List 12.
Politični oddelek.
Obupen klic iz Primorja.
Tržaška »Edinost" je priobčila članek o postopanju upravitelja tržaške škofija Ta članek je obudil senzacijo in ker je „ Edinost" apelirala na vse slovenske liste, hočemo njen članek ponatisniti.
I.
Peterožarna piranska zvezda.
Škofov namestnik Petronio je rodom iz slavnega Pirana. Njegovo srce je piransko-italijansko. Tak je tudi veter, ki sedaj piha iz tržaškega ordinarijata. Ž njim so nezadovoljni še celo italijanski svečeniki sami. In kako ne bi bili?! Sedaj je v škofiji 15 živečih svečenikov iz Pirana. Od teh je sedaj že deset rudečih monsignorjev, in sicer: 1. Ivan Bennati, častni kanonik v Kopru. 2. Dominik Bonifacio, častni kanonik v Kopru. 3. Josip Fonda starejši — kanonik-viši svečenik v Piranu. 4. Josip Fonda mlajši, kanonik v Piranu. 5. Juraj Maraspin, kanonik v Kopru. 6. Fran Petronio kapit. vikar in prost v Trstu. 7. Juraj Pitacco, komornik v Kopru 8 Anton Predonzan, kanonik v Piranu. 9. Nikolaj Spadaro, papežev kanonik. 10. Dominik Vidali, kanonik v Piranu.
To jih je torej od 15 svečenikov celih 10 monsignorjev. Pa tudi za ostalih 5 ni slabo. Saj imajo nad seboj dve dobri materi, avstrijsko namestništvo v Trstu in „katoliškiu škofijski ordinarijat! Kako to? 11. D. Fiamin dobi v kratkem izpraznjeni kanonikat v Piranu, ker je moral njegov nevarni protikandidat Debellich, na pritiskanje v škofiji, preklicati svojo prošnjo. 12. Ivan Predonzan je določen za izpraznjeno mesto višega svečenika in dekana v Cittanovi. Ostanejo še trije, a za nje je tudi preskrbljeno. 13. Fran Mujesan je  mestni  župnik v mestu Izola.    14. Just
Tamaro je katehet na mestni gimnaziji v Trstu. 15. Zadnji, Juraj Rastelli, je v penziji in uživa tudi cerkveno nadarbino Vidali v Piranu.
Iz vsega tega je jasno, kako veljavo ima na Primorskem — peterožarna zvezda slavnega mesta Piran.
Rekli smo, da so s temi odnošaji nezadovoljni tudi sami italijanski svečeniki vseh strak. Kajti, dokler je kak Piranec, ne more nikdo drugi priti do boljšega mesta. Gorje pa našim svečenikom in našemu narodu pred italijanskim fanatizmom piranskim!
»Colpo di grazia"  Hrvatom  poreškega
okraja.
V poreškem okraju bivajo na deželi izključno Hrvatje. Število Italijanov je tam tako malenkostno, da se niti ozirati ni na nje. Kako bi morala tam delovati prava Kristova cerkev? Dokler vodstvo tržaške škofije ni prišlo v roke monsignora Petronio, so bili tam še nekateri slovenski in hrvatski svečeniki. Tako na pr. 1. v Krasici je bil gosp. KHnar; 2. v Završju je bil gosp. Ivan Mandid; 3. v Oprtlju gosp. Aničic; 4. v Grožnjami gosp. Raguzin; 5. v Trebinjah gosp. Kociper; 6. v Ždrenju gosp. Kemr; 7. v Brdu gosp. Vranjac; 8. v Topolovcu gosp. Knavs.
Ta mesta so Italijani začeli napadati. Proti večini teh svečenikov so začele prihajati lažnjive tožbe. Gospod Knavs se je, v svesti si svoji nedolžnosti, odločno uprl preganjanju in je zahteval, naj se mu prijavijo denuncijanti, da nastopi proti njim kazensko pot. — Halt! tako torej ni šlo. Obrnili so na drugo pot. Poslali so na kratko dekrete premeščenja vsem! Gosp. Knavs je izjavil, da ne zapusti svojega mesta — sicer . . .! To trdo kost so na to pustili na mestu. Gospod Vranjac je tam domačin, zato ga niso mogli vreči daleč. Premestili so ga v Krasico, ker je Kra-sica za sedaj še preveč probujena in ni torej še dovolj zrela za italijanski želodec.   Vsi   ostali pa so morali
Stran 112.
zapustiti svoja mesta pod naj ostrejšimi cerkvenimi kaznimi — in tako so vsi hrvatski katoliški verniki izročeni na milost in nemilost italijanskim svečenikom
—  duha in srca Piranca Petronio!
Prememba v Završju.
V  Završje je prišel Italijan Frausin, ki se je na Petronijevo željo odpovedal lepi in ugodni službi v morskem zdravišču Sicciole. V Završju je bil ne dolgo prej župnik-dekan Bottegaro, ki je odpravil hrvatsko propoved. To mu ni prineslo sreče. Zaradi nekih osebnih in službenih pogreškov je izgubil lepo župnijo in je bil kazensko prestavljen v Trst. Blago-pokojni škof Šterk je poslal v Završje gosp. Mandica in tako je  oni dobri narod zopet  čul  besedo Božjo
—  jedino tolažbo v svoji bedi in nesreči. Petronio ni mogel prenesti tega. Poslal je gosp. Mandida v Pazin in izročil hrvatsko župnijo Italijanu Frausinu. In zopet ne bo oni naš dobri narod več čul besede Božje!
Prememba v Brdu.
V  Brdu se je moralo zatreti hrvatsko narodno čuvstvo, zato so to mesto pustili brez duhovnika in je izročili župniku v Momianu Franceschini. To je strasten Italijan, poznan že iz Kostanjevice (Castagne), kjer je šilom italijaniziral narod in uničil v cerkvi hrvatsko propoved in krščanski nauk. Tako se ne oznanuje več beseda božja hrvatskemu narodu ni v Kostanjevici, ni v Momianu. To je delo župnika Franceschini. Dobrim rokam je izročil torej Petronio Hrvate v Brdu.
Prememba  v Trebinjah
Trebinje (Triban) je kraj v okolici Buj in je čisto hrvatski. Petronio je sedaj odstranil tudi iz Trebinj hrvatskega svečenika, kapelanijo je pa izročil sve-čenstvu v Bujah. To svečenstvo je izključno italijansko in ne zna nič hrvatski. Tudi če bi kedo znal, noče govoriti po nobeni ceni. Buje so znane v tem oziru in stoje še nad istim Piranom. Tako se morajo tre-binjski Hrvatje odpovedati hrvatskemu jeziku, ko stopajo v hram Gospodov.
Konečni cilji Italijanov.
Trde kosti za italijanski želodec sta župniji Oprtalj in Grožnjan. Tu je bilo treba Italijanom bolj previdno postopati, nego proti prej navedenim krajem. Tu obstoji še hrvatska propoved in narod jo brani z vso odločnostjo. Zato so gospodje na škofijskem ordi-narijatu zaradi teh dveh krajev stopili z italijansko politično stranko naravnost v dogovor. Ta dva kraja sta važni postojanki za volitve v državni zbor, naravnost odločujoči na volitvi za peto kurijo. Ako sta padla ta dva kraja v roke italijanskih svečenikov ne bo od morja do Buzeta več nobenega hrvatskega župnika in italijanska ideja zavlada do vrat Buzeta samega.   Tu je  stopil v boj  tudi  škofijski kancelar
Mecchia. Stvar je težka in važna in Petronio sam je ne bi mogel izvesti.
Naš narod je v nekaterih krajih, kakor v Trebnjem, Završju, Kostanjevici, Momianu itd. postal naiven in preveč ceni italijanski jezik. S tem, da ga pehajo konečno tudi iz cerkve, je postal boječ. Italijani znajo dobro porabiti to. Zato so zdaj napeli vsa sredstva, da za ta dva kraja dobe zvita, pa odločna Italijana. In to sta dva kapelana iz slavne sakristije pri sv. Jakobu v Trstu. Ugajala sta duhu in srcu stranke Mecchia-Petronio in tako sta določena: Vas selli za Grožnjan, Walker pa za Oprtalj. Dobila sta nalog za župnijski izpit in položila sta ga oba. Vas-selli je že dobil dekret in mora te dni odpotovati v Grožnjan — Walker pa pričakuje tudi vsaki čas enako odločbo za Oprtalj, že je spravil vkup vso prtljago svojo. O tajnih pogajanjih in naklepih italijanske politične stranke z gospodo na tržaškem ordinarijatu se je v polovici januvarja t. 1. neki italijanski mož iz Oprtlja izrekel tako le: Trije italijanski prvaki smo bili osebno pri Walkerju in mu ponudili župnijo Oprtalj. O tem smo osebno obvestili tudi kancelarja Mecchia in škofijskega namestnika Petronio. Oba, Walker in Vasselli, sta vsprejela ponudbo. Tudi Mecchia in Petronio sta bila zadovoljna. Petronio je rekel, da bo za Walkerja dovolj prav mal izpit iz hrvatskega jezika.
Tako se je pripravljalo že dolgo časa tajno in previdno, da ti dve važni mesti izroče v roke odločnih italijanskih svečenikov. Daljši dogodki nas pouče, kako so se ti načrti izvršili.