Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična Industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Clnkarnar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interna 430. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). Akcije za spodbujanje inovacijske in inventivne dejavnosti v letu 1976 Vse več je temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki spoznavajo pomen akcije za večjo uveljavitev novatorstva in racionalizacije in uspešno spodbujajo svoje ljudi, ki razmišljajo o tehnoloških izboljšavah. Naš kolektiv je velik, proizvodni program širok in nudi lepe možnosti za množično inventivno dejavnost. Med delavci je mnogo takih, ki imajo smisel za ustvarjalno delo. V letu 1975, ki je bilo proglašeno za leto inovacij, je društvo ljudske tehnike Cinkarne Celje razpisaM/ npHcHTTpa podajafljtr predlogcrr ira^fefiMrJoš^eikbjbLj-^/ ---- M naj pr| ’ flosabo tebi tehnoloških’ boljši Slovenije in neposrednih nalogah v letu 1976 in sindikalna lista za leto 1976, med drugim over ita o večjem spodbujanju in ____ . aniziranju inovacijske dejav- le racio- °ho\ti v OZD. Inovacijska dejav-čnih ftsred- nos\ naj bo sesfla/\hj 31^J redne- kakovost tri mate- proizvodnje in večjo var delu. Rezultati kažejo, da je še zasnovana akcija uspela, saj je uspelo predramiti potencial naših delavcev, ki na tem področju ustva/rjajo. Leto inovacij je podaljšano tudi za leto 1976 z namenom, da bo znanje dejansko postallo eden pomembnih razvojnih dejavnikov naše družbe. Prevladovati mora prepričanje, da je glavna pot in možnost napredka naše delovne organizacije v aktiviranju našega ustvarjalnega potenciala. Zato bo treba sprožiti najširšo politično in strokovno akcijo in z najrazličnejšimi mediji (tisk, nagradno tekmovanje, seminarji) še bolj popularizirati pomen -inovacij. Naj se enkrat neha praksa, ko smo bili pripravljeni odšteti za tujo licenco še zadnje devize,ne da bi pri tem pomislili, da lahko tudi sami učinkovito prenesemo tuje znanje na naša tla. V naše razvojne pllane moramo vnesti tehnološko komponento, znanje ter druge kvalitativne razvojne dejavnike, ne pa operirati le z materialnimi in vrednostnimi agregati. Zavedati se moramo, da je za dosego zadovoljivega inovacijskega učinka potrebna sklenjena, v vseh členih dobro povezana veriga zintere-siranih dejavnikov, kajti linova-cijski procesi so v večini primerov delo posameznikov, zato so pogosto pretirano dolgotrajni, dragi in tvegani. Negativne izkušnje, iki so posledica nestrokovno vodenih inovacijskih procesov, sc posplošujejo ter pogosto vodijo do nezaupanja samoupravnih in poslovnih organov do naših lastnih inovacijskih naporov. Resolucija o družbeno ekonomski politiki ter razvoju SR sel sagiouprav hOvfcI1 ravneh d^-^ničevanije tega načela. Potrebno se je dogovoriti o osnovnih merilih in določiti postopke, ki bodo spodbujali delavce k večji organizirani aktivnosti na tem področju in uveljaviti sistem materialnega in moralnega pri- znanja za dosežene uspehe. Pogosto je težko najti pot od zamisli pa do uradne registracije predloga. Včasih naši izumitelji in raoionalizatorji enostavno ne najdejo dovolj poguma, da bi obrazložili svoj predlog. Zato mora biti pot do registracije enostavna in kratka, tako da avtorjem ne bo potrebno dolge mesece čakati na usodo svoje zamisli. Novator naj v najkrajšem času dzve, kaj je z njegovim predlogom in v kakšni meri se je vloženo delo obrestovalo, posebno uspešnim avtor-iem pa je treba nuditi še druge ugodnosti (podelitev štipendij, izpopolnjevanje v stroki, itd.). Pogosto tudi ni jasno kako obravnavati inovatorja, ki ga službena dolžnost obvezuje k novim zamislim in tistega delavca, ki take obveznosti na svojem delovnem mestu nima. Na iniciativo Odbora za inovacije SR Slovenije, so se pričele obširne priprave za mobiliza- cijo vseh družbenih dejavnikov, ki lahko vplivajo na uvajanje trajnih mehanizmov za pospeševanje inventivne in inovacijske dejavnosti v gospodarstvu. Da bo dosežena masivnost udeležbe in da se bodo pokazali tudi neposredni ekonomski rezultati v gospodarski operativi, so bile izbrane nekatere akcijske usmeritve. Tako naj bi predstavniki posameznih družbenopolitičnih in strokovnih organizacij v okviru medobčinskega odbora za inovacije obravnavali problematiko množične inventivne 'in ino- ■ vacijske dejavnosti v območju posameznih regij in jo posredovali republiškemu Odboru za inovacije. Ta pa naj bi na podlagi teh informacij, kritičnih ocen in analiz ter s sodelovanjem ustreznih strokovnih služb predlagal sistematske rešitve, ki bi v vseh delovnih sredinah bistveno prispevale k pospeševanju in uspešnosti te dejavnosti. Izbrali bomo najboljšega mladinca - samoupravljala V osnovni organizaciji ZSMS TOZD Titanov dioksid smo si v svojem programu zadali nalogo, da izberemo v letu 1976 najboljšega mladinca — delavca — samoupravljalca. V izdanem razpisu sodelujejo vsi mladinci v TOZD. Ocenjevanje bo potekalo po točkovni razpredelnici, in sicer: za aktivno delo v mladinski organizaciji in drugih družbenopolitičnih organizacijah bo ocenjeno od 1 — 5 točk, za aktivno delo v samoupravnih organih od 1 — 5 točk. Za vestno delo na delovnem mestu od 1 — 5 točk. Mlademu delavcu pa se točke lahko tudi odvzamejo. V primeru, da je v treh mesecih večkrat zaporedoma koristil bolniški stalež, se mu odštejejo po dve točki, za vsak neopravičen izostanek pa 4 točke. Mladince delavce — samou-pravljalce ocenjujejo vodje družbenopolitičnih organizacij, vodje samoupravnih organov in nadrejeni na delovnem mestu. Ocenjevanje bo ob koncu vsakega meseca, o rezultatih pa bo obveščen celoten kolektiv v TOZD. Najboljši v vsakem mesecu bo dahih prehodno priznanje, ki se bo prenašalo mesečnim zmagovalcem. Tisti, ki pa zbere naj- večje število točk ob koncu leta dobi primerno nagrado in značko najboljšega mladinca samo-upravljalca. Menimo, da bo tekmovanje delovalo vzpodbudno na vse mladince v TOZD Titanov dioksid in na ostale osnovne organizacije v OZD Cinkarna, saj je s tem vsakemu dana možnost, da se izkaže v svo jih delovnih in sa-moupravljalskih sposobnostih. V petek, dne 5. marca 1976 je bila v naši sindikalni dvorani proslava v počastitev dneva žena. Na sliki: naše sodelavke spremljajo program, ki ga izvajajo učenci osnovne šole »Franja*Vrunča« Izobraževanje v preteklem letu Za leto 1975 lahko rečemo, da je bilo na področju izobraževanja uspešnejše od preteklih let, saj je zaključilo šolanje osemnajst rednih in sedem izrednih štipendistov, poleg tega si je sedemnajst članov kolektiva pridobilo v tečajih, ki smo jih organizirali, interno kvalifikacijo. Tudi na razpisane štipendije, zlasti za poklicne šole, je bil odziv večji kakor v preteklih letih. V tem letu je Zavod za šolstvo SRS potrdil učni načrt in predmetnik za poklicno šolo kemijske stroke, s tem pa je dana možnost, da si bodo delavci v kemiji pridobili ustrezno strokovno izobrazbo. Za šolsko leto 1975/76 smo razpisali 27 štipendij za poklicno šolo kovinarske stroke in 14 štipendij za poklicno šolo elektro stroke, od tega smo podelili 24 štipendij za kovinarsko in 8 štipendij za elektro stroko. Čeprav smo pred razpisom štipendij seznanili preko 50 osnovnih šol v. celjski regiji s številom štipendij, ki jih bomo podelili za poklicne šole in z ostalimi pogoji šolanja, ni bilo pričakovanega odziva. Ker je pri naših učencih, ki uspešno zaključijo osemletko, zanimanje za poklicne šole zadnja leta zelo majhno, smo tudi za to šolsko leto kadrovali večino učencev v sosednji republiki. Poklicno šolo so v preteklem šolskem letu uspešno zaključili: 1 strojni ključavničar, 1 strugar, 2 elektromehanika in 1 ob-ratovni elektrikar. V poklicnih šolah štipendiramo 60 učencev. Za srednje strokovne šole smo razpisali 19 štipendij, in sicer: za kemijsko stroko 7, za metalurško 2, za strojno 3, za elektro 2 in za upravno administrativno šolo 5. Nepodeljend sta ostali le obe za metalurško in 1 za elektro stroko. Šolanje je v preteklem šolskem letu zaključilo 11 štipendistov, in sicer: 2 kemijska tehnika (ena štipendistka se ni zaposlila, ker se je vpisala na višjo šolo), 2 metalurška tehnika, 2 elektrotehnika, 1 gradbeni tehnik, ki mu je poslovni odbor odobril študij na višji gradbeni šoli, 1 upravno administrativni tehnik in 3 ekonomski tehniki. Na srednjih strokovnih šolah štipendiramo 30 učencev. Za višje in vdsoke šole smo razpisali 4 štipendije: 3 za kemijsko tehnologijo na FNT lin 1 za gradbeni odsek na VTS. Štipendije za kemijsko tehnologi- jo niso bile podeljene, ker ni bilo interesentov. Na višjih in visokih šolah štipendiramo 14 študentov. Študij na višjih in visokih šolah so zaključili: 1 diplomirani ekono- mist, 1 ekonomist in 1 socialna delavka. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Potrebe po kadrih določenih profilov so nam narekovale, da smo v preteklem letu organizirali več tečajev. Tečaj za rafinerja Z rekonstrukcijo obrata za proizvodnjo oinkovega prahu je nastala potreba po večjem številu 1. raflnerjev. V tečaj se je sicer vpisalo 12 slušateljev, vendar ze predavanja redno obiskovala le 8 tečajnikov, preizkus znanja pa je uspešno opravilo šest tečajnikov. Zaradi svojevrstne zahtevnosti te proizvodnje je bilo treba seznaniti tečajnike zlasti z metalurško tehnologijo, prvo pomočjo ter higieno pri delu, varstvom pri delu dn požarno varnostjo. Tečaj za žerjavovodje Za potrebe obrata za proizvodnjo žveplene kisline (KKČ) smo organizirali tečaj za žerjavovodje. Tečaj so uspešno zaključili štirje slušatelji. Tečaj za upravljalce parnih kotlov Po prvotnem načrtu je bilo predvideno usposabljanje 12 u-prav.ljalcev parnih kotlov. Na interni razpis se je prijavilo 54 kandidatov. Vsi kandidati, ki so izpolnjevali pogoje za vključitev v tečaj, so bili povabljeni k psihološkemu testu. Izmed tistih, ki so test uspešno opravili smo jih 14 poslali na zdravniški pregled na zavod za medicino dela. Sposobnih za poklic upravi j alca parnih kotlov je bilo le 6 kandidatov. Le-ti so zaključili tečaj v februarju 1976. Tečaj za premlkače in voznike Zaradi pomanjkanja delavcev pri železniškem transportu z ustreznim strokovnim izpitom smo že spomladi hoteli organizirati ustrezen tečaj. Izmed 10 kandidatov, ki so bili poslani na zdravniški pregled, 4 niso bili sposobni za ta poklic, dva pa sta zapustila podjetje. Tečaj bi lahko pričeli za tri voznike premi-kalnega stroja in za enega pre-mikača. Zaradi zmanjšanja stroškov tečaja smo se povezali s sosednjimi podjetji: EMO, Kovinotehna in Gorenje in organizirali tečaj v septembru. Preizkus znanja so uspešno opravili: 1 premikač železniških vagonov in 2 voznika premlkal-nega stroja, en kandidat pa bo mora ponovno opravljati preizkus znanja. Vozniki viličarjev V letu 1975 so trije člani kolektiva uspešno opravili preizkus znanja za voznike viličarjev. Poklicna šola kemijske stroke Analiza zaposlenih delavcev v kemijski industriji v SR Sloveniji — zlasti v neposredni proizvodnji je pokazala porazno situacijo, sa j preko 50% takoime-novanih kvalificiranih delavcev nima ustrezne izobrazbe, kajti do nedavnega ni bilo možnosti izobraževanja delavcev v poklicnih šolah kemijske stroke. Organizacije združenega dela so ta problem bolj ali manj uspešno reševale z internimi tečaji. Pomanjkanje tovrstne izobrazbe pa se je pokazalo predvsem v obratih z zahtevnejšo tehnologijo in s sodobnimi proizvodnimi napravami; to smo občutili v naši OZD. Na pobudo Združenja Kemične industrije je pred dobrim letom in pol stekla akcija za verifikacijo nekaterih profilov poklicev kemijske stroke in ustreznih učnih načrtov. V jeseni so bili profili poklicev za učni načrt potrjeni, kar pomeni, da bodo tisti slušatelji na rednih in izrednih poklicnih šolah (šolah za odrasle), kri bodo šolanje uspešno zaključili dobili spričevalo z javno veljavnostjo. V šolskem letu 1975/76 smo v Centru za izobraževanje odprli pod pokroviteljstvom Tehniške šole KMP iz Ljubljane dva oddelka poklicne šole kemijske stroka in sicer za kemijske laborante in za kemijske proces-ničarje. V oddelek za laborante se je vpisalo 23 slušateljev iz našega podjetja in 7 iz Aera, v oddelek za kemijske procesni-čarje pa 18 naših delavcev in 19 iz Aera, ki bo za svoje slušatelje poravnalo ustrezen del šolnine. Šolanje bo trajalo dve leti, na kar bodo slušatelji opravljali zaključni izpit. Srednje šole Na srednjih šolah se je v 'preteklem letu izobraževalo 37 članov kolektiva, in sicer: na delo-vodski, ekonomski in administrativni, srednji komercialni, nadalje na tehniški šoli kemijske, strojne, elektro, grafične in tekstilne stroke. V teh podatkih so zajeti le tisti slušatelji, ki jim je poslovni odbor odobril plačilo šolnine oziroma študijski dopust. Šolanje so uspešno zaključili štirje člani kolektiva, in sicer: 1 gradbeno delovodsko, 3 pa srednjo komercialno šolo. Višje in visoke šole Triindvajset članov kolektiva je vpisanih na naslednje višje in visoke šole: visoko ekonomsko komercialno šolo, višjo tehniško šolo kemijske, strojne in grafične stroke ter varstva pri delu, visoko šolo za telesno kulturo, višjo upravno, fakulteto za elektrotehniko in fakulteto za politične vede ter sociologijo. Uspešno sta zaključila šolanje dva člana kolektiva: 1 na VEKŠ, 1 pa tretjo stopnjo na kemijski fakulteti. Družbeno politično izobraževanje V letu 1975 je uspešno zaključilo šolo za delegate 11 članov kolektiva, 1 je z odličnim uspehom zaključil enoletno srednjo politično šolo, 1 pa dvomesečni tečaj za sindikalne delavce. Funkcionalno izobraževanje V tem letu se je večje število članov udeležilo raznih informativnih seminarjev, ki so jih prirejale razne izobraževalne in druge ustanove. Uvajalni seminarji V preteklem letu smo za vse novosprejete delavce organizirali enkrat mesečno uvajalne seminarje, na katerih so bili udeleženci seznanjeni z organizacijo našega podjetja, delovanjem samoupravnih organov in druž- (Nadaljevanje na 4. strani) Celjsko gledališče in Cankar Slovensko ljudsko gledališče Celje je v svoj redni delovni program vključilo praznovanje 100-letni-ce Cankarjevega rojstva, da bi tako kot vse druge Člani Svobode se dobro zavedamo, da imamo v celjskih kolektivih že od negdaj svojo številno in hvaležno publiko. Kot celjske kulturne ustanove, šole iin delovne organizacije kar najbbolj dostojno proslavilo spomin na velikega slovenskega pisatelja, dramatika in bojevnika za socialne pravice našega ljudstva. Gledališče je uvrstilo v svoj program eno njegovih najboljših komedij »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, ki ga je že začelo študirata pod režijskim vodstvom doslej go- pri mnogih prejšnjih prireditvah in nastopih ste se tudi tokrat v lepem številu odzvali in nas s tem finančno, predvsem tovo najboljšega poznavalca Cankarjeve gledališke umetnosti Mileta Koruna. Pred leti smo videli na celjskem odru njegovi izvrstni postavitvi komedije »Za narodov blagor« in pa dramo »Hlapci«. S Hlapci ki so pomenili pravo prelomnico v uprizarjan ju tega, dotlej v šablonske modele, preživelo tradicijo uklenjenega odrskega dela, je bilo Celje takrat povabljeno na Sterijino po- pa moralno podprli. Vsem se prav lepo zahvaljujemo in se tudi za vnaprej toplo priporočamo. Menimo, da ne bo odveč, če tudi na tem mestu ponovimo kdo vse sodeluje v tej kulturni družini. Zares družini, kajti v celoto, ki tesno drug z drugim sodeluje se je že pred leti združilo 5 sekcij in ansamblov. Navedenega dne so v Narodnem domu nastopili vokalno instrumentalni ansambel KAVALIERI, pod vodstvom profesorja Franca Erjavca, harmonikarski seks-tet pod vodstvom Lilija Blaža, harmonikarski orkester pod vodstvom Alberta Završnika, narod-no-zabavni ansambel Franc Ze-me s fanti iz Celja, mladinski tamburaški orkester pod vodstvom Ferda Piliha in tamburaški orkester tudi pod vodstvom Ferda Piliha ter na koncu moški pevski zbor pod vodstvom Julija Goriča. Ves ta skup nastopajočih po urniku dvakrat tedensko, po potrebi pa tudi večkrat, pridno vadi in igra. Kulturni dom na Mariborski cesti je pravo mravljišče vseh teh glasbe željnih ljudi, mladih in tudi starejših. Povedati želimo tudi to, da je od zgoraj navedenih pevcev in igralcev večina aktivnih članov celjskih podjetij kot so EMO, Cinkarna, LIK Savinja, Li-bela, Stol, Ingrad, Klima, Žična, in privatni obrtniki. Tudi mnogo otrok, katerih starši so zaposleni v navedenih podjetnih je kot mlajša generacija vključenih v tamburaški in harmonikarski sekciji, ki v svoje in tudi v naše veselje pridno vadijo ter se izpopoln jujejo. Seznaniti vas hočemo še o posebni slavnosti na tej prireditvi. Od 87 nastopajočih je 39 članov prejelo Gallusove značke za njihovo dolgoletno delovanje. Podeljenih je bilo 12 bronastih značk za več kot 10 let aktivnega delovanja, 21 srebrnih značk za več kot 15 let aktivnega delovanja in 6 zlatih značk za več kot 2.5 let aktivnega delovanja v glasbi. Poleg zmačk so vsi prejeli tudi d;plome in priznanja. Ker je prejem Gallusove značke za glasbo najvišje priznanje, posebno zlate, za katero je kot droč.ju, prejemnikom teh, kakor tudi mlajšim članom za prejem kreno čestitamo. bronaste in srebrne značke is-že povedano potrebno 25 let aktivno delovati na glasbenem po- zorje, festival jugoslovanske sodobne drame v Novem Sadu, zatem pa še v Titovo Užice. Najsi bo to še tako bežen zgodovinski podatek, naj gledališka predstava še tako kmalu utone v pozabo, nekateri najlepši trenutki pa se le utisnejo v spomin in prav je, da jih od časa do časa obudimo. Skupno z Muzejem revolucije pa pripravlja SLG Celje še razstavo »Gledališče Cankarjeve dobe«, ki bo prikazala na jboljše Cankarjeve uprizoritve doma in po svetu. Gradivo za razstavo je zbral Gledališki muzej v Ljubljani, otvoritev pa bo 12. marca v zgornjih prostorih gledališča. Za ljubitelje Cankarjeve gledališke umetnosti bo vsekakor nadvse zanimiva primerjava s Pohujšanjem Mestnega gledališča ljubljanskega, ki bo gostovalo v Celju, celjsko Pohujšanje pa pojde v njihov teater v Ljubljano. Širijo se glasovi, zakaj se je toliko slovenskih gle-dlišč hkrati odločilo za Pohujšanje, ko so vendar na vol jo še druga Cankarjeva dela in bi bila s širšim izborom letošnja jubilejna sezona bolj smotrno zastavljena in bolj pestra. Proti tem pomislekom bi imeli dva preprosta u-govora. Ni naključje in tudi ne pomanjkanje posluha za usklajevanje programov, da se je kar pet slovenskih gledališč odločilo za enak projekt. Gotovo je Pohujšanje danes, v tem trenutku, v času, ki ima izedno tenak posluh za sodobni umetniški utrip gledališča, najbolj zanimivo in primerno. Druga naša pripomba pa je manj važna, pove pa vendarle nekaj: celjsko gledališče se je že pred štirimi leti, ko je bil upravnik in umetniški vodja Bojan Štih, dogovarjalo z Miletom Korunom za uprizoritev Pohujšanja v Cankarjevem jubilejnem letu, torej davno prej kot vsa druga gledališča. Letos pa to u-resničujemo. J. Ž. Ob koncu želimo, da naj bi kultura ne bila le stvar posameznikov, ki jo ustvarjajo in nastopajo, temveč notranji čut tudi ostalih ljudi, ki naj bi nas kot do sedaj, tudi v bodoče s svojo udeležbo na naših nastopih podprli, za kar se v naprej lepo zahvaljujemo. Za DPD Svoboda Feliks Štravs CINKŽRNAR 3 Osnovna organizacija ZSMS TOZD Titanov dioksid RAZPIS tekmovanja za najboljšega mladinca - delavca samoupravljalca v letu 1976 Sodelujejo vsi mladinci zaposleni v TOZD Titanov dioksid, ki so vzorni na delovnem mestu, aktivni na družbeno političnem področju, vključeni v samoupravne organe. Tekmovanje bo potekalo po naslednjih pravilih: 1. Mladinec, ki aktivno deluje v samoupravnih organih, se ocenjuje od 1 — 5 točk. 2. Mladinec, ki aktivno deluje na družbeno političnem področju, se ocenjuje od 1 — 5 točk. 3. Aktivnost in marljivost na delovnem mestu od 1 — 5 točk. 4. Vsaka funkcija v družbeno političnih organizacijah v OZD in samoupravnih organih 2 točki. 5. Posebni uspehi na delovnem mestu 3 točke. 6. Za ostale uspehe 1 — 3 točke. 7. Če mladinec, ki je vključen v tekmovanje, koristi bolniški stalež večkrat zaporedoma v treh mesecih, se mu odbijejo 2 točki. 8. Za vsak neopravičen izostanek se mu odštejejo 4 točke. Mladince delavce — samoupravljalce ocenjuje predsedstvo osnovne organizacije ZSMS Titanov dioksid, vodje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in nadrejeni na delovnem mestu. Prvih pet, ki bodo ocenjeni z največjim številom točk, bodo ob koncu leta 1976 primerno nagrajeni. Predsedstvo osnovne organizacije ZSMS TOZD Titanov dioksid je dolžno objaviti ob koncu meseca rezultate tekmovanja, na oglasnih deskah, v internem časopisu in obvestiti vse sodelujoče. »Vsakemu mladincu je dana možnost, da je najboljši med najboljšimi — tudi tebi!« Silvo Erjavec 1. r. DPD Svoboda se želi zahvaliti »Svoboda poje in igra — lep program«, so napisali celjski novinarji ob naši prireditvi, ki smo jo izvedli v petek, dne 16. januarja 1976, v Narodnem domu v Celju. Pa še mnogo več in lepega so napisali o nas. Med drugim, da se je celjska publika v zelo lepem številu udeležila te prireditve. Dvorana je bila namreč polna. NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU 9 NESREČE PRI DELU 9 NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE V mesecu januarju je bilo štirinajst nezgod pri delu, in sicer: TOZD Vzdrževanje: Strojno vzdrževanje 4, Gradbeno vzdrževanje 1; TOZD Transport: Avtotransport 1; TOZD Metalurgija: Cinkov prah 1, Valjarna 1; TOZD Kemija: Soli in pigmenti 2, KIM 2; TOZD Grafika: Tiskarske barve 1; TOZD Titanov dioksid: Proizvodnja L Na poti sta se poškodovala: Slemenšek Ivanka — splošni sektor im Kristanšek Jakob. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje Babaj Adem (5. poškodba). Pri montaži ležaja na mešalo si je poškodoval sredinec desne roke (naglica pri delu). Korica Buro (1. nezgoda). Pri dviganju svinčene rešetke mu je spodrsnilo; poškodoval si je sredinec leve roke (naglica pri delu). Kurmanšek Branko (2. nezgoda). Pri nakladanju profitnega železa na fagram je železo zdrsnilo in ga udarilo po gležnju desne noge (neprevidnost). Mrkobrad Božo (1. nezgoda). Pri krivljenju vzmeti na stroju mu je stisnilo kazalec na desni roki (nesmotern način dela). Gradbeno vzdrževanje Cvrtila Branko (L nezgoda). Pri prenosu desk (je z desno roko udaril ob železno cev (nesmotern način dela). TOZD TRANSPORT Avto transport Lazič Aleksander (4. nezgoda). Pri nameščanju nakladalne žlice na podstavek je popustila hidravlika, imenovanemu je stisnilo levo ramo. (Slabo delovanje dvigala). TOZD METALURGIJA Cinkov prah Mijatovič Miile (3. nezgoda). Ko je vzel paket cinka iz japa-nerja, se je le-te prekucnil ter imenovanega udaril po palcu leve roke (nesmotern način dela). Valjarna Kajtna Miha (5. nezgoda). Pri saržiranju elektro peči mu je padla oinkova plošča na desno nogo im mu poškodovala prste (nesmotern način dela). TOZD KEMIJA Soli in pigmenti Drvenščak Milan (1. nezgoda). Pri čiščenju bobna na transporterju je delavec vključil transporter. Drvenščaku je potegnilo pločevino iz roke, ki mu je poškodovala kazalec in sredinec desne roke (krivda druge osebe). Strsoglavec Anton (1. nezgoda). Pri Vlaganju materiala v ponvo, mu je spodrsnilo in je stopil v razstopino natrijevega luga. Pri tem si je opekel desno nogo do gležnja (nesmotern način dela). KIM Laznik Terezija (1. nezgoda). Pri razkladanju vreč iz kamiona je imenovani spodrsnilo in si je pri tem poškodovala levo roko v komolcu (neprevidnost). Simonič Martin (L nezgoda). Pri prevozu cinkovega prahu na ročnem vozičku, mu je spodletelo, tako da se je naložen voziček (rudi) obrnil na njegovo levo nogo in pri tem mu je po- Na poti so se poškodovali: Vo-ga Rafael — splošni sektor; Zalokar Anton — proizvodnja titanovega dioksida; Butolen Avgust — soli in pigmenti. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI DSSS Splošni sektor ŠpegLič Ivan (3. poškodba). Ko je šel po malico z motornim kolesom, je padel in si pri tem poškodoval glavo in koleno desne noge (neprevidnost). TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje Kukec Franjo (1. nezgoda). Pri vzpenjanju na podest se je le-ta podrl An ga udaril po gležnju leve noge (slabo narejen oder). Malek Mirko (1. nezgoda). Pri montaži lump ventila mu je le-ta zdrsnil in mu poškodoval kazalec leve roke (naglica pri delu). Breložnik Franc (4. nezgoda). Pri taljenju zamrznjene cevii z vodo in vodno paro mu je vroča voda brizgnila v kolena in ga opekla (nesmotern način dela). Sraka Mirko (2. nezgoda). Na poti iz delavnice v drug obrat, kjer bi moral opraviti določeno delo, mu je na ledenih tleh spodrsnilo in je padel. Poškodoval si je gleženj leve noge (spolzka tla). Elektro vzdrževanje Antol Vladimir (L nezgoda). Pri popravilu .stikala je napravil medfazni stik. Pri tem je prišlo do električnega obloka, (svetloba), ki mu je poškodoval oči (neprevidnost). TOZD METALURGIJA Klopotan Josip (3. nezgoda). Ko je ponesrečenec snemal dovodno cev za polnjenje kisline v avtooisterino, se mu je zataknila noga med pnirobnico in ventilom. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel na tla ter si poškodoval gleženj leve noge — izvin (nesmotern način dela). škodoval koleno (nesmotern način dela). TOZD GRAFIKA Tiskarske barve Selčan Ivan (1. nezgoda). Pri rezanju krožnih prerezov mu je zdrsnilo in si je poškodoval kazalec in sredinec leve roke (nesmotern način dela). TOZD TITANOV DIOKSID Proizvodnja Vidovič Janez (4. nezgoda). Ko je prenašal vreče, mu je spodrsnilo ter si je poškodoval levo nogo v gležnju (nesmotern način dela). Ubiparip Slobodan (2. nezgoda). Ko je hotel odstraniti čistilno volno z valja na transporterju, mu je vrteči valj stisnil kazalec in sredinec desne roke (delo proti predpisu). Keramika Bukvič Stjepan (2. nezgoda). Pri vstopu v kopalno kad mu je spodrsnilo, z nogo je zadel ob kad in si poškodoval prste leve noge (neprevidnost). TOZD KEMIJA Soli in pigmenti Bračič Venčeslav (1. nezgoda). Pri odpiranju pločevinastega soda mu je spodletela železna letev ter imenovanemu poškodovala palec leve noge (nesmotern način dela). TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij Zupanc Marija (3. nezgoda). Pri čiščenju povzorčevalnice, dne 6. decembra 1975, iji je spodrsnilo in je padla ter se udarila na desno koleno. Iskala je takoj zdravniško pomoč, vendar ni bila potrehna. Sedaj pa se je zaradi posledice udarca nabrala v desnem kolenu voda (neprevidnost). Proizvodnja Milčinovič Milan (2. nezgoda). Pri nastavljanju desk za dovoz filtrov se je zaškalil v dlan desne roke (neprevidnost). Potočnik Mihael (3. nezgoda). Pri dvigu betonske plošče mu je spodrsnilo ter mu je plošča padla in poškodovala prste leve noge (nesmotern način dela). Stranski obrati Vavpotič Konrad (1. nezgoda). Pri transportu soda z nafto iz skladišča v strojnico se je sod prevrnil in mu pri tem stisnil mezinec leve roke (nesmotern način dela). Izgubljeni dnevi zaradi nesreč pri delu in na poti. V mesecu februarju je bilo štirinajst nezgod pri delu (Številke v oklepaju pomenijo skupno število nezgod v letošnjem letu, in sicer v: DSSS: Splošni sektor 1 (1); TOZD Vzdrževanje: Strojno vzdrževanje 4 (8), Eeiektro vzdrževanje 1 (1); TOZD Metalurgija: 2 (2), Keramika 1 (1); TOZD Kemija: Soli in pigmenti 1 (3); TOZD Titanov dioksid: Glavni laboratorij 1 (1), Proizvodnja titanovega dioksida 2 (3), Stranski obrati 1 (1). Izgubljeni dnevi zaradi nesreč pri delu in na poti: Pri delu Na poti Januar Januar Glavna direkcija — 6 Vzdrževanje — energetika 147 14 Transport 77 — Metalurgija 68 — Kemija 55 30 Grafika 4 — Titanov dioksid — — Skupaj 351 50 Služba varstva pri delu Pri delu Na poti t-H 1-H HH « d 2 E £ M 2 i £> 5 M Glavna dir. 14 14 31 37 Vzdrževanje — energetika 99 246 — 14 Transport 26 103 Metalurgija 53 121 — — Kemija 71 126 6 36 Grafika — 4 Titanov diok. 65 65 17 17 Skupaj 328 679 54 104 Služba za varstvo pri delu Izobraževanje (Nadaljevanje s 1. strani) benopoliitičnih organizacij, nadalje z oblikovanjem in deLitvi-ka, s pravicami in dolžnostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih delovnih razmerjih, in predvsem z osnovami varnega dela in proti požarne varnosti. Seminar je za vse nove delavce obvezen. Proizvodno delo Po učne.m načrtu za gimnazije morajo dijaki tretjega letnika obvezno opravljati štirinajstdnevno počitniško prakso v proizvodnji. Na prošnjo ravnateljstva celjske gimnazije je poslovni odbor odobril opravljanje prakse v proizvodnji petnajstim dijakom; razporejeni so bili v obrate TOZD Grafika in TOZD Kemija. Na prošnjo posehne osnovne šole smo sprejeli na enosemesč-no delo v proizvodnji tudi enajst učencev. Počitniška praksa Počitniška praksa ije sestavni del učnega načrta in je Obvezna za vse dijake srednjih strokovnih šol, višjih šol in fakultet. Obvezna praksa traja od štirinajst dni do enega meseca, kar je odvisno od določil posamezne šole. V preteklem letu je bilo v juliju m avgustu na obvezni počitniški praksi povprečno po 54 dijakov in študentov. Športna rekreacijska dejavnost v preteklem letu Komisija za športno rekreacijo v Cinkarni je v preteklem letu posvetila največjo skrb množičnemu udejstvovanju našega članstva na področju športne dejavnosti, kar nam je uspelo z bogatim internim programom in tekmovanji med TOZD v desetih športno-rekreacij-skih panogah. fc AEd lf Naši športniki na zaključni prireditvi metalurških letnih iger v Impolu v Slovenski Bistrici Prav tako so naše športnice in športniki z uspehom nastopali na občinskih tekmovanjih, katerih organizator je bila Zveza za športno rekreacijo in oddih Celje. Po zaključenih tekmovanjih so članice v konkurenci industrije zasedle prvo mesto, člani pa drugo. V skupni uvrstitvi je 1. mesto zasedla Železarna Štore pred Cinkarno, Občino, LIK Savinjo, EKIPNI VRSTNI RED TEKMOVANJA MED TOZD CINKARNE PO PANOGAH SMUČANJE: 1. Vzdrževanje, 2. Grafika, 3. Titanov dioksid, 4. Kemija, 5. DSSS in Transport, Metalurgija ni sodelovala. ŠAH: 1. Titanov dioksid, 2. Kemija, 3. Metalurgija, 4. Vzdrževanje, 5. Grafika, 6. DSSS in Transport. Odbojkarska ekipa TOZD Grafika je v tekmovanju med temeljnimi organizacijami zasedla prvo mesto EMO, DPO, Elektrom, Kovinotehno itd. V občinskih TRIM-ak-cijah smo cinkarnarja sodelovali z veliko udeležbo v kolesarjenju (165), manj pa v plavanju, hoji in teku. Ža vsa ograinizirana tekmovanja in TRIM-akciije smo vodili imensko evidenco na osnovi katere smo ugotovili, da se je vključilo v razna tekmovanja in akcije 125 članic, 583 članov, skupaj 708 posameznikov, iz česar lahko sklepamo, da se naši ljudje zavedajo, da jim udejstvovanje v športni rekreaciji koristi. KEGLJANJE: l.DSSS in Transport, 2. Titanov dioksid, 3. Kemija, 4. Vzdrževanje, 5. Metalurgija 6. Grafika. MALI NOGOMET: 1. Vzdrževanje, 2. Titanov dioksid, 3. Metalurgija, 4. DSSS in Transport, 5. Grafika, 6. Kemija. KOLESARJENJE: 1. Vzdrže- vanje, 2. Metalurgija, 3. Grafika, 4. DSSS in Transport, 5. Titanov dioksid, 6. Kemija. PLAVANJE: 1. DSSS in Transport, 2. Grafika, 3. Kemija, 4. Vzdrževanje, 5. Titanov dioksid, 6. Metalurgija. ODBOJKA: 1. Grafika, 2. Me- talurgija, 3. Titanov dioksid, 4. Vzdrževanje, 5. Kemija, 6. DSSS in Transport. vala pa 5 točk manj. Na ta način smo dobili naslednji končni vrstni red TOZD: . . 'i ELkj I TSf I F . j V konkurenci starejših mladincev so naši nogometaši zasedli prvo mesto in postali občinski prvaki STRELJANJE: 1. Titanov dioksid, 2. Vzdrževanje, 3. Grafika, 4. Kemija, 5. DSSS in Transport, 6. Metalurgija. RIBOLOV: L Metalurgija, 2. 1. TOZD Vzdrževanje 88, 2. TOZD Titanov dioksid 79, 3. DSSS in Transport 78, 4. Grafika 72, 5. TOZD Metalurgija 71, 6. Kemija 70 točk. Mešana ekipa odbojkarjev delovne skupnosti skupnih služb DSSS in Transport, 3. Kemija, 4. Vzdrževanje; Grafika in Titanov dioksid nista sodelovala. NAMIZNI TENIS: 1. Titanov dioksid I, 2. Metalurgija, 3. Grafika, 4. Vzdrževanje, 5. Titanov dioksid II — izven konkurence, 6. DSSS in Transport in 7. Kemija. Vsa tekmovanja smo ocenjevali po enotnem sistemu, tako da je vsaka zmagovalna ekipa dobila toliko točk, kolikor ekip je sodelovalo, vsaka naslednja ekipa pa točko manj. Vse sodelujoče ekipe so dobile še 5 točk za sodelovanje, če pa ni sodelo- Odbojkarji iz kemije. V sredini znani košarkar Tone Sagadin Delovni načrt mladih Športna rekreacija Pričelo se je leto 1976 in ZSMS si je zadala nove naloge ter obveze. Tako so tudi v Cinkarni osnovne organizacije ZSMS sprejele svoje akcijske programe. Letos so v Cinkarni že štiri osnovne organizacije ZSMS, in sicer v Titanovem dioksidu Delovni skupnosti skupnih služb, Kemiji in v Grafiki. Zato smo dne 3. februarja 1976 sklicali konferenco vseh osnovnih organizacij ZSMS, da bi se pogovorili o programu dela in ga čim: bolj vskladili. Kako si Janezek zamišlja čistejše ozračje! Imeli bomo več sestankov in predavanj na temo o problemih mladih v delovni organizaciji: socialni položaj delavca v OZD, stanovanjska problematika, pripravniki itd. Svoj program dela so podale tudi komisije. Kulturna komisija bo organizirala obiske kulturnih prireditev, sodelovala bo pri organizaciji proslav v okviru OZD iin občinski konferenci ZSMS, izdajala pa naj bi tudi interno glasilo mladih v OZD. Komisija za šport in rekreacijo bo organizirala tkemovanja med TOZD in z drugimi osnovnimi organizacijami ZSMS pa tudi srečanja s pripadniki JLA. V njeno deio bodo vključeni tudi izleti in udeležba na TRIM akcijah. Komisi ja za splošni l judski odpor in družbeno zaščito bo mlade seznanila, kako naj ravnajo ob elementarnih nesrečah ali v primeru agresije na SFRJ. Komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito bo pobudnik obiska bolnice Franja in drugih spomenikov NOB. Komisija za obveščanje pa se je obvezala, da bo mlade kar se da pogosto in učinkovito obveščala o delu in akcijah ZSMS. Zaključili bi z željo, da tudi v ostalih TOZD mladi ustanovijo osnovne organizacije in se aktivno vključijo v delo ZSMJ. Dušan Horvat Naš jubilant Franečk Malo je Cinkarnarjev, ki ne bi poznali našega Posinek Franca, dobrega tovariša, delavca in športnika, ki je proslavljal 24. februarja svoj petdeseti rojstni dan. V našem podjetju se je zaposlil 5. avgusta 1949 kot ključavničar v strojni službi vzdrževanja, kjer je zaposlen še sedaj kot preddelavec. S športorp se je začel ukvarjati v svoji rani mladosti, saj je igral nogomet kot mladinec že pred drugo svetovno vojno. Po osvoboditvi pa ije bil aktiven igralec Olimpa in nato Kla-divarja, kjer je dosegel vidne uspehe, najprej kot vratar in nato kot odličen igralec in strelec. Prav tako uspešno pa je vrsto let nastopal tudi za naš kolektiv v nogometu in namiznem tenisu, kjer je s svojim deležem prispeval k visokim uvrstitvam naših ekip v občinskem merilu. Vsi športniki in športnice Cinkarne ti ob tvojem jubileju želimo mnogo zdravja, osebnega zadovoljstva in še mnogo športnih uspehov na področju rekreacije v Cinkarni. Le kolikokrat je naš slavljenec takole zaigral Zmagovita ekipa v športnem ribolovu iz TOZD Metalurgija Odbojkarji TOZD Metalurgija so osvojili drugo mesto — ALI Tl JE ZMANJKALO BENCINA? — NE, DENARJA! Mednarodna zveza za boj proti raku — ki združuje strokovna in laična društva ter tudi ustanove, katerih dejavnost je posvečena problemom te bolezni — je že pred leti dala pobudo, da naj bi v vseh deželah po svetu en teden v letu proglasili za »Teden boja proti raku«, nosilci in organizatorji akcij pa pa naj bi bila predvsem društva za boj proti raku. V Jugoslaviji smo vsako leto prvi teden v marcu izbrali za Teden boja proti raku, program in obeležje tega Tedna pa mu dajejo društva za boj proti raku. Namen Tedna je predvsem spomniti javnost na probleme in potrebe boja proti rakavim boleznim in jo pridobiti za pomoč zdravstveni službi pri reševanju teh problemov. Potrebe namreč tudi pri nas daleč presegajo doseg ter zmogljivosti zdravstvene službe same. Rak je — kot bolezen današnjega časa — splošen družbeni problem, zadeva posameznike, družine in vse družbene dejavnike, ne le zdravstvo. Boj proti raku pomeni iizkoristi ti vsa sodobna dognanja medicinske znanosti na področju preprečevanja, odkrivanja, ugotavljanja in zdravljenja raka ter tudi na področju rehabilitacije in druge oskrbe rakavih bolnikov. Namen teh prizadevanj je znižati število zbolelih, zvišati število ozdravelih, da bi bolnike, bodisi ozdravljene ali le začasno zazdravljene čim bolj uspešno rehabilitirali telesno, duševno in socialno ter ne nazadnje, zagotoviti bolnikom z napredovalno boleznijo ustrezno medicinsko oskrbo 'in vso potrebno drugo nego. Da bi bil boj proti raku uspešen na vseh naštetih področjih, sta sodelovanje in pomoč ljudstva zdravstveni službi nujno potrebna. To bomo dosegli le z ustrezno zdravstveno vzgojo prebivalstva, ko bodo ljudje razumeli značaj raka, ko bodo vedeli, v koliko in na kakšen način se ga 'je moč obvarovati, ko bodo vedeli, da je bolezen po večini moč ozdraviti, če je zgodaj odkrita in zdravljena ter da je moč preprečiti ali olajšati mnoge njene nevšečne posledice. Teden boja proti raku ima predvsem zdravstveno vzgojni značaj, ni pa namenjen samo občanom, marveč vsem družbenim organom in organizacijam, ki jih zadeva vprašanje raka. Če začnemo pri možnostih, ki jih imamo za preprečevanje zbo-levanja za rakom, gre predvsem za. odstranjevanje že znanih, raka povzročujočih ali pospešujočih dejavnikov iz našega življenjskega in delovnega okolja, oziroma za varstvo človeka pred njimi. Po ocenah mnogih znanstvenikov bd bilo moč preprečiti pretežno število rakov, če bi uspeli odstraniti ali preprečiti škodljivi vpliv kancerogenih dejavnikov, ki so prisotni v onesnaženem ozračju, prehrambenih artiklih, pri proizvodnih postopkih v industrijskih obratih in še drugod, ali pa se jim izpostavlja človek sam s svojimi razvadami, kot je npr. kajenje cigaret. Očitno sodi ta vidik boja proti raku med prizadevanja proti onesnaževanju človekovega okolja; zadeva pa zakonodajo, hi-giensko-tehnične ukrepe in ustrezen nadzor v obratih ter še druge poklicane družbene dejavnike. Več kot polovica rakov bi se dalo danes že odkriti v zgodnjem stanju razvoja — tedaj, ko jih je še možno dokončno ozdraviti. Da pride danes le ena tretjina takih bolnikov na zdravljenje, je razlogov več. Predvsem gre za splošno brezbrižnost tudi do svojŽga zdravja, zlasti do ne posebno hudih in neznačilnih bolezenskih tegob, s katerimi se prav začetni rak naj- pogosteje oglaša, po drugi strani pa tudi pretiran strah pred to boleznijo zadržuje bolnike, da bi šli pravočasno k zdravniku. Zato je bil zelo umesten poziv dr. Pierra Denoixa, predsednika Mednarodne unije za boj proti raku, na zdanjem mednarodnem kancerološkem kongresu v Firencah, kii je veljal predvsem novinarjem, naj opustijo obeleževanje »raka« z grozljivimi pridevki (npr. »kuga« današnjega časa ipd.), ki vzbuja strah in predstavo o neizogibni tragični usodnosti te bolezni. Prav je poudaril, da bi z opustitvijo teh pridevkov dali boju proti raku neprecenljiv prispevek, saj bi mnogim bolnikom pomagali, da bi pravočasno prišli na zdravljenje. Vzroki za nezadovoljivo stanje glede zgodnjega odkrivanja raka so seveda tudi v sami zdravstveni službi: pomanjkanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, nezadovoljiva izobrazba teh kadrov, pomanjkljiva opremljenost ordinacj, odsotnost smotrne organizacije te dejavnosti, da ne omenim še pomanjkljivost detekoijskih metod samih po sebi, kar zahteva še mnogo raziskovalnega dela. Za odpravo teh pomanjkljivosti je predvsem potrebno veliko sredstev, veliko več kot jih zdravstveni službi odmerjajo dogovorjeni prispevki. Vsak rakav bolnik naj bi bil čimprej deležen najboljšega možnega ugotavljanja in zdravljenja, ker gre pri tem vedno za življenje. Današnja medicina ima v tem pogeldu velike možnosti, zahteva pa visoko specializirane in izkušene strokovnjake, pa tudi zelo drago opremo in draga zdravila. Vse to narekuje koncentracijo teh zmogljivosti v visoko specializiranih centrih, katerih obstoj je osnovni predpogoj, da se akcije za zgodnejše odkrivanje raka ne bodo izjalovile. S tem je utemeljeno, da smo si v naši strategiji boja proti raku v SR Sloveniji postavili kot prvo nalogo rešitev skrajno nezadovoljivih prostorskih razmer in nezadovoljive materialne opremljenosti — zlasti Onkološkega inštituta v Ljubljani. Pri tem moramo upoštevati še zlasti njegovo vlogo kot jedra klinične onkološke službe v okviru Kliničnega centra, kot baze za onkololško izobraževanje zdravstvenih kadrov raznih profilov in baze znanstvenih raziskovanj na področju raka in kot organizacije združenega dela, ki ji je prvenstvena skrb uspešen boi proti raku v naši republiki! Pomen Onkološkega inštituta je naša javnost — žal bolj kot pa odgovorni družbeni organi — očitno pravilno dojela. Odtod tudi njena stalna materialna in moralna pomoč vsem našim pri- zadevanjem za rešitev inštituto-vih težavnih razmer, da bi lahko njo? Zato nimajo prizadevanja za izboljšanje teh razmer nič man jše teže kot prizadevanja za zgodnejše odkrivanje raka: tudi vsa ta prizadevanja pomenijo boj proti raku! Ne moremo biti brezbrižni do tega, kako neozdravljeni bolniki živijo s svojim rakom in kako za njim umirajo. Na koncu na j le še omenim, da sta važni področji dejavnosti boja proti raku tudi nenehno izobraževanje zdravstvenih kadrov in pa raziskovanje na vseh področjih, ki smo jih omenili. ustrezneje razvijal svojo dejavv^Le od slednjega lahko pričaku- ' jemo novih, učinkovitejših orožij za boj proti tej bolezni in zmago nad njo. Iz teh, bežno nakazilih vidikov boja proti raku in našega programa, se nam kaže tudi vloga našega Društva za boj proti raku, ki je prostovoljno združenje laikov in strokovnjakov, ki želijo pomagati zdravstveni službi pri zatiranju te bolezni. Ak-dija Društva se začenja tam, kjer se konča njena zmogljivost in pristojnost onkološke zdravstvene službe same, da bi mogla uveljaviti potrebne ukrepe ter tedaj, ko po uradni poti zbrana sredstva -ne zadoščajo več za kritje potreb posameznih področij dejavnosti v boju proti raku. Društvo naj bi bilo posrednik med onkološko zdravstveno službo in javnostjo ter zadevnimi družbenimi dejavniki, posredovalo naj bi jim strokovno načrtovane programe posameznih dejavnosti v boju proti raku in potrebe za njihovo izvajanje ter jih hkrati mobiliziralo k sodelovanju in pomoči. Zato naj bi ta Teden veljal tudi kot spodbuda občanom in delovnim organizacijam tako za včla-njenje v Društvo SR Slovenije za boj proti raku, kot tudi za pomoč pri njegovem delu, saj se bo s tem njihovo hotenje — sodelovati in pomagati pri premagovanju raka — lahko najbolj učinkovito uveljavilo. nost. y— Tako je bilo tudi našemu Društvu SR Slovenije za boj proti raku, že od njegove ustanovitve v letu 1971, ena glavnih skrbi: pomagati inštitutu do takega stanja, da bo mogel zadovoljivo opravljati svoje poslanstvo in naloge, ki jih potrebe terjajo. Zelo malo smo pri nas naredili tudi za ustreznejšo rehabilitacijo rakavih bolnikov — fizično, psihično in socialno. Mnogi bolniki, ki so bili sicer uspešno zdravljeni, so potem oslabljeni ali delno prizadeti prepuščeni sami sebi. V nemajhni meri gre pri tem tudi za vprašanje odnosa človeške okolice do takega bolnika — odnosa svojcev, delovnih kolektivov in drugih; namesto, da hi mu vsestransko pomagali, da bi se vključil v normalno življenje in delo, ga neredko osamijo s slabo prikritim ožigosanjem obsojenca na smrt. Še celo hudo pa je mnogim 'bolnikom, ki so zaradi hujše invalidnosti ali napredovale bolezni navezani na tujo pomoč in stalno medicinsko nego. Potrebna nega takih bolnikov na domu povečini ni zagotovljena, družini so v breme, domovi za onemogle jih neradi sprejemajo, bolnišnice jih odklanjajo. S to stisko se srečujemo vsak dan in tu smo spet pri začetku. Ali ne daje prav ta bedni konec življenja mnogih rakavih bolnikov vtis grozljivosti bolezni, ki vzbuja v ljudeh upravičen strah pred prof. dr. Božena Ravnikar Navdušena planinca Pokelšek Franc in Pečnik Maks sta obiskala Logarsko dolino in Okrešelj že 3. januarja Nekatere novosti republiškega zakona o varnosti cestnega prometa 3. Ustavljanje in parkiranje a) V bodoče bo prepovedano ustavl janje in parkiranje na pločnikih (s celotnim vozilom ail delno) povsod, kjer to ne bo izrecno dovoljeno s prometnim znakom (14. člen). Doslej smo vozniki pri tem ravnali tako, da je pač dopustno, kar ni izrecno prepovedano, tako miselnost pa bomo v bodoče morali opustiti, kajti razen kaznovanja za prekršek predvideva zakon tudi odstranitev nepravilno ustavljenega ali parkiranega vozila, ki predstavlja nevarnost ali oviro za promet (18. člen). (Nadaljevanje prihodnjič) Z ustavnimi rešitvami je razmejena pristojnost federacije in republik oziroma avtonomnih pokrajin tudi na področju varnosti cestnega prometa. Zvezni zakonodaji je bilo prepuščeno, da določi temelje, ostala ureditev pa je v pristojnosti republik oziroma avtonomnih pokrajin. V skladu s to ustavno zasnovo so bili sprejeti zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (Urad. list SFRJ, št. 17/74), ki velja od prvega oktobra lani in podzakonski predpisi — pravilnik o obrazcu vozniškega dovoljenja (Ur. list SFRJ, št. 13/75) ter pravilniki o prometnih znakih, ki jih udeležencem v cestnem prometu dajejo pooblaščene osebe; o registraciji motornih vozil in priklopnih vozil; o napravah, o opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu in pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil (Ur. 1. SFRJ, št. 20/75), s čimer je zaokrožena zvezna zakonodaja na področju varnosti cestnega prometa. Zvezni predpisi, ki veljajo na vsem območju SFRJ, so usklajeni z mednarodnimi predpisi in so v tem smislu izčrpni in podrobni na področju prometnih pravil ter v obravnavanju motornih vozil in njihovih voznikov, na ostalih področjih pa so dani temelji in načelne rešitve in je potrebna podrobnejša ureditev v republiških oziroma pokrajinskih zakonodajah. S tem je bila dana možnost republikam in pokrajinam, da posamezna področja uredijo tako, kot to najbolj ustreza spe: cifičnim razmeram v posamezni republiki oziroma pokrajini. Namen tega sestavka je prav v tem, da seznani kar^ na jširši krog prometnih udeležencev v naši republiki s posebnostmi republiškega zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. 1. SRS št. 24/75), ki bo veljal od 19. novembra dalje in z bistvenimi novostmi, ki jih prinaša v primerjavi z dosedanjo ureditvijo. Sestavek delno sledi sistematiki zakona, delno pa je prirejen tako, da združuje prikaz predpisov o voznikih in vozilih posameznih vrst, da bi dobili zainteresirani celovitejši pregled. PROMETNA PRAVILA Zvezni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa je na tem področju najbolj izčrpen, vendar prinaša republiški zakon nekatera nova pravila, ki se nanaša jo predvsem na vožnjo in ravnanje voznikov v strnjenih naseljih, na katerih velja posebej opozoriti. 1. Polkrožno obračanje v križiščih Gre za prepoved obračanja v semaforiziranih križiščih oziroma v križiščih, kjer ureja promet pooblaščena uradna oseba po drugem odstavku 9. člena. Namen tega predpisa je prav gotovo v tem, da bi bila prepustnost vozil na takih križiščih večja, ker je praksa pokazala, da voznik s takim manevrom znatno zadržuje vozila za seboj, ki zavijajo polkrožno, hkrati pa u-stvarja nevarnost za vozila, ki vozijo naravnost po nasprotni strani ceste. Na to novost bomo morali biti vozniki še posebej pozorni, dokler ne bodo na ustreznih kri žiščih postavljeni posebni znaki, kajti prepoved bo veljala že z dnem uveljavitve zakona. 2. Vožnja v koloni pred prehodom za pešce Ta predpis (13. člen) je namenjen temu, da bo ob prometnih konicah omogočen prehod pešcem čez vozišče na označenih prehodih zunaj posebej urejenih križišč, saj se je doslej često dogajalo, da pešec eno- stavno ni mogel čez cesto, ker je bil prehod zaseden zaradi povsem stisnjene kolone vozil. Za to ne bo posebnih znakov, razen seveda označitve prehoda za pešce, in bo torej morala bi-tii pozornost voznikov toliko večja. Naše sodelavke so praznovale Neverjetno, kako hitro je leto naokoli in tu je tudi že mesec, ko naj bi vse žene sveta praznovale svoj praznik — osmi marec. Težko je v nekaj besedah izpovedati, kaj naj bi ta dan pomenil. Kljub temu, da so ženske dosegle politično enakopravnost in da so vidni premiki v izboljšanju družbenega položaja ženske, ta praznik nima samo zgodovinskega pomena, temveč je njegova vsebina še vedno živa in aktualna. Toda ni dovolj, da se tega spomnimo le pred dnevom žena, marveč bi se tega morali zavedati vse leto. Tudi letos so se naše sodelavke zbrale v sindikalni dvorani, kjer so jim naše mladinke in u-čenci osnovne šole Franja Vrunča priredili prijeten kulturni spored. Naše mladinke: Frida, Mira, Irena in Dunja so zares kvalitetno recitirale pesem Janeza Menarta: Otrok. Tudi pristna otroška izpoved, bodisi v pesmi ali v obliki reoitacije čustveno globoko deluje in nas saj za trenutek odvrne od naše vsakdanjosti. Z letne skupščine konference OOS Pretekli mesec je bila redna letna skupščina konference osnovne organizacije sindikata, katere se je udeležilo 52 delegatov. Predsednik osnovne organizacije tovariš Maks Pečnik je v svojem referatu ocenil delo konference in sindikalnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela v obdobju od zadnjega občnega zbora, spregovoril je o delovanju naših delegatov v samoupravnih organih v podjetju, v samoupravnih inte- Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 30. aprila 1976. Kino Union Od 3. do 7. aprila »Kockar«, ameriški barvni film. Od 8. do 11. aprila »šerif iz države Te-nnesee«. ameriški barvni film. Od 12. do 14. aprila »Dva nezlomljiva«, ameriški barvni film. Od 15. do 17. aprila »Jaz, petek«, angleški barvni film. Od 18. do 22. aprila »Dvanajst žigosanih«, ameriški film. Od 23. do 25 aprila »Romantični Anglež«, angleški barvni film. Od 26. do 29. aprila »Borsalino in kom-panija«, francoski barvni film. Od 30. aprila do 2. maja »Užiška republika«, jugoslovanski barvni film. Kino Metropol, Od 1. do 2. aprila »Gospodar življenja in smrti«, ameriški barvni film. Od 3. do 5. aprila »Nemirna nedelja«, kanadski barvni film. Od 6. do 9. aprila »Pristava v Malem Ritu«, jugoslovanski barvni film. Od 9. do 11. aprila »Dve dekleti v eni pižami«, francoski barvni film. 12. do 13. aprila »Med strahom in dolžnostjo«, jugoslovanski barvni film. Od 14. do 18. aprila »Manekenka in minister«, francoski barvni film. Od 19. do 21. aprila »Američan Graffiti«, ameriški barvni film. Od 22. do 25. aprila »Misija Botangas«, ameriški barvni film. Od 26. do 28. aprila »Hitler iz naše ulice«, jugoslovanski barvni film. Od 29. do 30. aprila »Okovani šoferji«, iugoslovansko sovjetski barvni film. resnih skupnostih in v občinski skupščini. Ko je govoril o stabilizacijski akciji, je opozoril, da bi na tem področju morali marsikje v našem podjetju več narediti. V prihodnji številki Cinkar-narja bomo podrobneje poročali o oceni preteklega obdobja o razpravi na letni skupščini in o sklepih skupščine. Kino Dom Od 3. do 6. aprila »Nepremagljivi Sam Walach«, italijanski barvni film. Od 7. do 11. aprila »Izziv bele šape«, italijanski barvni film. Od 12. do 13. aprila »Vroči diamanti«, ameriški barvni film. Od 14. do 18. aprila »Zlato«, angleški barvni film. Od 19. do 21. aprila »Avantura je avantura«, francoski barvni film. Od 22. do 23. aprila »Karate, jekleni fant«, hongonški barvni film (ob 18. in 20. uri). Od 24. do 29. aprila »Obračun mafije«, argentinski barvni film (ob 18. in 20. uri). Od 30. aprila do 1. maja »Nočni pohod«, ameriški barvni film. RISANKE — Kino DOM Od 21. do 26. aprila »Pink Panter«. Od 27. do 30. aprila »Čudežna pajčevina«. Predstave so vsak dan ob 16. 18.. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgo-varjamo. Med delavci — Jaka, ti si član samoupravne delavske kontrole, povej mi ali sploh kaj delate, ali nič? — Ja, veš, mi bi delali, pa nimamo kaj! Navadne smrtnike, če ga kaj pokronajo, obravnava disciplinska komisija, ostali pa itak delajo vse prav. PREKLIC Podpisani Poznič Miha, zaposlen v valjarni, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel dne 22. januarja 1976 v metalurški kopalnici o sodelavcih Vrbek Ivanu in Bedenik Janezu ter se jima zahvaljujem, ker sta odstopila od tožbe zaradi razžalitve časti Poznič Miha Zahvala Ob nenadni izgubi svojega očeta ALOJZA ČVANA se celotnemu kolektivu strojnega obrata iskreno zahvaljujem za pomoč, za izrečene tolažilne besede in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Ivan Čvan z družino. KADROVSKE VESTI V MESECU JANUARJU 1976 SO PRIŠLI V PODJETJE: Gorenjak Andreja, Plohl Marjan, Krajnc Marjan, Žekar Bogdan, Čelesnik Roman, Ristič Drago, Lugarič Vinko, Selič Branko, Bilič Jovo, Bekčev Jurij, Juhas Marija, Sluga Branko, Režonja Štefan, Buk-vič Štefanija, Zagorščak Franjo, Stakne Vladimira, Jagariner Marjan, Agatič Anki-ca, Jagarinec Mihajl, Plevnik Anica, Kisovec Darinka, Vukmanovič Mile, Mesareč Stanko in Jerman Mirko. V MESECU JANUARJU SO ODŠLI IZ PPDJETJA: Šinko Branislava, Gorenjak Andreja, Gale Ivica, Štakič Milan, Lazič Gra-dimir, Krivič Salahudin, Severovič Antun, Marič Jožo, Dakovič Željko, Grahovac Milovan, Mehič Ibrahim, Sedminek Marjan, Slana Stanko, Rep Milan, Lamot Marija, Gaber Irena, Kisovec Darinka, Malinovsky Marija, Križnik Anica, Fister Zoran, Turnšek Marjan in Gasparič Marjan. Pregled faktorjev za obračun OD — februar 1976 StroSko.no m.,to vred. J?*" Splošna uprava.............................................1,15 Služba za varno delo in varstvo okolja.................1,15 CAOP ...........................................1,15 Finančno računovodski sektor..............................1,15 Kad'tvski sektor.........................................1,15 Samsk! dom................................................1,15 Splošni sektor.............................................1,15 Kuhinja ............................................1,15 Pralnice K šivalnica........................................1,15 Zunanja Nvina.........................................1,15 TOZD METALURGIJA Skupno slu&*< metalurgije................. Keramik« ................................. Sušilnica ferosulfata .................... Žveplen Kislina PIK....................... Žveplena kislina s piritno pražarno. . . Pražarna ferosulfata...................... Žveplena kislina iz ferosulfata . . . . Ginkov prah............................ . SPC....................................... Baterijske čašice......................... Žičarna .................................. Žlebarna ................................. Valjarna ................................. 1,17 1,03 1,19 1.17 1,19 1,19 1,19 1,15 1.18 1,18 1,15 1,14 1,06 1,32 1,16 TOZD KEMIJA Skupne službe kemije Celje.................................1,16 Barvila Celje.................................................1,18 Soli in pigmenti..............................................1,14 Barijev sulfid ..............................................1,14 Litopon.......................................................1,14 Cinkovo belilo................................................1,14 Zaščitna sredstva — modri baker.............................1,20 Rastni substrati ............................................1,15 Gradbena lepila...............................................1,12 Betonski elementi.............................................1,12 Zaščitna sredstva — modra galica.............................1,14 Skupne službe kemija Mozirja................................1,16 Barve In premazi..............................................1,15 1,16 TOZD GRAFIKA Skupne službe grafike..........................................1,16 Tiskarna ......................................................1,19 Tiskarske plošče...............................................1,19 Preparati za grafiko...........................................1,19 Tiskarske barve ...............................................1,12 Razvoj grafike.................................................1,16 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Skupne službe vzdrževanja . . . Strojno vzdrževanje................. Elektro vzdrževanje................. Vzdrževanje ARM..................... Gradbeno vzdrževanje................ Energetika — skupne službe . . . Kotlarna številka 1................. Plinarna ........................... Transformatorske posta’- .... Galvana . . ........... Embalaže ........... 1,16 . . . . — 1,15 .... 1,06 1,15 . . . . — 1,15 . . . . — 1.15 . . . . — 1.16 . . . . — 1.15 . . . . — 1.16 . . . . — 1.15 . . . . — 1.16 . . . . — 1,15 . . . . — TOZD TRANSPORT Skupne službe transpoi a železniški promet . . . Interni ostali promet . . AvtociSterne za kislino . Nakladanje In razkladanje TOZD TITANOV DIOK8ID Glavni laboratorij...............................................1,15 .... — Skupne službe titanovega dioksida..............................1,09 .... — Investicijska služba.............................................1,09 ... . — Proizvodnja titanovega dioksida..................................1,09 .... — 1,16 . . . . — 1,10 . . . . — 1.05 .... 1,15 1,00 ... . 1,64 1.06 ... . 1,14 Skandinavska križanka ! - = IVODIK ^BARABIN KAREL AVT. OZN. ŠVEDSKE LAJOViC AVT. OZN. TURČIJE KEM. ELEMENT Na zapisnica UPRAVA JAVNE VARNOSTI SAMO = Gl ASNIK REKA NA GORENJ. SREDIŠČA VRTENJA AVT. OZN. GRČIJE Sestavila MARIJA A EAST TENISKA IGRALKA JAUŠOVEC KRSTA POLMER Finomeh POKLIC Specialist za ušesne bolezni LETALO JUMBO. 16.ČRKA ABECEDE VRSTA LOČILA VRAG , HUDIČ PREDLOG MOŠKO IME MUZA LJUBEZ. PESNIŠTVA LAJOVIC ANTON MIVKA RIMSKA 1 AVT. OZN. ITALIJE Največji morski sesalec GEOMETR POJEM AVT. OZN. Sarajeva LOJZE STARE LESENE ZGRADBE, LESEN= JAČE Filmska ZVEZDA RIMSKA 5 KEM. ZN. za KISIK SVETOVNO PRVGNStvi AVTOR TELEGRAF [ABECEDE iz v PIK in Črtici KORALNI OTOK RESNICA srbohrv. MESTNI ODBOR HRVAŠKI VEZNIK Delo,dejan: jedejavnosk SAMO = GLASNIK MEDMET Upanje na nemogoče, DEL GLAVE TOVARNA MURSKI S, nerealno ptičakov. KEM. ZN. IzaŽVEPlO TEMNI DEL] DNEVA VELIKO mesto v al Žiru 10.črka ABECEDE ČUDEN OTO OKRAJŠ. ZATEHN. ATMOS = FERO GLAVNO LJUDSTVO VZHODNIH Germanov Bromfild NEAL TEŽAVEN POLOŽAJ 100 rn PREDLOG Amer. KAVBOJ. PIŠTOLA Osvežujoče PIJAČA(dv 5j AVT. OZN. TIROLSKE i) ŽIVLJEM. TEKOČINA RAŠKA Jlftl začetek irrie na smučaria -ifpnmnrkn Gosta temnorja« tekočina Potic ij.ak= clja proti osumljenim STREiBUEf I SVFT ORANJE Razčlenite' razstavitev 10.ČRKA ABECEDE NARODNA! banka PRITRDIL? NICA SAMO KULTURNA RASTLINA Predpona pred irskimf LITER IMENI ANDREJ ZALOKAR 9. ČRKA ABECEDE RIMSKA50 OKRAJŠAVA ZA TOČKA" AVT. OZN. NEMČIJE PREDLOG 1000 kg BOLEČIN/ Terjanje, zahtevek