PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE NA DANAŠNJEM USTANOVNEM KONGRESU ZVEZE ENOTNIH RAZREDNIH SINDIKATOV POSTAVLJAJO TRŽAŠKI DELAVCI TEMELJE, NA KATERIH BODO PONOVNO ZGRADILI SVOJO RESNIČNO RAZREDNO SINDIKALNO ORGANIZACIJO. *go_Vl - Štev. 17 (1705) Poštnina plačana v gotovini Speiizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 21. januarja 1951 Danes 6 strani - Cena 20 lir PRVI DAN DELA USTANOVNEGA KONGRESA ZVEZE ERS ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Vat V • Z1V1 ustanovni kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov Poročilo Sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov o dosedanjem delu - Razprava o poročilu Ob 27, ohšetnSci smrti K Sišča Lenina se vsako leto sporni-tono obletnice smrti velijo voditelja delavskih VLADIMIRJA IL1-ne izražamo s tem le '°te hvaležnosti za ogrom-' doprinos, ki ga je dal ^ i delavstva za sociali-,eto, temveč smo tudi prisi-J.T1* razmišljati o tistih sllaovih naukih s stališča Janjin potreb borbe za tolizem, naukih, ki so po-sestavni del zakla-11 revolucionarne znanosti ^rksizma. , fedvsem je v teh zadnjih potrebno, da se vsak *nttni marksist kakor tu-■ vsak napreden človek 91°bi v proučevanje tiste-. slavnega poglavja revo-, c}onarne in znanstvene iz-j~ nje velikega Lenina kot ^ničnega revolucionarja, te znal sploSni teoriji drksizma dodati rezultat tiJ**tva borbe delavstva in toestva za socializem in tett°Cialni nawredek ter pri jip potrdil tisto, kar nista ihuT* 'n ^ngels nikdar pre-I*nala poudarjati o mar-nzrnu: da prat to marksl- le in bo moral vedno „ *• če bo hotel ostati zna-«o st. predstavlja marksi-ftto In Se posebej znari-ven° ter revolucionarno ft0, ki ga je izvršil Lenin, ^Jecenijiv kapital in ne-(r. mestljivo sredstvo za ijo in za možnost ifo^tenja pravilne revolu-j, narne borbe, kajti prav stojimo pred izrazi j, to Pojavov v mednarod-Oi* iivltenju kakor tudi v ij. °sih med razredi in pred t^tetvom tistih, ki bi mo-iiUi *n M sami sebe ime-tj,ete prve voditelje prve a'-lstUne drZave. ki so ga zavzeli Vrtelji ZSSR proti jugo-^hski socialistični revo-\ in s 'iem razgalili bi 0V,l1ene- da se bcd° nirUe tudi z najbolj Doiir-arnimi socialnimi k nh/ilččimi socialni razvoj. gi strani pa zgodovina ne stoji na enem mestu, čeprav _ beleii začasne poraze sil so-j cializma. Zgodovina pri tem nit manj ne približuje- človeštva ravno temu svojemu cilju. Biti moramo sposobni videti stvarnost sedanjih odnosov v socialnem in zgodovinskem življenju narodov na Vzhodu kakor tudi na Zapadu. Pri tem ne bo mogoče spregledati tistih mogočnih teženj in sil, ki dokazujejo, da je človeštvo zrelo za socializem; zato je treba razbiti vse iluzije o kominformističnem «socia-lizmu»; potrebno je organizirati te težnje in te sile in jih usmeriti v eno samo rešitev konfliktov in protislovij v socialnem življenju in v odnosih med narodi tako na Vzhodu kakor na Zapadu. Samo na ta način je mogoče izvajati in razvijati vso plodovitost leninistične metode v socialni in zgodovinski akciji. Lenin je vedno učil, da na tej poti ne bo moglo biti nikoli nepremostljivih zaprek. Yh, ' v Aziji, to stališče je kftavljalo hkrati znak, DrJtesno pokazal potrebo \ eVanja resničnega, re-materialnega in so-%,e0a izvora teh novih 1* v' tA je, da se tisti, kdor tajfcg Proučevati stvarnosti »OtJ kakršna je, s tem od-' e marksizmu in re-Formalna ___________ marksi- Pri tem ne more Urjdlstrsko in zaintere-izmikanje pred real-to^ ' Prav to izmikanje *bo*&arnostjo da so U “Zan tv/,u razlcrili in jo teCein dru0im ter pri hiela 1° *nesred», ki je Sto začel usti-novni kongresa Zveze enotnih razrednih sindikatov Tržnik?, ga ozemlja. Delavci ene in dru ge cone so prihiteli na ta kongres zavedajoč se, da preds'av-Ija ta temelje, na kat r h bodo lahko obnavljali svojo resnično razredno sindikalno organ zaci-jo, ki jih bo vodila v njih bor. bi za obrambo pravi c in int r _ sov vsega delavskega razreda- Svoje, navdušenje nad tem važnim dogodkom so navzoči delegati izražali s prepevanji m borbenih pesmi, ki so odmevale daleč naokrog Delo kongresa se je pričelo ob 14. uri. Navzoče delegate in pred-stavnike množičnih organizacij je v imenu Sindikalnega akcijskega odbora pozdravil t-cv. Bortolo Petronio, ki je poudaril j- rmen ustanovnega kongresa za borbo delavskega razreda. Posebej je ozdravil delegate Istrskega okrožja, k so s svojo navzočnostjo dokazili o-lidarnost s tržaškim delavskim razredom ter svojo pripravljenost, voditi skupno borbo za dosego končne zmage pravic vsega delavstva. Za njim je govoril tov. Luxa, ki je predlagal izvolitev delovnega predsedstva, volivne komisije, članov verifikacijske komisije in dveh overova.eljev zapisnika. V delovno pred ed-stvo so bili soglasno izvoljeni: Mario Maglica, Giordano La-rish, Giovanni Ulieni, Elio Sfi. ligo j in Srečko Colja. (Nadaljevanje na 2. strani) Poročilo tov. Bortola Petroma Tovariši delegati! Tu, v Trstu, smo se danes zbrali, da bi uresničili z dejanji uspehe dolge in trde borbe ki smo jo vodili z namenom, da bi ponovno vnesli v vse delavstvo Tržaškega ozemlja zaupanje v lastno moč. da bi obnovili neobhodno potrebno sredstvo sindikalne borbe, da bi prevedli v organizacijo pozitivne uspehe našega obdobja borbe Akcijskega sindikalnega odbora za obnovitev razrednih sindikatov. Danes smo se namreč tu zbrali, da ustanovimo Konfederacijo Enotnih razrednih sindikatov za Tržaško ozemlje. Naša naloga j«, da pregledamo in ugotovimo obračun tega obdobja dela ter da ocenimo in podčrtamo kar je bilo pozitivnega, trajnega in važnega v tem, delu, to je, kar smo napravili v korist delovnemu iztzrc-du. Danes so se tu zbrali delegati raznih delavskih kategorij, iz velikih in malih delovnih obratov, iz pristanišča, pomoršča- kov. cone A in B Tržaškega o- [ seznam siromašnih, 1 milijon in zemlja. Tu moramo poudariti. I pol upokojencev uživa siro- da je ta dogodek mnogo važnejši ket bi si lahko navidezno predstavljali. Ta dogodek predstavlja nekako zaključno točko prvega obdobja v obnovi razrednih sindikatov obenem pa tudi začetek nadaljnjega' delovanja pri prenavljanju mnogo širšega gibanja. Danes bo delavstvo Tržaškega ozemlja imelo možnost, da lahko oceni delo Akcijskega sindikalnega odbora, kar je ta izvršil in ker sedaj dela. da bi vnesel v delavsko gibanje koristno razjasnitev, da bi privedel sindikalno gibanje nazaj na pravo pot, Kriza sindikalnega razrednega gibanja v Italiji, konkretno ideološka ter organizacijska kriza CGIL, njegov« vedn0 večje slabenje kažejo povratno •u^deči statistični uradni podatki: srednja dnevna delovna plača velike množice italijanskih delavcev znaša 1.100 lir; 2 milijona popolnoma brezposelnih; trije milijoni vpisanih v mašno pokojnino; več milijonov starih in invalidov brez vsake pokojnine; na vsakih 100 oseb sposoonih za delo jih je popolnoma brezposelnih 17 in 20 delno; medtem ko znaša življenjski minimum za tipizirano družino mesečno okoli 60.000 lir. Položaj tržaških delavcev je razviden, najprvo iz mesečnih srednjih plač od 22-24 do 26.000 lir. Te predstavljajo y Italiji in v Trstu, za veliko večino delavcev zaposlenih v industriji zaslužek, ki ne zadovolji niti polovico tega. kar je potrebno delavski družini, da se lahko preživlja. Tovariši delegati obeh con Tržaškega ozemlja! Najbolj zavedni delavci tega ozemlja so se lotili dela za obnovitev sindikalne » j prot) delavci drugih dežel in to_ zaradi vzrokov. ki smo jih že tolikokrat navedli. Iz že omenjenih dejanj, iz stanja, ki smo ga navedli, izvirajo vzroki za našo ED H za razglasitev LE Kitajske za napadalko v spopadu na Koreji £5 Cnimi oblikami, ie torej naloga var- SkZOSOv ned komin-Sbniu 111 komuniz-do b j da to stvar-razkrili ltereiti Vcdrto skrivajo za-“ si;' rV}e in konservativ-$0 ' S SoVkaj° 06710 tH % „.Katerega da si/a VC ;“ ® iluzijah, v stvarnosti. P0 aru- LAKE SUCCESS. 20. - Na današnji seji političnega odbora je prvi govoril ameriški delegat W arrem Austin in je predložil v imenu ameriške delegacije načrt resolucije, ki u-gotavlja, da Varnostni svet ni mogel zaradi pomanjkanja soglasnosti stalnih članov biti kos svojim temeljnim odgovo-nostim za ohranitev miru in mednarodne varnosti spričo kitajske intervencije na Koreji. Resolucija ugotavlja, da je kitajska vlada, ko je nudila po. moč in podporo tistim, ki so že izvedli napad na Koreji, in začela sovražnosti proti OZN, s tem sama izvršila napad na Koreji. Dalje ugotavlja resolucija, da je vlada LR Kitajske zavrnila vse predloge OZN za prenehanje sovražnosti in da njene čete nadaljujejo zavojevanje Koreje ter napadajo sile OZN. Zato poziva vlado LR Kitajske, r.aj njene sile in njeni državljani na Koreji prenehajo sovražnosti proti silam OZN ter naj te sile umakne s^ Koreje. Poudarja odločnost OZN, da bo nadaljevala svojo akcijo na Koreji proti napadu, ter poziva vse države in oblasti, naj še nadalje nudiio pomoč akciji OZN na Koreji tqr naj ne nu-di;n pomoči napadalcem. Zahteva, naj se nujno sestane komisija, ki bi proučila ija-daljnje ukrepe, in zahteva od predsednika skupščine, naj Imenuje dve osebnosti, ki bi skupno z njim sestavili komisijo, ki naj v potrebnem trenutku ponudi svoje posredovanje, da se napravi konec sovražnosti na Koreji, Resolucijo je predložila samo ameriška delegacija. Austin je nato poudaril, dn je to resolucijo predložil skupščini, ker je Sovjetska zveza postavila veto v Varnostnem svetu, vendar pa je dodal da »ostanejo vrata odprta za mirno rešitev v okviru Združenih narodovi). Za ameriško resolucijo so se izrekli tudi delegati Haitija, Urugvaja in Domlnkanske republike' prav tako tudi panamski, kolumbijski, grški in perujski delegat. Češkoslovaški delegat pa je ponovil že znano tezo knminformlstičnih dr-žav Indonezijski predstavnik JP poudaril, da je treba skrbno proučiti pekinški odgovor, in dejal, da bi obsodba LR Kitajske lahko onemogočila nadaljnja pogajanja Poudaril je. da je Indonezija rešila spor s Ho-landsko, čeprav ni med pogajanji prlšJio do prenehanja sovražnosti. Dejal je, da kitajski odgovor ni povsem negativen in je treba ugotoviti, do kakšne točke s€ ta odgovor približuje stališču OZN, Pripomnil je tudi, da je znatna razlika med prvim poročilom Cuenlaja in njegovim zadnjim odgovorom. Turški delegat se le pridružil ameriški resoluciji, iraški delegat pa je pozval odbor, naj ne vzame pekinškega odgovora kot zavrnitev predlogov OZN. Poudaril je sicer, da Kitajska ne postopa v skladu z listino OZN, vendar pa da je potrebno upoštevati duševno razpoloženje in sumničenja kitajske vlade. Indijski delegat Benegal Rau je poudaril, da pekinški odgovor ne predstavlja izrecne od; klonitve predlogov OZN, pač pa da delno vsebuje sprejem, delno odklonitev teh predlogov, delno pa zahtevo pojasnil in končno nove predloge, ki niso neskladni s predlogi OZN. Rau je dejal, da njegova delegacija nasprotuje postopanju, ki ga navaja ameriška resolucija. Glede te resolucije je dejal, da bi z njeno odobritvijo dosegli samo to, da se vsa vprašanja Daljnega vzhoda ne bi rešila in bi ostala nerešljiva. Z odobritvijo resolucije bi znalo priti do vojne, ki ne bi je bilo mogoče omejiti. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne. Skupina azijskih in arabskih držav (Indija, Egipt, Indo^ezi. ja, Burma, Iran, Irak, Libanon, Pakistan, Saudova Arabija. Afganistan, Sirija in Jemen) je pripravila danes načrt resolucije, ki ga bo predložila političnemu odboru. Resolucija «priporoča, naj se predstavniki vlad Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zvez“, Francije, Egipta, Ind je in LR Kitajske sest-i-nejo, da skušajo v smislu listine OZN najti mirno rešitev vprašanj Daljnega vzhoda« Na podl-agi te resolucij., bi morel predsednik skuošči: e določiti dan in kraj konference, «potem ko bi se prepričal, da Se je začelo izvajati prenehanje sovražnosti, tako da bi se pogajanja lahko začela«. Konferenca naj b;-bila tajna. Na podlagi tega načrta naj bi razpravljali o s!ed"člh vpra. šanjih: 1. Umik v določenih rokih vseh nekorejskih čet s Koreje, tako da bi se lahko uHo-novila enotna, neodvisna in demokratična država Z ustavo in vlado na podlagi svobodnih ljudskih volitev; 2. Predstavništvo Kitajske v- OZN; 3. Vprašanje Formoze. Nova nota ZSSR Franciji in Angliji MOSKVA, 20. — Danes je Višinski izročil francoskemu poslaniku v Moskvi Yvesu Cha-taigneauju sovjetski odg, vor na francosko noto s 5. januarja glede «kršenja francosko sovjetske prijateljske pogodbe« Višinski je sprejel tudi angleškega odpravnika podov Johna Nichollsa. Nek glasnik angleškega po. slaništva v Moskvi ni hotel povedati, kakšna je vs:bina sovjetskega odg°vora, Izjavil je samo, da je «daljša kot prva nota v decembru« Diplomatski opazovalci opozarjajo, da je ZSSR predala Franciji in Angliji prvo noto o kršenju zavezniških pogodb o prijateljstvu tik pred začetkom bruseljske konference. Sedanji odgovor Pa so sovjetske oblasti predale v trenutku, ko je pričakovati odgovor treh sil na sovjetsko zahtevo za sklicanje štiričlanske konference in ko Ei-senhower zaključuje svoje potovanje po Evropi. borbo, borbo Akcijskega sindikalnega pdlbora. Podal je r.ato obširen pregled v najbolj važnih oblikah te borbe, kako se je razvijala in naštel njene uspehe. Na prvi sindikalni konferenci smo lahko dokazali negativni obračun kominformističnega delovanja na Tržaškem sindikalnem polju s tako natanč; nostjo in evidenco, da so ostali z odprtimi usti in v zmedi tisti. ki so zakrivili ohromitev sindikalnega gibanja v Trstu. Evo tu nekaj podatkov s te konference: Tovarna strojev pri Sv. Andreju: le 40 odst. vseh delavcev včlanjenih v ES plačuje- članarin?, rnaibno število delavcev te tovarne je pripravljeno sprejeti odgovorna mesta in sindikalne naloge, odbor se je spremenil v pravcato senco nekdaj močnega tovarniškega odbora; pri ILVI popolna pasivnost, zbeganost in malodušje. Od celotnega tako aktivnega odbora je tu ostal le sam poverjenik, znesek 40.000 tisoč lir sindikalnih mesečnih prispevkov je padel na borih 10.000 lir, ni zborovanj, nikakega vpliva odborovih članov na množice, gospodarski položaj delavcev ILVE zelo težak; Tovarna strojev Kozman: edino delovanje Enotnih sindikatov in Delavske zbornice obstaja v sporazumu z (delodajalcem glede odtegnitve zneska članarine delavcem in le polovica delavcev sprejme le omejeni vpliv ES; grafičarji: 50 odst je pasivnih do organizaci, je, brez zaupanja v sindikalno vodstvo; kategorija je ostala brez vsake orientacije s tajnikom, ki niti ni grafičar pri tiskarski kategoriji, popolna o-hromitev važnega Enot. sindikata po objavi resolucije Inform-biroja; pomorščaki in pristaniški delavci; vse delovanje te močne in važne sindikalne federacije je omejeno le na formalno delovanje raznih izjav solidarnosti in na malenkostno število ur vzdržanja od dela tekom 16. mesecev čeprav imajo pomorščaki in pristaniški delavci še mnogo nerešenih vprašanj; pekarnarji; od 3. vpisanih konec 1945 v Delavsko zbornico jih postane kar 100, in v ES, ki so jih imeli do maja 1948, vpisanih 400 odi 500 pekov ostane le 200 pasivnih; Acegat; ta delavska množica, v tem važnem sektorju javnih prevozov, je y popoln, sindikalni ohromelosti; v trgovini: desettisoče delavcev zaposlenih v trgovini sedanj« vodstvo E* notnih sindikatov popolnoma zanemarja, niti znaka ni o kaki sindikalni dejavnosti med temi delavci, izginili so odbori in poverjeniki kategorije za trgovino, likvidirane so organizacije; med prosvetnimi delavci: radi posebnih pogojev šole v Trstu, predstavlja federacija Enotnih sindikatov šolnikov pravo avantgardo sindikalne borbe. In prav to borbeno avantgardo — federacijo so «iz ključih« kominformistični poglavarji iz Konfederacije, in tako bi 120 učiteljev, po namenu moralo ostati brez sindikalne organizacije; kmetje in poljedelci: dejanska likvidacija nabrežinskega, dolinskega miljskega in drugih odborov, likvidirana ie bila fedleracija ES malih kmetov in od 4.000 včlanjenih V sindikatu do 1948 je ostala le redka ali nobena organizacijska sled. Ob zaključku I. sindikalne konference je bila izglasovana resolucija, s katero je konferenca poverila nalogo Izvoljenemu od- boru, da podvzame vsako dejanje, ki naj bi omogočilo obnovitev sindikalne moči tržaških delavcev, za uspešno borbo proti kapitalističnemu pritisku, za izboljšanje ekonomskih in socialnih pogojev ter brambo demokratičnih svoboščin. Samovoljno vodstvo Konfedle. racije Enotnih sindikatov je za dalo 12. februarja 1950 z tožnim sindikalnim kongresom, ki jie predstavljal pravo izzivalno dejanje protj delavcem Jugoslovanske republike, drugi usod>-nl udarec na poti likvidacije ideološke in bonbene dediščine Enotnih sindikatov. Likvidiralo je namreč «sramolno preteklost Tudi ob tej priložnosti je aicci* ki sindikalni odbor zavzel odločno stališče. Trika zal je tržaškim in italijanskim delavcem ter »predstavnikom Svetovne sindikalne zveze in nekaterih drugih narodnih Dr. Ivan Ribar predsednik Prezidiuma Zvezne ljudske skupščine FLRJ Danes izpolnjuje 70 let življenja dr. IVAN HlBAR. predsednik Prezidiuma Zvezne ljudske skupščine FLRJ. Rodil se je 21. januarja 1881. Leta 1904 Je postal doktor prava. 2e v gimnaziji in na univerzi Je spadal v vrste napredne in borbene mladine, ki se je borila proti tedanjim avstro-ogrskim oblastem. Sodeloval je pri ustanovitvi Hrvatske napredne stranke, ki je imela za progrjm ustvarjanje bratstva in enotuosp brvatskega in srbskega naroda, zedinjenje, svobodo in neodvisnost Hrvatske izven avstroogrske monarhije. Leta 1913 je bil izvoljen za narodnega poslanca v Hrvatskl sabor kot član Hrvatsko-srbske koalicije. Leta 1914 Je bil na seznamu političnih osumljencev. Leta 1918 je kot član Narodnega vijeta postal član začasnega par- (Nadaljevanje na 6. strani) Mac Arthur izjavlja da se ne bo umahnil s Koreje TOKIO, 20. — Danes zvečer je bil na Koreji sledeč položaj: Kitajske čete se zbirajo pri Ichoriu, Na srednjem bojišču so kitajske sile ponovno zasedle Wonju po štiriurnem boju. Prav tako so z zaledja napadli Kitajci prevozna sredstva na cesti Chechor>Wonju. V kratkem boju je bil promet na cesti ponovno vzpostavljen. Dalje proti vzhodu je bilo zabeležiti aktivnost izvidnic v trikotniku Yonhwol - Chechon - Tanyang. Na vzhodnem bojišču pa se ni dogodilo nič novega. Danes je obiskal Korejo general Mac Arthur in je tam izjavil: «Tukaj bomo ostali, dokler bodo državniki OZN smatrali za potrebno«. Dejal je nadalje, da Kitajci ne bodo vrgli sil OZN y morje. Primerjal je kitajski napad na Koreji z napadom Japoncev na Pearl Har-bour med zadnjo svetovno vojno. Potem je objasnil umik z reke Jalu. kar je «odgovarjalo hladni realnosti vojaškega položaja«. Pri tem so preprečili številne žrtve. Zaključil je. da j« mogoče samo s pravilnim manevriranjem preprečiti nevarnosti v sedanjem težkem položaju, ko stoji nasproti zavezniškim silam LR Kitajska, PARIZ, 20, — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes i>opoldne odpotoval z letalom v Novi Delhi. Pred odhodom je novinarjem izjavil; »Položaj je še vedno kočljiv, toda menam, da je še mogoče priti do sporazuma in da ura pogajanja ie nj potekla. Smo vedno v tesnem stiku z vsemi vladami, vitevši pekinško s posredovanjem našega poslanika na Kitajskem Panikkarja. Ce se ho-emo pogajati, če hočemo priti do sporazuma, moramo jasno opredeliti naše stališče in preprečiti. da bi nastal položaj, ki bi nas lahko vodil v vojno«. Glede razgovorov s francosko vlado Je Nehru izjavil: «Sporazumni smo o vsem, kar je treba napraviti, da se brani mir in ne sme se začeti nobena prenagla akcija, ki bi lahko spravila v nevarnost mir«, Popoldne je Nehru prišel na letališče Ciampino v Rirm£ Spremlja ga glavni tajnik indijskega zunanjega ministrstva in poslanik Indije v Pekingu Pamkkar, Med kratkim pristankom na letališču je Nehru podal nekaj izjav novinarjem, nato je sprejel predstavnike indijskih seminaristoy v Rimu Nehru in Trygye Lie poudarjata da so še vedno mogoča pogajanja Nehru je čez eno uro zopet odpotoval. Novinarjem Je Izjavil, da je zadovoljen z izidom konference Commonivealtha in je pripomnil, da je ugotovil, da je bilo innogo več točk, o katerih so bih sporazumni, kakor onih, glede katerih so vladala nasprotja. Nh vprašanje, kakršno bi bilo stališče Commomvealtha v primeru svetovne vojne, Je dejal, da je treba predvsem potruditi se, da se odstrani nevarnost s pogajanji in stiki, toda to ne sme pomeniti popustljivost pred napadi, pač pa je treba to napraviti dostojanstveno in upoštevajoč splošne koristi. Glede kitajskega odgovora na načrt komisije treh glede Ko/eje je Nehru dejal, da o tem niso razpravljali v Londonu, ker je odgovor prišel po zaključku konference, pač pa da ga je on proučil v Parizu na sestanku z indijskimi poslaniki, Po njegovem mnenju lahko da odgovor pekinške vlade vtis, da ta vlada odklanja pogajanja, toda v bistvu se opazi želja, da se pustijo odprta vrata za pogajanja. Na vprašanje, ali smatra Indija Kitajsko za napadalko v primeru Koreje, je Nehru izjavil, da je ,na Koreji dejansko prišlo do napada, kar je Indija obsodila, ko se je pridružila državam, ki so junija glasovale znano resolucijo OZN. Primer Koreje je po Nehrujevem mnenju začel postajati vprašanje za Kitajsko, potem ko so sile OZN prekoračile 38, vzporednik. Glede tega je Nehiu pripomnil, kako je Kitajska izrazila svojo za. skrbljenost za industrijo Mandžurije in kako Kitajska smatra Korejo zgodovinsko za vrata svojih severnih pokrajin. Zaključil je z izjavo, da »e pot za pogajanja še vedno odprta, Sir Benegal Rau, indijski de- legat OZN in član komisije treh se je danes vrnil v New York iz Londona in Pariza. Novinarjem je izjavil: «Indija ne smatra zadnjega pekinškega odgovora kot izrecno zavrnitev načel, ki jih je odobrila OZN za mirno rešitev korejskega spora, «Ce proučite odgovor pekinške vlade, boste videli, da predstavlja deloma sprejem načel, deloma pa zahtevo pojasnil in končno tudi vrsto novih predlogov. Stališče indijske vlade Je, da odgovor pekinške vlade pušča ie vedno odprta vrata za pogajanja«. Glede ameriške resolucije za obsodbo Kitajske kot napadalke, je Benegal Rau odklonil odgovor in je pripomnil: «Ne morem podati izjav o katerem koli ukrepu, ki bi ga OZN lahko sprejela, preden vem, kakšen ukrep dejansko proučujejo. Predvsem se moram seznaniti s lem, kar se je tu zgodilo«. Na vprašanje, ali bf Indija lahko podprla resolucijo, ki ob. soja Kitajsko kot napadalko na Koreji, je Rau dejal: »Želel W videti resolucijo, preden se o tem izrečem«. Glede londonskih razgovorov z Nehrujem je Rau dejal: »Razgovarjali smo se o vsem; o tukajšnjih zadevah in o evropskih zadevah«. V Londonu je danes zunanji minister Bevin sprejel glavnega tajnika OZN Trvgve Liea. Pozneje je Trygve Lie z leta- lom odpotoval v Neve York, Pred svojim odhodom je novinarjem izjavil: «Vračam se v Lake Succes«, da podam priporočila glede bodočega zasedanja glavne skupščine OZN. To zasedanje bo morda v Edimbur-gu, morda v Blackpoolu, ali Ženevi, ali v Parizu, ali v Cannesu, tZda gotovo ne v Lon- donu«. Glede sedanjega političnega političnega položaja je Lie dejal: »Vrata za ohranitev miru so še odprta in je vedno mogoče pogajati se, sporazumeti se, in vsakakor voditi posredovalno delo«. V Londonu izjavljajo, da so se Trygve Lie, Bevin in Kenneth Younger razgovarjali danes zjutraj o korejskem vprašanju. ki ima na razpolago celotno vojaško moč države. To nalogo opravlja — po besedah Mac Arthurja — poveljstvo sil OZN na zadovoljiv način«. V zgodnjih popoldanskih urah se je Mac Arthur vrnil v Tokio. Povišanje cen v Franciji PARIZ, 20. — Kot posledica dviga cen r.a svetovnem trgu so se tudi v Franciji povišale cene. Vlada je o tem že nekaj krat razpravljala iti sipdikati so jo opozorili na posledice zmanjšanja kupne moči nameščencev. List »Petit bleu«, ki velja za Plever.ovo osebno glasilo, pravi, da so «potrebni novi ukrepi, ki jih je treba sprejeti v najkrajšem času, če ne, bodo pri tem vsi prizadeti«. Prihodnji teden se bo sestal ministrski svet, ki bo predlagal ukrepe za ohranitev sedanjega ravnotežja med cenami in plačami. Po statistiki lista «Mor.de» so se v enem letu podražila živila za 18 odst., industrijski izdelki pa za 6 odst. ZaMlslvo v Miji zaradi preneliania vejaesa stanja i DUNAJ, 20, — Danes so na Dunaju z velikim zadovoljstvom sprejeli napoved konca vojnega stanja med Jugoslavijo iri Avstrijo. Poudarjajo, da bo novi položaj še bolj prispeval k normalizaciji odnosov med obema državama. Praktična po. sledica te odločitve bo sprememba sedanjih političnih misij v poslaništva. Poročilo avstrijskega zunanjega ministrstva pravi med drugim naslednje: «Avstrijska vlada pripisuje veliko važnost prijateljskim odnosom s svojim južnim sosedom in bo zato sprejela z največjim zadovoljstvom uradno sporočilo o tem odloku«. lamenla. Od takrat je bil neprestano narodni poslanec izvoljen na listi demokratične stranke. Po ukinitvi ustave leta 1929 je bil ves čas v opoziciji. Ko je KPJ dala pobudo za u-stvarjanje Ljudske fronte, Je postal dr. I. Ribar eden izmed njenih prvih borcev. Ko je CK KPJ pozval vse jugoslovanske narode na upor, se je temu klicu odzval med prvimi dr. Ivan Ribar s svojima dvema sinovoma in kot IjucL ški borec pretrpel vse nadčloveške in 'junaške borbe. Na prvem in drugem zasedanlu AVNOJ a 29. 11. 1942 v Bihaču in 29. 11. 1943 v Jajcu je bil izvoljen za predsednika AVNOJ-a. Po osvoboditvi je bil lzvolien za ljudskega pos'anca in r?o tile sklicane pred začetkom tekmovanja, so delegati sprejeli okvirne tekmovalne načrte; nato Pa so bili izdelani in na širših sejah osnovnih odborov OF ali na množičnih se-tankih sprejeti dokončni tekmovalni načrti. Čeravno so tekmovalni načrti tu pa tam pomanjkljivi in jih bo treba v samem tekmovanju še vedno »popoinjevati, vendar dokazujejo, , da so okrajni in osnovni odbori OF pravilno razumeli važnost in namen tekmovanja. Predvsem so s; zadali nalogo, da v času tekmovanja še bolj poostrijo borbo za nacionalne, gospodarske in kulturn« pravice tržaških Slovencev, ki jih današnji oblastniki teptajo po starih fašističnih metodah. Na osnovi te borbe pa ustvarjati enotnost vsega slovenskega prebivalstva mesta in dežele; politično-organizacibko okrepiti OF, aktivizirati in uvesti pravilen sistem dela v okrajnih in osnovnih odborih OF ter pritegniti v vrste Fronte nove množice. Okrajni in osnovni odbori so II. koncert Glasbene Matice v „ A udi tori u m u” GLASBENA MATICA V TRSTU bo prired la v soboto 27. januarja svoj drugi veliki koncert v dvorani «Audltoriumn, na katerem bedo sodelovali: violinistka Nada Jevgjenitevič - Brand-lova, čelist Oton Baide in pianist l>r. Roman Klasinc, ki sestavljaio Mariborski trio: nadatje mezzosopranistka F’za Kariovčeva in baritonist Samo Smerkolj, ki ju bo spremljal na klavirju idr. Danilo Švara. Opozarjamo vse ljuhitelte glasbe, da bodo sporedi na razpoko od torka naprej pri «Adra-Express». Ul. F. Se,ero 3b nadalje SHPZ, Corso Grribaldi št. 4 111 in na okraju na Opčinah. Člani Glrebsne Matice naj dvignejo sporere v Ul. sv. Frančiška 22 (Pečar). Priporoča mo vsem, naj dvignejo sporede čimprej, ker je število sedežev v dvorani ometeno. Sj v tekmovalnih načrtih zadri; ko'kretne naloge za poživitev dejavnosti odborov in članov OF na go pot tarskem in kulturnem področju za kre. pitev samoobrambe našega km ja in delovnega človeka, ter za še večji razmah kulturne dejavnosti. Da bo Pa P(^B' stitev 10. obletnice popolnejša bodo okiaj-ni odbori organizirali več krajevnih razstav o NOB, kakor tudi številne proslave s kulturnimi sporedi. Tekmovalni programi pa obsegajo še mnogo drugih nalog, ki jih nameravajo izpolniti okrajni in osnovni odbori OF ob sodelovanju članstva in širokih množic. Tako po okrajni in osnovni odborj OF na podlagi priprav, ki So zelo živahno potekale, tn na osnovi sprejetih tekmovalnih načrtov stopili s 1. januarjem v tekmovanje, ki bo trajalo do 22. aprila t. 1- Nekateri okraji so v samem začetku pravilno pristopili k tekmovanju. Z organizacijsko spopol-rritvijo odborov, z ustanovitvijo potrebnih organizmov — komisij, z razdelitvijo nalog in dela kakor tudi s seznanjanjem članstva o važnosti tekmovanja in o pcmenu 10. obletnice OF jim je uspelo vnesti med osnovne organizacije razgibanost in tekmovalno razpoloženje, ki so pogoj za usped-no izvajanje sprejetih nalog. V tem pogledu je prav gotovo na prvem mestu IV. OKRAJ (SKEDENJ), ki je že na prvi širši seji okrajnega odbora OF pravilno razdelil delo. poavze] potrebne organizacijske ukrepe za okrepitev sektorskih odborov Skedenj, Sv. Ana in Kolonkovec, tako da v teh sektorjih že poteka delo na podlagi tekmovalnega programa. Obenem je bila. sestavljena 17 članska komisija, ki bo skrbela za proslave, kulturne prireditve, za zbiranje gradiva o NOB in za prireditev razstave, ki bo v Skednju. Okrajno vodstvo OF pa si še nadalje prizadeva, da pritegne čimvečje število sodelavcev. Tudi DOLINSKO - MILJSKI OKRAJ ne zaostaja. Ze na prvi seji okrajnega odbora v tem letu je prisostvovalo večje število tovarišev iz vseh vasi okraja in izvoljena je bila veččlanska tekmovalna komisija. Redne seje pa so imeli tudi vsi krajevni odbori OF, na katerih so si razdelili najvažnejše naloge, ponekod pa So biie ustanovljene veččlanske skupine tovarišev, k; so že pristopile k zbiranju podatkov, gradiva o NOB. Mnogo dela je bilo napravljenega tudi v ostalih okrajih, vendar se čuti pomanjkanje pravilnih organizacijskih prijemov. Zlasti OPENSKI IN NABRE2IN-SKI OKRAJ morata pohiteti in razgibati krajevne odbore OF, kjeT je potrebno pritegniti vanje nove aktivne tovariše in razdeliti celo v odborih. V krajih, kjer so predvidene raz-■vtavc. p& ustanoviti komisije, katerim bo poverjena naloga zbirati gradivo in pripraviti razstav^ o NOB. Ce hočemo, da bo tekmovanje uspešno potekalo in dobilo čim širši razmah, je potrebno, da,okrajni in osnovni odbori Osvobodilne fronte seznanijo vse članstvo s pomenom tekmovanja in z nalogam; OF v dobi tekmovanja. Istočasno pa seznanjati najšiTše množice z zgodovinskim pomenom, ki ga ima 10. obletnica OF, zlasti za tržaške Slovence. To bo pa možno napraviti predvsem z množičnimi sestanki, kakor tudi s časopisjem, s poročanjem o poteku tekmovanja, o doseženih uspehih itd. Nadaljevati je treba z dosedanjim delom in še pospešiti organizacijsko utrjevanje o s-novnih odborov OF z vključitvijo novih aktivnih tovarišev, obenem*pa si prizadevati, da bo delo v odborih pravilno razdelieno, ker le tako bo omogočeno uspešno izvajanje tekočih nalog. Okrajni odbori bodo kos vsem nalogam pred-v-em tedaj, ko bodo obstajali organizacijsko krepki in za samostojno delo sposobni odbori OF v najmanjši podeželski vasici kakor tudi v vseh mestnih terenih. Od dneva, ko bomo proslavljali 10 obletnico OF, nas ločijo le trije meseci, zato je rotrebno, da okrajni odnosno osnovni odbori Osvobodilne fronte in komisije pospešijo delo ta zbiranje podatkov in zgodovinskega gradiva o NOR kakor tudi ostale priprave, ki so v zvezi z organiziranjem predvidenih razstav. Nič manj važno ni vprašanje proslav, ki bodo prirejene v počastitev 10. obletnice OF, za kar je potrebno pripraviti tudi primeren kulturni spored, kar zahteva določen čas; krajevni in sektorski odbori OF bodo morali pravočasno povabiti prosvetna društva in kulturne delavce, da bodo sodelovali na proslavah. Smrt fašizmu! — Svoboda narodu! Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda Za STO. vame Ampelea iz Izole, sindikalna podružnica podjetja «Edilit», sindikalna podruž ica nameščencev okrožnega ljudskega odbora, sindikalna podružnica krajevnega ljudsk gi odbora iz Izole, sindikalna podružnica mestnega odbor iz Kopra, poljedelska šola iz S’ o-cijana, podjetje «Fru-tuss iz Kopra, tovarna Arrigov iz Umaga, delavci pc diet a N va gradnja, delavci Prcgrcsz iz Buj, sindika’na por’r-inica okrožnega Ijud-keg'1 odbora iz Buj. Ta je imela tudi ak demi-jo v počastitev ustanovnega kongresa. Sledila je četrta točka dnevnega reda, in s cer razprava o poročilu tov Pefroria Prvi se je oglasil k besedi Liber o Fra-g-iaccmo iz Pirana, ki je zelo izčrpno orisal delo in na’og-sindikalne nz^edne r.r niz ci-je v Istrskem okrožju. Za rjim se ie ce’as:! od v-ch l’* no pozdravljena Franc'seg F Up”i, delavska, z-pcslena v tržški konopljarni, ki je v kra kih besedah, orisala težek -'•l-č-\ v katerem živi danes trža'ka ti tovka. Poudarila ie, d ■ se žen-odločno borijo ob strani sv-jih delovnih tovarišev ter da bodo v tej borbi vztrajale, dokler ne bosta zmagali pravica in resnica Njene skromne, a zelo prisrčne b-sede so gan le vse n'V-zoče, ki so še bolj živo -vtili tesno povezanost vseh pošterih delavcev in delavk borbi za obrambo lastnih pravic in interesov Oglasil se je k be-edi še. Srečko Vitez, ki je poz-'raviH kongres v imenu *isk"rskih delavcev ter pedal kratko poročilo o položaju tiskarskih delavcev na našem ozemljv Poudaril je, da so tudi tiskarski delavci pripravljeni rom~crri k čim prejšnji obnovitvi resnic no razredne sindikalne orgd~i-zacije, ki. bo združili v-e delavstvo v borbi proti razrednemu sovražniku. Za njim je povzel . besedo PRAVICA SLOVENŠČINE pred osemdesetimi leti in danes Edo Dolenc, ki je prav tako govoril o nal gdh in delu sindikalne organizacije v jimos'0-van-lci coni Tržaškega oz mlja. S'edil je kratek govor Giovan-nija Uleni, ki ■- na kratko orisal dnlo razrednega sir.d k >a pekovskih delavcev. ki je znal vedno zavzeti pravilno sMi\'e v pogajanjih, ki so v za tinjem ča-u bile meti predstavniki delodajalcev in drugih sindikalnih organizacij. Za njim je prosii za bes~do Rot-r, del ve c v solinah v Piranu, ki je s ponosom orisal de'o njihovega kolektiva, ki je v počastim-današnje-a kongresa z delom, prostovoljnih ur nabralo 10 0'1 din, katere pokla-ja kongresu Njegove beseda sn navzoči z navdušenjem rozdr~vVi V zvezi z g'avnim roroiilom je. govcril nekaj bes'd tudi1 Franc Lipovec, ki j® p-udaril oomen rozredn- sind:’-aln- or. ganizaci e Za usoešm borbo de lavsk°gi ra-reda proti vsem sovražnikom pro'e,ariata V imenu pristaniških d'V vc'v j-sorenovoril nekij bes'd Ludvik Pernarčič, ki je pozval vse pristaniške d lave, naj se vključijo v Enotnj razredni s!n. d’kat pristaniških delav~ev, ker bodo le na ta način l-hko pripomogli k rešitvi vseh perečih vprašanj. Za njim ie govoril še Pisot Radc-Sokol, ki j? govor], o položaju v Istrskem okrožju, kjer ljudstvo z nrvdu-šeniem dela in gradi, ker se zaveda, da gradi zase in za svojo lepšo bodočnost Kot zadnxi je spregovoril nekaj bes-d tudi Mario Maglica - delavec Tovarne strojev, ki -e or’sai pomen ustanovnega kongresi ki predstavlja temelj, na katerem bodo delali gradili svo j n resnično sindikalno organi-acijo. Z izjavami omenjenih delavcev in d°lavk se je ob 19 uri prvi del zaključil kcvgr'sa Danes ob 8.30 se bo delo kongresa nadaljevalo. f M A//+' fr'.<■’>■■■ &■■■■/■■/’ t •- £>***/ ' •/ /v v r.y * Hi dat ;* i / v«* - - * s -* r if/tn -« *•--> •• ,f ; s,r i./*/*< •> -- ' ** Wm F- • - Z ‘i- , /■ ■ - : . , r/. •,1 v -v, • -, ■ - itiii r, - mi ‘-r**- - ■ f id- KOLEDAR Nedetja 21. januarja Neža, Janja Sence vzide ob 7.39. ZBl°n® ** 16.53. Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 14.52, zatone ob b.54. Jutri ponedeljek 22. januarja Vincenc, Sviligoj Kako bom ljubila Kako bom ljubila, k’ me srček boli, ker ta lanski moj fantič pczab.jen še ni. Fczabljen bi bil, ko b' tak srčkan ne bil, pa je srčkan tako, da pozabljen ne bo. -rž — s Atrf:. :>•* : m: ■ 't' M» mm m ■ . 4*1' W0msš * PROSVETNA DRUŠTVA Prosvemo društvo v Bairuov-ljah bo imelo svojo redno sejo v sredo 24. t. m. ob 20,30 v društvenih prostorih. Dnevni red je važen in obširen. IZLETI P D T Smučarske tekme v Černem vrhu Si: RADlO iS jUuuaL.i;Utft; IhftlA Odhod na smučarski izlet v Crni vrh bo v nedeljo 21. t. m. ob 6. uri zjutraj od začetka Ulice Fabio Severo. Prosimo za točnost. Ker bodo v nedeljo 4. februarja v Črnem vrhu smučarske tekme, ki jih organizira ZDTV, vabimo vre člane, ki mislijo tekmovati, (a se od ponedeljka 22. t. m. do srede 24. t. m. prijavijo v Ulici Machiavelli 13-11. med 17. in 19. uro. Ob tej priliki bo smučarski izlet tudi za druge. Kdor se ga misli udeležiti naj se javi isto-tam. IjsLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Slika predstavlja del pravil nekega društva. Ker je spodaj dvakrat zabeležena letnica, sme si takoj na jasnem, iz katere dobe je listina. Letnica 1867 nas prestavi daleč v polovico prejšnjega stoletja. Toda ka.,r bi hoteli poudariti j z objavo slike te listine, je to, Spokorniška izjava Enotnih sindikatov glede vprašanja industrijskih delavcev Za grafike dosežen sporazum - Bodo uslužbenci javnih ustanov zaostrili svojo borbo ? Voditelji Enotnih sindikatov so zopet spremenili svoje stališče glede vprašanja industrijskih delavcev ter sprejeli stališče, ki so ga zavzeli voditelji Delavske zbornice na skupščini dne 16. t. m.. Kot smo že poročali, sta se omenjenega dne vršili istočasno skupščini industrijskih delavcev — članov Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Medtem ko so člani Enotnih sindikatov z vso odločnostjo odbili kompromisne predloge Urada za delo glede rešitve spornega vprašanja, so industrijski delavci, včlanjeni v Delavski zbornici, te kompromisne predloge odobrili ter dali nalogo svojim sindikalnim za- j nice sklenili sprejeti kompro-stopnikom, da se po te» rav- misni predlog Urada za delo. najo tudi na bodočih pogajanjih. Vodstvo Enotnih sindikatov, ki menda ni bilo poučeno o stališču Delavske zbornice, je nič hudega sluteč objavilo takoj drugi dan svoje stališče, v katerem je z vso odločnostjo odklanjalo kompromisne predloge Urada za delo, češ da so zelo škodljivi za interese delavskega razreda ter zato nesprejemljivi. Bili so prepričani, da bodo istega mnenja tudi člani Delavske zbornice. Toda kakšno razočaranje jih je čakalo, ko so že naslednjega dne izvedeli, da so voditelji Delavske zbor- Premiera Rossinijeve „ Pepelke" Lahkotna, neproblematična in danes skoro banalno učinkujoča Rossinijeva glasba še vedno najde med obiskovalci o-pemih predstav svoje pristaše — mogoče boš zaradi omenjenih nedostatkov. Tako si moramo razlagati številno občinstvo, ki je prihitelo v petek zvečer poslušat v gledališče sVerdi« premiero Rossinijeve opere «Pepelka». Naše bralce bo morda zanimalo, da ie Rossini v istem letu kakor «Pepelko» napisal še tri druge opere. Naglica, s katero je mojster pisal svoja dela. razumljivo ni mogla pozitivno vplivati na kvaliteto. Kljub površnosti in naglici, (ki je narekovala Rossiniju, da je dal dve ariji iz Pepelke napisati nekemu Luci AgOlini-ju) pa ostane ePepelka« kakor še nekatere druge Rossinijeve o-pere vedno živahno potekajoče, deloma idilično deloma komično scensko delo italijanske operne šole prvih desetletij 19. stoletja Veder značaj vtisnejo operi komični momenti, zlasti nastopi «Don Magnificas — tipičnega «Basso buffo» ki ga je rodila že opera 18. stoletja. Taka je n. pr. scena v drugem dejanju, ko se preoblečeni princ razkrije kot komornik pravega pnnea in spravi «Don Magnificas (figura■ ki naliku-je «Don Martolus v «Seviljskem brivcus istega avtorja) v pravo besnost. Glasbeno zanimiva je briljantna, ritmična uvertura in nekatere pevske partije kot n. pr.. Pepelkina arija «Nekoč je bil kralj*. Zenski glasovi so pisani virtuozno in nudijo pevkam dovolj prilike, da pri izvedbi raznih okraskov pokažejo odlike svojega glasu in tehnično spretnost. Dirigent Umberto Berrettoni se je ponovno izkazal izvrstnega poznavalca italijanske operne literature in je tako celoto kakor detajle lepo izdelal. Poetična vloga Pepelke je našla odlično interpretinjo v mezzosopranistki Giuletti Simionato. Odlike njenega lepo barvanega glasu smo občudovali zlasti v koloraturnih vložkih. V vlogah «hudobnih» sester Clorinde in Tisbe sta nastopili Tatjana Me-notti in Aurora Cattelani, ki bi lahko bajeslovni značaj te o-pere še bolj očrtali z bolj karakterno igro... Neprekosljiv je bil Don Magnifico basista Fer-nanda Corene, ki je danes menda eden najboljših interpretov vlog za «basso buffon in je vzbudil s svojim nastopom o-bilo prisrčnega smeha pri pu bliki. V ostalih vlogah so se uveljavili še Cesare Valettl kot Don Ramiro, Pletro Mala-spina kot Dandin in Vito Su-sca v vlogi Alidora. Režiral je Enrtco Frigerio. Posamezne scene so bile zelo okusno opremljene. r. Pišiie slovenska imena no slovensko! Gospod Botič-Bossi je razpredel svojo avtobusno mrežo čez openski in nabrežinski del kraške planote in se menda pri tem ni uštel. Tudi s progo eTrieste, Aurisina• Ce-roglien je verjetno zadovoljen, ker mu prinaša precejšnje dohodke. To je sicer njegova stvar in mi se ne bi vtikali vanjo, če ne bi s tem drezal naših narodnih čustev. Ce mu je všeč naš denar, na) bo toliko obziren, da izda svoj vozni red z našimi pristnimi krajevnimi imeni. Prav tako naj napiše na svoje avtobuse In avtobusne postaje po vaseh tudi slovenska imena naših vasi. Kaj je to: Monrupino, Aurisina, Ceroglie, Precenico, Pre-protto, itd.? Ne g. Božiči Ze stoletja so to Repentabor Nabrežina, Cerovlje, Prečnik, Praprot, itd. in po teh vaseh biva že stoletja in stoletja slovenski narod. Upamo, da bo g. Božič, če ima še količkaj narodnostne zavesti v sebi, to krivico čim-prej odpravil. To naj g. Božič 'pove tudi svo jim uslužbencem, ki prerodi pozabljajo na svoje in na pokoljenje tukajšnjega ljudstva. Nesporazum je bil tukaj. Vodstvo Delavske zbornice je bilo zelo ogorčeno, da s0 si Enotni sindikati dovolili izraziti in celo objaviti stališče, ki ni odgovarjalo njegovemu. Voditelji Enotnih sindikatov, ki se že toliko časa trudijo, da bi dosegli tako zaželeno prijateljsko e-notnost z voditelji Delavske Zbornice, so se seveda zelo ustrašili, da so si s svojim neprevidnim ravnanjem zapravili vsako možnost vključiti se končno v vrste resničnih ((branilcev interesov delavskega razreda*. Zato so «pozabili», da so še pred dnevi zatrjevali, da so kompromisni predlogi Urada za delo popolnoma nesprejemljivi, ker so škodljivi interesom delavskega razreda, ter so takoj sklicali skupščino, na kateri so se svojega ((nepremišljenega* dejanja zelo kesali ter sklenili, da se v «interesu delavskega razreda* pridružujejo stališču Delavske zbornice. Takšna je danes politika tistih, ki pravijo, da vodijo razredno borbo v korist interesov tržaškega delavskega razreda. Ce bi bili voditelji Delavske zbornice sprejeli, na skupščini predloge delodajalcev, smo lahko prepričani, da bi bilo vodstvo Enotnih sindikatov tudi toliko elastično, da bi znalo preklicati vsa svoja dosedanja zatrjevanja, ter bi kot dober podložnik sprejelo, — kajpak v ((interesu* delavskega razreda — tudi te predloge. Mislimo, da tako postopanje voditeljev Enotnih sindikatov ne potrebuje nobenega komentarja.... * # >:< da gre tukaj za dokument, ki ima vsaj deloma tudi značaj uradnega akta, pa je VSESKOZI SLOVENSKI! Pred osem. desetimi leti so torej v Trstu na «C. K. Namestništvu* (ce-sarsko-kraljevem namestništvu) uradovali s Slovenci v slovenščini, celo brez dvojezičnosti, kar SAMO V SLOVENŠČINI. (Nemški je bil edino pečat). Kar ču&no se nam zdi, da je lahko stara Av&tro-Ogrska v svojem nazadrjaštvu razumela česar danes ne morejo razumeti tisti, ki nikoli ne pozabijo govoriti o svoji kulturi (tako da postajajo s tem že kar nekulturni), in to danes, ko na vseh koncih pribigujejo demokracijo. Zamislite si, da ustanovite danes kakršnokoli društvo ... Četudi bo to samo «Društvo ljubiteljev angolskih maek», boste vendar morali predložiti pravila itd., kakor je to pač predpisano po nezmotljivih birokratskih predpisih. Toda v vsakem primeru — pa čeprav bj bili tisti ((ljubitelji angor-skih mačk* strni Slovenci, boste morah predložiti pravila in ves ostali material NE V SLOVENSKEM, TEMVEČ V ITALIJANSKEM JEZIKU. Kaj šele, da bi potem kdo napisal v slovenskem jeziku: ((Videl in potrdil!« ... To Je bi*o mogoče pred osemdesetimi leti in še prej, v času nazadnjaštva, dandanes v debi materialnega in duhovnega napredka, v deželi, kjer vlada svoboda in demokracija, danes je seveda kaj takega nemogoč e . . . Nič novega torej ne zahtevamo, kadar terjamo enakopravnost za slovenski jezik. Ne gre za nekaj, kar «še r.ikoli ni bilo*, — čeprav še tudi ni bilo dovolj, — temveč gre za stvar ki je naša stara, že uzakonjena pravica. Danes nam to pravico lahko odrekajo samo ljudje brez vsakega čuta za pravičnost in brez sleherne resnične kulture. icmuaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NhLn-LJA 21. I. 1951. 8.30: Kir.enjsua ura (siov.); 9.00: ve s-mojnicm sliKi; 9.3u: Kmeiij-sKa ura (nai.j; lu.uO: Foimorua giaSDa; lu.9a: Oucaja za Bujsko (inv.): 11.15: Siavm solisti pred inmrOiOuom; 11.45: OlasDa po željah (Slov.), 12.15: Poročna v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: MiaumsKe sKlaube poje zoor gimnazije iz Kamnina; 13.30: Pravljice za naše najinfaj-še (slov.); 14.00: Vesela ura v ital.; 14.45: GiasDa po željah (it.); 16.00: Zaključek. 17.00: Dovaja za podeželje - Slušna igra - josip Juičič: «Jurij Kozjak*; Kazvoj slovenskega šolstva v Kopru v minu.ih časih; vmes naro-ua glaspa, nastopi zbor Nedeljski vozni red avtobusov družbeAulovie Carsiche" za Tržaško ozemlje DANES 21. t, m. ob 1». ur! uri dopoldne gostovanje v gledališču v KOPRU z Gorinškovo komedijo «Rdeča kapica»| Vlogo Rdeče kapice igr* Elza Barbičeva, vlogo lovca pa Julij Guštin. Proga Trst - Dolina (Domjo, Boljunec) Postaje: Avtob, post. Largo Barriera Vecchia, Sv. Ana odhod iz Trsta 9.00, 10.30, 12.30, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. Proga Trst - Ricmanje (Log) Avtob. post. Largo Barriera Vecchia odhod iz Trsta 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. Proga Trst - Mačkovlje (Dolina) Avtob. post. Largo Barriera Vecchia, Sv. Ana odhod iz Trsta 13.00, 22.30. Proga Trst - Trebče (Bazovica, Gropada, Padriče) Postaja; Avtob. pestaia odhod iz Trsta 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 15.00, mSi i ^i^ff^emetiči 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: ( ---=7 ---- 1Pinn Kaj smo vam pripravili (ital.); | odhod iz Trsta 10.00, 11.30, 15.00. 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 19.45: Igrajo kitaristi; 20.00: Pe-- _ Tr!)ll ster večerni koncert; 20.45: Poli- Dne 20. t. m. so se v, -trstu tični pregled (ital.); 21.00: Iz o- rodili 4 otroci, umrlo je 15 oseb pernega sveta; 22.00: Športna po-, jn porok je bilo 8. ročila (ital.);_2_2.15: Lahka in ples. | CERKVENE POROKE: Indu- strialec Otto Rochser Herbert na glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: JJadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.: 23.15: Glasba za lahko noč; 23.30: Zaključek oddaje. KINO Rossetti. 14.45: «Glas v nevihti*, Merle Oberon. Exce!sior. 14.30: «Duše v okovih*, Mladini izpod 16 let vstop za-branjen. Nazionale. 15.00: ((Indijanska lju-bimka», James Stesvart. Arcobaleno. 14.00: «Osamljeno srce*, R. Reagan, Patricia Neal. Fenice. 14.30: «Po Waterlooju», John Wayne, Vera Ralston. Filodrammatlco. 14,30: ((Zloči- nec Mussolino*. Alabarda. 14.00: «Poljub mrtve«, Virginia Belmont. Armcnia, 14.30: «Pesek», M- Ste- wens, C. Grav. Garibaldi. 14.30: ((Krvno sovra- štvo*, Rihard Dix. Ideale. 14.15: «Grehki riž*. Impero. 13.15: «Svetle strani varieteja*, Peppino De Filippo. Italia. 14.30: aSanjal sem para- diž*. Kino ob morja: 14.30: «Dva narednika*. Savona. 14.00: «Rdeče sence*. Viale. 14.00: »Doktor Ciclops«. Gina Lollobrigida. Vittorio Veneto. 14.00: «Cynthia», Elizabeth Trfylor. Adua. 14.00: «Giannl ln Pinotto v Hollywoodu». Azzurro. 14.00: «Ambra*. Belvedere. 14.00: ((Zaigrajte godci!*, slikanica W. Disney. Marconi. 14.00: «Veliki grešnik*, vratek*. Masslmo. 14.30: «Glas v tvojem srcu*. Novo cine. 14.00: ((Tihotapstvo in Shangai*. G. Raft. Odeon. 14.00: «Greh Lady Consin-dine«, Ingrid Bergmann. Radio. 14.00: «Vo)k iz Sile*. Vittoria. 14.00: «Mornar Simbad*. Venezia. »Tarzan in čudežni studenec*. Sv. Vid. 15.30: ((Parada zvezd*. R. Grayson. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9.950-10.000 papirnati šterling 1750-1800, (pilar 750-754, telegrafski dolar 761-763, švicarski frank 175 50 176.50, francoski frank 180-185 avstrijski šiling 23.50-24. irs gospodinja Aurelja Corsi, gradbenik Igor Mannilanko in bolničarka Natalia Gajdukova, rudar Bruno Gobbo in frizerka Angela Štefanija Vrhovski. CIVILNE POROKE: mizar Genesio Smet in delavka Marija Grižor.', mehanik Pavel Bezeljak in gospodinja Anna Ga-bass, natakar Armando Rigotti in gospodinja Marija Kofeler, vojak ameriške vojske Milton Mc Coy irj uradnica Aliče Al-derman, uradnik Edoardo Luci in uradnica Guerrina Buttus. UMRLI SO: 86-letna Frančiška Ferjančič vd. Karič, 74-let-na Katerina Gerolomich vd. Hreglich, 81-letna Girolama Marcuccio por. Galati, 73-letr.i Anton Wjnter, 58-le,tni Guido Ussai, 66-letni Giovanni Po-stich, 81-letni Michele Zulian, 64-4etni Giulio Pasmanr/, 68-let-ni Eugenio Cortivo, 88-letni Antonio Gaggion, 74-letna Gi-sella Cattinelli vd. Salatei, 6 mesecev star Oliviero Bossi, 64-letni Alfons Petrovič, 77-let-na Luigia Selco in 43-letni Giu. seppe Piemonti. V TOREK 23. t. m. ob 20. url gostovanje v gledališču v KOPRU s Finžgarjevo dramo Vlogo očeta Urha igra Ernest Zega Uprava SNG opozarja vse tovariše, ki so si kupu' vstopnice v predprodaji zl predstavo »UMIK« dne 7. *■ m. v Skednju, ki je bila od-povedana, naj izročijo vstoF nice in dvignejo denar Pfl «Adria-Express», Ul. Fabi® Severo 5 b. Gledališče Verdi Danes ob 16. uri druga Pre(j' stava Rossinijeve opere «PeP ka». Predstava je tudi za a0°~ nente reda «D». Opero dirigira Umberto rettoni zasedba je ista kot PrI premieri. V torek tretja predstava ‘’^e pelke* za abonente reda (parter in lože) in B (galerije A MALI OGLASI FKaZNE STeKL-NICis, VbAKO KOLIČINO KUPUJEMO. Skladišče jih prevzema v sredo, četrtek in petek, a ostale delovne dni po dogovoru. »Flašo-promet* Reka, Ulica Pino Pudu-čin 3, tel. 31-01. KUPIM HIŠICO ali parcelo v Kamniku ali v neposredni bližini. Naslov pri »Jugoreklam*, Ljubljana, Tyrševa ul. 11. _______ ADEX - izleti II. februarja bo izlet v: L|Ul)!iailO,FlllO,Mlli, sv. reter na Krasa in Dornber9 26. Prijave sprejema do januarja »Adria - Ul. F. Severo 5 b. tel. 29243, Dr. IUNGO zobozdravnik Izdeluje PROTEZE V JEKLU. ZL atu, ICft.Zj v L,ul KAVČUKU IN PLASTIK*- Največja garancija. Sprejema od 10-12 in od 15-19 (Govori slovenski). TRST. UL. TOKKEBIANCA 43 vogal Ul. Carducci STAVBNO PARCELO cca. 1000 kv. m v Ljubljani blizu cestne železnice kupim ali zamenjam za večjo stavbno parcelo v industrijskem kraju na deželi. Ponudbe n-: Crep, LjubUana, Gaieva ul. 1-IV. PRODAM LOVSKEGA PSA. Naslov na upravi lista. ZAKONSKO SPALNICO prodam za L. 70.000. Naslov na upravi lista. _______ Prometna nesreča po krivdi pijanega šoierja BOSANSKO PREPROGO prodam. Naslov na upravi lista. Ker so sindikati grafikov v Italiji na pogajanjih dosegli pristanek na obnovo delovne pogodbe za grafično delavstvo, ki je zaposleno pri dnevnikih, se je takoj prenehalo zadevno gibanje. Pogodba bo sestavljena in podpisana jutri, Ker so se tržaški grafični delavci pridružili gibanju svojih delovnih tovarišev v in s° v tiskarnah te samo nekako zbiramo gradivo, gradivo za epike, ki bodo prišli. Naš letošnji knjižni dar POD ZVEZDO VIKTOR PIRNAT iiuost naših pomorščahou Pred sto leti z jadrrtico okoli sveta i “Potovanje okoii Kar osemdesetih dneh?» romanu °nem pustolovskem ii-ancou, Ustvarila domišljija Verr:ea e§a Pisatelja Julesa Hiitlo, ’ Se sle3 Ko prej ures- je 7 že. doi„ emlia okrogla, vemo nekaw, ' Prvi i® je objadral Eort«Bal?ued 430 leti nameniti ^es, p ‘ Pomorščak Magal. 2taWire(i 21 leti j° je nemški 5el v treh * 127 P° zraku ob- 2e tednih. Kasneje so n.° obleteli z aviom, asncv:. ... krožij6 Odpravljajo, d'a jo ob-2 J0 2 raketo. •Nanj ®°dvi§e tujcev več ali pa so nam S^al’ i3a^ Uspehi? Kdo je že to? upe Ivan Višin. Kdo je 8a sJ® jn kdaj ■je živel, da se Vfedj. mjamo? In vendar je N bil’- opozorimo nanj, za-* Prvi Jugoslovan, ki je Iai b0 ■ io obplul svet. Sko. je tedaj sto let. Obvozil tedjj nsko kroglo na majhni jadra m dostikrat v i na 'ovitih težkih nv' romantičnih, & zanj tetova . Costih, da je njegovo 'Se j e okoli sveta navdušilo kš eIov°rske veščake. Bil je kfti v ek, njegov uspeh je .kan v°n°S m SlaV°-t! dlOPn-15'11 Se -te rodtl v sen" id Ko*11168® Lovčena v lepi kta. y. ,rski 3. novembra 1806. k*10 wn°v rojstni kraj je 211 v ,*isko mestece Prčanj-jteh eas1;?1"®' Sokelji so bili v >Ojtevni pomorci. Nji ;!! 'ti lV-r>Plnjam ie sledil tudi i 0sr-i)Vnn ^kin. Ljudsko šolo ® nauke v pomorstvu plšio nv. v domačem kraju, J^&isJ^tško šolo v Trstu. .častni'0 Prakso kot mornar »volj.f ie odslužil v polno ^..,JSlVo star tetana izpit rešin in tako je uspehom slednjič za pomorskega ka. —■ —-v edl a °samosvojil in šel Po riIhott., Vete s trebuhom za ^So Prihranki in j,.'« svn; viiurar.Ki m s po-j ^tan v]e rotteine si je kupi[ l85o m,Zgrai tr>a : "a ;P , . . C.iateWJnJ-° indmica z dve- s po- i ,p'thn VJe ro tako imenovani . 3ii a nosilnost je znaša. injt'1 p' Svojo jadrnico je dt»,liaiWL tedanji navadi z S'obftenr!Sa P^a tedaj še dar- rski roparji, je Vi- .. tQPoji). Sv°jo ladjo z dve 1 Hai«l tr-L ----------- ?rana padite in odplul iz teoK PnSlihri!arll P° t/r!t(,v' ov.te ip upo Sredozemskem ku Prevaa Yzho°'n> atlantski tvta,?a Zaim} je blago, ki so ke. Pale velike izvozne n-■0 s« • j%e'ii bewd!1.v Antwerpnu, ter,. najvežjp ^k' luki in tret-ca ’. se ie , Pristanišču Ev-•tovniSovih0aadsUa v ni0"’ ži,i' ' ^hotelo ' P°moršča- se mu je nevar. nosti, doživljajev in pustolovščin, pa je sklenil, da podvza-me na lastno roko trgovsko po tovanje okoli sveta-. Kako je bilo v onem času to tvegano podjetje za mali brik, more pravilno oceniti in vrednotiti le pomorski strokovnjak. Zal se je izgubil ladijski dnevnik, kamor je skozi vseh osem let vest no zapisoval vse dogodke ■ in orisal vsa pota Visinov rojak in njegova desna roka pomorski poročnik Friderik Bcllavi-ta. Najbrž je ostal dnevnik nekje na Dunaju, v tedanji cesarski prestolnici, kamor ga je kapitan Višin moral predložiti, da so mu po njem priznali prvenstvo v. objadranju sveta pod avstrb-ogrsko * zastavo. O-stai pa je izvleček iz dnevnika, objavljen v Trstu 1860. leta. Po njem- lahko sledimo kap. Vi-sinu po njegovi vijugasti poti širom po zemeljski krogli. 46 let je bil Višin star, ko se je podal na pot okoli sveta. Bilo je to leto 1852. 11. februarja, ko je odpula «Splen-oido» iz antwerpenske. luke, namenjena v Valparaiso, glavno uvozno pristanišče v južno, ameriški državi Cile ob Tihem oceanu. Panamska ožina v Srednji A-meriki je bila tedaj še nedotaknjena. Komaj 29 let kasneje so začeli kopati bližnjico med Atlantikom in Pacifikom, vele. važni Panamski prekop pa je bil izgotovljen in izročen prometu šele leta 1914. Višin 'e moral torej ubrati takrat običajno pot čez ravnik, kjer so mornarji prejeli morski krst, kot je to še sedaj v navadi. O-biti je bilo treba skrajne izrastke Južne Amerike na 56. vzpo. redniku južne širine, kamor se je napotil s 53. vzporednika sev. širine. Strahovito dolga pot Po neskončnih vodah za malo jadrnico! Višin se je ni ustrašil. Prečkal je Atlantski ocean in se bližal razvpitemu rtiču Hornu, najjužnejši konici Južne Amerike, ki leži na istoimenskem otoku v Ognjeni deželi. V onih časih je bil Cap Horn strah in trepet vseh mornarjev, zakaj tam divjajo ob vsakem letnem času močni viharji, ki jih spremljata dež in sneg. Mornarji, ki jih je še pred kratkim morila tropska vročina, se naenkrat znajdejo v zimskem mrazu. Razburkano morje z dolgimi in visokimi velovi, kakor jih ne pozna nobeno drugo morje, se poigravajo z ladjo kot z orehovo lupino. Danes je tam drugače. Modemi parniki se ognejo rtiču Hornu ter se prerinejo iz A. tlantskega v Tihi ocean malo više skozi Magalhaesovo ožino med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo. Za jadrnice pa je še dandanes pot mimo rta Horna med najtežjimi na vseh morjih. Tudi jadrnico «Splendido» je ob Hornu zgrabil silen vihar. NlCA Trstu v rokah vlade? Zakaj niso bili kot Avstrijci? Oni so bili^p «boljši», samo v obratoeffl^ slu, Av&rija je doooltla s ^ ske šole, samo denarja zanje, Italija jih je P« S,K tl vim dekretom št 2191 ** jj-novembra 1925 enostaVL,iJ' pravila. V 581 šolah, u 6“^ so pred aneksijo Pcu<' slovenski — v materinern> ku, ki ga zahteva ,narav„M zitivno pravo, politike, f na enotnost Slovencev je pričelo učiti v tujem JU' Pa kdo bi se spomnil fl izjav in 820 slovenski (,- tel jev, ki so poučevali w šolah je sfrčalo na cesW'• ^ ■ V tej zvezi je zanimmr stvo, da eslavo-cotnu ,, «ban‘ ^ jep svečano proglasili PrJ",.e,u >" s tribune v teatru zanje niso agitacijske P pi so le sredstvo v borbi, ^ osnova vse njene pont"5. • ga njenega delovanja, V razglasu je Prav č/m trditev o narodu, ki n° gesla. Cim se je Pon^%eif \ manjša možnost so se j|»| nila t- divjo .gonjo. vencem: «(Jui si po a to Vitaliano*. leti nijj Tudi takrat pred oO 1 ^ bile te besede izrečene J preveč odkritosrčno. ^ ^ k? coTdZnam ^ zborovanje, če se spo ^ ftc j so bile Italijanom kratč'(C f rodne pravice, ki jih * > narava po-itivno pravo, j/r ka. zakaj m prizna vencem danes prav teh V. tf Zakaj se italijanski KJ.0^, I krčevito branijo, da b\frioX‘ c. imeli, če ie ne VI vsaj nekaj /akult«t^< vsem katedro za sl .rit1:, oz. slovanske jezike■ ’ m univerzi? Saj je Hoi lepo dejal, da je sa.m0,. «01** šolah misel in beseda v r soglasju. . jjggM Tukaj ni v ozadju t ^ vost, niti malomarni ^ r ne človeške slabosti- xai ost flJi. |jl ZdI tke * «vzvišeno postanstvo U, niverze* ni v tem, fjj sevala kulturni in svad / voj tržaškega 0*e1)^ttal'K poslanstvo je, vsa, » t l ske šovinistične krn°’bol'l i da potujčuje, da je janstva, da asimilira Slo^ Um je bistvo, -ato z sede in dejanja raz .,L'jo. f cin isti »oveda pozabi P m je Učekar govoril oJu rfjri, napakah, ker se mora ^(i! ^ dvigniti v protest, če se J njegove pravice. , Cario Rutteri nas Je s svojim člankom Se n” jr « le. Sedaj naj navedem0'M simbol, ki krasi novo K s’ tržaške univerze. O en ^ 5 že mnogo pisali, 0 0 jji U če ju na konju namreč, ; pot na Kras. Drugi P bil relief, posnet V° ^ i A medalji. To medaljo so kmalu po zborovanju ,e^. A ti v tnomin na ta dog njej je upodobljena j pred gledališčem, kt « ke, pod njo je pa nav ^ Lf, ski ulasovi za ^ ski glasovi Za, perzo«. Nič bi bH° kt-lfcV"- ‘,,v a-, rja*' 1 temu simbolu, če ot. uu 'V. ženo z geslom ene *«** "katV? i Osvajati*. Tako pa blizu reliefa, na k skakujejo nagi J«® w £1 fl Če jem na čelu, ki n kako logično nadalje , medalja nas P*cvjLgu rjovenje benešUO^ na « o katerem je pred ril predstavnik Zadra ••cs> vanju v Rossetti, preb fgginl> „ minja na italijanski - »» sa c »s ..j* J.. IiJ .. SiilllllMU&IRl acei Kn,, BO V UNIVERZITETNEM POSLOPJU -TU01 VENSKA FAKULTETA?. Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Ul, Silvio Pellico //II. nadst. - lelefon 11-32 Pred pričetkom novega poslopja ^°8ecJan|o zastarelo te efonsko cen ra,o bodo nadomestili z avtomatično . e nekaj mesecev je, cdkar .Pričelo podjetje, ki je pre-dov° napeliaVo telefonskih vo. Po Gorici, s kopanjem ka- |“'ni vad. z se viece po vse. 7"* Korza Roosevelt in Kor. Cli n®’ na križišču z Dom, spi zavije k nezazkla-V Jv!r°3toru- Na njem bodo ^najkrajšem času pričeli graji, telefonsko poslopje. toJ! a P° zgraditvi novega je bT653 P°SlOPi so položili i vod. Ta vod, ki je sedaj se vleče po vsej in zelo a v Gorici občutna. Morda vzrok, ki je prisilil teh- ne sodobnega Slavni oijjp . . . ~ upravne organe, da so ki baviti z misli jo, kaj ib!?0 *'ret>a napraviti, da bi se centrala nadomestila z no-ViAi ^ ta. da je v Gorici še rial y zastarela provin- centrala, kjer namesto j^neta opravljajo delo tele-Drugi verjetno nič j utemeljen vzrok pa je bi] le zmogljivost sedanje glede na medtoa-Pogovore veliko pre-Jittia ki jato še zdaleč *vigk jJ* vseh teh vzrokov Pa se je k, ,°°'§otrajnih posvetovanjih konfea-encah, katerim so pri-jUj-^vuli tehniki, inženirji in ''»tavniki pokrajinskih obla. v ’..VeQdarle rodil sklep, da se jjnkrajšem času zgradi novo Pie Telve. ^ * Postavitev tega poslopja tehniki mnenja, da je %:_ dom, v najkrajšem času odstra-%1'1 gasilce skupno z njiho-' a'rtom°bili preseliti v pri-k , * kraj, kjer bodo prav ta- ■T" ‘■enntKi mnenja, da 'j primeren prostor v Ulici kjer je trenutno sicer % dcir> Ri Pa 8a namera- takoj pri roki, če bo Raže, da do pričetka da do . l^T)e poslopja Telve ni da- S*i smo' 30 se Prcd Post levoma pomudili na k^er b° stal° P°sl°Pie' tičftJ.' ki s° merili zemljo in *» terv.l’i-ka^ ie treba izkopati Poleg njih Pa so na s Sekjl?1’. tudi mestni vrtnarji i Odet*. an')° živo ograjo, ki se Jeijj ^ vzdolž ceste. Kot izur- dei0lco<3'e^ci’ ki ^ ^ Posel Vi ?težkoč' so v naglici od-Ptosj!1 zelenje in pripravili Za pričetek del. gletja se ustavlja in ^Vs ° iz®inia zelenje in ^_^izpreminja lice mesta. r8mi žagami in vozički nriarCa ^^1 cji rok za °Pc'ie je ?Ve utinistrstvo sporoča, Npis Ovajanju pred kratkim ^lav),nega sporazuma z Ju-Vejan° Za ureditev nekaterih 8’h i-V zvezi z 0Pcuami ter Sj ' k* so predvidena v mi-^ViKjj^godbi, dalo potrebna Vsem Prefekturam ir. j^tbn italijanske republike Nb glede ponovnih opcij j*tllt0l1)lta*ilanskim občevalnim v?tstv Za italijansko držav-l^sii ’ Ri so 10. januarja 1940 h i Ha priključenem ozem- i.11 »(■,_ .. v prvem Med seboj se razgovarja 0 nujnosti zgraditve novega poslopja Telve in z zadovoljstvom prikimavajo, kot bj hoteli reči: že smo zaradi dolgotrajnega odlašanja mislili, da iz tolikega govorjenja in pisanja ne i30 nič, pa so se le opogumili in pričeli. Po vseh teh znakih sodeč bodo z deli pričeli v najkrajšem času. Nekateri opazovalci trdijo, da se bo to zgodilo že v ponedeljek. V vsakem primeru moramo tudi to vest vzeti z veliko negotovostjo, kajti v Gorici je treba zlasti glede gradnje poslopij državnega ali občinskega značaja biti zelo opre-zen. Marsikdaj so napovedovali pričetek del za naslednji dhn pa je vendar minilo tudi leto ali več, preden so prvič zasadili kramp v zemljo. Gradnjo poslopja je prevzelo gradbeno podjetje A. Zani. Obvestilo trgovcem Goriška občina opozarja vse trgovce in krošnjarje na zakon z dne 12. julija 1950 št. 591, ki predvideva povračilo vseh svo-ječasno vloženih kavcij pri «Cassa depositi e prestiti« ali pa na poštnih uradih. Za povračilo kavcij trgovcem beguncem pa so izdali posebna navodila, ki si jih interesenti lahko ogledajo na občinski razglasni deski. Vozni red nagoriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22,32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45, 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20..05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.0S, 8.25, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23. 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. tkafiia Pokrajinski urad za mednarodno pomoč sporoča, da bodo s 1. februarjem vse tkanine UNRRA prodajali samo na predložitev posebnih nakazil, ki jih omenjeni urad že izdaja. Vsako nakazilo ima 30 točk. Nakazila bodo za nameščence in uradnike izdali skupno na pržšnjo delodajalca posamezniki pa jih lahko dvignejo na omenjenem uradu (Prefektura II. nadstr.) vsak dlan od 10. do 12. ir: to na predložitev osebne izkaznice. . Urad za mednarodno pomoč nadalje sporoča, da je na razpolago tudi nov kontingent čevljev, ki jih bodo prav tako razdeljevali samo proti nakazilu. Novo pokopališče v Tržiču Tržiški občinski svet, ki se K te dni sestal k svoji redni seji, je po poročilu vodje gradbenega urada. inž. Fedriga sprejel predlog', da bodo za Tržič postavili v okolici Toronde novo mestno pokopališče, na katerem bodo lahko pokopa.lt okoli pet tisoč trupel. Doslej sq zanj potrosili že 34 milijonov lir. Zdravstveno stan je živine Zivinozdravniški vestnik za goriško pokrajino je v prvi polovici t. m. zabeležil 1 primer obolelosti goveje živine na ustnem oprhu ali slinavki v Ro-mansu, dva primera obolelosti prašičev na rdečici v Krminu in več primerov kokošje kuge v Krminu. Iz druge polovice preteklega decembra obstaja še vedno 1 primer obolelosti goveje živine na ustnem oprhu v Romansu in 1 primer prašičje rdečice v Go. rici. ROJSTVA, SMRTI IN ,-OROKE V goriški mestr.i občini je bilo od 14. do 20. januarja t. 1. 14 rojstev, 14 primerov smrti, 9 vknjiženih porok in 2 poroki. Rojstva: Mio Adrijan, Mor- gia Marcij, Bottai Roland, Gorjan Jurij, Pettarin Nadja, Ru-stja Mirko, Ferlatti Jordan, Ja-kin Marij, Munich Marija Pi-ček Lavrer.c, Bregant Alojzij, Verzegnassi Jurij, Žiberna Al-do, Pegorer Silvester. Smrti: 79-letna gospodinja Furlan por. Viler Tončka, 73-letni kamnosek Glessi Franc, 1 mesec star Gregorutti Franc, 38-letna gospodinja Miani vd. Solari Milka, 25-letni Mehanik Bernardotti Rino, 61-letni delavec Duic Jožef, 56-letna gospodinja Podvrešček Karolina, 90-letna gospodinja Markič vd. Medvešček Terezija, 79-letr.a gospodinja Lasič vd. Grudina Milka, 54-letna gospodinja Komel por. Zancarlo Štefanija, 72-letni čevljar Lipposini Anton, 55-letni tehr.ik Depicolzua-ne Vitale, 7 ur star Verzegnassi Jurij, 60-letn.a gospodinja Saccon vd. Voltieri Marija. Vknjižene poroke: policist Salerno Roland in gospodinja Armano Karla, financar Sciolti Alfred in gospodinja Dose Evelina, mehanik Cosolo Renzo in gospodinja Duriatti Novella, brivec Komavli Rihard in delavka Lenardi Amabile, uradnik Bussi Srečko in gospodinja Furlani Jožica, agent civilne policije Cepile Franc in trgovska pomočnica Rencel Dir.a, agent civilne policije Zacconi Narciz in gospodinja Pintar Nerina, mehanik Tabaj Venceslav in delavka Petejar/ Ana. tkalec Rivo Danjei in gospodinja Macoretti Ave. Poroke: mehanik Silli Silvij in delavka Brumat Valerija, mehanik Makuc Alojz in tkalka Zoggia Bruna. Borba proti TBC v naši pokrajini V naši pokrajini je tuberku loza zelo razširjena bolezen zato ima pokrajinski protituber. kulozni dispanzer s sedežem v Gorici polne roke dela. Iz poročil, ki popisujejo dela Državnega zavoda za socialno zavarovanje za leto 1950 je razvidno, da je ta ustanova zdravila 1440 bolnih, za katere je porabila okoli 250 miFjonov lir. Za pravilno pcmoč obolrlim na tej nevarni bcleznj ima omenjeni zavod na razpolago sanatorij v Ulic; Vittorio Veneto, v ka>‘e-rem se dnevno zdravi okoli 35C bolnikov, dalje nekatere bolnice kot n. pr. civilno bolnico in sanatorij Sv. Justa ter razne bolnicp in sanatorije zunaj naše pokrajine. NAROČNIK! MORAJO SPO. ROCITI UKINITVE VEDNO 1. ALI 15. V MESECU IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DA-lJE NE MISLIJO TREJE MATI VEČ LISTA. UPRAVA. J A M L J E jijaio, tole era iKDder Doberdobska občina je edina Medtem ko italijanske oblasti občina v naši pokrajini, ki je J ne morejo premagati najele-ne upravlja izvoljen odbor. | mentarnejših težav za napelja- an-jpik nek-teri imenovanci, k. so se obdržali na puložaju tudi po odhodu angloameriških okupacijskih čet. Ta občinska uprava je pred približno pol leta izvedela, da ji je ministrstvo za javna dela nakazalo 2.455.00C lir, ki naj jih uporabi za izpopolnitev električne mreže. Ko so Jameljci zvedeli za to vest so bili upravičeno zadovoljni ker so upali, da si bodo končne le pričeli svetiti z elektriko Oni spadajo namreč med ti rte italijanske državljane, ki so si v polovici dvajsetega stoletja prisiljeni svetiti s pstrclejerh. č:prav se nahaja njihova vas ob prometni cesti, ki veže Trst z Gorico, in kljub dejstvu, da pelje skorai preko njihove vas; vod z visoko napetostjo. Od takrat pa do danes se ni stanjp v ničemer izpremeiilo. V navadi je, da pridejo za take prilike na kraj s: m vsaj razne komisije, ki pregledajo položaj in vsaj na videz pripravljajo vse potrebno za pričetek del. V Jamljp pa niti ta ni prišla. Zato vaščani upravičeno zatrjujejo, da je stvar zaspala če ne v :ošu pa vsaj v miznici zaprašenega birokrata. Zaradi takega ponašanja obstaja tudi mnenje, da bi utegnila biti vest do kraja izmišljena. vo elektrike, pa si je ljudstvo pod svojo upravo v Jugoslaviji v najkrajšem času napeljala luč in danes se ljuoerr. ni treba več •.lepiti ob brleči petrolejki kot se to redno večer za večerom dogaja v jamljah. OSEBNO IZKAZNICO je včeraj izgubil 21-letni Gravner Dominik iz Ul. Tunisi 25. Izgubo je prijavil policiji. Nakaznice za živila proste cone pa so izgubili 21-Ietna Obizzi Eda iz Ul. Angiolina 21, 33-Ietni Pata-koni Tomaž in Valič Magdalena iz Ul. Garibaldi 2, 21-letni Kovačič Valentini iz Ul. Lunga 42, 26-letna Cerbena Nada iz Ul. Garibaldi 8 in 63-letna Hvalič Jožefa iz Ul. Alviano 2. KINO VERDI, 14.30: «Pepelka». VITTORIA, 15: «Ljubezenski roman«, D. Darieux in B. Brazzi. CENTRALE, 15: «Ne smemo več ubijati«, G. Ford in E. Drew. MODERNO, 15: «Muzika za tvoje sanje«, D. Day in J. Carsor.1. EDEN, 14.30: «Raje imam kravo«, D. Kaye in V. Mayo. Glas našega podeželja mita Odpeli smo otroške jasli V soboto so bile v našem me-stu otvorjene otroške jasli za 25 otrdk delavskih diružin tovarn «Arrigoni» in «Amipelea». Kraj kjer stoji vila, v kateri so dobili prostor najmlajši otroci delavcev, je na vzvišenem mestu s krasnim razgledom na morje. Okoli vile je vrt poln zelenega drevja. V notranjosti vile sta v nadstropju dve spaln; sobi, ena sprejemnica in sob; za igre. V pritličju je kuhinja, •kopalnica s toplo in mrzlo vodo in še ena soba za personal. Za ureditev jasli so veliko prispevale članice ASIZZ. Se-šilp so vse potrebno perilo 60 srajčk, 100 bluz, 90 rjuh, 200 plenic, 32 obleke, 51 sestavljenih obleke in še več drugega. Ob otvoritvi je spregovorila članica mestnega ljudskega odbora. B K RIU K I Gradnja nove šole in zadružnega dnma Ze pred dvajsetimi dnevi smo pokrili poslopje nove šole. Nova šolslka zgradba je na zelo lepem in sončnem prostoru. Imela bo iri učilnice, eno sobo za pionirsko knjižnico, pisarno in širok pokrjt hodnik, kjer se bodo učenci lahko razvedrili tudi ob deževnem vremenu. Dela trenutno počivajo, ker se mora zidovje dobro pre.-u-šiti preden ga bodo začeli obmetavati na grobo in dokončno Ljudje z zadovoljstvom opazujejo vse delo pri šoli Se nikoli niso imeli v vasi šole. Tudj gradnja zadružnega doma gre dobro naprej. Napreduje gradnja zidov, tramovje z; ostreSj«, pa bo v kratkem pripravljeno. Ce bodo vremenske prilike dopuščale, bo zadružn' dom pokrit v enem mesecu. % n'So optirali t; V tok za opcije zapade 23. > ;V9S’ V'1 C'951 \ ®fenti sc '‘brne 'n '"'ade za pojasnila na zgoraj ome- tor proste cone Po ; zbornica sporoča. iKr«22- *■m- priee|' k aiee poper samo na na-Za živila proste cone. 'ti Št' borln P°tr°š hi o dvignili 25 gr popra V.Vjlanuar'maj- k - z jestvinami na drob-'Icdnni<;arjl naj dvig-'ih nakazila na Tr-s°ba št. 6. Pre-Vj, a*i pa bodo morali Čr,l!e,,!ll prehranje- DjiJ 1)0 >.bradu najkasneje pet lini tri *ak'jučenem razdetjeva bravi 5. maja t. 1. Sv. Anion Nismo se ustavili ml osneli dvomesečnega tekmovanja Prve dm nastopa novega leta je krajevni odbor SIAU sklical sestanek treh novoizvoljenih baznih odborov SIAU. vse ostale odbore množičnih organizacij in več aktivnih članov. Skupno je prišlo na sestanek 4fl oseb Glavna točka razgovorov na tem sestanku je bil pregled krajevnih vprašanj in načrt dela za leto 1951. Določili smo. da moramo poživiti udarniško delo. prostovoljne prispevke v denarju in dvigniti kulturno raven članov. Naši sklepi niso ostali samo na papirju. Organizirali smo 30 mladincev, ki bodo sestavljali našo vaško godbo Do sedaj so imeli že dve vaji. Poslooje našega zadružnega doma se naglo dviga in bomo kmalu postavili streho še na ostali del. Po novem letu smo nabrali že 12.000 din prostovoljnih prispevkov. V kamnolomu pa smo pripravili 25 kubičnih metrov kamenja. Dramska družina se dobro uči; v vasi je viden napredek tudi na kulturnem področju. Težave Da imamo v našem gospodarstvu. Deževje traja že nad 70 dni, kar je vzrok, da smo izgubili tisoče in tisoče delovnih ur. Z delom smo za dober mesec nazaj, kar se bo občutilo celo leto. Druga leta smo do tega časa posejali že ve“ grah, letos še nič. Trte smo imeli že vse obrezane in povezane. letos pa jih še polno čaka. Žita smo posejali komaj 50 odst. Zemlje je za pomladanske setve preorane ali skopane komaj 10 odst. Ljudska oblast nam je to leto pravočasno preskrbela vsa umetna gnojila. Zelo občutimo tudj pomanjkanje otrobov. Kmetje sami nimajo koruze in krompirja, ker je oboje vzela lanska suša. Mladi prašički, krave, ki telijo in bolj slaba živina zelo občuti to pomanjkanje Omeniti moramo še to. da našj ljudje, ki imajo opravke v Kopru, zelo občutijo pomanjkanje prevoznega sredstva. Majhen avtobus, kj veže našo vas s Koprom pobira samo delavce in uslužbence, ker za več nima prostora. Mogoče bi se vprašanje lahko rešilo s tem, da bi vozil dvakrat dnevno, kot se 'to dogaja za Marezige in Dekane. Ni prav, da moramo prav mi. Antončani, vedno brusiti pete, če hočemo dobiti nekaj blaga po vezanih cenah v Kopru Turk Pretani? IMsle nnivsne v Kopru Podzveza SHPZ prireja redna predavanja o različnih in nadvse zanimivih temah gospodarske. kulturne in znanstvene narave. Tovar š dr. Juriš vič je na zelo poljuden n' čin orisal poslušalcem tesno povezavo med živalskim in rastlinskim življenjem Iz izvianja je vsakdo lahko dobil jasno sliko o razvoju življenja na zemlji. Glavna tema, na kateri se je predavatelj zadržal in jo podrobno razložil, je bila: Prehrana rastlin. Prisotni so z zanunanjem sledili predavanju V deba*i je predavatelj še posebej pojasnil nekatere zanimivosti. Omeniti moramo, da se je udeležilo predavan'a komej 50 ljudi. To je za mesto Koper vsekakor zelo malo. V bodoče naj odgovorni za propagan'o poskrbijo, da bo obveščeno večje število ljudi, ker se takih predavan-j radi udeležijo, 3e zan'J» vedo, Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Batlisti 2 - lelefon 70 resu ERS Kongres naj utrdi enotnost med mestom in deželo ter tesno povezanost med Slovani in Italijaui S ponosom in veseljem ®o se odpeljali včeraj na kongres ERS delegati naših sindikalnih po-dTUžnie. V trenutku, ko je pričelo zasedanje kongresa, je na koprskem radiu predstavnik sindikalne podružnice mehanične delavnice «Adria» v Izoli pozdravil kongres z naslednjimi besedami: «Tovariši delavcj iz cone A ! V imenu delavcev in nameščencev našega kolektiva Va® pozdravljam z željo, da bi vam današnji kongres ERS začrtal po naukih Lenina pravo pot za razredno borbo v obrambo delavskih pravic proti samovolji starih in novih gospodarjev. Tukaj pri nas srno že težko čakali na ta kongres, ki naj obnovi enotnost delavskih množic, pred katero je trepetala tržaška reakcija do zloglasne resolucije Informibiroja, s pomočjo katere je nekaterim samozvanim voditeljem uspelo uničiti največjo pridobitev tržaškega proletariata: popolno povezanost in enotnost med mestom in deželo ter tesno povezanost med Italijani in Slovani. V počastitev kongresa ERS je med drugimi tudi naš kolektiv sprejel prostovoljne delovne obveze. Naši delavcj se zavedajo svoje vloge za uresni-čenje i.n dosego boljšega in srečnega življenja. Zato tekmujejo po vseh podjetjih in imajo med seboj udarnike, novatorje ic racionalizatorje. Naša delavnica je kljub temu. da obstaja komaj poldrugo leto zaradj požrtvovanja, napora in odločne volje najboljših delavcev in s sodelovanjem ravnateljstva sposobna, da zadosti vsem potrebam našega okrožja Tako je izvedla številne poprave motornih vozil, traktorjev, poljedelskih ir. brodarskih motorjev te"- opravila na stotine in stotine drugih popravil in izdelala mehanične delp za industrijske potrebe, za kar bi morala ljudska oblast izdati samo v metrolirah milijone deviz Poleg tega smo si poleg kulturnega dviga in političnp ideološke izobrazbe , priborili tudi to, da bodo delavski kolektivi s pomočjo svojih delavskih svetov neposredno vodili tovarne in druga podjetja ter ustanove. Naši tovariši se na ta dogodek pripravljajo z zavestjo, da 'mo- rajo za izpolnitev svojih nalog doseč j znanje, ki jih b0 usposobilo, da bodo oni sami vodili svoje tovarne. Tudi to bomo do. segli. Zato rastejo in se množijo naši Rdeči kotički, ki jih delavci stalno obiskujejo in s tem širijo svojP znanje ter pospešujejo svoje kulturno delovanje. Tovariši delavci iz Trsta, to so dejstva, kj jih ne morejo zakriti niti naj večje laži in še takšna obrekovanja ljudi, ki so navadni plačanci kapitalističnega meščanstva. In kakor ne bodo nas zavednih delavcev in socialistov. tako ne bodo zrušili tudi ljudske oblasti, kj je izraz in moč delavskega razreda. Zato se strnimo okoli našega kongresa, ki predstavlja v tem trenutku močno orožje v rokah proletariata Tržaškega ozemlja v rokah delavstva, ki je ustvarilo vse to, s čemer se danes ponaša svet!« Sindikalni podružnici «Lipa» in «0dpad» pozdravljata kongres Člani sindikalne podružnice podjetja «LI-PA» in «Odpad» so poslali kongresu ERS v Trst, ki je pričel včeraj sledeči pozdrav: «Clani sindikalne podružnice «LI-PA» in «Odpad» zbrani na množičnem sestanku Vam pošiljamo borbene pozdrave in želimo uspešno delo Vašemu kongresu. Mi delavci in nameščenci smo si v počastitev kongresa zadali obvezo, da bomo v prvem trimesečju tekmovanja ne samo izpolnili zadane naloge, temveč jih v celoti presegli. Kot delovni kolektiv se skupno z vsem delovnim ljudstvom Istrskega okrožja dobro zavedamo važnosti in pomena ustanovnega kongresa Enotnih razrednih sindikatov STO in bomo v tem prepričanju nadaljevali z izgradnjo socializma v Istrskem okrožju. Utrjevali bomo sindikalno, gibanje, narodno osvobodilne pridobit- ve in tako šli po poti miru in dela od katere nas ne more odvrniti nobena informbirojev-ska propaganda, prav tako tudi ne Vidalijeva skupina ali katerakoli reakcija, ki moti mir v svetu. Borili se bomo strnjeno kot za časa NOB z narodi Jugoslavije za očuvanje miru v svetu in proti vsakomur, ki bi motil naše pridobitve. Člani sindikalne podružnice podjetja «LI-PA» in «Odpad» - Koper Karnica pri Rižani Petelin junak je zaradi pretiranega »junaštva« izgubil glavo Vse od dneva, ko smo zadihali svoboden zrak, ki so ga nam toliko let zastrupljali črni okupatorji, se še nismo oglasili v naših časopisih. Bomo pa danes povedali nekaj izrednega, da se boste kar čudili. Tovariš Emilijo Oblak s št. 81 je imel pri hiši petelina, ki je zadnje čase nekako podivjal. Prav v teh dneh je napadel tri otroke: triletnega Groz-dana Monter.ič, dveletno Vilmo Kocjančič in še dveletnega Edravka. Malo Vilmo Kocjančič je napadel kar trikrat zaporedoma. Ko je lastnik videl napadalnost živali jo je kaznoval s tem, da ji je ostrigel peruti in ji dal tri dni strogega zapora, poostrenega s tem, da jo je še privezal za nogo Mislite, da je to kaj zaleglo divjaku? Takoj, ko je bil v ponedeljek prost, je znova napadel malo Vilmo, je podrl na tla, in ji skušal izkljuvati oči. Na vso srečo male deklice, je to videla soseda, ki je pritekla na pomoč in prepodila podivjanega petelina. Oče male Vilme je na to pograbil sekiro in zamahnil po petelinu ter mu tako za vedno pregnal željo, da bi še kedaj napadal otroke. Ljubič Ludvik Planinsko društvo v Kopru V torek, dne 30. t. m, bo zanimivo predavanje o planinstvu. Predavatelja Planinske zveze Slovenije bosta predvajala tudi lepe barvne diapozitive. Na pustno soboto, dne 3. februarja priredimo v Sv. Nikolaju Planinski večer z zabavnim sporedom in plesom. Igrala bo prvovrstna godba. Iz Kopra bodo vozili v Sv. Miklavž in nazaj avtobusi in ladja. Podrobnosti bomo še objavili. Babiči Dolžnost mladino je, da se kulturno dviga Končno je zapihala res dolgo pričakovana burja. Bil je že skrajni čas, da bi se zemlja o-sušila. Kmetje so se takoj lotili pripravljanja zemlje za setev graha, tisti pa, ki so že prej skopali zemljo, so začeli s setvijo. Da bi delo šlo boje in hitreje naprej^ bi rabili umetna gnojila. Dobro je pogodil tisti, ki je že prej pripravil zemljo in jo tudi pognojil s hlevskim gnojem. Sedaj je to malo težje, 'ker je zemlja premočena in se zelo stlači. To škoduje razvoju graha, ker je občutljiva rastlina. V nedeljo smo imeli' konferenco prosvetnih društev za Marezige, Boršt in Babiče. Iz Boršta ni bilo nobenega zastopnika. Ne vemo, kaj je temu vzrok. Konferenco je vodil član Podzveze SHPZ iz Kopra; podčrtal je važnost večernih tečajev, nadalje je govoril o zatiranju kulturnih teženj našega ljudstva pod Italijo in tudi pod Avstrijo. Ljudska oblast pa nudi vso pomoč za razvoj kulture vsem ljudem v okrožju, Slovencem, Italijanom in Hrvatom. Posebno bi se morala za kulturna vprašanja zanimati mladina. Nikakor ni prav, da opusti vsako čitanje in nadaljnje učenje, ko zaključi osnovno šolo. Potrebno je, da se še nadalje sama izobražuje. Navaditi bi se morala na knjige in časopise in čutiti prav tako potrebo po tem kot po hrani. Mladina bi morala biti tista, ki bi v vasi razvijala prosvetna društva in prirejala igre. Ljudje bi Sf tega navadili in bi še zahtevali pogostejših prireditev. Tako bi si prosvetna društva tudi denarno opomogla in bi za svoje člane lahko priredila poučne izlete. Tako bi spoznali še druge kraje in se seznanili z drugimi prosvetnimi društvi in njihovim delovanjem. Mislimo, da je bila ta konferenca pozitivna. Slišali smo nekaj dobrih nasvetov za razvoj kulture na vasi. Mladini bi priporočali, da bi upoštevala vse te nasvete. Odrasli ji bomo hvaležni, če nam bo od časa do časa pripravila kako uro prijetnega kulturnega razvedrila. To je v prvi vrsti tudi njena dolžnost in upamo, da ne bomo čakali zaman. F. Babič ZADRU2NI DOM V ŠKOFIJAH SO POKRILI. V ŠKOFIJAH, , NA SKRAJNEM SEVEROZAPADNEM ROBU JUGOSLOVANSKEGA PODROČJA TRŽAŠKEGA OZEMLJA SI JE LJUDSTVO POSTAVILO DOM, KI BO POSTAL SREDIŠČE GOSPODARSKEGA IN KULTURNEGA ŽIVLJENJA TE VASI. univ. v koprskem gledališču V petek zvečer je Sloven ko narodno gledališče iz Trsta go. stovalo v koprskem ghdališču s Finžgarjevo dramo v treh dejanjih ((Razvalina življenja« Pred začetkom pr dstave je upravnik SNG iz Trsta tov. profesor Budal govoril o delih in življenju velikega ljudskega pisatelja Finžgarja, ki praznuje 9. fbruarja svojo osemdesetletnico, nakar so člani SNG dovršeno predvajali dramo. Potrebno je, da s t'-ga mesta damo priznanje občinstvu, ki je bilo tokrat res disciplinirano. 0 kmetijskih tečajih na terenu Preskrbeti je treba predavateljem prevozna sredstva Podzveza SHPZ v Kopru je organizirala po vsem terenu Koprskega večerne izobraževalne kmetijske tečaje. Poleg osnovnih predmetov, ki jih podaja učiteljstvo, se kmetje zanimajo posebno za kmetijska predavanja. Zal moramo ugo- toviti da je več takih predavanj moralo odpasti • radi slabe organizacije na t. : . . in tudi zaradi pomanjkanj« prevoznih sredstev. Lahko trdimo, da sta Podzveza SHPZ in Poverjeništvo za kmetijstvo napravili vse, da bi bila potrebna prevozna sredstva pravočasno na razpolago predavateljem. Do sedaj so bila predavanja po sledečih vaseh: Šmarje 2 predavanji, Pomjan 1, Puče 1, Nova vas 1, Korte 1, Malija 1, Boršt 1 in Manžan 1; V Sv. Luciji je bilo istočasno predavanje v slovenščini in italijanščini. Odpadla pa so predavanja zaradi navedenih vzrokov v Ankaranu, Pobegih, Pomjanu, Sv. Antonu, Sv, Petru, Dekanih in Krkavčah. Naprošamo odgovorne oblasti, da posredujejo, da bodo predavatelji dobili ob določenih dnevih potrebna prevozna sredstva. Zelo slabo vnliva, če kmetje čakajo na predavatelja in ta ne mor? priti, ker nima na razpolago prevoznega sredstva. Predavatelj I JaHOSUV ' ^iepavijaka u dietami Mimi 53 J* H K v K |» K |, p |t o f. U M T It | K A I- 1) It. UK. »KAN II K A D A 4 K O H K |t T II LA V ATI SVI!* * rekel: «Ta je prebrisan«, ga pretegnil s N hn mu namo’li gobec v lunico, da se revež ni mogel . obllzovati. '■tkar 3e nad to srarnoto ln začel begati po kuhinji, potem 1(kei i,ne.naclejano *el k mizi. požrl ostanek Jeter na tleh Htaiik edUnlku ‘n zaspal. Cl)31aviKiSt’m 11 dolžan«, je vprašal Svejk Blahnika. ko se % nle8n ‘ 1? kfljateh! ° twn' je mehko rekel Blahnik, «za sta It ln ne r!m vs®. zlasti če služi pri vojakih. Zbogom le dPsreča cV°di 8a nlkoli r'ez Havličkov trg. da se ne zgodi Jh.j • e bi potreboval Se kakšnega psa, ves, kje sta 1 ®3k jP ftlesarju četrtprav clo,go sPatl: mecltem Je kupil jeter, jih skuhal In čakal, da se Maks prebudi. Pred gobček mu je položil košček toplih jeter. Maks se je začel v spanju oblizovati, potem se je pretegnil, povohal jetra to jih pogoltnil. Nato je šel k vratom ter ponovil svoj poskus s kljuko. «Maksi!» je zaklical nanj Svejk. «Sem pojdi!« Sel je z nezaupanjem; Svejk ga je vzel na kolena, ga božal in Maks je prvič prijateljsko pomigal z ostankom svojega ku-phanega repa ter nežno šavsnil po Svejkovi roki, jo držal v gobcu in pametno pogledal Svejka, kakor bi hotel reči: «Tu se ne da nič storiti, vem, da sem igro izgubil.« Svejk ga je božal to mu začel z nežnim glasom pripovedovati: «B11 je neki psiček, Luks mu je bilo ime to ta je živel pri nekem obrstu. Služkinja ga je vodila na sprehod pa je prišel neki gospod, ta je Luksa ukradel. Luks je pMsel k vojakom k nekemu obrlajtnantu in dali so mu ime Maks-« »Maksi, daj šapico! Tak vidiš, prismoda, da bova dobra prijatelja, če boš priden in poslušen. Drugače bo jermen pel.« Maks je skočil Svejku s kolen to se začel veselo zaganjati vanj. Do večera, ko se je nadporočnik vrnil iz vojašnice, sta bila Svejk in Maks najboljša prijatelja Zroč na Maksa, je Svejk filozofsko pomislil: «Ce človek vse oremisli, je pravzaprav vsak vojak tudi ukraden s svojega doma« Nadnoročn'k Lukaš je bil zelo prijetno presenečen, ko je zagledal M^ksa, ki je tudi kazal veliko veselje, da zopet vidi moža s sabljo. Na vprašanje, od kod je to koliko stane, mu je Svejk docela mirno odgovoril, da mu je psa podaril prijatelj, ki je pravkar nastopil vojaško službo. »Dobro, Svejk«, je rekel nadporočnik in se igral z Maksom. «prvega dobite od mene petdeset kron za psa.« «Ne morem sprejeti, gospod obrlajtnant.« «Svejk«, je strogo rekel nadporočnik, «ko ste nastopali službo, sem vam pojasnil, da morate biti na besedo poslušni. Ce vam pravim, da dobite petdeset kron, jih morate vzeti in zapiti. Kaj boste storili, Svejk, s temi petdesetimi kronami?« »Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da jih bom zapil, kakor ukazujete.« «In če bi jaz, Svejk, morda na to pozabil, vam ukazujem, da mi morate javiti da vam imam dati za psa petdeset kron. Razumete? Ali nima bolh? Rajši ga skopajte to počesajte! Jutri imam službo, toda pojutmjem pojdem z njim na sprehod.« Medtem ko je Svejk kopal Maksa, je polkovnik, njegov bivši lastnik, doma strašno klel in grozil, da bo tistega, ki mu je psa ukradel, postavil pred vojno sodiščče, da ga bo dal ustreliti, obesiti zapreti za dvajset let in razsekati. «Der Teufel soli den Kerl buserieren«,* se je razlegalo v polkovnikovem stanovanju, da so se okna tresla, «mit solehen Meuchelmordern werde ich bald fertig.«** • Falota naj buzerira vrag, *• s takimi zavratnimi morilci bom kmalu opravil! Nad Svejkom in nadporočnikom Lukašem je plavala v zraku katastrofa. 15. KATASTROFA Polkovnik Friderik Kraus s priimkom von Zillergut po neki vasici na Solnograškem, ki so jo njegovi predniki zažrli že v osemnajstem stoletju, je bil spoštovanja vreden bedak Kadar je kaj pripovedoval, je govoril same pozitivne reči in pri tem spraševal, če razumejo vsi najbolj primitivne izraze: »Torej okno, gospodje, da. Veste, kaj je okno?« Ali: «Pot, ob kateri je na vsaki strani jarek, se imenuje cesta. Da, gospodje. Ali veste, kaj je Jarek? Jarek je dolga jama, ki jo izkoplje več ljudi. Kopljejo z motikami- Ali veste, kaj je motika?« Bolehal je za manijo pojasnjevanja, kar je delal s takim navdušenjem, kakor kak iznajditelj, kadar govori o svojem delu. «Knjiga, gospodje, je več narezanih pol papirja raznega formata, ki je potiskan, zvezan in sklejem. Da. Ali veste, gospodje, kaj je klej? Klej je lepilo.« Bil je tako strašansko bedast, da so se mu častniki od daleč Izogibali, da bi jim ne bilo treba poslušati, da je hodnik vzvišen podolgast kos ceste ob pročelju hiše. In Pročelje hiše je tisti del, ki ga vidimo s ceste ali s hodnika. Zadnjega dela hiše ne moremo videti s hodnika, o čemer se lahko takoj prepričamo, če stopimo na vozno pot. (Nadaljevanje sleVil IZ POROČILA TOV. PETRONIA O DELU IN USPEHIH SINDIKALNEGA AKCIJSKEGA ODBORA ZA DOSEGO POPOLNE SOCIALNE SVOBODE Kongres predstavlja temelje, na katerih bodo tržaški delavci ponovno zgradili svojo resnično razredno sindikalno organizacijo (Nadaljevanje s 1. strani) vodstev, kj so bila navzoča na kongresu, razlbijaiški ter kontrarevolucionarni značaj kor., grejsa. Zaskrbljeni predvsem zaradi koristi delavcev ter zaradi negotovosti sindikalnega položaja so predlagali tovariši iz tajništva ASO, ki s.e je bil izredno sestal, naj bi Akcijski sindikalni odbor začel konkretno akcijo za sklicanje avtentičnega kongresa za obnovitev razrednih sindikatov. Tovariši delegati, v času od prve sindikalne konference dalje do današnjega obnovitvenega kongresa,moramo dodat; še k delovanju Akcijskega sindikalnega odbora, važno akcijo v zvezi z pritegnitvijo pristašev za borbo, toi jo je vodil odbor. Več tisočev delavcev anglo-a-meriške cone STO in skoraj v»j delavci Istrskega okrožja so pristopili h gibanju za sindi- kalno obnovitev. V coni A so prešli tisoči najbolj zvestih delavcev k delav, gibanju, zavedajoč se potrebe po obnovitvi sindikalne borbe. Obnovljene t '-'V. vo.iovijcuc IMJ K* 7*7 so bilp v okviru razrednih sin- na podlagi določenih količin, za dikatov posamezne kategorije, kot so na primer kategorija prosvetnih delavcev, tiska, pekarskih delavcev, industrijskih delavcev, grafičarjev, mešanih strok v Nabrežini — Devinu — Zgoniku, mešanih strok za občino Trst ter mešane stroke za občino Reppntabor. Tu naj omenimo še pomoč, katero je izka zal Akcijski sindikalni odbor pr; ustanovitvi Kmečke zveze Tovariši delegati, vsak pošten delavec bo moral priznati, da ima vse naše delovanje pred seboj edinj namen; obnoviti raz redne sindikate. Sindikat, ki ga mi obnavljamo v Trstu. mora temeljiti na enotnih predpogojih, ki izhajajo iz Skupnih koristi delavcev. Naloge in delo razrednih sindikatov v Istrskem okrožju Tovariši delegati, tovariši de-aveU Akcijski sindikalni odbor le teritorialni odbor in je Za to ieloval na liniji obnovitve razrednih sindikatov; v teritorial-iem merilu. Zato bomo danes istanovili Konfederacijo za ce-otno ozemlje. Med delavci co-to A in cone B obstajajo koriti splošnega značaja, vezi soli-iarnosti in skupnih teženj, ki ;ahtevajo sindikalno koordina-lijo med obema conama, kljub -azličnim pogojem, ki obstajajo v obeh tržaških conah, kljub nujnima ter različnima lir.ija-r-a in različnima metodama sindikalne borbe. In prav Kon- federacija Enotnih razrednih sindikatov za Tržaško ozemlje bo zadostila tem zahtevam. Izkušnja in solidarnost delavcev Istrskega okrožja bosta resnično vedno pozitivni in poučljivi za uspešno borbo delavcev cone A. Pravo konkretno in uspešno solidarnost s tržaškimi delavci so izkazali delavci Istrskega okrožja ob priliki tako imenovane stavke v februarju lanskega leta. V preteklih dveh letih so se trudili, okrožni sindikati, da bi dvignili razvoj proizvodnje, da bi uvedi i norme in sistematiza cijo nagrajevanja, da bi uvedli napredno postopanje z delovno ti raznim oblikam imperialistič mladino, za pravilno delovno nega delovanja. Sindikalna or-disciplino, za štednjo in pravil- gamizacija Istrskega okrožja nc izkoriščanje surovin, za red- razvija delavsko zavest v borb no živilsko preskrbo delavcev izboljšanje ir. razvoj men/ in prehrane, za higiensko zaščito za zdravstveno pomoč bolnim in njihovim domačim, za pravice in dolžnosti do dopusta, za ideološki-političnj dvig vseh delavcev, za uvedbo in razvoj študijskih, kulturnih in čitalniških skupin, protj nepismenosti, za pomoč in konstruktivno kritiko delovanja ljudske oblasti; za uresničenje planskih načrtov; za priznanje s stran, vseh delavcev pravilnosti socialistične parol« «Kdor več daje kolektivnosti. 'ta naj tudi več od nje prejme«, za planiranje proizvodnje, za znanstveno organizacijo dela na podlagi- večjega razvoja socialističnega znanja itd. V Istrskem okrožju le 145 sindikalnih podružnic, 2 okrajna odbora sindikatov kategorije, dva okrajna sindikalna sveta ter okrožni odbor. V okrožju od približno 11-000 zaposlenih delavcev (vsi delavci namreč so zaposleni) 10500 jih j.e orga-niziranih v sindikatih, to je 9tj,2 odst, skupnega števila delavcev. Vsj člani plačujejo — redno in prostovoljno ~ razen redkih izjem — članarino. Na kratko je poročal o sindikalnem delovanju v Istrskem okrožju. Razredn-i sindikati Istrskega okrožja so podprli mednarodno sindikalno gibanje, tako so izkazali na otipljiv način svojo solidarnost s tržaškimi delavci ob času stavike iz februarja 1950, s tem da so dostavili tržaškim industrijskim delavcem živež v vrednosti več milijonov dinarjev. Razredni sindikati jugoslovanske cone STO imajo nalogo da vzgajajo delavc« o vedno večjem razumevanju splošnih vprašanj mednarodnega delavskega razreda, v borbi za razkrinkanje vojnih izzivačev, pro- za socialistično izgradnjo v coni in tako krepi tudi enotnost delavcev in kmetov, Italijanov Slovencev in Hrvatov. Tovariši, med borbo, danes tu na tem kongresu, ter pri bodočem razvoju našega dela moramo nujno natančno označiti vsaj v glavnem našo politiko, politiko sindikalne konfederacije, katero ustanavljamo glede naslednjih vprašanj; a) stališče in odnos do oblasti v obeh conah tukajšnjega ozemlja; b) stališče do organov, ki jih je posta-vila ZVU in ki imajo o-pravkg s sindikalnimi vprašanji (Urad za del0 — komisije — ERP plan — življenjska dra. ginja, cene, zaščita, podpore itd); c) odhos in stališče do obstoječih sindikalnih organizacij y araglo-ameriški coni STO; č) stališče do pomoči po ERP planu; d) stališč« do vedno bolj pogostih gospodarskih vezi Trsta z italijansko republiko, italijansko državo, z italijanskimi poldržavntmi ustanovami, glede na progresivno politično podrejenost tržaškega ljudstva; f) stališče glede sindikalnih zakonov, ki se pripravljajo v italijanski republiki in s katerimi bodo imeli kmalu o-praviti tržaški delavci in sindikati; g) stališče sindikalnih organizacij v italijanski republiki; h) stališče in mnenje Konfederacije glede vprašanja notranjih komisij, obratnih odborov; i) stališče do upravljanih odborov. Sedaj našteta vrsta vprašanj je velikega pomena. Vsaka sindikalna delavska organizacija mora določiti svoje mišljenje svoje namene in svoje stališče do teh vprašanj. Res je, da mnoga od teh vprašanj ne zahtevajo že vnaprej določenega stališča. temveč mora bitj določeno stališče glede na razne pogoje. O najvažnejših vprašanjih našega ozemlja Kljub temu bi bdlo koristno j bi razpravljali, tovariši dele-ati, delavci o teh vprašanjih ?r izneslj svoje mnenja in iriš-enje. V imenu Akcijskega »in-ikalnega odbora bi odgovoril lede gomjih vprašanj sledeče; •dnos do oblasti: «Po svojih taj-ištvih v obeh conah bo nave-ila Konfederacija s pristojni-ij oblastmi vsP potrebne sti-e za izvedbo svojih sindikalnih alog. Podprla bo vsako inicia-vo oblast; v coni A. k; bj se kazala kot resnično koristna elovnemu ljudstvu. Sprejela i zahtevala bo udeležbo na nato, ki bg> odgovarjal danim po-ojem, pri vseh dejanjih, ki bi h ukrenile oblasti in ki se ti-ejo sindikalnih vprašanj beračev. V Istrskem okrožju se 0 udeležilo tajništvo Konfede-acije vseh akcij, ki bi jih pod-zela ljudska oblast >n ki bi nele namen utrditi, razviti ter spopolniti na splošno ter posa-:ezno gospodarski položaj o-rožja v socialističnem smislu Stališče do organov, ki jih je ostavila ZVU, kot so Urad za elo, planska komisije ERP ivljenjska draginja, cene, so-ialno skrbstvo, podpore itd. Glede na prvovrstni social- 1 značaj, ki ga imajo navede-e ustanove in ki zadeva ves elovni razred, se postavlja konfederacija na stališče, da v »eh teh organih, od Urada za ielo do Odbora za določanje en, bi morali imeti svoje pred-tavnitke delavci v preostavni-ih zadevnih sindikalnih oran izacij«. Stališče do obstoječih sindi- kalnih organizacij v Trstu (Delavske zbornice ter ES); »Konfederacija razrednih sindikatov razvija svoje delovanje na pod-lagi koristi vseh delavcev. Raz-redni sindikati delujejo vedno upoštevajoč objektivno stvar, noat in na tej gradijo linijo svojega delovanja. Tako, do ES kot d0 DZ ne bodo razredni sindikati določili svojega stališča na podlagi predsodkov, temveč na podlagi sindikalnih dejanj, ki zadevajo vse delavce. V svojem sindikalnem delovanju se bo posluževala razredna Konfederacija vedno načela, da je velike korist j za delavce, v konkretnem- primeru sindikalnega stanja v TtsIu, da niora-jo biti vse sindikalne akcije določene sporazumno med vsemi obstoječimi organizacijami«. Stališč« do pomoči po ERP pl^nu: «Delovna tržaška množica, po predstavništvih svojih sindikalnih organizacij (po vseh sindikalnih sedaj registriranih organizacij) pri upravljanju in uporabi se mora udejstvovati pri ((povojni izgradnji« (Postbellica). Delavci, ki predstavljajo žive in aktivne mestne sile, imajo pravico in dolžnost sodelovati pri pravilni in demokratični uporabi ERP sklada da ne bj ta služil le koristim maloštevilnih skupin meščanov ali pa da bi se uporabljal za dela, ki nimajo vedno splošnega interesa, ERP skladi morajo bi. ti razdeljeni, tako, da se izboljšajo pogoji delovnega ljudstva te cone in da se rešijo zlasti vprašanja kot so; zgradba ljudskih hiš, obnova najnujnej- še trgov, mornarice tržaškega pomorskega področja in zlasti ladij, ki bi vršile linijsko službo med tržaškim pristaniščem. ERP sklad y primeru dobrega upravljanja in pravilne razdelitve z udeležbo delovnega ljudstva, delavcev cone A lahko po. stane in mora postati stoodstotno pozitivno sredstvo v korist številnim raznim oblikam tržaške proizvodnje in tako lahko izgubi oblike in monopolistične pojave gospodarskega, politične, ga znsužnjeva-nja, ki so se pojavila v Trstu, Italiji in- v dru; gih deželah«. Glede na stike Trsta z italijansko republiko in zadevne državne in poldržavne organe: »Konfederacija meni vrsto gospodarskih ter birokratičnih vezi, ki so bale postavljene med Trstom. in Italijo, da dušijo življenje ter razvoj tržaškega gospodarstva, Bolj ko se ti odnosi množijo tem boli dokazujejo tipično težnjo monopolističnih odnosov. Tako na primer omejujejo ti čimbolj vsak tržaški podvig, ki bi lahko razvil gospodarski ustroj mesta ter pospešil gospodarsko delovanje ter industrijo s tem, da ga podrejajo svojim lastnim po. gojem. Imenovani odnosi in njihove glavne značilnosti nujno stremijo za tem, da zmanjšajo tradicionalno delovanje mestne-ga gospodarstva in pa postavijo v ozek okvir in ž njim koristijo le tujim koristim. Zaradi teh odnosov se tržaško gospodarstvo spreminja postopoma v drugovrsten privesek Italijan-skega gospodarstva in povzroča na ta način veliko škodo glavnim mestnim koristim in to zlasti s tem., da tj odinosi resno prikrajšujejo Trst. da bi vršil z njegovo tradicionalno vrat z —-----— - , .. sposobnostjo važno politično go- a. cll Je v ŠPORTNI DNEVNIK Nogometna nedelja PRZASKA SKUPINA: 5 zmago nad Sv. Justom je mtebello preteklo nedeljo vzel prvenstvu Tržaškega o-anlja skoraj vso zanimivost, obstaja ravno v negotovosti »de zmagovalca. Poleg tega 1 na« vemo že tudi, kdo bo zadnjem mestu, tako razčiščeno le še vprašanje ;dine tabele. Vsekakor je za ugo mesto najresnejši kar.dt-it Sv. Just, za njim pa v stnem redu Opčine, Mezgec Skedenj. Olimpija po svoji jči zasluži mesto, na katerem sedaj in je tudi verjetno, da više ne bo dvignila. V nedeljo se srečata na sta-onu «Prvi maj« Skedenj in r, Just. Igralci Sv. Justa so se Lahka atletika: Na progi dolgi 2500 me-rov bo danes v Kopru dru-i kros, ki ga bo organizira lahkoatletska sekcija IDTV. Tek bo pod pokrovl-eljstvom časopisa «La no-tra iotta«. vedno boljši od požrtvovalnih, toda neizkušenih Skedenjcev in bodo zato verjetno odnesli domov obe točki. Delno bo zanimiva tudi igra med Opčinami in Olimpijo, vendar se kljub Olimpijinemu prebujenju zad-. nje nedelje ne bi upali prero-j I kovati njene zmage. Preostaneta še tekmi, ki naj bi Jih igrali naši kraški er.ajstorici Konto-vel in Nabrežina proti Monte-bellu ter Mezgecu. Rekli smo: ki naj b; jih igral', ker nismo prav nič prepričani — po dosedanji praksi — da bomo moštvi zagledali na Igriščih. ISTRSKA SKUPINA. Arrigoni b0 sprejel v goste Strunjan. Zares je škoda, da je vrstni red iger tak, da je nameril Strunjančanom to nedeljo ravno tekmo proti Arri-goniju, ker ne bodo kljub velikemu napredku še vedno verjetno mogli niti remizirati, a kaj šele zmagati. V nedeljo bi jim privoščili lažjega nasprotnika, da bi lahko nanj stresli vso vrečo navdušenja, ki so ga | polni po zmagi pred sedmimi dnevi. V Umagu se bodo spoprijeli domačini z nevarnim mo. štvom iz Plrar.a, in bi se imeli za eventualni uspeh zahvaliti le srečnemu dnevu obrambe ali o. bratno nesrečnemu dnevu piranskih napadalcev. Na koprskem stadionu s« srečata Me-duza in Brtor.-igla. Vse prognoze gredo v prid domačinov, prav tako kot imama za favori te tudi igralce koprske enajsto-rice Aurore, ki bodo šli gostovati v Novi grad. Počivale bodo Buje. DANAŠNJI SPORED iSogomet: TRST; Skedenj - Sv. Just, stadion uPrvi maj« ob 14.30; Nabrežina . Mezgec, stadion #Prvl mai« ob 10; Kontovel-Mon- tebello, igrišče na Opčinah ob 11: Orčine . Olimpija, igrišče na Opčinah ob 14.30. ISTRA: Umag - Piran, Arrigoni -Strunjan; Meduza • Brtoni* gla; Novi grad - Aurora; počiva: Buje. Vse tekme bodo na Igriščih prvoimenovanih moštev ob 14 uri. Italijansko prvenstvo prve . _ s. narino v višini, katero določijo sami delavci, iz etotičnih sindikalnih kategorij. Kljub temu je pa Konfederacija zato, da se pobira sindikalni prispevek z odtegnitvijo P° delodajalcu pc predhodnem pooblastilu s strani delavca. Odnos do raznih italijanskih sindikalnih organizacij (CGIL-UIL-CIGL); «Pri izvrševanju svojega sindikalnega delovanja bo čutila Konfederacija razrednih sindikatov za Tržaško ozem Ije mogoče potrebo po stikih z navedenimi sindikalnimi organizacijami in potrebo, da v konkretnih in določenih vprašanjih vzporedi tudi sindikalna dejanja, ki si predpostavljajo dosego in zaščito gotovih koristi delavcev, včlanjenih v razredni Konfederaciji in obratno. Stališče Konfederacije glede vprašanja notranjih komisij, obratnlških odborov: ((Razredni sindikati so za obdržanje in utrditev obratniških odborov, ti predstavljajo v Trstu večjo pridobitev delavcev kot pa so notranje komisije, ki so bolj uspešni predstavniški organi ter dokazujejo važnost sindikalne podružnice na delovnem mestu. Notranja komisija ni specifični sindikalni organizem. Po notranjih komisijah je bil pogodbeno izrinjen iz tovarne sindikat Obratniški odbor pa, in to dokazuje važna izkušnja v Trsitu, ni samo dejansko, temveč tudi zakonita sindikalna organizacija na delovnem mestu, ki vsebuje zelo pomembnejše in važnejše funkcije in pravice kot notranje komisije. Zato se izreka Konfederacija za sindikalno akcijo, ki bi si zadala nalogo, da se obnovi v anglo-ameriški coni STO sporazum z dne 2, avgusta 1948, sporazum, ki so ga odpovedali industrijci, ker je zanj« bolj koristno, da se razširi na Trst disciplina notranjih komisij italijanske republike. Stališče do upravljalnih odborov: «Jg povsem aktualno vprašanje o nujnosti, da delovni razred sam vodi obrate. Danes ni mogoče več smatrati za privatno ustanovo tovarno, z njenim obstojem je povezan namreč obstoj tisočev družin. Potrebno udejstvovanje delavcev pri nadzorovanju tovarne pri njenem upravljanju, to je njihova največja pravica. Delovni razred vrši važno izkušnjo za vse delavcp sveta, ko sedaj v FLR Jugoslaviji neposredno upravljajo tovarne in obrate delavci sami. V Franciji, Italiji in v. drugih deželah se razvija borba za bistveno in poldržavne ustanove, IRI, FIN-MARE in druge, da bi prispevale pri obnovi, moči ter razvoju industrije ter trgovinske mornarice v Trstu; p) načrt za politično sindikalno akcijo za eventualno podržavljenje glavnih industrijskih kompleksov v coni A. kot CRDA, II?VA itd. Tovariši delegati, da bj enotna sindikalna akcija dala pozitiv.^ uspehe, je potrebno, da ta nujno temelji ter se razvije na podlagi pogoja avtonomne krajevne borbe, ki mora biti-poživljena s tržaškimi čioitelji življenjske ravni, življenjske draginje, dejanskih pogojev delavcev. njihove sindikalne tradicije itd. Prepričani smo, da bodo lahko podvzele to borbo tržaške sindikalne organizacije le če bodo pustile ob strani 'kočljive predsodke, umske pridržke in če bodo začele to borbo z iskrenimi nameni. Ti pogoji so neobhodno potrebni če hočemo resnično prebuditi delavsko zavednost in če hočemo mobilizirati še malodušne delavske množice, če hočemo, da ponovno pridejo do zavesti, da predstavljajo veliko silo in, da je mogoče prevesti to silo v dejanja, silo, ki lahko ponovno povede sindikalno borbo za za- dostitev glavnih in nujnih zahtev, in da lahko doseže zmago v sindikalnih bitkah. Z dejanji ter na podlagi skupnega delov nega načrta, z uresničenjem besed z dejanji bodo delavci ocenili sindikalne organizacije, ki bodo ostale dosledne svojemu programu. Drugi neobhodno potreben pogoj, da ponovno zadobijo delavci popolnoma potrebno zaupanje in, da se odločijo za aktivno udejstvovanje v sindikalnem življenju je priznanje e-nakopravnosti med delavci, ter spoštovanje njihove narodnosti in tretji pogoj za trdno in uspešno sindikalno delovanje, ki naj bo v stanju, da izboljša sedanje težke gospodarske pogoje delavcev, je priznanje ter praktična izvedba solidarnosti med delavci nad obema conama Tržaškega ozemlja ter Istrskega okrožja. Taka je linija akcijskega sindikalnega odbora, in taka sta linija in program razrednih sindikatov. ASO bo nadaljeval svojo borbo dokler ne bodo delavci Tržaškega ozemlja obnovili svoje sindikalne razredne organizacije in ponovno pridobili izgubljene pozicije in jih prekoračili. Pletilni svetovno znani stroji „DIAMANT" „COlMOR" F F" imniimiiinimmiiiiiiiiiii TRST Hge: Stadion Pri Triestina - Como Sv. Savi; spodarsko vlogo Konfederacija razrednih sindikatov stoji na stališču, da mora biti mesto Trst svobodno v izvrševanju svojega neomejenega delovanja vodeč svojo lastno posebno gospodarsko politiko v vsako smer. Vslad česar je potrebno ponovno pregledati dosedanje oblike večjega dčla teh gospodarskih vezi z Italijo, da bi bilo na ta način tržaško gospodarstvo sproščeno od vseh ovir. ki končno politično zasuž-njujejo me«fo in njegove meščane.« Stališče do sindikalnih zakonov ki jih pripravljajo v italijanski republiki; ((Razredni sin-dtkat mora biti popolnoma prost od vsake državne in korporativne vezi; svoboden v svojem sindikalnem delovanju. Za to ne more sprejeti tez« sindikalnega monopola ene ali druge organizacije in se ba proti temu tudi boril, monopolu ki končno vodi v birokratizacijo sindikata, h korporativizmu, k državnemu sindikalizmu. Gled« pravice do sftavke Izjavlja Konfederacija, da imajo vse kategorije delavcev, brez izjeme pravico do stavke. Zgodovinska izkušnja glede omejitev, ki so bile postavljene tej popolni pra-vici, dokazujoč, da scasoir.a Lc izjeme postanejo v praksi zakonodajalca in izvršilne držav-n« oblasti splošno načelo m ne le izjemo. Argument o potrebi da se oprostijo stavkanja javni uslužbenci, češ da škodujejo skupnosti, ni sprejemljiv, kapitalistični razvoj individualnega v državni kapitalizem je spremenil večji del posebnih podjetij, ki imajo javni ali poljav-ni značaj. Zato pravijo, da morajo biti stavke popolne ln za vse delavce in da je treba zavreči vsak legalni polžku«, da bi postavljali neko diskriminacijo a-lede tako imenovan« gospodar-ske ali politične stavke, ki je vedno samovoljna, Glede delovnih pogodb meni Konfederacija, da je treba t« sklepati popolnoma pro.-Ao-voljno in da morajo imeti privatni značaj. To je treba spoštovati in jo smatrati za obvezno ne samo za sindikalne organizacije, ki so sodelovale pri sklepanju, temvef tudi Za tiste ki niso organiziranj in ki niso sodelovali pri njenem sklepanju. Treba je preprečiti ener. gično vsako poizkusno izmika nje obveznosti, kot so to vedno poizkusili industrijci —• obveznosti, ki izvirajo iz sklenjenih podpiranih alt nepodpisanih pogodb, ki veljajo z8 večji del delodajalcev in delavcev. Pogodba mora biti sklenjena ob prisotnosti v-eb registriranih sindikatov, ker le v tem primeru bo imela širšo veljavo in bo tudi dejansko spoštovana. Konfederacija nasprotuje načelu ko. 1 aktivne pogodbe t značajem kolektivne pogodbe javnega prava. Take pogodbe ustvarja Jo pogoj« in predstavljajo »In dikalne oblike fašističnega ko va. Glede sindikalne članarine se izreka Konfederacija razredu'b sindikatov za prostovoljno čl omejitev sedanjih upravljalnih odborov. Tudi v Zapadni Nemčiji se borijo delavci, da bi spremenili sodelovanje v u-pravljanju v neposredno u-pravljanje, tehnično sodelovanje in za zgubljeni sklad pa z dejanskim udejstvovanjem pri upravljanju proizvodnega obrata. Zato Konfederacija razrednih sindikatov izjavlja, da j« potrebno, da se pozovejo k upravljanju vsega mestnega industrijskega delovanja tudi tržaški delavci, ki imajo že izkušnje pri upravljanju tovarn. Upravljalni svet mora postati tozitivno sredstvo v službi de-avcev. Na podlagi sploSnih načel za ustanovno listino, katero bo o-dObril v bistvu javno kongres, b0 vodilo okrožno tajništvo Konfederacije sindikalno delovanje po poti gospodarskih in socialnih uresničenj, katera smo podčrtali pred kratkim v našem poročilu. V anglo-ameriški coni ne bo zavzemala Konfederacija sektaškega stališča do obstoječih sindikalnih organizacij, ter bo usmerila svoje delovanje v namenu, da doseže sporazumno akcijo med vsemi organizacijami na podlagi sledečih ciljev; a) dejanske zapore nad odpusti; b) delovnega 40 urnega urnika za vse delavce: c) nobene demobiliza cije obratov pod nobenim pogojem, smatrajoč to kot protisocialno dejanje; d) ustanove, ZVU in obstoječi sindikati naj bi izdelali plan konstruktivnih javnih del; e) intervencija pri odgovornih upravnih organih cone za dosego politike, ki bi pospešila nakazila del za naše ladjedelnic*, tovarne ter pri stanišče z orientacijo do vseh vodstev, nobeno izvzeto; f) obsodba sedanjega gospodarskega ravnanja delavcev ter zah teva po določenih izboljšanjih mezd ter plač upoštevajoč dejstvo, da so vsi odgovorni organi priznali, da 00.000 Ur mesečno predstavlja življenjski minimum z® tipizirano družino; g) revizija elementov, ki tvorijo gibljivo lestvico in njena organična dinamična obnovitev, tako da bo lahko takoj in objektivno pokazala spremembe življenjske draginje; h) akcija v korist preskrbe nezaposlenim s podvojitvijo sedanje pomoči; 1) enotna m energična sindikalna akcija pri vseh odgovornih organih, da bi povišali sedanjo pokojnino za trikrat vsem upokojencem socialnega skrbstva, tako kot Je za pomorščake: 1) najbolj uspešno sindikalno kontrolo pri nameščanju delovne 5,le. nad zdravstvenimi in ustanovami socialnega skrbstva: m) siste-mafiracija nestalnih iz uradniških kategorij s težnjo, da dosežejo stalnost; ni sindikalno akcija z namenom, da se reši težki položaj delovne mladine smatrajoč za nujno Izboljšanje položaja mladine kot enega izmed glavnih ciljev sindikalnega delovanja; o) enotna sindikalna akcija pri vladi italijanske republike, da bi obvezali m »P F A za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji ak “ievlme NA obroke Oglejte si brezobvezno katere dobite po konkurenčnih cenah v 1 R 8 1 U, ULIOA VASARI Sl. 6 Tvrdka SO ima U zalogi: štedilnike, peči na les, premog, petrolej in plin rrajboljših znamk. Jedilni pribor, namizno steklenino, servise Iz stekla, porcelana, in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare Po konkurenčnih cenah, TRST TRG S. Gl O VA N N I 1 TEL. 50-19 Kil I IHi i I [«., lili i 1 it fflP liji pljijiii m lili ilii iiii GRADBENIK sprejema vsakovrstno gradbena dela, obnavlja stanovanja in trgovine ter sprejema tudi popravila in načrte. Cene ugodne! NasloV pri upraVi lista - 'ItsU Ulica sV, t rančiško iteV. 20 0000 almS Pai TRST, Ul, Xidias 6 - Tel. 96332 trgovina žganja, likerjev, alkoholnih in penečih se vin na drobno in na debelo POSEBNOST: slivovka, tropinovec in jajčni konjaki Krznarstvo T R Ul. Coroneo 3 S T Telefon 38-18 (iti jdačitu m ^Selihoj nossniui Kupovati pri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i,iii>i,ii,>iiI>11 DURU pomeni sodelovati pd izžrebanju bogatih nagrad: RADIO HARMONIKE vseh vrst ŠIVALNI STUDII „VISIII0V8“ VSE NA OBROKE* Na račun 1.000 lir Mesečni obrok 2.000 lir POMNITE! Podjetje RUGGERO ROSSONI KORZO OARIBALDI 8 PUTILIA izdeluje ženske ooleke. Jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi Usta, UL sv. Frančiška 20-1. Mizarji podjetniki Deske mre Kov e, mace- I 'i i - ■ ^nnve ln trdih kmetovalci • !*«>«. trame vezane plošče, furnir, parketa ln drva ■udi nalugodnljc mn rt Solino 24 Idi. 91441 Ključavničarska mehanična delavnica BATIČ FRANC TRST - Ulica F. Crispi 15 Telefon 95-2-1* RGOVINA REVIS AN Oglejte st naše izložbe! Velika ubira nomadih copat za odrasle in otroke TRST, ULICA VASARI 10 ne a IZDELUJE PO N A J • NIŽJIH CENAH IN NAJ SUL1UNEJE MIZARSKA DEUAVNICA Pupis KntIS T H S I UL. TORRICELLI, št. «. : : Tudi na obroke : : lil V cij {m i / KRZNENI PLASC / I TRST, Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 293?* ■ fc ■ .... UIIMTPCCUI h III nad - Telefon Stev »3-»0» in 94-«3». — Poštni predal S02. — UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UKEUNISTVO: ULICA MONTEC CHl St b Ul. » «• « «• ^ Cei|e oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno* «. 20. - Telefonska st. J^8v[;^0LAoS4r^lcV«0 U Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrs.e oglasov po .0 dto Odg. urednik STANISLAV RENKO. TUk, Trl.ikl ttskerek, »evod. - Podruž, Gorica Ul. S. Pel.ico MI.. Tel. 1 1-33 Koper, Ul. Battlst. J0U-I. Tel- 70. i' ■ ■ ■*1 . ' ■ - ■ NAROČNINA: Cona A: mesetna Z60, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B; Izvod 3, mesečno 70 diu. FLRJ. izvod 4.50, mesečo ^ , Poštni tekoči račun za STO-ZVU ZaložniSt-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega ^ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z( • ^