansko vlado na dejstva, ki dokazujejo, ^italijanska vlada po uve- fc Vi mirovne pogodbe z Ita-Bijj^jbatično vodila politi-ki if6!1 2a tem, da odtrže co. te j _zaškega ozemlja od co- fa Hu'č'i da lahko cono A V italijansko ozemlje Ho 9ti izolirala jugoslovan-“ c°ao. ^H°toenica predstavlja odgo-•Pom .goslov3hske. vlade na -Vinico italijanskega zuna- liega H na ^^^trstva, nanašajočo falsfKiearin3fao zvezo cone B z itva ^ii0' ter našteva dej- Wišk"* 02,načujejo italijansko cona ki. gre za tem. da se Se Priključi Italiji in da j( 2% ® izolira, in sicer: tri-ska vf°l,ori> ki Jih je italijan-faško • .^^nila z angloarae-(ij^^iaško upravo leta 1948 sporazum, finančni tlj^V ,in sporazum o zanifi-^bitv-^ deviz); dogovor o sw wi na conp A trgovia-«klenj!080®>. ki jih je Italija s-, ‘a z drugimi- državami; letat-, v dogovor z dne 2. sep-gadn- Qt dopolnilo prejšnje-- >, S°vora. le u'eba’ nadaljuje ®*iVMiaCa’ da 'i16 ta politika He . do uničenja gospodar-'■i Svobodnega tržn-tojo “Zemlja in spremenila Ufe. V gospodarski in fi-^ n.J Privesek Italije, Na ža-i helijanska vjacja upošte-vla(je “faozorii jugoslovanske Hq r ni upoštevala niti in-!'*thod iogoslovanske cone t^ip^ka tržaškega ozemlja. ,l£ nadaljevala svojo po-tmjzvršeuiii dejstev s nu-HiH mednarodnimi obvez-fedjid 2 načeli mednarodne-■“ovanja. il^dajoe se na ukrepe Odvzela vojaška uprava fco^0v«nskega področja Svo-tržaškega ozemlja za fer; 6v carinskih meji, pou-^ ^menica, ozemlja usmeri k Jugo. tako na *°-tudl na diu- ^“PLRJ ^l*darja Dat°' da L ,r*deiltisucn»cn° zavrata Hit,,*., . , tlcne zahteve po SV Juenu' drugih de- H, “f^lovanskega prebival- WStab,li ffiffi-1' ‘•Ho ,.LVlad1, dy nt mogoče ki BEOGRAD, 29. — Dokončni izidi volitev v posameznih republikah Jugoslavije so naslednji; LR SRBIJA (izvzemi; avtonomne pokrajine); Zvezni svet; LF 92,23%, skrinjica brez liste 7,76%; Svet narodov; LF 92,32 odst., skrinjica brez liste 7,68%, AVTONOMNA POKRAJINA VOJVODINA; Zvezni svet; LF 86,12%, skrinjica brez liste 13,88%; Svet narodov; LF 86,42 odst, Skrinjica brez liste 33.58 odstotkov. AVTONOMNA POKRAJINA KOSOVO - METOHIJA: Zvezni svet; LF 93,79%, skrinjica brez liste 6,21%; Svet narodov; LF 94,5%, skrinjica brez liste 5,85 odst. NA VSEM OZEMLJU LR SRBIJE so kandidati Ljudske fronte za Zvezni svet prejeli 90,74% glasov, skrinjica brej liste pa 9,26%; kandidati za Svet narodov pa so prejeli 60.90% glasov, skrinjica brez liste '9,10%. LR HRVATSKA: Zvezni sv.; LF 93,95%, skrinjica brez liste 6,05%; Svet narodov; LF 94,35 odst,, skrinjica brez list g 5,65 odst. LR SLOVENIJA; Zveznj sv.: LF 92,35%, skrinjica brez liste 7,65%; Svet narodov: LF 92,61 odst, skrinjica brez liste 7,39%. LR BOSNA IN HERCEGOVINA; Zvezni svet: LF 98,05%, skrinjica brez liste 1,95%; Svet narodov; LF 98%, skrinjica brez liste 2%. LR MAKEDONIJA; Zvezni svet; LF 95,25%, skrinjica brez liste 4,75%; Svet narodov; LF 95,22%, skrinjica brez liste 4,78 odst. LR CRNA GORA; Zvezni svet: LF 99,69%, skrinjica brez liste 0,31%; S.vet narodov; LF 99,7%, skrinjica brez liste 0,3 odst. Kakor je bilo že včeraj javljeno, je po vsej državi volilo Za Ljudsko fronto v Zvezni svet 93,23%, za skrinjico brez liste 6,77%. V Svet narodov: LF 93,42%, za skrinjico brez liste pa 6,58% ,,#/ Progresso“ settimanale deli’ U.A.I.S. esce nuovamente OGGI Oggi nelle prime °>'e PO-meridiane uscira di nuovo, do po urn lunga interruzio-ne, il settimanale delVUnione antifascista. italo - slava «11 Progresso». LEGGETELO E DIFFONDETELO ! »// Progresso•* tedensko glasilo SIAU izide ponovno DANES Danes bo v prmh popoldanskih urah po dolgem presledku ponovno pričelo izhajati tedensko glasilo Slovansko - italijanske antifašistične unije «11 Progresso#. CITAJTE IN SIRITE GA ! 400 delegatov Italijanov Istrskega okrožja je ustanovilo ■,1’umbm niču imunr Nova organizacija ima nalogo razvijali napredno italijansko kulluro in se je uvrstila med demokratične množične organizacije Istrskega okrožja, ki sestavljajo Slovansko - italijansko ljudsko fronto -Izvoljen je izvršilni odbor organizacije, ki šteje 35 članov IZOLA, 29. — Dne 26. t.m. je 400 delegatov Italijanov Istrskega okrožja ustanovilo na ustanovni konferenci- v dvorani Arrigoni svojo organizacijo za razvijanje napredne italijanske kulture: «L’UNIONE DEGLI ITALIANf DEL CIR-CONDARIO DELL’ISTRIA». Konferenca je sprejela zaključno resolucijo, ki jo spodaj objavljamo in program, v katerem poudarjajo nujnost jaianja kulturne delavnosti med italijanskim ljudstvom okrožja in krepitve negovih dosedanjih gospodarskih in socialnih pridobitev, posgbno pa krepitve bratstva med Italijani. Slovenci in Hrvati okrožja. Nova organizacija se je uvrstila med demokratične množične organizacije, ki sestavljajo Slovansko-italijansko ljudsko fronto. Iz poteka in iz zaključne resolucije ustanovne konference V.ZVEZE ITALIJANOV ISTRSKEGA OKROŽJA» pa je hkrati najbolje razvidno, kako lažniva in klevetniika je gonja, ki jo je začelo tržaško reakcionarno časopisje širiti proti nove ustanovljeni organizaciji, katere ustanovitev je tudi najboljši odgovor na vse njihope laži od leta 1945 dalje o preganjanju, raznarodovanju itd.. ' ATENE, 29. — Jutri zjutraj bo svečana otvoritev novega parlamenta. Kralj Pavel bo imel govor, v katerem bo orisal smernice nove vlade. Demokratično ljudstvo v Haagu proti vojnohujskaškim načrtom Za 1. aprila se pripravlja protestno zborovanje proti konferenci vojaškega odbora atlantskega pakta - ZDA hočejo v Aziji utrditi ameriški kolonialni režim in spodriniti angleško - francoskega sporazuma med obema t-Nn'4 Za rešitev vprašanja lih ** ozemlja. V.^fpr'S aj® Povsem ne-iredentističnc zahte- HS SV4V ,Umtr2askesa ozemlja. Ta Vzaj-L”*^0 temelji samu r,k m Pr‘znanju intr H Fh ^ neposredno priza. »h4,6 bbm- Zatc> VSaka akciJa Ig v JiV a zakonitih inle- > IrbS^vlje na Svobod- »Nbčj ozemlju, lahko H mpH10 resno škodo od- ^ °bema državama WASHINGTON, 29. — _ V washingtonskih diplomatičnih krogih zatrjujejo, da bo konferenca treh zahodnih zunanjih ministrov, ki bo maja v Londonu, «velike važnosti«. Seveda hitijo zatrjevati, da pri morebitnem sporazumu s Sovjetsko zvezo se ne sme «ošibiti zahodni blok«. Sploh, gredo zadnje čase vse izjave ameriških vojaških krogov in vojnih hujskačev v tem smislu, da ZDA r.iso dovolj oborožene. Tako je ameriški minister za obrambo Louis Johnson, ki je danes prišel v Haag, kjer se bo 1. aprila udeležil sestanka ministrov za obrambo držav atlantskega pakta, izjavil, da je smoter «miroljubnih držav« doseči «mir s silo«. Ravnotako je general Eisen-hovver pred senatr.o komisijo za kredite dejal, da ZDA niso dovolj vojaško pripravljene. Dalje je dejal, da je treba ojačiti vojaške naprave na Alaski in tako tudi ameriško obveščevalno službo v inozemstvu, Posebr.o pažnjo pa posvečajo ameriški vojaški krogi razen Nemčiji tudi Aziji. Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve je izjavil, da je Trumanov posebni odposlanec Jessup ooudaril ((življenjsko važnost, ki jo za ZDA ima nadaljevanje in ojačenje pomoči deželam Južne in Južnovzhodne Azije«. V Washingtonu izjavljajo, da se Acheson namerava sporazumeti z Veliko Britanijo in Francijo za ustanovitev enotne fronte proti širjenju komunizma v Aziji. Acheson bo baje tem smislu nastopil pri razgovorih v Londonu. S lem v zvezi je moskovski radio dar.es izjavil, da je bil namen Jessupovega potovanja ‘ Vzhod in v Južnovzhodno Azijo, pripraviti pot za sporazume med ZDA in reakcionarnimi fevdalnimi krogi v Južno, vzhodni in Južni Aziji. Rad‘o je pripomnil, da hočejo ZDA utrditi na tem področju ame- j*:t v* nied Otoev ltW. gH^miti; 't «. v, ki naj b; zadovoljila tra napore za ia- s policijo hK J Modeni l|ti H je j au- — V pokrajini iHbad 's Prišlo do več- L'KiiskL-maed stavkokazi ^ Očrnim?11 .delavci. Policl- *4PadIa demonstrante in solzilne bombe. A;1""1 ‘5"' isKneko"?’ kier 80 delavci -VhH v tel0varno> je J)«Ucf tovarno in delavce !r,C v Coli«011 20 'iudi Od r° Južnovzhod- bili ti prl- SS zaPU8tltI- okol"i*60 ljudi, 6'“vskn ”ekatere vodi- ^-0rnico' 7lue pON, 29 », v ~ Na vpra-'1'5CCa V car,?nservativni'8a. J°unger f,T'entu je ni1’ v V- 9 *zjavli, da an- il|)int!'ern zaf Pia’ da se bodo ?e d^0 vla(k, * ““Bajanja z sneU(a P 5k“- Hn0 Jl Je Vri rušilcev, S ruj^dlSCe v0dHa 'nedna-ei4 usil(;a v Haagu Ta Hih Sll5anskihn.amreC nale- ne ln ^Tsker- t0rialnih Se %iir*UVW na riški kolonialni režim v škodo anglo-francoskega. Jessup^ pa je posvetil še posebno pažnjo Vietnamu, ki je baza stalnih interesov za ameriško imperialistično politiko. V ta okvir ameriške politike spadajo tudi poizkusi za sklenitev ločene mirovne pogodbe z Japonsko- Vojaški krogi bi sicer hoteli čim daljše vojaško nadzorstvo nad Japonsko. Di-plomatični krogi zatrjujejo, da bi morale zahodne države skleniti pogodbo z Japonsko tudi brez Sovjetske zveze, in pripominjajo, da bi ZDA s tem utrdile svoj politični položaj na Japonskem. Vojaški krogi pa so mnenja, da je treba tudi po podpisu pogodbe obdržati še več let vojaške sile na Japonskem. Medtem pa vlada v Haagu veliko razburjenje med demokratičnim prebivalstvom zaradi konference atlantskega pakta, ki se bo začela tam 1. aprila. Za ta dan so napovedali veliko protestno demonstracijo proti temu napadalnemu paktu in proti sestanku vojaškega odbora tega pakta, ki mu nače-lujejo ameriški generali. Medtem pa se v ameriški zbornici nadaljuje debata o kreditih za Marshallov načrt. Včeraj je zbornica znižala kredite za 250 milijonov dolarjev. Danes pa je s 119 glasovi proti 107 sklenila nekoliko »pomagati« ameriškim farmarjem, ter izglasovala, da je treba 1 milijardo dolarjev iz fonda tega načrta določiti za nakup ameriških kmetijskih proizvodov, PRVI PORAZ LARURIST0V V AlUiLESHEM PflRLAMEMU hiti* iinnai ■ i min i i ^ i Bela knjiga o gospodarskem položaju v Angliji LONDON, 29. — Londonski tisk se danes zjutraj bavi z de* bato o zunanji politiki, ki se je včeraj zaključila v parlamentu. Ker pa je Bevin govoril precej kasno,' so komentari; londonskega tiska posvečeni predvsem govoru voditelja opozicije Churchilla, ki je v svojem vojnohujskaškem govoru govorii o uničenju SZ in ponovil potrebo o oborožitvi Nemčije jn njene vključitve v atlantski pakt. Včeraj je minister Cripps objavil letno Belo knjigo o gospodarskem položaju države. Bela knjiga še priznava popol-no podrejenost angleškega gospodarstva ■ameriškemu, jn pra vi, da bi v primeru ponovne ameriške krize bil tudi konec angleškega gospodarstva. Bela knjiga priznava tudi stalno naraščanje cen na trgih in težko če, ki s tem nastajajo za ljud-' stvo. Dalje omenja knjiga pojavljajoče se industrijsko in trgovsko konkurenco Nemčije in Japonske, kateri podpirajo ZDA. Crippsova knjiga pravi, da bodo odklonili kakršno koli povišanje mezd, priznava pa na drugi strani, da se bodo z zvišanjem produkcije povišali tudi dobički velikih industrijskih skupin. Skratka na er*i strani blokirane mezde na drugi strani pa naraščanje dobič kov industrijcev. Med glasovanjem o resoluciji za odložitev razpravljanja o razdeljevanju bencina je opozicija dobila v parlamentu 283 glasove proti 257, ki jih je dobila vlada. Gre za prvi poraz laburistične vlade v spodnji zbornici, ki pa ne bo imel nobene posledice, ker vlada ni stavila vprašanja zaupnice. ki _ naj se dobavijo evropskim državam članicam Marshallovega načrta. Ameriško vmešavanje v belgijsko krizo BRUSELJ, 29. — Albert De-veze, državni minister, kj je dobil mandat za sestavo vlade, je bil danes zjutraj sprejet pri regentu/kateremu je poročal o uspehih njegove naloge. Peve-ze je sprejel še socialista Van Ackera in Spaaka ter krščanskega socialca Seheyvena. Načelnik Devezejevega kabineta je tisku izjavil, da Deveze še ni razpravljal o sestavi nove vlade, niti še ni preučil vprašanje razdelitve posameznih resorov v vladi. Kakor že znano, je Devezeje- vi dvomljivi taktiki prišla na pomoč ameriška roka. Ameriške oblasti namreč nameravajo poslati orožje v Belgijo v okviru atlantskega pakta. Belgijski parlament pa še ni ratificiral te dvostranske pogodbe o ((pomoči«. Ker se je pa sedaj pojavila verjetnost, da bo parlament razpu en in bi ratifikacija te dvostranske pogodbe čakala na boljše čase, je Wa-shington namignil, da v tem primeru ne bodo belgijski oblastniki videli ameriškega o-rožja. Sedaj pa v bruseljskih pooblaščenih krogih pravijo, da so bile podvzete vse mere,' da ne bi zakasnili izkrcanja ameriškega orožja. Številna' vprašanju o lej zadevi so slavili včeraj tudi Devezeju, ki je pa odgovoril, d3 bo o tem vpraša, nju govoril v Haagu z ameriškim tajnikom za obrambo Johnsonom. Sklepčna resolucija Konferenca za ustanovitev ZVEZE ITALIJANOV ISTRSKEGA OKROŽJA je po poročilu pripravljalnega odbora in po diskusiji odobrila sledečo resolucijo, ki postaja obvezna za vse organizacije te Zveze: I, ZVEZA ITALIJANOV ISTRSKEGA OKROŽJA, ki je nastala pod pogoji ljudske oblasti v Istrskem okrožju, ki je osnovna pridobitev osvobodilne borbe, bo povezala vse svoje člane in z njihovo pomočjo vse italijansko demokratično prebivalstvo v borbi za utrditev ljudske oblasti in za stalno u-veljavljanje ljudske demokracije. ZVEZA ITALIJANOV bo da-ia svoj doprinos za izvedbo gospodarskega načrta ter bo pospeševala delovno tekmovanje med svojimi člani, ki bodo s priboritvijo nazivov udarnika, novatorja, racionalizatorja, visoko dvignili ugled Italijanov okrožja, ki stremijo po zgraditvi srečnejše bodočnosti. II. ZVEZA ITALIJANOV ISTRSKEGA OKROŽJA bo takoj začela obširno organizacijsko akcijo, da razširi včlanjene italijanske kulturne krožke ter da ustanovi nove italijanske kulturne organizacije, kakor čitalnice umetniške in učiteljske krožke ter bo hkrati uvedla tečaje in šole za izvežbanje inštruktorjev in učiteljev za posamez- na kulturna področja, ki bodo prispevali k razširitvi narodne kulture med našim ljudstvom ter bo pomagala vsem nadarjenim na umetniškem, literarnem in kulturnem področju med širokimi množicami našega ljudstva, da se uveljavijo. III. Zavedajoč se važnosti šol za ideološko in kulturno izgradnjo našo mladino bo ZVEZA ITALIJANOV posvetila posebno pažnjo in skrb italijanskim šolam, da se iz njih za vedno odpravijo metode in programi, ki niso v skladu z naprednim duhom naše socialne stvarnosti. IV. Upoštevajoč vedno bolj naraščajočo potrebo širjenja kulture med delovnim itudstvom si ZVEZA ITALIJANOV zadaja nalogo organizirati razdeljevanje vsega potrebnega kulturnega materiala, posebno pa knjig in naprednega tiska z ustanovitvijo lastne knjigarne in knjižnic. Posebno skrb bo posvetila tudi dobavljanju priročnikov in revij tehničnega, znanstvenega in umetniškega značaja kulturnim delavcem. V. DA BO LAHKO IZVEDLA NALOGE SVOJEGA PROGRAMA, SE ORGANIZACIJA UVRŠČA MED DRUGE DEMOKRATIČNE ORGANIZACIJE, KI SESTAVLJAJO LJUDSKO FRONTO IN V KATERIH JE VČLANJENA VELIKA VEČINA ITALIJANSKEGA PREBIVALSTVA, KI S SVOJIMI NA- PORI USTVARJA ZASE IN ZA SVOJE POTOMCE V BRATSKI ZVEZI S SLOVENSKIMI IN HRVAŠKIMI DELAVCI O-KROŽJA SRECNEJSE ŽIVLJENJE. * * * V dvorani Arrigoni v Izoli •je bila y nedeljo ustanovna konferenca Združenja Italijanov za Istrsko okrožje. Tov. Fusilli Leone je ob otvoritvi pozdravil delegat® iz vsega okrožja, tov. Beltrama Julija, predsednika IOLO, Sorta Giordana, predstavnika KP STO ter goste Massarotto Giu-sta, predsednika Združenja Italijanov za Istro jn Reko, prof. Sequia Erosa, tajnikaUIza Istro in Reko, Umerja Romana, predsednika italijanskega prosvetnega društva v Puli in prof, Bormea, predsednika italijanskega prosvetnega društva v Rovinju. (Nadaljevanje na 3. strani) FLRJ ratificirala razne mednarodne konvencije BEOGRAD, 29. — Prezidij jugoslovanske Ljudske skupščine je na seji 28. marca ratificiral več mednarodnih konvencij. Med temi: konvencijo o ravnanju z voj. nimi ujetniki, konvencijo za izboljšanje pogojev ranjencev in bolnikov suhozemskih oboroženih sil, konvencijo za izboljšanje pogojev ranjencev ir, bolnikov in brodolomcev pomorskih oboroženih sil ter konvencijo za obrambo civilistov med vojno seveda vsemi pridržki jugoslovanske vlade. Prezidij Ljudske skupščine je ratificiral tudi protokol kompenzaciji turških imetij v Jugoslaviji, katerega sta podpisali 5. januarja v Ankari FLRJ in Turčija. BEOGRAD. 29. — Jugoslovanski poslanik v VVashingtonu Sava Kosanovič se bo prihodnji mesec vrnil v Beograd na svoje novo službeno mesto. Kosanovič je bil poslanik v ZDA štiri leta. Sodna burka v Sofiji se je včeraj začela Zasliševanje ..zdravih „z d r a v e s i s i 1". e" ki pa vse so sedaj p r i z n aretirane -a v a j o" SOFIJA, 29. — Ze dolgo napovedana sodna burka proti 20 bolgarskim in 6 jugoslovanskim državljanom se' je danes zjutraj začela v Sofiji, v veliki dvorani sodne palače. Obtožnico zastopa tožilec Eetko Petrin-ski. Da bi dali obtožnici jr. ne-fumnim trditvam večji videz verjetnosti, so poklicali nič manj kot 50 obtožilnih prič. Najprvo je državni tožilec začel čitati obtožnico, ki trdi naravnost smešne reči. Obtožnica očita obtožencem, da $o hoteli z diverzantskimi akcijami zrušiti bolgarsko vlado. Dalje očita obtožnica špijonažo in sabotažo in nič manj kot celo atentate na podpredsednika vlade ZSSR Vorošilova in na nekatere člane bolgarske vlade in bolgarske KP. Seveda ne bi bila ta sodna burka popolna, če ne bi obtožnica govorila o dogodkih zadnjih petih let in P° informbirojevskem načinu obtoževala Jugoslavijo, da se je nič manj kot že po stalingrajski bitki sporazumela z zahodnimi silami za kolonizacijo Balkana in da je skušala ločiti Bolgarijo od tabora miru ir. demokracije, kateremu naj bi bila na čelu Sovjetska Zveza. Po vsej tej bombastični obtožnici, ki je že na prvi pogled plod ir.formbirojevskihprovoka-terjev, se je začelo zasliševanje obtožencev. Prvi je bil zaslišan Branko Simecjji Zvirac, eden izmed tipičnih pokvarjenih elementov, izdajalec jugoslovanske. države, katerih se sofijski režiserji poslužujejo na procesu za blatenje Jugoslavije in za razvijanje šovinističnega sovraštva proti jugoslovanskim narodom. Kajpada je Zvirac popolnoma «priznal» vso svojo krivdo, ali bolje rečeno vse to. kar so zahtevali režiserji procesa. Obtoženi Zvirac, ki je lani spomladi zbežal v Bolgarijo, je med raznimi lažmi priznal med drugim, da sta Tito in Rankovič netilca zarote, katere se je udeležil tudi on, dalje da je imel stalne stike z načelnikom urada za izdajanje potnih listov na jugoslovanskem poslaništvu v Sofiji Svetozarjem Savičem, od katerega je baje dobil načodila ir, naloge, ki jih ;je bilo treba izvršiti Ta kominformistični bedni izdajalec svoje domovine, katerega so po njegovem begu v Bolgarijo tamkajšnji informbi-rojevci smatrali za »zdravo silo«, je trdil, da -;P dajal na ju goslovar.skem poslaništvu vojaška poročila in pa informacije o aktivnosti jugoslovanskih beguncev v Bolgariji. Popoldne so bile zaslišane še druge szdrave sile«. Samo še lt> dm nas loči od upravnih okrajnih volitev v Istrskem okrožju in čim bolj c bliža 16. april — ko bo istr-ko ljudstvo na resnično svobodnih in demokratičnih volitvah, k i se bodo vršile na podlagi najbolj demokratičnih votivnih predpisov kar jih je v svoji zgodovini poznalo istrsko ljudstvo — tem bolj se italijanska šovinistična reakcija s svojo časopisno gonjo trudi, da bi volitve razglasila za protizakonite, pri čemer se ji seveda pridružuje tudi komlnfor-mistični tisk. Višek te gonje proti volitvam, ki je hkrati sestavni del gonje proti ljudski oblasti v coni B, pa pripravljajo italijanski šovinisti in fašisti za nedeljo 2. t. m. v neki tržaški kinodvorani, kjer naj bi'pod vodstvom «tajnega» istr-skega CLN priredili proti uo-iittiam v coni B protestno zb o-rimanje, ki naj bi se Qa udeležile »politične tržaške avtoii-tertc in vsi najbolj reprezentativni ljudje Julijske krajine, kakor tudi «številne osebnosti italijanskega političnega sveta«. Po mnenju vseh italijanskih Šovinistov, starih in novih fašistov in v zadnjih 20 mesecih tudi italijanskih kominformt stov. za istrsko ljudstvo nam reč ne more biti na tem svetu druge svobode kot je rimska in druge ■ demokracije in pravice kot je dobro znana rimska «demokracija» in upravi-ca». To je njihovo stališče, katerega hočejo vtepsti v glavo sebi in vsemu svetu. Temu sla. ljudskih sil, porok za njen ponoven in še večji dvig. Vredno je svečano proslavljati tak praznik posebno v današnjih dneh, ko se moramo ponovno boriti za demokratične in slovenske narodne pravice. Odbor za proslavo 1. maja 1950, v katerem je zastopana tudi SHPZ, pripravlja dostojno proslavo- Velikim praznikom morajo ustrezati primerne priprave, V našem delu moramo vsak dan premagati velike težave, ki nam ovirajo razvoj naše ljudske prosvete. Prav zato bomo pričakali letošnji 1. maj v znamenju plemenitih naporov, zato da bomo premagali največje težave. V ta namen razpisuje Glavni odbor SHPZ Prvomajsko tekmovanje za vsa prosvetna društva, za odseke in člane. Tekmovanje traja od 30. marca do 30. aprila t. 1. PROSVETNA TEKMUJEJO: DRUŠTVA a) za napredovanje v viSje razrede (s tem da oživijo nov odsek); b) v pridobivanju novih članov; c) v izpolnjevanju članskih dolžnosti ao SHPZ (članarina, ..poročila itd.) in v izpolnjevanju dolžnosti članov do svojega društva (članarina); č) v urejevanju imeuika članov in izstavljanju društvenih izkaznic. 2. PEVSKI IN TAMBURA-SKI ZBORI PROSVETNIH DRUŠTEV TEKMUJEJO: a) kateri pevski zbor bo imel v tem času največ nastopov; b) v kvaliteti (v pevskem pogledu in v izbiri programa); c) da bodo imeli redne pevske vaje z visokim številom prisotnih pevcev; č) v pridobivanju novih pevcev; d) da se naučijo majske pesmi; vse pr vo- lišču logično sledi, da vsaka druga oblast razen rimske, istrskemu ljudstvu prinese lahko samo teror, raznarodovanje, glad, opustošenje — skratka: konec sveta. Zato ni prav nobeno čudo, da so tudi glede bližnjih volitev zavzeli stališče, ki so ga krstili z «volivna farsas, «tnanovra titinas, «la illegale e coercitlva procedura« itd. itd. Dokaza za svoje trditve seveda nimajo nobenega in sc tudi niti ne potrudijo, da bi dokaze doprinesli. Lažnim vestem ki jih od časa do časa objavljajo v zvezi z volivno kampanjo in s pripravljanjem kandidatnih list, pa se ljudstvo Istrskega okrožja in Tržačani, ki vsakodnevno zahajajo v cono B. zares prav sladko smejejo. ' Vse to smo že večkrat omenili in poudarili ter povedali da se vse do sedaj niti z besedico niso dotaknili volivnih predpisov. S tem hočejo pač dokazati, da takšni predpisi sploh ne obstajajo, dokazati hočejo da ne obstaja niti odlok Okrožnega istrskega ljudskega odbora o votivnih imenikih, ki je izšel v Uradnem listu že 15. februarja, niti da obstaja °d-lok istega ljudskega odbora o Upravnih volitvah, ki je izšel 2/ februarja, niti odredba iz- vršilnega odbora IOLQ, ki je Izšla 20. marca t. I. Vsi našteti volivni zakonski predpisi so namreč tako demokratični, da italijanski šovinisti in komin-forniisti ne morejo najti v njih niti besedice, ob katero hi se lahko spotaknili. Ravno nasprotno! Ce bi namreč njihov tisk vsaj v svrho golega obveščanja svojih bralcev vsebino vseh omenjenih votivnih predpisov vsa] na kratko omenil, bi se že s tem samim pred svojimi lastnimi bralci v zadostni meri razkrinkal in svoji strupeni gonil proti ljudski oblasti izpodkopal tla ter jo sam postavil na laž. Hkrati pa bi se njihovi Utateljl spomnili na nedemokratične volivne predpise ki jih je za lanske junijske upravne volitve izdala analo-ameriška okupacijska oblast t’ coni A, katere poslušno orodje so italijanski šovinisti sami t n katere Prav zato ne vrnejo kompromitirati, ker bi s tem indirektno povedali tudi pod kakšnimi pogoji so obdržali v svojih rokah civilno oblast, ki jim jo je izročila okupatorska uprava. Hkrati pa je reakcionarnim in kom in form istlčnim šov inistom tudi glavna podlaga za opravičilo njihovega stališča glede nesodelovanja na volitvah v coni B. Ce bi namreč njihovi pristaši bili obveščeni o demokratičnih volivnih predpisih, bi jih upravičeno vprašali, zakaj se jih ne udeležijo, ko ven. dar nenehno kričijo, da je. ljudstvo v con i B 'na njihovi strani. To so torej vzroki da ne morejo v podporo svojih trditev o «ilegalnosti» itd. volitev v coni B prav ničesar povedati Majhno zelo majhno izjemo ic storil včerajšnji «Giornale di Tnesten, ki na svbji zadnji strant vendarle mimogrede o-menja «legge elettorale», -a katero trdi, da dovoljuje «tiso-čem jugoslovanskih državljanov, kateri so 26. t. m. ge qia. sovali. da lahko ponovno fila-sujejo 16. aprila v coni B, če so le rojeni na Tržaškem ozemlju (torej tudi v coni Al in so ga zapustili po aneksiji Julijske krajine k Italiji, aj; pa so potomci takšnih oseb (torej rojeni v Jugoslaviji).» Očitno je CLN-oeslci člankar mislil pri tem člen 2. odloka o votivnih imenikih in njegove vsebine namerno ni točno navedel. Zaradi tega jo navajamo dobesedno v naslednjem; (,iasj se. ((Pravico voliti in biti voljene ipiajo brez razlike gied^, na spol, vero. raso,' narodnost po- klic in stopnjo izobrazbe vse osebe, ki so pristojne v Istrsko okrožje, ki so izpolnile 18. leto starosti« Pripominjamo mimogrede, da' je vsekakor bolj demokratično dati volivno pravico z 18. letom kot pa z 21., kot je to določeno v volivnih predpisih cone A, ki so najbrž zaradi tega bblj zakoniti. «Za pristojne v Istrsko okrož-je se smatrajo; 1. Osebe, ki so po določbah mirovne pogodbe z Italijo, priloga VI. člen 6, pridobile državljanstvo STO. če so imele na dan 10. junija 1940 domicil na področju, sedanjega istrskega okrožja; 2. osebe, ki imajo na področju Istrskega okrožja svoj domicil ter izpolnjujejo enega izmed sledečih pogojev: a) da so po določbah mirovne pogodbe z Italijo, priloga VI, člen 6, pridobile državljanstvo STO, a ne izpolnjujejo pogoja pod 1. točko tega čler.-a; b) da so se rodile na pod* ročju STO, o so ga zapustile zaradi nacionalnega ali političnega preganjanja v času italijanske vladavine, ali so potomci teh oseb: c) da so rojene r.-a področju bivše Julijske krajine in vsled svoje zaposlitve prebivajo stal. no v Istrskem okrožju najmanj dve leti. To ne velja za osebe, ki bivajo v Istrskem okrožju kot predstavniki Federativne ljudske republike Jugoslavije, kakor tudi ne za uslužbence Vc-jaške uprave JA, v kolikor ti slednji sicer r.-imajo pogojev po tem členu. Volivno pravico imajo tudi otroci oseb navednih pod točko 2, če so se s starši ali z enim izmed njih stalno naselili v Istrskem okrožju preder. go izpolnili 18-leto starosti. Smatra se, da so imele na podreč-ju STO domicil na dan 10. junija 1940 (točki 1. in 2. a) tudi tiste osebe, ki so bile pred 10. junijem 194o prisilno odvedene s tega področja po organih tedanjega režima, kakor tudi osebe, ki so služile vojaški rok. ali so bile mobilizirane v italijanski vojski v drugih krs-jih- Volivno pravico imajo tudi žene volivnih upravičencev ki same ne izpolnjujejo pogojev pod točko 1. in 2,i Kakor vidimo sledi Iz teh predpisov, da je popolnoma o-nemogočenp tisto, kar je z ukazom 345 o volivnih imeni- kih omogočila okupacijska an gloameriška uprava v coni A in proti čemur so pred lanskimi volitvami protestirale vse tržaške demokratične Organizacije, a to je, da so v Trstu lahko volili deset in desettiso-či polivcev, ki ne bi smeli imeti volivne pravice v coni A, in za katere se je lahko ie v naprej reklo, da bodo glasovali za reakcionarne stranke. Po drugi strani pa omenjeni člen daje volivno pravico tistim Tržačanom in Primorcem, ki -v Po ukdzu 345 v Trstu ni«o imeli. In prav v teh dveh dejstvih je vzrok zaradi katerega so kljub vztrajnemu zamolčevanju roliemh predpisov v coni B klerojašisti vendarle omenili volivni zakon cone B ter ga pri tem namčno objavili, da bi vendarle doprinesli vsa i nekaj v prid suoji trditvi o nilegalno-štiri. In končno bi spričo vsega o-menjehega, predlagali vsem tistim znamenitim visokim in znanim politikom Julijske krajine in Italije, naj na nedeljskem protestnem zborovanju prečrtajo zborovalcem vse tri odloke z votivnimi predpisi ki smo Uh zgoraj omenili. Naj-dejo jih v Uradnem listu Istrskega okrožja v slovenskem italijanskem in hrvaškem jeziku in te predpise vzporedijo z ukazoma 245 in 33 angloame-riške vojaške uprave! Mnenjo smo. da v skromnost tega našega predloga ne more nihče dvomiti. t) v mobilizaciji visokega števila pevcev za nastop 1. maja. 3. DRAMSKE DRUŽINE PROSVETNIH DRUŠTEV TEKMUJEJO: a) v kvaliteti; b) da bodo imele redne vaje z visokim številom prisotnih igralcev; c) člani centralnega diletantskega odra naj si napovedo tekmovanje za čimbolj redfno udeležbo na vajah. 4. LJUDSKE KNJIŽNICE PROSVETNIH DRUŠTEV TEKMUJEJO: a) v povečanju števila knjig; b) v urejevanju seznama knjig in kartoteke; c) člani študijske knjižnice . naj si napovedo tekmovanje, da bodo v tem času pospešili delo za ureditev centralne ljudske knjižnice. Glavni odbor je že razposlal posameznim društvom okrožnice s podrobnimi navodili glede tekmovanja in evt dence. Najboljša prosvetna društva, pevski zbori, dramske družine, ljudske knjižnice in posamezniki bodo nagrajeni. Seznam nagrad bo Glavni odbor pravočasno objavil. TEKMUJMO ZA I. MAJ ! Trst 29. marca 1950. GLAVNI ODBOR SLOVENSKO-HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE 0llgres Osvobodilne fronte slovenskega naroda bo v soboto in nedeljo 1. in 2. aprila SLAVA PADLEMU BORCU VSE SILE ZA PRVI MAJ Tod. diilm Qoim Poziv mestnega odbora ASIZZ antifašističnim ženam Trsta NAČRT PRVOMAJSKEGA TEKMOVANJA PIONIRSKIH DRUŽIN Prvi maj, praznile delovnega . utrditev odborov po številu in ljudstva, ko pregleduje svoje kvaliteti. rrtoii in izpoveduje svojo voljo 2.) Kateri okraj ali sektor po svobodi in neodvisnosti je bo imel najboljši organizacij-obenem. tudi praznik antifaši- ski pregled, stičnih žena. Leto za letom so _3 ) Kateri okraj ali sektor se dostojno pripravljale nanj bo jmel najboljšo administra-in nedvomno mnogo pripomog- ci*jo (politično organizacij-le k njegovemu uspehu. Tudi S[-a poročila, zapisnike itd.). letos nočejo zaostati in zato v 4.) Kateri sektorski ali vaški sklopu so oje »'S”‘“®e P^Ljbor, ali p, po,.mez„, lov.. vanju, ki bo trajalo od 30 marca do 30 aprila in obsega sledeče točke. 1.) Razširitev organizacije in Centralnemu odboru Zveze ES Jugoslavije BEOGRAD Borba jugoslovanskih narodov pri izgradnji socializma vzbuja v nas tržaških delavcih veliko zanimanje. Njihova borba nam je v veliko vzpodbudo, ker smo kot najbližji sosedi jugoslovanske države najbolj zainteresirani, da bi se v njej zgradila noi:a družba ki bi dokončno razrešila jev in mladine k telovadbi in prvomajskemu nastopu. 5.) Kateri sektorski ali vaški odbor ali pa posamezna tovarišica bo napravila največ prostovoljnih ur (na stadionu ((Prvi maj»), v različnih okrajnih prostorih, okrasitev grobov padlih borcev in talcev, okrasitev spomenikov itd. 6.) Kateri sektorski ali vaški odbor ali pa posamezna tovarišica bo nabrala največ prostovoljnih prispevkov za prvomajske proslave. 7.) Kateri sektorski ali vaški odbor ali pa posamezna tovarišica bo prodala največ «Naše ženeš in takoj izročila denar zanjo, ter razširila največ našega tiska (((Primorski dnevnik«. Ljudski tednik«. «Glas nohtom izkoriščanja delonna- l^d ^La v«£ di fiesto, o« ljudstva, to je socialist«!- | ___1.. »'r-.r.iua« ga ljudstva, na družba. Skupina delavcev Tovarne strojev, ki so obiskali nekaj industrijskih kompleksov, bodisi t) izgradnji ali pa že v aktivni produkciji, pošilja tovarišem voditeljem centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije tvoj pozdran ‘n izraža željo, naj nadaljujejo po poti, ki je jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu dala že toliko uspehov in ugodnosti. To, kar smo videli, niso du-zije hi to, kar je komlnfor-mistični tisk skozi 20 mesecev propagiral, da te namreč v Jugoslaviji razvija kapitalizem, da v njej obstaja jaši-zem, da delavce terorizira Rankovičeva policija in podobne stvari. Ta skupina delavcev Tovarne strojev pošilja tvoj po- «Ciciban», ((Pionir«, «Tanjug» itd.'. 8.) Kateri okrajni odbor ali posamezna tovarišica bo oddala največje število člankov tisku oziroma radiu. 9.) Kateri sektorski ali vaški odbor ali pa posamezna tovarišica bo vpisala največje število članov za obnovo razred- I Kadar ie v družini prepir Včeraj ob 2 po polnoči so z j avtomobilom Rdečega križa pripeljali vcglavno bolnišnico 52-letnega železničarja Pitacca Pietra iz Ul. Edmondo de Ami-cjs 8. Pri zdravniškem pregledu so ugotovili, da ima široko ; rano na pcdlahtnici desne roke, zaradi katere se bo moral zdraviti okrog 14 dni. Ponesrečenec je službujočemu policij- zdrau voditeljem f&ntralnem skerou podčastniku povedal, da odbora prav zaradi dejstva, da mu )e rano povzročila njegbva nekateri njegoui—MUivred- \ 47-letna žena Angelina, ki je nejši člani prav v tem trenutku cilj zalivk in najpodlejše-ga obrekovanja s strani tajništva Svetovne sindikalne zveze. ki bi jim rado na podlagi teh obrekovanj odvzelo funkcije, ki jih vršijo v zvezi. Da je v Jugoslaviji resnična svoboda za delavce, da se v njej gradi mogočna (za državo kot je Jugoslavija) težka industrija, da se ne krepijo, temveč zatirajo vsi kapitalistični elementi v produkciji, to so dejstva, ki smo jih ugotovili in jih tako rekoč otipali s svojimi rokami. Zato spadajo obrekovanja tajništva Svetovne sindikalne zveze na račun nekaterih voditeljev vašega centralnega odbora v gonjo laži, obrekovanja in pritiska, ki jim je socialistična Jugoslavija že skozi 20 mesecev podvržena s strani Kominforma. Delavci Tovarne strojev, ki so bili na obisku po Sloveniji, bodisi kot delavci bodisi kot nih sindikatov in v različne masovne organizacije. 10.) Kateri sektorski ali vaški odbor ali pa posamezna tovarišica bo vpisala največje število pionirjev v pionirsko organizacijo ter ustanovila ((pionirske družine«, obenem pa našla primerno tovarišico, ki bi jih vzgajala r.a kulturnem polju, vadila ročna dela itd. Posamezni sektorski in vaški odbori kot tudi posamezne tovarišice bodo morale med seboj tekmovati, zato da bi tekmovanje čim bolje uspelo. Izidi tekmovanja se morajo nadzorovati in' o njih se mora poročati mestnemu odboru, ki bo lahko na ta način poročal glavnemu odboru za praznovanje> 1. maja. Najboljše organizacije ali po samezne odbore bo posebna komisija nagradila. Smrt fašizmu Svobodo narodu! Mestni odbor ASIZZ Vse organizacije tekmujejo med seboj, kako bi čim lepše proslavile praznik prvega maja. Zato tudi pionirji ne smejo zaostajati in bodo prav tako kot odrasli pri tem delu pokazali voljo do dela in uspeh. Udeležili se bodo prvomajskega tekmovanja, ki bo trajalo en mesec od 30.111. do 30.IV. t- .1 TEKMOVANJE: 1) Iz katere družine ali kraja bo nastopilo največ pionirjev in pionirk na telovadnem nastopu 1. maja. 2) Katera družina ali kraj po izvedla najbolj obiskan izlet. 3) Katera družina ali kraj bp pripravila največ dopisov zg pionirsko stran v ((Glasu mladih«. 4) Katera družina ali kraj si bo osnovala pionirsko knjižnico. 5) Katera družina ali kraj se bo najbolje izkazala pri svojem delu in sicer, da bo imele redne pevske vaje, redno in dobro obiskan krožek ročnega dela. 6) Katera družina ali kraj bo ustanovila nov krožek za ročno delo ali povečala sedanjega. Za pionirske družine, ki bodo najbolje izpolnile gornje točke tekmovanja so pripravljene naslednje nagrade; Za 1. točko: dvodnevni izleti za 2. točko: šah; za 3. točko: nogometna žoga; za 4. točko: knjige; za 5. točko: Album s slikami (za pevske vaje); 10 kolebnic - vrvic za skakanje (za ročno delo); za 6. točko: slika v okviru pionirsko življenje. PIONIRJI! Tekmovale bodo pionirske družine in kraji med seboj, zato pričakujemo, da se boste tekmovanja udeležili, delali in dali’ vsi in vse za prvi maj. Smrt fašizmu Svobodo narodu! Tajništvo TRŽAŠKI RIEDKARODHI VELESEJEM od 27. avgusta do 10. septembra 195D Velesejmska uprava poziva na podpis deležev člani Svetovne sindikalne prišla malo prej pijana domov ter ga udarila s krožnikom. Člani civilne policije so seveda že na vse zgodaj, zjutraj prišli iskat na dom Angelino ter jo odpeljali na zaslišanjp. To, kar je bilo črno, je po ženinem pripovedovanju postalo belo. Presenečenim policistom je namreč pričela pripovedova. ti o nasilnostih svojega moža. ki jo vedno žali, ji grozi ter sploh z njo zelo slabo ravna. Tudi dogodek je opisala popolnoma nasprotno ter postavila svojega moža na laž. Domov ni prišla pijana ona, temveč njen mož, in to ne ob 2 zjutraj, marveč ob 16 popoldne. Kot po na vadi jo je pričel zmerjati ter ji groziti. Po večerji je odšla žena spat k otrokom, moža pa je pustila v zakonski spalnici, da bi se izognila njegovi jezi. O-krog polnoči je morala v kuhinjo, kjer jo je presenetil njen mož Pietro. ki jo je pričel obkladati z vsemi mogočimi žaljivkami in drugimi «ljubez- zveze, izražajo svoje ogorce- ______________ I rvivostmi«. Ko ga je bila žena nje tn protestirajo prt tajni- sita. je pograbila za krožnik in ttvu zveze, kajti obtožbe ne le z njim udarila po mizi, tako da ne odgovarjajo resnici, tem- se je razbil na več koščkov, od več celo spreminjajo Svetovno sindikalno zvezo v komm-fnrmistični organ za razdvajanje svetovne fronte delavcev s škodo ki je že vsem znana. Ce se ta skupina delavcev tako izraža, ima za to zelo utemeljen razlog, ker je bil za te delavce prav Trst mogočno oporišče izkušenj o značaju kominformizma. Ob dejstvu, da se v Trstu razvija zelo ostra faza razredne borbe in ob dejstvu, da je socialistična Jugoslavija v bližini in je torej delavcem laže ugotoviti resnico o trditvah Kom-mforma, je moral kominfor-mizem sam pokazati svoj pravi obraz, to je svojo protirevolucionarno in likvidatorsko politično akcijo, ki ie najbolj nevarna Za delavsko gibanje in za socializem. Ko skupina delavcev Tovarne strojev ponovno pozdravlja centralni odbor E-notnih sindikatov Jugoslavije, se po njem zahvaljuje jugoslovanskemu delavskemu razredu, ki daje vsem delavcem možnost, da pridejo v njegovo državo ter tako lahko dejansko ugotovijo, kar gradi. Obenem želi ta skupina delavcev jug. delavskemu razredu popoln uspeh pri petletnem planu socialistične izgradnje. Poleg tega skupina delavcev Tovarne strojev obljublja, da bo tržaškim delavcem pripovedovala resnico o tem, kar je videla, ker se zaveda, da s tem ne bo samo prispevala k borbi jugoslovanskega delavskega razreda femveč vsega sveta. katerih je eden odletel nasil nemu možu v roke ter ga ranil. Policiji ni preostalo drugega, kot da je uvedla preiskavo, ki naj bi razjasnila, kdo ima prav-mož ali žena? TRST, 29. (ATI). — Izvedelo se je, da bo tržaški velesejem od 27. avgusta do 10. septembra 1550. Tržaška prireditev bo časovno prva med srednjeevropskimi in italijanskimi velesejmi v jeseni. Dunajski velesejem se namreč prične 10. septembra, zagrebški 23. septembra, italijanski velesejmi v Bariju, Bocnu in Torinu pa se bodo pričeli 9., 23. in 9. septembra. Inozemski interes za tržaški velesejem je še kar naprej zelo živahen. Avstrija, Jugoslavija, Italija in CSR bodo močno zastopane. Kar se tiče udeležbe Švice, Egipta in Turčije ni znano še nič točnega, ker pogajanja ^e trajajo, prgcej verjetnosti je. -da se- bodo tržaškega velesejma udeležile tudi Brazilija in San Domingo, ki bosta razstavljali tropske pro. izvode. **•» , . Ustanova mednarodnega vzorčnega velesejma v Trstu nam je poslala dopis, s katerim prosi za objavo okrožnice glede sodelovanja vseh tržaških gospodarstvenikov pri dodatnem finansiranju te pomembne gospodarske manifestacije. Iz dopisa navajamo med drugim: «Kakor je znano, je ZVU posebej vztrajala na tem da sodelujejo razen države tudi tržaški krogi zasebnikov pri gradnji sejmskega mesteca. Zaradi tega moramo dokazati, da smo bili voljni izpolniti našo nalogo in storiti vse, da bi bila r.aša manifestacija v 1950 čim popolnejša. Prav zaradi tega vabimo s tem pozivom k podpisu naših povračljivih deležev«. Pismo nadalje poudarja, da bodo izvršili celoten gradbeni program in dopolnili finančna sredstva dovoljena od VU z donosom razpisanih deležev. Okrožnica, ki je predolga, da bi jo mogli objaviti v celoti, poudarja najprej zanimanje vseh zalednih držav za velesejem. Nato omenja, da je podelila VU finančna sredstva v obliki dolgoročnega posojila, ki dovoljuje prirediti razstavo v minimalnem obsegu. Ker pa je zanimanje z vseh strani veliko, treba primerno odgovoriti pričakovanjem interesentov od zunaj kakor tudi prebivalstva naše cone. Zaradi tega vabi ustanova vse, ki so po- sredno ali neposredno udeleženi večji prispevki iz tako imeno- «?asebnega» sektorja v. gospodarskem življenju, naj sodelujejo in prispevajo Jc uspehu manifestacije takp, da podpišejo družbene deleže ve-lesejmske ustanove. To podpisovanje naj bi bila tekma med raznimi sektorji tržaškega gospodarskega življenja, ki bi koristila celokupnosti. Ne' gre za neodmensko plačilo, ker bodo letno povrnili vplačane deleže z žrebanjem prav tako pa namerava ustanova omogočiti po- vanega pač od bank in veleindustrije, ki pa prav za prav niso zasebna, marveč poldržavr.a last. Vseeno pa poziv upravnega odbora velesejmske ustanove priporočamo naši javnosti, namreč tisti, ki bo lahko v tem pogledu sodelovala in tako s svoje stra. ni pripomogla, da se težki porod tržaškega velesejma vendarle čimprej opr#ti. sameznikom, da izpremene de- r IVnhrošino leže v obveznice's preferenčnim -»aare-nie obrestovanjem. Kdor bo hotel | Kdo so Brivci napada vpisati kvote nad 150.000 lir, -i_; t3 Tvoril v trefci letnih IId OtrOSnl VTtOC KOLEDAR Cetrtek 30. marca Janez Klim., Banivoj Sonce vzide ob 5.51, zatone 18.29 Dolžina dneva 12.38. Luna vzide ob 14.16, zatone ob 4.2«. Jutri petek 31. marca Modest, Pribislav SPOMINSKI DNEVI 1746 se je rodil veliki španski slikar Francisco Goya. Umrl je leta 1828. 1853 se je rodil slavni nizozemski slikar Vincent van Gogh. Umrl je leta 1890. PRESKRBA Danes je peta obletnica smrti tov. Antona Gojče, ki se je rodil 30. maja 1909 v Gropadi. Ko je odjeknila prvo, partizanska puška, je pustil delo v tovarni 1LVA, kjer je bil usbuž-ben 8 let in se pridružil borcem za svobodo. V boju z ustaši je 30. marca 1945 padel ter zapustil mater, ženo in dva otroka. Hrabremu borcu — večna slava! DELITEV TESTENIN. Dar.es bodo pričeli v mestu in podeželju deliti bele testenine. Navadni potrošniki prejmejo po 2 kg na osebo na odrezek I. in II. (Obrok vsebuje 40 odst.dolgih in 60 odst. kratkih testenin. Težki in najtežji delavci prejmejo 600 g, delavci zaposleni pri zavezniški vojski pa 300 g dodatka na osebo. Konec razdeljevanja 15. aprila. Cena v mestu 110 lir za kg, na podeželju 112 za kg. OBVESTILO TRGOVCEM. Danes morajo vsi trgovci na drobno dvigniti na prehranjevalnem uradu odrezke za razdeljevanje bele moke. Isto naj store vodje podeželskih uradov pri Sepralu. Slovensko narodno gledališče Ljubljana v Kopru d Nedelja, 2. aprila 1950 ob 13.00. uri CALDERON DE LA BARCA : DAMA ŠKRAT Vesela igra v 3 dejanjih (12 slikah). Prevedel Joža Režiser in scenograf: ing. arh. Viktor Molka Vovk fen Clei prof Don Juan de Toledo brata Lojze Drenovec Don Luis Dona Angela, njuna sestra, vd PROSVETNA DRUŠTVA bo. lahko.ta storil v trefc letnih M OUUS1U obrokih. Okrožnica’ poziva maj ^ bojicnp praži trgovski, i^^rij^g^sfalni-1 ““-• L strahi in ški živelj ne stoji o-------- naj ne pričakuje vsega od države, marveč naj sodeluje pri manifestaciji, ki bo okrepila gospodarske možnosti - vSeh v mednarodnem merilu, Ako bo poziv ria podpis uspel,’ 'bodo zgradili razen prvih objektov, ki jih finansira’ VU še tudi druge, ki bodo tvorili vele-sejmsko mesto. Vplačila v prid velesejmske ustanove sprejemajo vse banke v mestu kakor tudi urad ustanove v Ulici Milano 10. Uprava ustanove bo redno objavljala imena podpisnikov v dnevnem tisku. tike jo ne- škodo. ((Primorski dnevnik« je o tepi vandalizmu takoj podrobno porpčal in jzražajoč ogorčenost vsega prebivalstva zalite-, val. da še najdejo krivci ir. pošteno kaznujejo. Preteklo je že več mesecev, toda nobenega znaka ni še. da bi se preiskava | uspešno nadaljevala. Na noben ! r.ačin ne sme ta zadeva v pozabo. Pričakujemo, da bo policija napravila svojo dolžnost, in objavila izid preiskave, krivci pa postavljeni pred sodišče za zasluženo kazen. Is Boršta Koristilo bi nam kmetijsko predavanje Prav za prav zdaj nimamo več dosti časa na razpolago, ker je vedno več dela na polju. Krajše Kmetijsko predavanje, oziroma razgovor pa bi nam zelo koristil in bi lahko našli nekaj časa, da se pogovorimo o stvareh, ki nas zelo zanimajo in sn , velike važnosti za nas kmete. Slišali smo, da je po drugih vaseh organizirala take razgovore Kmečka zveza in da so bili kmetje zelo zadovoljni,- ker so jim bila dana važna pojasnila in koristni nasveti. Pri r.as takega sestanka še nismo imeli, zato bi radi, da bi Kmečka zveza poslala tudi v našo vas strokovnjaka, ki bi nam razjasnil: več zadev in nam dal svoje nasvete., Zanima nas predvsem zadeva, o osrednji mlekarni, ki jo hočejo napraviti v Trstu, kako je s pregledom ali rekla-sifikacijo zemljišč, z nagradami za izboljšanje travnikov Itd. Potrebno bi bil(\ tudi, da bi "se razjasnil' hamen 'in žna-kate-to zato Skedenjski pevski zbor ima danes ■ v četrtek pevsko vajo ob običajni uri. Svetoivanski zbor ((Škamperle« pa ima vajo jutri v petek’ ob običajni uri. Prosvetni krožek v Sv. Križu vabi r.a prosvetno predavanje, ki se bo vršilo v petek 31. t. m. ob 20.30 na sedežu društva. Predaval bo prof. Penko Tone. Predavanje bo zelo zanimivo, zato vabimo . k polnem številu udeležbe. Dor,a Klara, njena prijateljica SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO SL. ŠKAMPERLE vabi na članski sestanek, ki bo danes 30. t. m. ob 20.30 v dvorani stadiona «Prvi maj«. Predaval bo tov. prof. Jelinčič o naših planinah. Predavani« bodo spremljale krasne skioptič ne slike Odbor ifakrat vlomili y otr# : čaj- Kmečke zveze, ker neka ski vrtec irt napravili veliko' ri kmetje še mislijo, da je nekaka zadruga in se je nekoliko bojijo. » Prepričani smo, da bo tak sestanek zelo, koristil vsem in pričakujemo, da se bomo v kratkem sestali v Borštu na razgovor kmetje iz Boršta in Ricmanj. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7600-7650. papirnati šterling 1560-1590, dolar 664-666 telegrafski dolar 668-67U švicarski (ranic 154.50-155.50, 100 francoskih frankov 178-182, avstrijski šiling 22-23, zlato 870. Kakor vidimo iz prednjega, je prišlo do nekakega javnega finansiranja velesejma na zahtevo VU. Mr.enja, ali je to najprimernejši postopek, so lahko deljena. Ako je velesejmska ustanova izdelala minimalne in maksimalne načrte, bi bilo v interesu že dolgo pričakovanega poživljanja gospodarskega življenja v mednarodnem merilu pričakovati, da bo oblast dala na razpolago vse potrebne kredite. Hkrati bi bili lahko izročeni načrti v pretres in presojo tiska in— vsaj strokovno — širše javnosti. Prav isto bi bilo seveda treba storiti tudi še sedaj čeprav kaže, da so sklepi dokončni. Mi smo že zapisali da se nam zgoraj navedeni način finansiranja ne zdi najprimernejši, ker je že doslej ir.' če utegne zavlačevati prireditev. Razen , tega bodp izvirali naj- Sli RADIO na JUGOSL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) 3. 1950. Don Manuel Enricjuez . . Kozma, njegov sluga • • Rodrigo, don Luisov sluga Izabela, Angelina služkinja Maks Furijan Vida JuvanPVJ Ivanka Mezano« Tina Leonova Draga Ahačič®’* Demeter Bitenc Pavle Kovič Milan Brezigar . Aleksander Val Mila Kačičev2 Alenka Svetelova (Ni Po fldot ' ime vil v Služabnice. Godi se v Madridu v sedemnajstem stoletju taciji 5* Kroja®* Scenska glasba: prof. Vilko Ukmar Kostume po načrtih Mije Jarčeve izdelala gledališka niča pod vodstvom Jožeta Novaka m Cvete Galetove Vinko R<*g Ante Cecič Ir.spicient: Lucijan Orel — Odrski mojster : Razsvetljava. Vinko Sablatnik — Lasuljan PREDPRODAJA VSTOPNIC se vrši pri potovalnem ura aADRIA-EXPRESS» DO VKLJUČNO PETKA ZVEČER. Igra bo podana samo za tržaško občinstvo in samo =_ —dobite pri * ADEX » krat. - Informacije in pojasnila F. Severo 5-b. - Tel. 29-243 i* % 0 Calderonovi igri <(Dama škrati i ?dru Seitr H \ f »s- s Italiji •Te !kiol «Damc škrat« je renesančna komedija slavnega špa" » rca, enega izmed najpl°°°.j dramatika Calderona de la Bari ših piscev komedij vseh časov V dobi španske ink svetohlinskega in zlaganega pobožnjaštva je morala — ;(j vati ta veseloigra kot sončni žarek, ki posije v temno z Dogaja se v 17. stoletju med damami in vitezi, toda ronov realistični čut je postavil prevejanega slugo v središče močno zapletene in nenavadno ljubke zgodo - * volj je, če povemo, da je «Dama škrata še zmerom i* jjr se uprizarja po vsem svetu od vžhoda do zahoda. mediji nastopajo dame iz tedanje fevdalne družbe, svoje sobane in zastražene s tisočerimi predsodki. prav jedro te izredno pisane in čudovite zapletene ^ je zvijača očarljive mlade vdove. done Angele, kise* , za lepega tujca in v svoji zaljubljenosti iznajde neštet0 f ČETRTEK 30 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda' 7.00: Napoved časa - poročila \ slov. in objava sporeda; 7.15: Ju-tianja glasba. 12.00: Operna glasba: 12.30: 15’ Straussovih valčkov; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.15: Glasbene slike; 13.45: Našim ženam - Naša brigada (ital.); 14 00: Igra orkester Stojana Ste-noviča; 14.30: Pregled tiska m poročila v ital.; 14.45: Pregled tisk« in poročila v slov. 17.00: Pester popoldanski spored: 17.30: Politične aktualnosti; 17.45: Ritmična glasba: 16.00: Slovenski samospevi Marjana Kozine; 18.20: Znane uverture; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Poročila v slov.; 19.45: Lahka glasba; 20.15: Jezikovni pogovori (slov.); 20.25: Komorni zbor iz Trsta; 21.00: Radijski obzornik (slov.); 21.15: Simfonični koncert; 22.00: Zivlje-nie jugoslovanskih, narodov (it.); 22.20: Pojejo italijanski pevski zbori; 22.40: Ritmična glasba; 23.00: Zadnje vesti v ital.; 23.05: Zadnje vesti v slov.; 23.10: Jutrišnji spored: 23.15: Uspavanke: 23.30: Zaključek. za lepega tujca in v svoji zaljubljenosti iznajde nesi**'' ^ nosti in potov, da doseže kljub vsej strogosti svojih končno vendarle svoj cilj. u To lepo komedijo bomo videli v nedeljo popoldne ^ v Kopru. Igrali jo bodo člani Slovenskega narodneg dališča v Ljubljani, ki gostuje tiste dni v koprskem glei KINO ZDRAVSTVO IN HIGIENA V FEBRUARJU POZIMI JIH VEČ UMRE KOT PA SE JIH RODI Pozor pred ostanki orožja! ^3| m w M Smrt fašizmu! Svoboda narodu! (Sledijo podpisi skupine delavcev Tovarne strojev, ki so Bili na obisku po Sloveniji). Se dolga leta po vsaki vojni prihaja do žalostnih nesreč zaradi ostankov najrazličnejših izstrelkov. Kljub mnogim opozorilom oblasti in. časopisja, se še vedno ni mogoče ogniti primerom težkih poškodb jn celo smrti, ki nastajajo ponajveč zaradi nepoučenosti ljudi, predvsem mladoletnih. Tragični nesreči na Pantaleonskem in Zlatem griču, ki sta zahtevali mlada življenja, sta dovedli oblasti do široko zasnovane kampanje, ki naj bi poleg predavanj in lepakov tudi s primernimi prikazi y časopisju seznanila prebivalstvo z nevarnimi razstrelivi. Obljavljamo v naslednjem pregled takih ostankov v opozorilo in svarilo vsem onim, ki bi kdaj. koli prišli z njimi v dotiko. Kdor koli bi naletel na takšne predmete, naj o tem obvesti najbližjo policijsko postajo, ki bo s čistilci min preskrbela za njihovo odstranitev. V prvi vrsti pa je dolžnost odraslih, da predočio otrokom posledice, ki jih povzročajo ti izstrelki Občinski urad za zdravstvo in higieno je podal sledeče poročilo o zdravstvenem stanju v tržaški občini v mesecu februarju. SPLOSNO STANJE IN LJUDSKO GIBANJE : V mesecu februarju 1950 je bilo zdravstveno stanje prebivalstva dobro. Umrlo je 258 oseb. v februarju 1949, 293; v januarju 1950. 355. Rojenih je bilo 243 otrok, v februarju 1949, 252; v januarju 1950, 260. Porok je bilo 119; v februarju 1949, 147; v januarju 1950, 123. NALEZLJIVE BOLEZNI : Stanje glede nalezljivih bolezni nikakor ni bilo vznemirjajoče. Bill so pa sledeči primeri: davica 5 (brez smrtnih posledic), v februarju 1949, 16; v januarju 1950. 15; škrlatinka 7, v februarju 1949, 21; v januarju 1950, 23; trebušni legar 4, v februarju 1949, 13 (1 smrtni primer), v januarju 1950, 8; tifus 2, v februarju 1949, 3; v januarju 1950 nobeden; vnetje možganske mrene 1: ošpice 5; koze 23; oslovski kašelj 2; mumps 2. DOBAVA VODE: Dnevna uporaba vode je znašala v mesecu februarju 1950 70.458 kubjčnih m. od teh 61.533 iz vodovoda Randaccio. iz na-brežinskega 7705, iz Kolškega hriba za kraški vodovod 1220. Dnevno so bili higiensko pregledani vsi vodovodi. HIGIENSKI PREGLEDI STANOVANJSKIH PROSTOROV Izvršenih je bilo 378 pregledov stanovanj, od katerih 263 ni odgovarjalo predpisom. Prav tako je bilo pregledanih 20 trgovin in skladišč za živila, 8 gostinskih obratov, 23 industrijskih lokalov in 6 stanovanjskih sob. Nadalje so bili pregledi 3 novih in dozidanih stanovanjskih hiš: 35 pregledov razširitve industrijskih obratov itd. KONTROLA ŽIVIL : Organi policije so kontrolirali 851 obratov, od katerih jih 56 nt odgovarjalo predpisom. V 59 primerih so bile predpisane kazni. Zaplenjenih ali zavrnjenih za prodajo je bilo v javnih tržnicah iti trgovinah 400 kg sadia. 1100 kg povrtnine, 33 kg margarine. 1169 slaščic in 36 kosov mila- Prav tako je bilo vloženih 33 kazenskih ovadb. V raznih živilskih trgovinah je bilo 156 pregledov. LJUBLJANA. MARIBORin rel. postaja AJDOVŠČINA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) ČETRTEK 30. 3. 1950 6.00: Poskočne narodne pesmi; G.15: Napoved časa, poročila, vre- PREGLEDI MRTVECEV : Bila sta dva izkopa trupel in 11 primerov prevoza trupel. FIZIKALNI PREGLEDI : V gostinskih obratih je bilo 53 pregledov osebja. SOLSKA ZDRAVSTVENA SLUŽBA ; V srednjih in ljudskih šolah ter v otroških vrtcih je bilo skupno pregledanih 333 učilnic ter 5848 učencev. Zaradi nalezljivih bolezni je bilo 16 otrok zavrnjenih, 29 pa predlaganih za specialne šole in 452 v zdravstvene kolonije. ZDRAVSTVENA POMOČ : Občinski zdravniki so v svojih ambulancah jiregledali 8182 oseb, na privatnih domovih 235 in skupno poslali 112 otrok v bolnico. Občinske bolničarke so pregledale 6001 osebo v ambulancah, 979 na domu in izvršile 324 kontroliranih pregledov. Z1VINOZDRAVNISKA KONTROLA; Pri živini ni bilo nobenega primera nalezljivih bolezr.i. Pregledano je bilo 8464 zaklane živine, v mestni klavnici pri Sv. Savi 874 glav, in v privatnih klavnicah v okolici 72, dočim je bilo privatnih zako-lov 345. Na ribjem trgu je bilo pregledanih 180.355 kg rib, 87.735 kg mehkužcev in 11.945 kg rakov, školjk i. p. Skupna količina zaplenjenih rib 2235 kg' ”K Bilo je 41 primerov pasjih ugrizov in od teh zdravljenih za pasjo steklino 10 primerov. nienska napoved in objava dnevnega sporeda; 6.30: Jutranja telo-vaoba; 6.40: Plesna glasba; 7.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 7.10-8.00: Jutranji koncert. 12.00: Operna oddaja: 12.30: Napovedi časa. poročila; 12.40: Zabaven glasbeni spored; 13.20: Oddaja za pionirje (ponovitev); 12.40: Simfonični plesi; 14.00: Igra Stojan Stenovic s svojo kapelo; 14..>0: Ljudska univerza (ciklus - ponovitev); 14.50: Glasbena medigra; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10-15.30: C, Debussy: Morje. 18.00: Od Novih akordov do danes. Samospevi Mkrjana Kozine: 18.20: Pogovor s pionirji; 18.40: Dunajska zabavna glasba. 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Dve uverturi; 19.30: Ciklus Beethovnovih violinskih .sonat: sonata št. 4 . izvajata violinist Ali Dermelj in pianist Pavel Si-20.00: Politični komentar Ra Rossetti. 16.30: ((Skrajna odločitev«, C. Gable, M. Pidgeon. Escelsior. 16.30: «Na sVidenje v Franciji«, C. Colbert. R. Mil-land. Fenice. 16.30: «Rdeče sence«, John Wayne. Filodrammatico. 16.00: «Otok na gori«, Van Johnson, Y. AllyS0n. Alabarda 16.00: «Johnny Bclin-das, J. Wyman, L. Ayrcs. Garibaldi. 15.00: ((Zemlja se trese«. L. Visconti. Ideale. 15.30: «Devica Orleanska«, I. Bergman. Impero. 15.45: ((Okorni čevlji«, A. Nazzari, L. Silvi. Italia. 16.00: ((Jolanda in kralj Sambe«. Viale. 16.00: ((Dobrodošli, častiti«, Vittorio Veneto. 16.00: »Zenske so bile same«. W. Bross, A. Sheridan. It Smučarski izlet na ‘Ob mednarodnih s,nllf skth tekmah, ki bodo la na Kaninu in Ičjez- sj,i tekmovali tudi jugosUJ; pj,. j# "»s i ^liit “u < “O SC Miti ■'Uti Na «lerc %r: alpski smučarji, prirei'1 ninsko društvo v Trst11 ,y Smučarji in planinci flcyj)r mudite te lePe prilfc6; sovanje v čevljarni Transalpina, Ul. pire SetteF , . rrec ne 3f ter v čevljaTni „ Rojanu, Trg Tra i IIK0>I OBVESTILO IZLETNA V petek 31. t. m. pot^fi za vpisovanje za izlc^.j, izlet v STOJNO, ki bo .16. aP: Adua. 15.00: ((Tragedija«. Armonia. 15.30: »Tarzan in čudežni studenec«. Azzurro. 15.00: ((Potni list za Suez«. Belvedere 16.00: «Nov svet se poraja«, J'. Mac Crea, F. Dee. uOb morju«. Zaprto. Marconi. 15.30: «Poroka je zasebna stvar«, L. Turner. Massimo. 16.00: «Kačja jama«. Novo Cine. 15.00: «Tot6 le Moko«. Odeon. 15.30: «Verige». Radio. 15.30: «Rešil sem Ameriko«, Bob Hope. Savona. 15.00: «Pašniki sovra štva«, E. Flynn. Vtnezia. «Spet te bom našel«. Vlttoria. ((Zapuščen«. Sv. Vid. 16.00: «Zelezna maska«, po romanu A. Dumasa. za izlet na BLED, ki , 16. aprila. Do por.ed«”^ aprila pa je čas za na dvodnevni izlet v L ’ MARIBOR, ki bo 29-aprila. i Vpisuje in daje vsa " . la glede raznih ugod1’0 po jih bodo imeli izletnik^J valni urad «Adria-Expi'e I F. Severo 5. tel. 29.243- ti P i S EK*f NOČNA SLUŽBA L V MESECU MARC^, Cammello, Viale XX ^ S 4. tel. 65-11; Codermatz, f Pietro, 2, tel. 80-68; Godi ™ sv. Jakoba 1, tel. 90-212; : jv Valmaura 10, i;j| Trg Vielmetti. Borzni trg 12. ‘fife Harabaglia v Barkovljah f v Skednju imata stalo službo. vic; Električno črpalko so okradi dia Beograd; 20.15: Pesmi naših partizanov; 20.30: Petletka naša teče: 20.50: Skladbe za gibčne prste: 21.05: Fizkuiturno predavanje; 21.15: Koncert slovenskih solistov. Sodelujejo: pianist Bojan Adamič, baritonist Andrej Štrukelj in pianistka Maša Bohinec; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd: 22.15: Lahek nočni spored; 23.30: Najnovejša poročila; 23.35: Zaključek oddaje. Tatvina v ubožnici Vodstvo družbe ((Standard«, italijansko ameriške petrolejske čistilnice pri Sv. Savi. je včeraj prijavilo na glavni policijski postaji, da so neznani tatovi v noči med 27. in 28. t.m. ukradli iz čistilniikega oddelka, ki je sedaj v delu, električno’ črpalko za črpanje vode, Včeraj doprfldne jc prišel na glavno policijsko postajo Obletni poštni upokojenec Santin Felice iz Ul Ginnastica 30. Službujočemu osebju je prijavil tatvino, ki se je dogodila v njegovo škodo. V neki sobi v ubožnici v Ul. Pascoli 30 je i-mel namreč v zabojih spravljeno razno perilo, obleke, zavese itd. Neznani tatovi so zaboje odprli in pokradli za 500.00(1 lir raznega blaga. Da si bomo lahko razložili, kako da je imel Santin svoje blago v ubožnici, moramo seči nazaj v zgodovino do 10. junija 1944, ko je bilo v Trstu bombardiranje zavezniških letal. Santin je namreč stanoval v Ul. Pascoli 44. v hiši. ki jo j c bomba popolnoma uničila. Santin se je nato preselil v Ul. Ginna-stica, kjer še danes stanuje, vse kar je rešil iz razvalin pa J« zložil v posebne zaboje ter jih spravil v ubožnici, ker v njegovem novem stanovanju za zaboje ni bilo prostora. Policija je uvedla preiskavo, ki do sedaj še m rodila nobenega u-speha. Vsem prijateljem in znancem sporočamo no vest, da je umrla naša draga teta, mama no vesi, cia je umi m naša ui«tga tt-td, 1110111» t Marija Kocjan« vd. Kur* mar« 78 let, 35 Pogreb bo danes ob 15 iz Ulice Alle Cave Trst 30. III.. 1950. ! Žalujoč« JUSTINA KRAK^ soprogom dr. STANKOM ng0 ; otroka MARTA in ANI m «4 ‘di "h /OltO/dHtAUMU kavef k“ izdeluje proteze v jeklu, zlatu, iu plastiki. - Največja garuncij«* ^ Sprejema od 10 do 12 in od 15 (Govori stom it (rij J TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. DECCM BU NOV! MOO& krpanje, Iti' za vezenje, čipke’ brc- kenj, prišilke gumbov, \'fujejo breZP indosl kaste šive. Ta dela Se tzvrlrezpl-, »j okvira. Pouk za vezenje JllStfij pri ŠIVALNI STROJI na tok za čevljarje in nadomestnimi PRODAJA ---------- LOV — RADIOAPARAl ših znamk ,1)' N A O B r2 TRST, Ul. C. Battisti št. 12, tel. 65-33 trzic. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. • TEL. 70 II POTEK USTANOVNE KONFERENCE ORGANIZACIJE ITALIJANOV V OKROŽJU L’unione degli italiani,, Konferenco je otvoril tov. Leone Fusilli,- poročilo pripravljalnega odbora je podal tov. Sabaz Cemente - Konferenco so pozdravili v imenu Italijanov Istre iri Reke: Masarotto Giusto, Pr°f. Eros Sequi in prof. Borme; v imenu IOLO tov. Beltram, v imenu SHPZ tov. Marion in drugi (Nadai ■letanje s 1. strani) jzvolitvi predsedstva sDr ritvi dnevnega reda tov. Beltram, k, Vjj nu ljudske oblasti pczdra-Wue' navzoče. Voščil je no-2^. novljeni kulturni organi-11 najboljših uspehov in in je ki je 'tja na kulturnem tj^ka oblast bo dala polju. naj- I^jjudskim množicam Ita-vse možnosti, da bodo fi^vijale svojo nacional-^talturo«, je poudaril tov. tjj ,am’ “take možnosti kot jih , “0 sedaj še niso nikoli ime- ICr. SL- ie govoril o nalogah E*?* Italijanov, je tov. rirjo Poudaril, da je' dolž- na d ša Italijanskega ljud-tj “®a dokaže kako lažnive tere5f °btožbe o zatiranju, ka-Italijd. na3 W bili podvrženi «T -V nažem okrožju. Hi AM*. in klevete proti Ijud-^ ie izjavil tov. Bel-Prihajaj0 iz tistih proti- iai. ro§ov> ki si tu pri italj:an ,M° Pravico braniteljev Hn stva, ko govorijo v ime-ko 'Velike matere«, medt-m Ojjj zn°traj mej Italije prav dušiti^ bodejo v krvi za-letatiatgQrbo italijanskega pro- bier za obstoj«, N*vedej , je nato nekaj pri- klejJI PaMlstva in brutalnosti iiilatijasistične policije in po-’ da ni v nobeni drugi buržoazni državi tako orutal-nega zatiranja demokratičnega gibanja kot prav y Italiji. Ob zaključku svojega pozdrava je tov. Beltram pozval vse navzoče, naj razvijajo med italijanskim ljudstvom v okrožju do najvišjih mej italijansko kulturo. Naj se poslužijo vseh neomejenih možnosti, ki jih lahko nudi in jih je vedno nudila ljudska oblast. Obrnjen k italijanskim intelektualcem je tov. Beltram dejal, da naj razvoj kulture dokaže vsemu svetu, kaj lahko napravi svobodno ljudstvo, tam kjer ima samo oblast v rokah. V imenu slovenskih in hrvat-skih kulturnih delavcev je pozdravil konferenco tov. Mariop Sikst, ki je prav, tako želel polno uspehov in napredka Združenju Italijanov, V imenu Združenja antifašistične mladine^ je pozdravil tov. Debernardi Jožef, v imenu SIUF Pa tov. Vok Anton. Nato pa .ie tov- s»baz elemente podal poročilo pripravljalnega odbora, ki ga bomo objavili v prihodnjih dneh. V diskusiji je tov. Borisi poudaril potrebo in važnost razširiti in razviti vse bogastvo italijanske kulture in -jo dati na razpolago vsemu ljudstvu. Nato je povzel besedo tov. Massarotto Giusto, član Centralnega komiteja KPJ in pred- Kopru • V petek 31. marca ob 20. uri • IVAN CANKAR ini't«rIoi' lUuyv't» 0 V soboto 1. aprila ob 15. uri • ART. MILLERJA O fUOf f ftitioui tt ob 20. uri CALDERON DE LA BARCA aHuntu - 0 V nedeljo 2. aprila ob 15. uri 0 za Trst CALDERON DE LA BARCA «3t)ama> - &hbat» Ob 20. uri IVAN CANKAR »S« iiri'icflov blut§-o-t» 9 do 12.30 in eno uro Prodaja vstopnic bo “ted pričetkom predstave v pelek od sednik Združenja Italijanov za Istro in Reko. Izročil je pozdrave italijanskih bratov, ki sodelujejo z delom pri izgradnji socializma v novi Jugoslaviji. V svojem govoru je poudaril, da ie Združenje Italijanov lahko doseglo velike uspehe na kulturnem polju le s podporo in pomočjo nove socialistične države. ki jo nudi vsem narodnostim in ker so se tudi sami zanimali za razvoj svoje nacionalne kulture. Tovariš Massarotto je tudi poudaril, da imajo danes Italijani v socialistični Jugoslaviji veliko vej možnosti za svoboden kulturni in nacionalni razvoj kot pa so ga imeli v Italiji sami. Tovariš prof. Sequi je govoril o delu Združenja Italijanov za Istro, .delu, ki ie temeljilo na tem. da se italijanska kultura očisti vse ideološke, fašistične in malomeščanske navlake, in da se jo usmeri na zdravo podlago za široko narodno vzgojo. Podrobno je govoril p novih načinih kulturnega dela. ki jih je uvedlo Združenje Italijanov v Jugoslaviji za razvoj italijanske kulture in za dvig kulturne ravni delovnega ljudstva. Tako je tov. Se-qui prenesel svoje izkušnje tudi Italijanom v na^em okrožju, da bodo tudi pri nas lahko dosegli najboljše uspeh«. Tovariš Palumbo iz Pirana je v ganljivih besedah opisal težak položaj, v katerem se nahajajo delavci njegovega rojstnega mesta Foggie. Tovariš Erio Franchi. ravnatelj dnevnika «Voce del Popolo«. je govoril o organizacijskih vprašanjih Združenja Italijanov v Jugoslaviji. Temu je sledil tov. prof. Borme, ki je s podatki prikazal hiter razvoj italijanskih šol v Jugoslaviji. Tega razvoja ni mogoče primerjati z obstoječimi v Italiji, še manj pa s stanjem, ki je bilo v Istri pod fašistično okupacijo. Veliko zanimanje je vzbudila izjava, rta je število dijakov italijanske gimnazije v Rovinju narasio za 200 odst. v razmerju s številom dijakov pred vojno, in da so ti dijaki večinoma sinovi delavcev m revnih kmetov V debati so govorili še tov. Bartole o vlogi mladine v okviru Združenja Italijanov, tov Nanut o potrebi širjenja uroet niških in znanstvenih revij. U» terih se čuti pomanjkanje, tov Giacchin o knjižnicah in tov Santin Mario o kulturnem de- lovanju v času narodno osvo bodilne borbe. V imenu konference se i« zahvalil tovarišem z Reke in Istre tov. Gobbo Gino. Sledi!« so nato volitve v izvršilni odbor Združenja Italijanov za Istrsko okrožje, v katerega j« bilo izvoljenih 35 članov. Po govoru tovariša Gobba o organizacijskih vprašanjih Združenja in o oblikah dela je tov. Saba Clemer.te prečital program in pravila Združenja, ki so bila odobrena. Ob zaključku je tov. Abram predlagal zaključno resolucijo, ki je bilo prav tako soglasno sprejeta. Nato so bile prečitane brzojavke. ki so bile potem poslano vladi FLRJ v zahvalo za pomoč, ki jo daje po VUJA-i z,a kulturni razvoj in delavnost Italijanov in za ustanovitev Združenja, druga brzojavka je bila poslana Združenju Italijanov Istre in Reke z željo za tesno sodelovanje. Brzojavka solidarnosti Demokratični fronti Slovencev in za spoštovanje pravic, ki jih imajo Slo venci v Italiji po določbah mirovne pogodbe. Poslana pa je bila tudi brzojavka italijanski vladi kot protest zaradi policijskih akcij in represalij proti delavskemu razredu in nacionalnemu zatiranju Slovencev, ki živijo v Italiji. Kršitev predpisov | Kulturne in športne prireditve predvoiivnem tekmovanju ki bodo v nedeljo 2. aprila v Kopru, Izoli in Piranu odloka o volitvah v KOPER, 29. — Iz tajništva Socialistične stranke Tržaškega <•-zemlja se je izvedelo, da je v Portorožu 27. III neki zaščitnik pristransko nastopil, kar bi se lahko smatralo kot kršitev predpisov odloka o volitvah. Okrajna uprava Narodne zaščite v Kopru je v tej zvezi sporočila, da je bila danes uvedena preiskava proti temu zaščitniku v Portorožu, ker je vprašal nekega pristaša Socialistične stranke, koga bo volil. Preiskava je še v teku. Ni znano, ali se je gospod Luigi Fonda, sekretar Socialistične stranke Tržaškega ozemlja, pritožil na glavno volivno komisijo zaradi tega dogodka. Prav tako je v teku postopek proti več osebam iz Strunjana, ker so trgale volivne iepake. Izplačevanje pokojnin Zavod za socialno zavarovanje v Kcpru obvešča vse upokojence socialnega zavarovanja in vse državne upokojence, da zarad* novih predpisov, začenši od 1. aprila 1950, se ne bodo več izplačevale pokojnine pri blagajni Zavoda v Kopru in pri poverjeništvih v Izoli, Piranu in Bujah, temveč po poštnih nakaznicab. Obveščamo vse upravičence, da bodo vse pokojnine za mesec april izplačane v prvih dneh meseca. IZGUBLJENA LISTNICA Tov. Žerjal Ljudmila je izgubila v Kcpru včeraj dopoldne na poti od MLO do Istrske banke listnico z živilsko nakaznico in nekaj denarja. Poštenega najditelja prosi, da najdeno izroči na naši podružnici, denar pa lahko obdrži kot nagrado. POM 1 AN Odkritje spomenika padlim za svobodo bo v nedeljo 2. aprila ob 15. ori V nedeljo 2. aprila bomo v mo še odločneje gradili socia- KOPER: letalskih 1. ob (.30 uri tekme modelov na igrišču; 2. ob 9, uri tekme brodarskih modelov v pristanišču; 3. ob 10. uri prihod jadralnega letala v pristanišču; 4. ob 11. uri povorka iz stadiona na Titov trg; 5. ob 11.15 uri nastop folklornih skupin na Titovem trgu, sodelovala bo tudi godba iz Kopra; 6. ob 11.30 uri politični govor v slovenščini in italijanščini; 7. ob 17.30 uri kulturni nastop na Titovem trgu; a) mladina iz Trsta (s folklornimi plesi, pevskim in tambu-raškim zborom); b) mladina iz Gorice s petjem; c) mladina iz Kopra s petjem in solopetjem. IZOLA: 1. ob 8.30 uri hajka—tekma (po možnosti prihod jadralnega letala; 2. ob 10.30 uri nastop harmonikarjev iz Izole; 3. ob 11. uri zborovanje na glavnem trgu. Igrala bo godba iz Marezig; sledijo politični govori. PIRAN. 1. Ob 10. uri kulturni nastopi mladine: a) ZAM - Portorož (Italijanski pevski zbor). b) ZAM - Portorož (Učiteljišče -slovenski pevski zbor). c) ZAM - Pomorski tehnikum (balet). i 2. ob 11. uri politični govori. naši vasi odkrili spomenik padlim 'v. veliki borbi za svobodo,' talcem in ' umrlim v taboriščih. To bo za vse, vaščane velik dan, .dan hvaležnega spomina na vse tiste odločne borce, ki so s svojo odločnostjo in pogumom do skrajnih mej človeškega žrtvovanja pripravili pot naši današnji svobodi m razvoju. Prav iz te hvaležnosti smo vsem padlim junakom postavili spomenik, ki nas bo o-pominjal, da bomo nadaljevali z izgradnjo samih se.be, da bo- lizem, da bomo še odločneje povedali vsem nasprotnikom: sNikoli več ne bomo hlapčevali vašim interesom, nikoli rečne, bo novi človek pozabil kaj ste mu vsega hudega prizadejali«. Vsi tisti; ki so zalo dali celo svoja življenja, so še vedno z nami in nam pomagajo, da gremo po poti izgradnje, po poti, ki jo je nakazala že letu 1941 naša Komunistična partija, ko je pozvala vse ljudstvo: Dvignite se v oboroženi upor. KORTE NABITO POLNA DVORANA pii gostovanju urosvetoega društva iz Plavil Ker prišel je čas. Danes, ali nikoli več je naš čas. Slovesnost odkritja bo popoldne ob 15 uri J naslednjimi točkami: 1. Povorka z godbo in zastavami do rnesta ‘ kjer stoji spomenik. 2. Kratek govor, odkritje spomenika in žalcstinka. 2. Polaganje vencev 4. Govor tov. Benčiča, člana okrajne ZPP. 5. Dve recitaciji in žalostinke. Spomenik je postavljen v spomin 21 borcem padlim v NOB, 8 talcem in 3 umrlim u taboriščih. Krajevna Zveza borcev vabi vse bivše partizane in ljudstvo, da pridejo na to žalno slovesnost in tako počastijo spomin naših junakov. Preteklo nedeljo je prosvetno dručtvo jz Elavij gostovalo s svojo dramsko družino, pionirsko skupino in pevskim zborom v Kortah nad Izolo. Domačini v Kortah so v polnem številu pohiteli na to gostovanje, tako da je bila dvorana nabito polna in mnogi so pač morali ostati na cesti. Goste je pozdravil zastopnik društva ter pri tem izrazil željo, da bi bilo še veliko takih gostovanji bratskih prosvetnih društev iz cone A. Za topel sprejem in pozdrave se je zahvalil predsednik društva iz Plavij. Poudaril je, da naj bo to gostovanje samo en dokaz, da namen razbijačev slovenske prosvete v coni A ni uspel. Sledil je nastop dramske d.ru-žine z Milčinskega enodejanko «Vclkašin». Igralcem se je vsekakor poznalo, da so ognjeni krst — premiero — že prešli, ker so pri tej ponovitvi igrali živahneje, bolj sproščeno in doživeto. Višek njihove igre se je pokazal v svatovski sceni, kar so morali igralci tudi sami občutiti. Pohvaliti moramo yse, vendar še posebej le moramo omeniti Hrovatin Milo, ki je igrala Katro, Kavška Dušana v vlogi starega Poljanca, ki j,e bil prepričevalen zlasti v scenah s svojo hčerko Katro, in Lore-dana Darka, ki j.ie zelo dobro podal neustrašenega hajduka. Male pionirje pač gledalci hvaležno sprejmejo pri vsakem njihovem nastopu. Kako jih ne bi tudi tokrat, ko so tako srčkano in natančno izvajali ritmične plese ter pri tem peli naše narodne pesmi. Ob zaključku je še nastopil pevski zbor in ubrano zapel nekaj pesmi. Vabilo na redni občni zbor Konsumno društvo Z o. z. y Pobegih bo imelo v nedeljo 2. aprila ob 14. uri v prostorih konsumnega društva cbčni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev, izvolitev zapisnikarja in overovatelja zapisnika. 2. Poročilo upravnega odbora in čitanje bilance. 3. Poročilo nadzornega odbora in odobritev bilance. 4. Razrešni-ca članov upravnega in nadzornega odbora. 5. Volitev novega upravnega in nadzornega odbora. 6. Predlog za oddajo v najem premičnega in nepremičnega inventarja kmetijsko-ob-delovalni zadrugi »Drugi oktober« Pobegi-Cežarji. 7. Razno. V primeru nezadostnega števila članov ob določeni uri se bo občni zbor vršil po členu zadružnih pravil eno uro kasneje v istem prostoru in z i-stim dnevnim redom. vni brigadi "Beltram Julij,, i T ^*-avko me je kar na rneTS-enetil s Predlogom; N ir, /eJ spremljati v Buj- 2«e» kr je P'°' ne bl takega CTto . PreJel z veseljem, po-»’ -ce te vab* tovariš, ki "■Siln CaSu soborec za ^aval v Sla-SL ko je na ognji- Vin,.- P° P*sal članke za gJWria», jja s0 se mu v L'Ni e inkoqaj?zdru-j, ki opazovala brhka Čeča a slovenskemu vo ki' n 2T!a. toliko novega po-i 'to veliki vojni. Nad ier-■■ EK1 DpS,.Se v široki ponvi K, \'oj .V tisti debeli b ene-il-Ubn?n’ so že od dn-i L s svojim prijetnim 8q k (L! okusom. Poleg tega črnega vina. ki 'h*ti c- 1 Benečani nikoli C' he m vPruša! ali ne. % • in /am Pisati dolgega h| 2 eSo siHjo sporni ni na li, s nepočakanosljo Mri-i vsaj nekaj omeni-ra,3.e- vse le liianji hht'1- Z ...^šega oboroženega \l*tn ® 2 mitingi, s Pi-Itrii-thjen, H iasopisor, z S&Jh M oradnje .vA i a. • »V teh Js Je veliki vtis ‘ ie Tudi tovariša b!|Wko koty^Vzela lepota, h ozim men'-- Tako lepo S'%h Z bC|l° « bo v kratkem ttfilJt začrtnft3e 6ešenj in \ v TIta|° Istri tisto _ ki. razgiblje bi " " - i ■'•zim naše današnje i-.lnie pridobitev, ki ‘Tja. -.ri {eh P° najbolj \ WovitSeh- smo pripravil i. r/ile , o* kngade zad-i&tin 'OP-d0jfbzpj?. sto hn . vina, ki ob-svoj , ° popolnoma b0h- kjer ial ,2 "ek- koruza raSi? de-- 1 o*-. , aza ln drugo, U) Cn j Snrt' kjer bo L' « Zelenjava, H »vtis, f veko jo oživlja brigada tistih zavednih ljudi ki ne poznajo ovii, kadai ie treba zamahniti s krampom fa korak naprej v izboljšanj Tu nasUija nekaj zelo Po-membnega za naše gospodarstvo- 138 Italijanov in Hi vatov ‘si ie delo v glavo, da bodo izkopali velik kanal, kamor bo-do napeljali v času suse vodo iz reke Mirne. Seveda ne bodo napravili vsega sami. Ta čm* gada bo ostala na deju en me-sec nato jo bodo nasledile diu-ge,’dokler ne bo delo dourseno. Dovršiti Pa ga je treba in to čimprej, tako so vklenili vsi brigadirji. Eden izmed brigadirjev je pokazal na druro stran Mirne: «Vidite tam je že Jugoslavija- Pokazali bomo, da znamo tudi pri nas nekaj ria-praviti. Naj vidijo, da nadaljujemo z borbo, katero smo štiri leta skuvno vodili». Komandir druge čete l~v.Ce-pak Mario nama je PO pozdravu ves vesel pripovedoval, da je njegova četa presei - delovno normo za 37 odst. pri kopanju, prevažanju in tlačenju zemlje za nasip novega kanala. Za to bo prejela prehodno zastavico. Pa ni treba misliti, da tovariš Ce pak kot komandir samo gleda in ukazuje. Kaj še! Kot ostali ima samokolnico in prevaža na kopano zemljo. Prav tako ■i- mlada tovarišica Paca Lucija iz Kastela, kemandirka prve čete vsa zaposlena z delom. Kar lepo ji pristaja delavska obleka in čepica, izpod katere silijo rumeni nagajivi kodrčki. Pravi, da se bo tudi njena četa izkazala in stopila v ostra borbo za prehoda o zastavico. Kako jo pogleda komandir druge, čete. Primam tokmice-njen pravi in poda roko fco-mandirk i, uto da borba c 'M paladij. uEconomtst» ,4 P jc sedaj mnogo P°* ,ra0'jL lino na newjorikem te/ ko da je tečaj P zlata in znaša 22,7 za unčo. Svobodni ( to znaša 39 dolarjev, čaj pa 35 dolarjev- j(J slabih tečajev za z. pff0 nižji tečaji za v,’'fkoV >» pirje zlatih rud' ^ zaključuje, da ni za dvig uradne cene HHFiiNi^Tvn* irr ff*A MONTECCH1 St. b IIL nad ~ Telefon Stev. 93 803. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI- od 8J042 In od 15-18 . Tel. 29-477 Cene oglasov: Za vsak mm višine v Slrlnt l stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak ram širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, m eseč"0 Poštni tekoči račun za sesecna 2bO, četrtletna iw, ponctna ---------------- um, cu«. i*"”« ——• gf STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske* ^ Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska !>•