>'	'W	P
11. štev.	V	Ljubljani,	nedelja	12.	januvarja	1919.	H.	leto.
Veija v Ljubljani:
celo tet« . . K 55— pol lete ... „ 23— četrt leta .... 14— mesec....	4-70
Velja po pošti:
eel® teto naprej	K 60—
ut pol teta „	.	30—
W četrt leta „	„	15—
*a en mesec „	.	5—
ftupfeiinenennrGČbebrez pošiljatve denarja »c ne moremo ozirati.
Naročniki aaj pošljejo naročnino P8F“ po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm Širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
  Uredništvo je na (StRrem trga štev. 19.'
Upravnistvo Je nn Marijinem trgu štev. 8. — __Telefon štev. 360.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja 80 vinarjev.
Vprašanjem glede inceratov i. dr. se naj pri* loži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirujo. — Rokopisi se ne vračajo.
Kdo je kriv?
Cele tedne, dan za dnevom so prihajali iz Koroške obupni klici po pomoči. Nasilstva nemške diuhali so bila z vsakim dnevom večja in groz-nejša. Prihajali so begunci in tožili Narodni vladi vse gorje koroških Slovencev. Nemci so začeli organizirati vojsko, v katero so pridelili tudi koroške Slovence, začeli so javno propagirati boj proti Jugoslaviji in se pogajali z Italijani za naše ozemlje. Toda kaj se je zgodilo? Narodna viada se je posmeho vla obupnim klico m iz Koroške, imenovala begunce strahopetneže in črnoglede. Prišel je v Ljubljano predsednik nekega krajevnega Narodnega sveta, potožil vladi in še posebej gospodu poverjeniku za notranje zadeve o žalostnih razmerah na Koroškem, pa so ga lepo odslovili. Omenjeni poverjenik pa se je celo izgovarjal s slabimi živci, ki so več vredni nego cela Koroška.
Ko so začeli Nemci faktično napadati, so se gospodje od vlade pod pritiskom javnosti zganili in pozvali pod orožjem nekaj letnikov. Tozadevni lepaki niso dosegli svojega namena, ker vlada v resnici ni vpoklicala nobenega pod orožje. Župani, oziroma občinski tajniki niso vedeli povedati fantom nič konkretnega. Šustercijansld duhovniki so javno s prižnic in drugod oznanjali, da je zadosti »pretepanja-.
Nato se je navdušena mladina priglasila v prostovoljno lagijo, da brani koroške brate pred nemškimi nasilstvi. Naravno, da se deloma še ne-izvežbani mladeniči ne morejo uspešno vojskovati z izkušenimi vojaki. Dolžnost vlade je torej, da ne pošilja v boj zgolj neizkušene mladine, ki ni sposobna za orožje. Vsa krivda nepotrebnih žrtev pade na vlado, .ker ni pravočasno izvedla ukazane mobilizacije rednih vojakov.
Če gospodje od vlade niso amožni uveljaviti svojih ukazov, naj odstopijo, ker velika je njihova odgovornost pred našim narodom!
Vedno smo opozarjali na splošen nered v domovini, odkrivali brezbrižnost odgovornih gospodov, katerim ni bil nikdar preveč mar narodni blagor. Opominjali smo in bomo še naše ljudstvo, naj izpolnjuje svoje dolžnosti in ljudstvo nas je razumelo.
Naravno je, da je ljudstvo izgubilo duševno ravnotežje in disciplino. Taki Prevrati, kakor ga doživljamo mi danes,
ne izvrše brez velikih pretresljajev. loda naše ljudstvo je že po svoji na-’avi element reda in miru. Ono se *ado pokori odredbam oblastnij in bo storilo svojo dolžnost tudi napram vladi svoje svobodne domovine, ako t>o le tudi ta vlada storila svojo dolžnost napram ljudstvu. Mi smo sicer grajali grehe vlade in si tega ne damo prepovedati niti v bodoče, obenem s mo pa ljudstvo poživljali, naj se pokori naredbam vlade. vsekako pa to stori ljudstvo v večji meri nego vlada, ki kopiči napako za napako.
Sedaj pa pridejo vladni listi, ki P>sejo, kakor so pisali v stari Avstriji
in nam očitajo stvari, katere so za-^1'vili sami in za njimi odgovorna aaa. Kakor gladni psi se zaganjajo v nas vsi trije ljubljanski dnevniki. Mi na lažne več ali manj neukusne in
lažnjive napade niti ne odgovarjamo. Ljudstvo je z nami in to nain zadostuje. Kar pa si gotovi gospodje dovoljujejo zadnje čase, presega že vse meje osebne in javne dostojnosti. Tako piše n. pr. dr. Ivan Tavčar, ljubljanski župhn, poverjenik za prehrano itd. v včerajšneln uvodniku „Slov. Naroda**, da naš list hujska na rop in pogrom. Nočemo primerno označiti tega postopanja prvega ljubljanskega meščana, zahtevamo pa ja\no da nam dr. Ivan Tavčar pove kdaj in kje je naš list hujskal na rop in pogrom. Seveda, gospodje vedo, kje jih tiščijo čevlji in nam so znane njihove Ahilove pete! Naj ne mislijo, da je naše ljudstvo tako neumno, da bi se zadovoljilo z raznimi „uradnimi“ izjavami, kakoršne so bile v navadi pod bivšo Avstrijo! Naša država ]e demokratična in taki morajo biti tudi gospodje od vlade.
Če bo kdaj .na Vrhniki zapel laški rog, tedaj bo konec naših vladnih surogatov, ne bo pa konec „javnega mnenja", ki že danes zavrača vso krivdo za vse žalostne posledice v Sloveniji na sedanjo Narodno vlado.
Naša fronta na Koroškem.
Slovenska legija za Koroško.
Zanimanje za slovensko legijo je vedno večje. Opaža se, da ljudje o njej doslej sploh nič ali zelo malo vedo. Podajamo sledeče informacije vsem, ki se hočejo v legijo vpisati:
1. Vsak, ki se k legiji prijavi, ima iste dolžnosti in iste pravice, kakor reden vojak, dobi plačo, svojci podporo in prosto vožnjo do Ljubljane za isti dan, ako ima potrdlio od županstva, da se je prijavil za legijo.
2. Kdor ima vojaško opremo, puško, bodalo, samokres, daljnogled itd. naj prinese s seboj. Zato se mu da primerna nagrada, ko se stvari o-cenijo.
3. Vsak legijonar naj se preskrbi z zimskim perilom, kar se pa bo po dejanski vrednosti odškodovalo. Herman Vidmar, podp., pov. slov. legije.
Vsem slovenskim županom!
Zanesljiva poročila, ki smo jih dobili, govore,’ da viada med našim ljudstvom po deželi popolnoma napačno mnenje o položaju. Priprosto ljudstvo n. pr. ne ve, da so nemško-nacijonalne čete prekršile dogovorjeno premirje in zavratno napadle jugoslovanske posadke ne Koroškem, ki so branile slovensko ljudstvo pred plenjenjem in ropanjem nemških čet. Te podivjane čete nemške soldateske ogro-zujejo sedaj že Kranjsko deželo in slovensko Štajersko. Ljudstvo tudi ne ve, da v krajih, kjer divja sedaj nemška soldateska, prebivajo naši zasužnjeni Koroški bratje, ki nas kličejo na pomoč. S tega razloga se naše ljudstvo ne zanima dovolj za usodo slovenskega Koiotana!
Narodna dolžnost slovenskega župana je, da naše ljudstvo pouči o teh važnih narodnih vprašanjih in mu razjasni, da je sveta dolžnost vsakega za orožje sposobnega Slovenca, braniti našo skupno domovino iri narodno svobodo vsega Slovenstva. V ta namen se je zbrala tudi legija siovenskih prostovoljcev, ki se že bori na koroških
tleh za svobodo Slovenije. Opozoriti je treba narod na to legijo slovenskih prostovoljcev, kjer lahko služi vsak pogumen Slovenec kot vojščak in branitelj svoje domovine.
V Ljubljani, dne 10. januvarja 1919.
HERMAN VIDMAR, podpolkovnik
poveljnik slovenske legije.
DR. MIHAJLO ROSTOHAR,
nadporočnik v rez.
Boji na Koroškem.
Ljub. kor. urad poroča z dne 11. januvarja ob sedmih zvečer iz uradnega vira: Včerajšnji zelo resni položaj pri Podrožčici se je danes izboljšal. Srbske čete so zasedle bregove na obeh straneh predora Štiri dni je trajal boj za predor, za vhod v slovenski Korotan. Stotnik Martinčič in njegovi vrli in hrabri častniki in vojaki so si pridobili zahvalo jugoslovanske domovine. Ves dan čarkanje z nemškimi patrolami in topniški ogenj. Izgube nobene. — Na Ljubelju, pri Velikovcu in na Štajerskem položaj neiz-premenjen.
Ljub. kor. urad poroča: 11. vojno okrožje v Ljubljani je poslalo stotniku Martinčiču v Podrožčici nastopno brzojavko: V imenu naše mlade narodne vojske čestitam Vam, gospod stotnik, in Vaši hrabri četi na junaškem odporu pri Podrožčici. Ljubljanski pehotni polk in koroška legija kakor tudi artilerijski oddelek nadporočnika Gregoriča so si pridobili s svojim junaštvom zahvalo domovine. Za poveljnika II. vojnega okrožja: Ulmansky, podpolkovnik.
S koroške fronte.
nam piše osmošolec-legijonar: Nastanjen sem v Črničah ob Dravi. Jutri pričnemo streljati na Labod. Kakor veste, sem odšel naslednji dan po shodu v Unionu. Po navdušenih, srce pretresujočih govorih dr. MUllerja in komisarja Smodeja, ni bilo sile, ki bi me bila zadržala doma. Salus patriae summa lex! sem si mislil in odšel za dom med bojni grom. Rad bi vedel, če je g. poverjenik že odšel kot prostak na koroško fronto. Sicer pa bomo o-pravili tudi brez njega.
Zavedni koroški Slovenci.
Dne 6. januvarja t. !. so prihrumele nemške tolpe v vas Mlinari na Koroškem, pobile in polovile narodno stražo in zaprle 5 fantov <e straže v neko lopo, kjer so jih pustili brez vsake hrane. Bratom Ferdinandu in Albinu Hasu se je v ugodnem trenotku posrečilo oprostiti te vjetnike, ki fio potem skupno ušli. Ko je pijana nemška tolpa zapazila te begunce, počela je divje streljati za njimi v prisotnosti č ta riše v teh fantov, ki so s strahom zrli za bežečimi sinovi. Brata Ferdo in Albin Has sta se tretji dan po tem približala po stranskih potih naši bojni črti kjer se je ravno vršil boj med našimi ravno došlimi legijonarji in koroško nemško druhaljo. Tik pred našo bojno črto je zadela sovražna kroglja Albina Has-a in ga težko ranila, prebila mu je prsi, vsled česar je padel. Brat Ferdo pa ga je zgrabil in vlekel do naših, ki so oba sprejeli s pravo bratovsko ljubeznijo.
Albin je bil takoj obvezan in odpravili so oba s prvim vlakom iz Jesenic v Ljubljano, kjer je bli Albin 9.
t. m. po noči oddan v bolnišnico v belgijski vojašnici a Ferdo se je pa takoj podal v topničarsko vojašnico, kjer se je prostovoljno prijavil k bateriji, ki odhaja na koroško bojišče in s tem mu je dana priložnost, da maščuje svojega brata in druge, ki trpe pod švabskim jarmom v Koroški domovini.
Z našimi vjetniki ravna ta zbesnela nemška drhaln aravnost bestijalno.
Tudi civilno prebivalstvo strelja na naše vojake. V Mlinarih se posebno odlikuje v tem oziru neki železniški uslužbenec Handolf.
Brata Has, ki sta zavedna koroška Slovenca, sta izjavila, da raje v smrt, kakor v vjetništvo koroških Nemcev.
Nabirajte darove za naše bojevnike na severni fronti! Slovenske žene in dekleta: Na delo!
Knezoškof Mihael Napotnik.
(Poročilo iz duhovskih krogov.)
Knezoškof Mihael Napotnik,
ki je postal po svojem zatrdilu škof lavantinski po milosti in usmiljenju božjem, v resnici pa le, ker je bil dvorni kaplan na Dunaju in ker ga je priporočil za to mesto njegov prednik *kof Stepischnigg, je bil od prvega dneva svojega škofovanja slab Slovenec, a tem večji prijatelj vsega, kar je nemškega, to je: bil je nemškutar in je tak ostal do današnjega dne. Vsako leto je vabil na cesarjev rojstni dan k sebi nemške častnike mariborske posadke, jih napajal s tokajcem in šampanjcem ter vsakikrat izpregovoril napitnico cesarju. Te svoje neokusne napitnice je v edino njemu lastni tiskarski maniji objavil v knjigi: »Gebet dem Kaiser, was des Kaisers ist“. Ta duševni »umotvor" dovolj jasno kaže, da je povsem izključeno, da bi se kdaj mogel Napotnik izpremeniti iz črno-žoltega škofa v jugoslovanskega vladiko.
Ko je napočila I. 1914 vojska in ž njo nastopilo preganjanje lavantinskih narodnih duhovnikov o<J vojaške in civilne oblasti, — saj je romalo v graške zapore 19 spodnještajerskih duhovnikov, ki so jih med potom nemškutarji tepli in pljuvali, — je te reveže, izmed katerih ni bil nobeden obsojen, imenoval škof Napotnik „fa-lote“, kakor bi oni zakrivili, da ni dobil k svoji 25 letnici visokega, že težko pričakovanega cesarskega odlikovanja. (Lavantrnski ordinarijat je pisal seve nemško enemu izmed teh brez vsake obravnave iz zapora izpuščenemu duhovniku: BČe se čutite nedolžnega, je vam vsaki čas prosto, d a nasto p i te d o -kaz nedolžnosti sodnjiskim potom". Toraj duhovnika, ki mu niti toliko razvpito, krvoločno vojno sodišče v Gradcu ni moglo dokazati najmanjše krivde, je mariborski ordinarijat tako brezsrčno nahrulil. Da mora dotični duhovnik sedaj kljub svoji visoki naobrazbi in izredno plemenitemu značaju tičati vedno v zakotni faii, je jasno; boljše župnije dobivajo, če je to odvisno od škofa, l*e klečeplazci. Op. ur.)
Ko je bivša avstrijska vlada upe-Ijala javne goljufije: vojna posojila, jih je škof Napotnik v dolgoveznih pastirskih listih toplo priporočal in klical ogenj in žveplo nad one, ki bi ne podpisavali vojnega posojila. Mnogo, nepopisno veliko je zakrivil na račun kmetov s svojimi višje-pastirškimi priporočili v prilog vojnega posojila. Ko je »krščanska" Avstrija zasegla zvonove in bakrene cerkvene posode, nf imel »katoliški" škof Napotnik niti besedice na svojem, drugače dobro tekočem jeziku, da bi branil ta cerkveni rop, nasprotno, celo naročal je strogo župnim uradom, naj vse oddajo, kar zahteva država od cerkve. Zvonovi so romali v judovske tovarne, v zameno so prišle obligacije cerkvenega posojila, ki so sedaj še manj vredne ko toaletni papir.
Vsako škodljivo vladno odredbo je škof Mihael potom ordinarijata toplo priporočal.
Cesarske slavnosti v vojnem času je naročal župnim uradom slovesno obhajati, še bolj kakor Božič in Veliko noč. — Če je prišel na svet kak nov ljudski krvoses — habsburški nadvojvoda, se je že moral peti: Te Deum laudamus!
Tisti škof Napotnik, ki je leta 1917 okregal nekega župnika, ker ni razobesil cesarske zastave ob priliki birme, pa ni (letos) hotel okrasiti svoje palače ob dnevu narodnega slavija v Mariboru, dne 15. dec., ko je praznoval skozi tisočletje teptan slovenski rod 3voje vstajenje.
Tisti škof Napotnik, ki je vedno pustil tuliti po cerkvi neukusno cesarsko pesem, ne pusti prepevati sedaj v cerkvi naše narodne himne: Lepa naša domovina.
Tisti škof Napotnik, ki je v teku vojske imel 18 vojnih pobožnostij, ali boljše rečeno vojnih hujskarij, ni smatral truda vredno, da bi bil imel 15. decembra 1918 sam pridigo in slovesno mašo v mariborski frančiškanski cerkvi.
Naša Jugoslavija ne rabi takega slovenskemu narodu nasprotnega škofa na svojih tleh; saj ima lavantinska škofija dovolj zmožnih narodnih duhovnikov, ki so vredni, da zasedejo škofovski sedež, na katerem je slovenskemu narodu v prid deloval nepozabni vladika Slomšek. Naj nam torej ne imenuje več škofov nemški Solnograd, marveč slovanski Belgrad.
Gospod škof Napotnik pa naj po vzgledu praškega nadškofa Huyna zapusti sedež, na katerem ga ne mara več ne slovenski narod, ne slovenska duhovščina.
Jugoslavija.
Izmena blaga z zasedenim ozemljem.
Ljubljanski koresp. urad poroča
11.	januvarja: Poverjenik za trgovino in obrt dr. Triller in poverjenik za javna dela in obrt ing. Remec odpotujeta v Trst, da skleneta ondi dogovor o izmeni blaga, zlasti o uvozu soli iz zasedenega ozemlja, kakor tudi potovanje v to ozemlje in z njega. V Ljubljani se namerava ustanoviti italijanski, v Trstu pa jugoslovanski urad za izdajanje potnih dovoljenj.
Čehi in naš spor z Italijo.
Praga, 11. januvarja. (Lj. k. u.) Ceh oslov. tisk. urad poroča: »Narodni Listy“ opozarjajo na številne izjave iz jugoslovanskega tabora in pišejo: S tem, da je v italijansko-jugoslovanskem konfliktu naše stališče povsem drugačno, kakor pa ono prizadetih strank, s katerimi oba naša naroda vežejo od-nošaji zavezništva, se naša lanska politika ni izpremenila in se tudi ne bo, ker stojimo neomajano na svojih obljubah. Prčpričani smo, da bo sodba pravična. Italijanski ministrski predsednik Orlando in italijanski kralj sta izrazila željo po pravični ureditvi. Za soseda želita imeti prijatelja in ne sovražnika, o katerem vesta, da bi v par letih zopet začel vojno. Upamo, da bo sklepni položaj popolnoma drugačen, če tudi sedaj ne odgovarja našim željam. Mi sami nismo na Adriji nein-teresirani, ker potrebujemo izhodišča
na morje. Naše razmerje do Jugoslavije je: Vztrajamo neomajno na obljubi, ki jo je dal lani dr. Kramer: zvestoba za zvestobo, na veke.
Prehrana ostane še v državni o-skrbi.
Zagreb, 11. januvarja. (Lj. k. u.) Pri zadnjih konferencah glede prehrane v Belgradu se je sklenilo, da ostane za enkrat prehrana še v državni oskrbi. Proste trgovine še ni mogoče dovoliti, ker so potrebe blaga večje kot pa zaloge, in je solidna trgovina nemogoča. Sistem centralne uprave živil se bo razširil tudi na Srbijo. Vsa prehranjevalna skupna vprašanja bo reševalo skupno ministrstvo za prehrano v Belgradu.
Italijanska svoboda.
Zagreb, 11. januvarja. (Lj. k. u.) Italijanska vrhovna vojaška oblast na Reki je izdala naredbo, ki grozi vsakemu s petletno ječo, kdor bi poizkusil prekoračiti okupacijsko linijo brez dovoljenja italijanskih vojaških oblasti. Za te prestopke so pristojna vojaška sodišča. Potniki, ki potujejo z Reke, ne smejo imeti s seboj nikakega blaga. Ta naredba se izvaja zelo strogo in dosledno. Zato so tudi jugoslovanske oblasti posegle po represalijah in s svoje strani preprečile izvoz blaga iz ozemlja SHS na Reko. Nadalje so jugoslovanske oblasti ukrenile, da je potrebno za potovanje z Reke v ozemlje SHS ali preko njega razen običajnega potnega lista, ki ga izdajajo italijanske oblasti, še posebno dovoljenje hrvat-skega Narodnega Veča na Sušaku ali kakega lirvatskega občinskega urada.
Direktni vlak Zagreb—Praga.
Zagreb, 11. januvarja. (Lj. k. u.) Od 20. t. m. vozi iz Zagreba v Prago posebni direktni vlak, s katerim lahko potujejo tudi oni jugoslovanski visoko-šolci, ki hočejo nadaljevati svoje študije na praških visokih šolah. Prijaviti se je treba v Akademičnem podpornem društvu na zagrebški univerzi.
Dopisi.
Jesenice. V tukajšnem hotelu Triglav se je nastanil človek, o katerem se je pozneje dognalo, da je nadporočnik Mrak in poveljnik neke prostovoljne legije v Podroščici. S sabo je imel žensko, o kateri je trdil, da je njegova žena. Kolikor se je dalo spoznati po govorici je on s Koroškega, ona pa pristna Nemka. — Občevala sta med seboj samo nemško. Ta človek je prišel v restavracijo hotela Triglav in tam na vse načine zabavljal čez Jugoslavijo in naše vojaštvo, tako, da je postal sumljiv. Opozorilo se je postajnega poveljnika Pibroutza, ki pa ni hotel ukreniti ničesar. Na ponovno energično zahtevo zavednih ljudi pa ga je dai vendar aretirati, oziroma za-stražiti v stanovanju, ne, da bi bil napravil pri njem hišne preiskave. Tudi na to je bilo treba opozoriti g. postajnega poveljnika. Ko je vendar preiskal stanovanje, je našei pri osumljencu 5000 kron denarja, o katerem je ta trdil, da je za izplačevanje vojakom v Podrožčici. Na to sta prišla iz Podrožcice dva ranjena legijonarja, ki sta povedala, da je nadporočnik poveljnik njihove legije, ki jo je zapeljal v Podrožčico, jo pustil tam, šel na Jesenice in se preoblekel v civil, torej kratkomalo dezertiral. Rekla sta tudi, da vesta še stvari o njem, ki jih pa bosta povedala pri vladi. Kmalu na*to so aretirali nekega štabnega narednika, ki je v Podrožčici imel navado, da je razpostavil straže, potem pa prišel postopat in pit na Jesenice. Treba je torej bilo eskortirati častiti trifolij, Mraka, njegovo »ženo" in narednika v Ljubljano, kar je imelo preskrbeti zopet postajno poveljstvo. Da je g. Pibroutz kavalir, vemo že davno, toda, da je pustilnadporočnikovo »ženo" čisto prosto v restavracijo, se nikakor ne strinja z bistroumnostjo, ki bi jo moral imeti celo navaden vojak v tako nevarnem kraju, kakor so Jesenice, ne pa šele častnik, ki je na mah postal iz cenzurnega praporščaka nadporočnik in postajni poveljnik. Toda kavalirstvo postajnega poveljnika je šlo še dalje:
Spremljal je vse tri eskortirance spoštljivo k vlaku in nekemu našemu vojaku zaukazal, da jim je zanesel v železniški voz prtljago, on pa je intimno kramljal z nadporočnikovo »ženo". Ker ravno takrat odhaja vlak v Ljubljano, je bilo na kolodvoru precej civilnega občinstva in tudi vojaštva. Nastalo je grozno razburjenje med civilisti in vojaštvom, ko so videli, kako postopa gospod. Padle so opravičene, graje in ogorčenja polne besede. Toda to še ni vse! Od vojaka, ki je spremljal eskortirance, je zahteval, da jih mora spremljati brez orožja, čemur pa se je vojak uprl in peljal tiče s puško na rami v Ljubljano. Za ta slučaj imamo na razpolago dosti zanesljivih prič in se le čudimo, da je tak človek še postajni poveljnik na Jesenicah, in to vzlic temu, da se je od merodajne strani že zahtevala njegova odstranitev. Še enkrat pravimo: To je en slučaj! Sicer pa gotovi ljudje pravijo, da je storil za časa, ko je hodil vojni plen na Jesenice, veliko dobrega, — komu, o tem se znamo še o priliki pogovoriti.
Z Bleda. Tukajšnja filijalka nem-škutarskega trgovca Dolenz-a iz Kranja odira ljudi tako nesramno, da bi bil zadnji čas, da poseže pristojna oblast vmes. Cene so take, da jih mogoče ne najdeš niti na Dunaiu. Mož poslo-vodkinje je Nemec, ki se večkrat vozi baje radi trgovine v Celovec. Po poklicu je sicer stukater. — Razveseljivo je, da se je naš Sokol odzval polnoštevilno klicu domovine in stoji polnoštevilno že dva dni na koroški fronti. Vso opremo si je oskrbel sam in se kar direktno odpeljal čez Jesenice nad nemške butice. Kar se pa tiče drugih »telovadcev" pa sede doma za pečjo in čakajo prilike, kdaj jih bo njihov voditelj vodil okrog jezera manifestirat. Niti vpoklicani se ne odzovejo — vsak čaka oprostitve, kivtem-času ne more biti upravičena. V občinski pisarni nad mizo župana visi še vedno Habsbur-govec Jožef. Pa saj ga ne more naš dični župan izbrisati iz srca. Ako bi imel ta mož le nekaj časti v sebi, bi se že davno odpovedal županskem stolcu. A tega ne bo storil, dokler se poklicana oblast ne zdrami. Ta človek je župan, nadučitelj in občinski tajnik vse v eni osebi — a ko bi hotel delati, bi niti enega samega opravila ne zmogel. Čas je, • da se mu odvzame ena izmed zgoraj navedenih treh funkcij — seveda želeti bi bilo kar vse tri. Za zasluge ima že tako križec, ki mu ga je preskrbel zloglasni bivši glavar Matthias. Na šoli je še vedno napis, ki priča o našem suženjstvu pod Francetom Jožefom.
Iz Mokronoga. Naš gospod župnik Hinko Bukovic —■ vnet Šusterči-janec — se kar ne more sprijazniti z Jugoslavijo. Zadnjič je celo na prižnici pripovedoval, da je na Koroškem od 1000 mož ostalo le 30 živih. Opo-zaijamo našega prevzvišenega vladiko, a enako tudi našo Narodno vlado. Ako se proti temu gospodu ne bo kaj ukrenilo, nam pokvari ne-le našo faro, ampak sploh vso mirensko dolino.
Legijonar.
Celje. Tukajšnji nemčurji se polagoma spreobračajo. Del nemških napisov je že izginil. Tudi trgovci hočejo postati kar čez noč vsi Slovenci ter so proti nam zelo priliznjeni. Da smo proti istim preveč popustljivi, nam kaže dejstvo, da so postavljeni na odlična mesta tudi oni, ki so bili svoječasno zastavonoše pri nemških turnariih.
Maribor. Uradni popravek tisoč se podp. Zvirna v Mariboru je bil priobčen. Konstatira se, da so izšle po našem članku jako hvalevredne, rigorozne odredbe glede bivanja tujih častnikov in moštva v Mariboru. Tudi so se onemogočila sumljiva gibanja s prevzetjem mesta in z določitvijo talcev. Mestni magistrat je odredil v sporazumu s Štaj. obm. poveljstvom razorožitev vsega civilnega prebivalstva. Od mestnega magistrata izdani orožni listi so razveljavljeni, orožje se mora oddati v gotovem roku.
Ustanovimo narodno-propagandni odsek za naše severne meje\
Dnevne vesti.
Za naše prostovoljce. Pišejo nam: Prav je, da vlada skrbi za invalide s tem, da hoče trafike oddati le invalidom. Toda pri tem bi morala vlada upoštevati pred vsem naše prostovoljce, ki sO se prijavili za koroško legijo in bodo tam ranjeni ali pohabljeni. Priporočamo Narodni vladi ta predlog v raz-mišljevanje.
Na Koroško fronto ▼ Podrožčico je odšel nadzdravnik dr. Fran Gerlovič iz Ljubljane.
Očistimo našo javnost! Vsak naj prevzame in opravlja le one funkcije in javne službe, katere more res točno in vspešno opravljati. Če je n. pr. zastopnik vlade obenem član te in one komisije, — predsednik, upravni svetnik ali ravnatelj tega in onega denarnega zavoda — predsednik onega in drugega javnega urada ter morda tudi še predsednik ali odbornik te in one organizacije, je jasno in vsak teh vse-znalcev bo sam priznal, da ne rnore resno in stvari v korist izvrševati niti ene poverjenih mu nalog in opravil. To je bila in je še danes glavna hiba našega upravnega in političnega delovanja. Naši vodilni javnosti radi tega nujno svetujemo, naj se pri oddaji najvažnejših vodilnih mest ne greši na račun uspešnega poslovanja naših upravnih in političnih inštitucij. Osebne koristi in tudi ne gotove osebne zasluge posameznikov ne smejo nikoli zapostavljati edino merodajnih interesov sploš-nosti. Nihče naj ne misli, da je nenadomestljiv! Seveda nikakor ni zame-tavati izkušenosti starih bojevnikov, toda silni tok časa zahteva, da se prepuste prve bojne črte mlajšim krepkejšim naslednikom, ki bodo s svojo zdravo energijo sigurneje odstranili ovire zdravemu razvoju naše mlade domovine.
Perilo za naše vojake. Iz bojišča prihajajoči ranjenci kakor tudi vsi drugi na severu v boju se nahajajoči vojaki, kateri branijo našo domovino in so neprestano najslabšim vremenskim ne-prilikam izpostavljeni, rabijo mijno perilo. Ker pa sedaj vojaški upravi perila sploh primanjkuje (žalibog so vsa o-premna skladišča bivše avstro - ogrske države v nemških, oziroma v ogrskih rokah), a sredstev za nabavo istega vojaški upravi primanjkuje, se obračamo na dobrosrčnost vseh Slovenk in Slovencev da pokažejo v tem težketn in resnem času svojo že v tolikih prilikah dokazano požrtvovalnost in darujejo po možnosti perilo za junaške naše bori-telje, ogrožene mlade Jugoslavije. Vsak še tako mali dar bo hvaležno sprejet in se prosi dotične predmete oddati v Ljubljani, glavnemu skladišču za vojno opremo v belgijsko vojašnico, v drugih mestih pri štacijskih poveljstvih, po deželi pa orožniškim postajam.
Ako išče Slovenec stanovanje v Ljubljani? Zanimalo bo mogoče tega ali onega Jugoslovana, če izve, kaj se utegne pripetiti ubogemu a zavednemu Primorcu - beguncu, Če si mora iskati stanovanja v slovenski prestolioi. Te dni sem bil odpuščen od vojakov, da nadaljujem svoje nauke. Obrnil sem se na mestno hišo. kjer sem zvedel, da je na Starem trgu št. 4/II prosta ena soba z opombo, da so tam Nemci na stanovanju in da moram nemško govoriti, da se jim prikupim. Začudil sem se, a pod pritiskom pomanjkanja stanovanj sem se moral vdati ter sem šel na omenjeno mesto. Govoril sem nemški, a gospodinja me je vprašala, katero gimnazijo obiskujem. Ko ji povem da slovensko, je odgovorila, da nima stanovanja, češ da pride včasih njen brat na obisk in spi potem v do-tični sobi. Ko sem ji omenil, da je bolje sobo dati v najem, ker bi ji drugače sobo rekvirirali, je zaloputnila in zaklenila brez vsake nadaljne besede vrata pred nosom. Vrnil sem se na magistrat, kjer sem to javil. Odgovorilo se mi je, da ne morejo pomagati. Torej slovenske oblasti niso v stanu pomagati Nemcem do krajših rožičkov! Če bi veljala pravica, bi se ošabneži izgnali, da ne bi odjedali še naprej kruh in stanovanja Slovencem. Poglejmo, kaj delajo na Dunaju? Celo Nemce, ki so pristojni drugam, izganjajo.
Tako je prišlo na Bled mlado dekle, k; ne razume besedice slovensko, ker so jo pregnali iz Nemške Avstrije, češ daje pristojna na Bled. Edino mi lahko gojimo gade na svojih prsih. Ozrl sem se okrog in sem bil koj pri zavesti. V do-tičnem uradu je namreč na desni steni visela podoba cele krvave rodovine Habsburgovccv s podobo starega ce-sarja-krvnika v sredi. Vedel sem takoj, da tu ne smem iskati pravice, če ne maram biti podoben »Hlapcu Jerneju«. Obrnil sem se in šel. Bal sem se, da najdem na višjih mestih enako »pravico«. To seje zgodilo na dan 3. prosinca 1919.	J.	K.
Wieser zloglasni sovražnik Slovencev je zopet postajenačelnik v Gorici. Laško-nemška zveza se uresničuje!
Iz Št. Petra pri Novem mestu nam poročajo: Neki tukajšnji gospod Sustercijanec živi in deluje še vedno v avstrijskem duhu. O Jugoslaviji noče slišati ničesar in še manj o demokratizmu. Neki gospod iz Ljubljane je tudi svaril pred našim listom in ga slikal kot nekak bav-bav, toda naše ljudstvo je že predoraslo, da bi še verovalo v take strahove.
Svoboda še ni anarhija! Nekje na Dolenjskem se obnašajo ljudje na tak način, da je morala poslati vlada precejšno število orožnikov proti razgrajačem. Opominjamo ponovno naše ljudstvo, naj izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti, da ne bo po nepotrebnem tekla kri. Naše stranke pa naj prirejajo skupne shode, 'kjer naj razjasnijo ljudem njihove pravice in dolžnosti v svobodni državi!
Slovenske predstave v nemškem gledališču. Kakor smo zvedeli, se je predsednik nemškega : Theatervereina dr. Galle zglasil pri konzorciju Narodnega gledališča ter izjavil, da da poslopje nemškega gledališča na razpolago za slovenske predstave. Nadejati se je torej, da se bodo v kratkem vršile v dosedanjem nemškem gledališču slovenske predstave, s čemer bo ustreženo občutni potrebi, ker je slovensko gledališče za sedanje razmere *e itak premajhno.
Za izobrazbo našega delavstva, »sled uvedbe osemurnega delavnika bodo imeli naši delavci mnogo več prostega časa, nego dosedaj. Mnogi delavci ne bodo vedeli, kako naj ta čas uporabijo koristno. Zato bi bila dolžnost merodajnih faktorjev, da poskrbe za primerna 'stalna poučna predavanja, tečaje, da se osnujejo javne čitalnice, •knjižnice itd. Le na ta način se bo dvignilo duševno obzorje našega delavstva.
Ravnanje Italijanov s slovenskimi železničarji. Predsedstvo Z. J. Ž. sklicuje za danes,' dne 12. januvarja ob dveh popoldne v Mestnem domu protestni shod proti nasilstvom, ki jih izvršujejo Italijani na slovenskih železničarjih tako na Krasu in v Istriji kakor na Tirolskem. Kako postopajo Italijani z našim ljudstvom, ve cela javnost; lahko pa povdarjamo, da najhujše trpe slovenski železničarji, ki morajo prisiljeni izvrševati eksekutivno službo po italijanskih predpisih, vzlic temu, da večina niti za silo tega jezika
razume. Kako postopajo Italijani z našimi	železničarji,	je	najboljši	dokaz
Gasilna	aretacija dveh	tovarišev	v Lo-
gatcu. Tudi iz Tirolske prihajajo od slovenskih železničarjev obupni klici, •a.naj	pomagamo,	da	pridejo ti tova-
yl&l nazaj v domovino. Predsedstvo i ’ J; Ž. poziva vse jugoslovanske že-ezničarje, da se polnoštevilno udeleže Pr°testnega shoda in se obrača na vso j)avn°st, da se odzove klicu z mnogo-10jno	udeležbo.	Ne	pustimo	in ne
^Oremo dopustiti, da bi se naše tova-llSe držalo v od Italijanov zasedenem °zernlju nazaj in bi se iste proti vsem Pravicam mučilo. Vsi jugoslovanski že-ezničarji na shod! Povejmo odločno, a ne moremo mirno gledati nečloveškega ravnanja z našimi tovariši na od talijanov zasedenem ozemlju.
Slovenski vojaki, pozor! V Logatcu mternirajo Italijani vsakega moškega v yojaški dobi. Kdor je torej v letih vojaške dolžnosti, naj ne hodi čez demarkacijsko Črto!
Političnim preganjancem. Naš de-egat na mirovni konferenci rabi mate-
rijal za mirovno konferenco. Tu sem spadajo tudi terjatve napram c. kr, erar-ju, zlasti škode povzročene iz političnih ozirov. V ta namen se je razposlal« na vsa okrajna glavarstva, politične ekspoziture in mestne magistrate po nekoliko izvodov vzorcev A (seznam internirancev in konfinirancev) in vzorcev B) seznam škode, ki so jo trpeli vsled političnih ozirov osumljene, obtožene ali obsojene osebe). Osebe, ki so vsled preganjanja trpele kako škodo, bodisi neposredno ali posredno, naj se zglase pri okrajnem glavarstvu, politični ekspozituri ali mestnem magistratu najkasneje do 25. januvarja t. 1., da vpišejo v vzorec potrebne podatke. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati.
Vajenci! Mladinska skupina Na-rodno-socijalne zveze ustanavlja svoj tamburaški in pevski zbor, ima dramatični in telovadni odsek, kurze za srbo-hrvatski jezik in obrtno računstvo, vrše se predavanja o socijalnih in političnih vprašanjih Jugoslovanov itd. — Vpisovanje v »Mladinsko skupino« se vrši danes v nedeljo popoldne od 2. do 4. in jutri v ponedeljek od 6. do 8. zvečer. Članarina mesečno 1 krono. Vajenci! Če vam je za duševno izobrazbo, da postanete vredni sinovi velike Jugoslavije, pristopajte!
Žigosanje bankovcev. Veliki lepaki mestnega magistrata v Ljubljani naznanjajo, da se morajo vsi bankovci do 20. t. m. ožigosati (štempljati). ; B a n k o v c i, ki do 20; t. m. n e bodo ožigosani, izgube v naši državi vsako vredost. V Ljubljanice 18 denarnih zavodov, pri katerih se morejo pustiti bankovci ožigosati, oziroma zamenjati. Poleg tega bo poslovalo tudi 21 magistratnih komisij, ki bodo bankovce žigosali (štempljali). Natančneje se razvidi iz dotičnega razglasa. Čita-telje na deželi opozarjamo tudi na do-tične razglase.
Pogreb legijonarja Boris Kostanjevca se bo vršil danes ob 3. popoldne iz deželne bolnišnice.
Umrl je g. Štefan Eranzot, posestnik in gostilničar v Sp. Šiški. Pogreb se bo vršil jutri, ob pol 4. popoldne. N. v m. p.
Podpora za ubogo mater. Našemu uredništvu je izročila neimenovana družba K 30’— in neimenovan K 3*—. Do sedaj smo prejeli K 68-—. Posnemajte!
Darovi. Naše uredništvo je prejelo od omizja gostilpe pri Jesihu v Rudniku, ki je nabralo iz veselja radi odstavitve župana »Dobrunskega samo-vladarja« za Slovensko glasbeno akademijo K 101-— in za slovenske slepe vojake K 120’—.
Invalidom in slepcem se dovoli mesto dosedanjih prejemkov v znesku 26 v na dan dnevna doklada v znesku 1 krone in sicer: 1. onim ki obiskujejo, invalidski pouk (obrtniki, kmetijski ali trgovski) ali ki so prideljeni raznim obrtnim mojstrom v uk; (onim invalidom, ki se še zdravijo, a so tako pohabljeni, da ne morejo obiskovati invalidske šole. Glede prehrane invalidov se določi, da dobivajo invalidi enako hrano kakor zdravi vojaki, vendar pa zdravnik lahko odredi, da dobi ta ali oni bolniško hrano. Tobak pa dobe slepci in natura.
Ženske pomožne moči bivše avstro-ogske vojske. /Poverienik za narodno brambo je odredil z naredbo od dne 30 novembra 1918 ištev. 164 v »Uradnem listu« št. 16), da je izplačati enomesečne pristojbine le onim, ki vsled prevrata niso dobile koncem oktobra ali začetkom novembra 1918 nikakih prejemkov.
Policijska ura v Ljubljani. V zadnjem času se je v Ljubljani in okolici pojavila vse meje presegajoča razuzdanost in prav živinsko pijančevanje, kar ogroža v največji meri osebno varnost in last celega občinstva. Z ozirom na te okolnosti in sklicevaje se na sklep Narodne vlade SHS v Ljubljani v Uradnem listu od 21. novembra 1918, št. 11, točka 112, odrejuje policijsko ravnateljstvo, da se imajo začenši z današnjim dnevom zapirati V6e gostilne in restavracije brez izjeme v celem okolišu ljubljanskega redarstva ob 8. uri in kavarne ob 9. uri zvečer. Gostilničarje in kavarnarje, ki se ne
bodo strogo držali policijske ure, se bo brezobzirno in naj strožje kaznovalo. — Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
Vohuni na delu! V Radovljici vladajo še vedno čudne razmere — tako se nekateri nemčurji še vedno širokoustijo in izzivajo. Med temi je tudi obče znani velenemčur Franz Hu-dovernig. Mož ima razun posestva v Radovljici šc naselbine na Koroškem krog Beljaka, vozi se vsak moment tja (drugi namreč ne morejo preko te črte) in ne motimo se, da utihotaplja živež in blago — poleg tega pa igra mož seveda imenitno vlogo vohuna. Zahtevamo, da se moža postavi pod kontrolo! Ker pa cela njegova rodbina ne more Slovencev videti, bi bild najbolje, da bi se dali možu potni listi za Prusijo.
Gojenci mošk. učiteljišča goričkega, ki ne obiskavajo nikakega zavoda, naj se zberejo k posvetovanju v pon-deljek 13. januvarja 1919 v restavraciji »Novi svet«.
Novi kolki in železniški vozni listi. Z dnem 15. prosinca 1919 pridejo v promet novi kolki in novi železniški vozni listi. Novi kolki se razlikujejo od sedaj v prometu se nahajajočih v tem, da imajo v sredi mesto glave bivšega avstrijskega cesarja črke SHS, v krogu okoli teh črk napis »Narodna vlada v Ljubljani« ter v spodnjem delu, ki je določen za prepisanje, letnico 1918; oblika, visočina in širina je ostala ne-izpremenjena. Novih kolkov se izda za prehodno dobo samo 10 vrednostnih kategorij (5 vinarskih in 5 kronskih kategorij) in sicer po 2, 10, 20, 30 in 50 vinarjev in po 1, 2, 3, 5 in 10 K. Novi železniški vozni listi se izdajo v dosedanji obliki s slovenskim besedilom in sicer z vtiskanim kolkom po 30 v in 1 K 20 v za navadno tovorno blago in po 30 v za brzovozno blago. Kolki izdaje 1'910 in vozni listi, ki se nahajajo sedaj v prometu, se z 28. svečanom 1919 popolnoma razveljavijo. Poraba razveljavljenih kolkov in voznih listov po 28. februvarju 1919 se smatra kot opustitev kolkovne dolžnosti ter povzroči v pristojbinskem zakonu normirane posledice. Razveljavljeni neporabljeni koleki in vozni listi se od 1. februvarja do vštevši 31. marca 1919 lahko brezplačno zamenjajo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in davčnih uradih proti novim kolkom ozir. voznim listom v smislu tozadevnih postavnih določil in predpisov. Dotične vloge strank so kolka proste; za vozne liste je plačati blanketno pristojbino po 6 v za komad.
Akademski dom. Tajništvo poroča, da svoječasno obvesti vse prosilce za vsprejem v Akademski Dom v Zagrebu potom časopisja, kedaj bo Akademski dom definitivno pripravljen. Kakor se kaže, ne bo pred 1. februarjem.
Nalezljive bolezni. V kočevskem okraju ste oboleli dve osebi na difteriji, V Ljubljani ena oseba na pegastem legarju in v celjskem okraju ena oseba na Škrlatici.
Naši borilci za svobodo. Dolgoletni član vaditeljskega zbora Sokola I. v Ljubljani br. Anton Rode se je oglasil iz Niša. Piše, da se je zvest sokolskim načelom boril od leta 1916. med srbskimi brati in-podil „švaba“ pri velikem umikanju. Blizu Niša mu je sovfažnik razbil nogo v levem pod-kolenu, naš Tonček pa upa, da se vidimo na spomlad zpravi. Ž njim se je boril tuoi br. Lojze Pogačnik. Pozdravljata bratski vse brate in sestre.
Pisarniški oficijanti in pomočniki justične kot politične uprave so zaprosili po svojih zastopnikih na merodajnih mestih za ureditev slabega gmotneda položaja. Povsod so bili vljudno sprejeti. Obljube in zagotovila so nas pri birokratski Avstriji navadno razočarala; naravnost presenečeni pa smo, ko žalibog moramo priznati, da so že tudi v novi državi ti običaji v navadi. Da bi res ne bilo mogoče ugoditi upravičenim zahtevam teh par uradniških moči, pač ne najdemo nikjer pravega izgovora.
Zasebno uradništvo je na svojem sestanku dne 7. t. m. sklenilo. naslednje resolucije: Zasebni uradniki in uradnice, zbrani na sestanku v Narodnem domu dne 7. januvarja t. 1., poživljajo Narodno ,vlado SHS v Ljubljani, da
nemudoma in z vsemi sredstvi ukrene, da se cena živilom in Življenskim potrebščinam takoj zniža, da se uvede za vse predmete, ki služijo vsakdanjemu življenju, maksimalne cene, ki se naj od časa do časa znižujejo, da se doseže čimpreje odprtje meje zlasti proti Hrvatski, da se prepove in zabrani vsak izvoz živil, obleke in blaga, dokler in v kolikor ni zadoščeno domačim potrebam in da se izvozno blago zamenjuje za uvozno blago. — Zasebni uradniki in uradnice poživljajo pa tudi vse politične stranke in njih organizacije, ki temelje na demokratskem programu, da tudi one zastavijo vse svoje sile od svoje strani, da se doseže čimprejšnje znižanje cen. — Narodna vlada SHS v Ljubljani se opozarja, da je za državo in narod uradništvo vsake vrste enako važen in enako potreben faktor, kakor so potrebni in važni vsi drugi sloji vsled česar torej ne gre, da bi se drugi sloji v njihovih interesih ščitili na škodo uradništva kot delavstva. — Zasebno uradništvo v Ljubljani povdar-ja, da je bilo ves čas vojne izključeno od mnogih ugodnostij, ki sojih uživale poleg oficijelnih ugodnosti v aproviza-cijskem oziru nekatere uradniške vrste in skupine in to tudi še sedaj, vsled česar zasebno uradništvo novo Narodno vlado SHS v Ljubljani prosi, da poskrbi za to, da se ne bodo delale med uradniškimi vrstami glede prehrane, oblačila kakor glede podpiranja sploh nobene razlike.
V gledališču, parter levo, na Novega leta pri popoldanski predstavi se je zgubila črna. usnjena, pioščnata denarnica z monogramom A. P., vdelan na srebrnem okovu denarnice z vsebino. 1 bankovec za 20 kron ter nekaj drobiža. Najditelj naj denar obdrži, denarnico pa proti nagradi K 20-— odda našemu upravništvu.
Prostovoljna javna dražba. 20. t. m. in naslednje dneve se bode v skladišču glavnega carinskega urada na južnem kolodvoru v Ljubljani začenši ob 9. do 12. dop. prodajala na javni dražbi raznovrstno blago zaseženo po Narodni vladi v Ljubljani. Ogled predmetov je kupcem prost v dnevih dražbe.
Zadnje vesti.
Veliko navdušenje na koroški fronti.
Karavanski predor, 11. januvarja ob 7. zvečer. (Izv. por.) Danes je razpoloženje naših oddelkov povsem izpremenjeno. Došla je zdama pomoč. Predor odmeva navdušenja: Z Nemci hočemo obračunati!
Dr. Jantarna fronti.
Jesenice, 11. jan. (Izv. por.) Danes je prišel sem znani zdravnik Jamar k svojim fantom. G. zdravnik je dobro znan našim fantom iz časov Judenburga. Nastopil je takoj službo.
Smrt slovenskim psom.
Podrožčica, 11. januvarja. (Izv. por.) Današnje poročilo o včerajšnjih bojih je treba v toliko popraviti, da se ne pogreša poročnika Eberta. Ta poročnik je bil Nemec, ki je napadel kasarno pri tunelu. Oborožen z ročnimi granatami se je približal tik poslopja in hotel vreči granato med legijonarje. Tu ga spozna neki njegov bivši rekrut, ki je viknii: „Giej ga!“ in ga ustrelil. Pri njem so našli testamet z napisom: „Tod den windischen Hunden!“ (Smrt slovenskim psom!)
Položaj v Podrožčici.
Jesenice, 11. januvarja. (Izv. por.) Položaj v Podrožčici se je danes izdatno izboljšal. Včeraj so bili vsi naši oddelki potisnjeni v tunel. Danes pa smo zopet zasedli najbližje vrhove in važne točke, tako da se lahko gibljemo in razmaknemo. Z velikim navdušenjem za boj proti zakletemu sovragu smo danes začeli skupno z brati Srbi ofenzivo. K včerajšnjemu poročilu je še omeniti, da se je hrabro boril blejski Sokol. Nemci so pripeljali po železnici en top tik pred tunel. Sokoli in Orli na nasprotni strani tira so zabranili, da ni top prišel v funkcijo. Nemški topničarji so takoj pri Jprvih strelih pobegnili.
Boji med vladnimi četami in špartakovci v Berlinu.
Berlin, Boji med vladnimi četami in špartakovci nadaljuje. Streljajo tudi s topovi. Vsak dan je več sto mrtvih. Dosedaj imajo vladne čete premoč.
Ameriški načrt za zvezo narodov.
London, 11. januvarja. (Lj. k. u.) Poročevalec Reuterjevega urada v Parizu javlja: Pod predsedstvom predsednika Wilsona bo danes skupna seja ameriške mirovne delegacije. Ameriški načrt za zvezo narodov je že izgotovljen. Prva seja interaliirane komisije za živila bo jutri.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
fTnt 'Jtiara1 -ICA-9Xl'-> ozir. »Ememann* »ul. djjjulul filmski aparat 43X6, oba še čisto nova. se zamenja za do liro ohranjen aparat 10X15- Naslbv pove upravništvo.
Apfttciin anaratse Proda in večia mn0*
(VbblGllIl dpoi!«I Žina konjskega mesa.— Kupi pa se akomulatorje oct 100—120 voltov. Ivan Marinšek, Glince št. 28.	3—1
pro(Jgm 50 1 slivovke, 50 1 tropinovca in
50 1 brinjevca in močna. Zmerna cena. Čermošnjice.
Roba je domača Ambrož Šmuk,
 5-1
Ljutcmersko vino Sr.K&p±iI,Š
Medi k, Udmat št. 115, pošta Moste pri Ljubljani.	3—1
UjnnUn enrjn transportne in hramne, ku-Sliiorvo cUUG p im. Ponudbe * navedbo kakovosti, velikosti sodov in cene na upravništvo pod .Vinski sodi“.
Ičnnm cllrihn plačilnega natakarja izven lauulil OllUUU Ljubljane. Pismene ponudbe pod „Kavcija“ na upravništvo.	7-1
|f.|hor >šče službe v kaki častniški kuhinji. IVUiKII Pismene ponudbe pod .št, 150“ na upravništvo.	7—1
FranPfMinfi p°učuie od ’5-t m. daije
II ullbUoulliiJ v tem jeziku zakonito izprašana gospodična. Natančna pojasnila na Sv. Petra cesti 27/1.	2—1
Proda
gg po nizki ceni večja množina
Več šivilj
p v	•	—j —	 —----
.  ---- _perilnega in manufakturnega bla-
ga, čevljev in usnja v skladišču „Balkan“, pritličje.	___
sprejme proti Terezija Dular, šivilja, Turjaški trg’ št. 2/11. — Istotam se sprejme tudi postrežnica.	3—1
UaeoAna on h 9 s posebnim vhodom se rriCoubllu oUUu odda gospodu, ki preskrbi premog. Naslov pove upravništvo. 3—3
|f|.nj m večopravnih garnitur za izložbena Mipi od ckna, event. tudi posamezne. Cenj. ponudbe na tvrdko Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1
Dnnknnn vsake vrste po zmernih cenah UlllUUliC dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—1
Dr. Ernest Dereani
strokovni zdravnik za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni
zdravi zopet redno od 11.—12. dopoldne in od 1.—4. popoldne
Ljubljana,Frančiškanska ul. 4.
»Narodna knjižnica".
Snopič 1.
Ualentina Hodnika izbrani spisi.
Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.
Natisnila in zalpžila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina
Vodnika s tem, da ga spoznamo!
PST* Naročite takoj!
-	tf
Trgovci pozor! ‘“USU
Manufaktura« blago
(mirovno blago) se zaradi posebnih razmer v veliki množini skupno proda. Naslov pove uprav. »Jugoslavije.*
g£ VINO.
Prodam 300 hi dobrega, belega, novega vina.
Ne kislo. — Stanovitnost garantirana-Cena K 470.— za 100 1, Ljubljana, z užitnino. — Stavo vino po dogovoru.
MILKO JESIH, Ljubljana,
Florijanska ulica št. 36.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
Boris Kostanjevec
mornariški akademik in prostovoljec koroške legije
v .izvrševanju svoje domovinske dolžnosti za osvoboditev Slov. Korotana dne 10. t. m., zadet od sovražne granate, izdihnil svoio plemenito dušo.
Pogreb nepozabnega bo danes v nedeljo, dne* 12. t. m! ob 3. pop. iz tukajšnje dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Mlademn junaku bo ohranjen trajno časten spomin.
V Ljubljani, dne 11. januvarja 1919.
Brez posebnih obvestil.
Fin. nadsvet. Kostanjevec z rodbino.
Prostovoljna prodaja ^
se vrši dne 13. t. m. na Rimski cesti št. 3/11. (Rechcrjcva hiša). Prodajalo se bo iz proste roke: Antika, kakor tudi moderna sobna opravo, originalne perzijske preproge, sedla, razne druge stvari, svetilke itd.
Začetek razprodaje ob 10. dopoldne, j
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prija- | teljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Štefan Franzot
gostilničar in posestnik
dne 11. prosinca t. 1. ob 9. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni,- previden |s tolažili sv. vere, 'mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti Spodnja Šiška štev. 66 na mestno pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Spod. Šiška, dne 11. januvarja 1919.
Žalujoči ostali.
't
učitelj »Glasbene Matice" in edini strok. dež. sodišča
Alfonz Breznik
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 (nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij.
Priporoča se tvrdka:
JOS. PETELINC
Ljubljana, S«. Patra nasip št,7
'iSSr- ob Ljubljanici.
s*
Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valj* čnimi zastori, mera 1S5X184, 63X184, 20	59X184 in eno rabljeno 90><162.	1
Vsakovrstne slamnike
JOSIP jUG r
jer gospe, deklice, dečke in gospode, od pri-prostih do naj finejših, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu ja obila naročila.
stavb, in pohištveni pleskar in ličar v Ljubljani, Rimska cesta 16 izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Cene primerne.
Naročite
„Ljubljanski Zvon“
najboljši slovenski leposlovni list. — Izhaja vsak mesec in stane za celo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno vsebino. Letos bo priobčeval poleg krajših povesti, novel in pesmi, velik zgodovinski roman dr. Ivana Tavčarja, ki se vrši v Škofjeloški okolici.
Novi naročniki se bodo sprejemali radi pomanjkanja papirja samo do 20. januvarja. .Ljubljanski Zvon* se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Jran Cerar
tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri jjubljani.
10 7-7
Cene kakor temu času primerno nizke-
Postrežba točna.,
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
brez odbitka rent-nega davka, kate-U rega plačuje zavod
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta. 6, *JJ II A
za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak ^
delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po |4	r .__________
sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 3 krone 25 vin na leto. .Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znaSajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem I. 1918
nad 40 milijonov kron.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
»Mast ,slaninu, suho meso i salamu (Braunšvajger)
4
k
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg uz dolje naznačene cijene:
Mast. .	.	po	24 K	po	kg Suhe	šunke .	po 22 K po kg
Slaninu .	.	po	28 K	po	kg Salamu	(Brannšv.)	po 20 K po kg
la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg.
Ia kavin nadomjestak u paketima po K 6 50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računani K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, rnogu slobodno iz mjesta kiio i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	46	20-13
¥	/"> J	\ / t	/>	tvornlca	suhomesnate robe i masti,
■ vJ IgU	V i	O j Nova Gradiška,	Slavonija.