Učiteljica, žensko vprašanje in gibanje. Reierirala na II. zborovanju sloven. učiteljiščnih abiturientov in abiturientk gdč. S t i c h o v a. Žena In šolstvo. Niso še daleč za nami časi, ko se je odrekalo masi človeštva pravico do izobrazbe in šolanja, a danes je šola dostopna vsakomur. Niso še daleč časi, ko se je ženi odrekala pravica do višjega šolstva, a danes vidimo ženo v ljudski šoli pa tudi že v trgovskih šolah, vidimo ženo že v gimnazijah, jo vidimo v realkah, jo vidimo celo na univerzah. Dandanes vidimo, da so se v svrho ženske izobrazbe ustanovile posebne šole za žensko izobrazbo v splošnem in posebe ia žensko strokovno izobrazbo, to so ženski \\c«\i, ženska učiteljišča, ženske trgovske šole itd. Ženska izobrazba je prodrla na vsakem polju in s tem je prodrlo tudi žensko delo na vsakem polju. Žena se je osamosvojila ali emancipirala popolnoma v družbi, in danes jo vidimo povsod, da ne živi le od dela moža, temveč tudi od lastnega dela. Če je to pravilno in sorazmerno, o tem bomo razsojali na drugem mestu in tam razmotrili to vprašanje. Eno je gotovo: S tem, da se je odprla ženi pot do vseh kategorij šolstva, se ji je odptla pot tudi do vseh poklicev, ki temelje na tem šolstvu. Lahko je dandanes opravičiti zahtevo višje splošne ženske izobrazbe, saj je ob sebi razumljivo, če hoče z duhom časa družba napredovati, mora tudi žena napredovati, ki je član in temelj te družbe. Zatorej je popolnoma upravičeno, da se poleg vzgoje za dobre matere in dobre gospodinje zahteva za ženo tudi višja splošna 'zobrazba. Ne samo napraviti žene sposobne za rodovinsko življenje, temveč jo usposobiti za vse kroge družbe, to bodi smoter najnižje ženske izobrazbe in ženskega izobrazovališča — šole. Težje skoro se da opravičiti ženski strokovni študiji in ženska strokovna izobrazba. Toda če upoštevamo današnji položaj žene, da je žena na podlagi današnje družbe skoro takorekoč prisiljena poprijeti se tudi dela, in da se mnogo žena tudi rajše posveti delu nego materinstvu; na drugi strani, da jih je mnogo, ki bi se rade posvetile materinstvu — pa ni za to prilike, nam se vidi poleg splošne izobrazbe opravičljiva tudi ženska strokovna izobrazba. Nikdar pa s tem ne zanikujemo, da ni najvišji poklic žene materinstvo! - V enem so si danes vsi učenjaki, ki so razmotrivali žensko vprašanje — edini, v tem namreč, da je eden izmed najvišjih pridobitnih poklicev žene, ki je tudi najupravičenejši — poklic učiteljice — in da je kulturna misija žene najupravičenejša na polju vzgoje in na polju socialnega dela. Tako prehajam k špecialnemu vprašanju ženske učiteljske izobrazbe. Pri tem se mi skoro ni potreba mnogo muditi. Žalibog je danes na naših učiteljiščih enaka ženska izobrazba skoro popolnoma moški in nasprotno moška skoro popolnoma ženski. Resnica, da je to strokovna izobrazba, toda tej strokovni izobrazbi bi se morala — po mojem mnenju — pridejati še posebna splošna izobrazba in posebe vzgoja: Posebna za moško in posebna za žensko učiteljišče. Žensko vzgojiti za dobro gospodinjo, moškega za dobrega gospodarja! V enem pa soglašamo z moškimi tovariši, v tem namreč, da se skupno borimo za višjo duševno izobrazbo. Zahteva višje duševne izobrazbe — akademiške izobrazbe — nam je pa skupna točka našega programa, ki si jo hoče žensko in moško učiteljstvo priboriti izven pravic, ki nam jih sedaj po zakonu in odredbah dovoljuje država v izobrazbi. (Dalje)