Poštnina plačano v gotovini.
Štev. 7.
V Ljubljani, dne 20. julija 1935
XV. leto.
Telefon št. 30-40
UOJNI INVALID
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRAUEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. T meseca. Posamezna štev. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, Št. Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 30-40.
Greh
Z vojnimi žrtvami se je od začetka povojnega miru postopalo kakor z materijalom, ki ga je svetovno klanje pustilo v breme in nadlogo — da rabim to vsakdanjo besedo — ostalemu, zdravemu prebivalstvu zemlje, v ožjem pomenu, prebivalstvu in Kraljevini Jugoslaviji, v oskrbo. Pojem, da so to največje žrtve vojne, da je na njihovi krvi in na krvi na bojiščih ostalih, na vojnih vdovah in otrocih-sirotah, je splahnel in prepuščeni so bili vsi nekakšni pozabnosti. So se sicer pojavile v javnosti in v vsakršni vladi te in one obljube, ali ostale so obljube, ki so vedno hitro zastarele kot nepotrebne.
Zgodilo se je pač vedno, kakor je to že v vsakdanjem življenju, da bolečina, trpljenje drugega, tistega, ki ne trpi in ki ima besedo, ki bi lahko ozdravljala, nič ne boli. In če nič ne boli, tudi ni smisla in volje, zdraviti ali lajšati trpljenje.
Če pogledamo na kratko zgodovino vojnih žrtev od leta 1925, ko je zagledal beli dan prvi zakon o vojnih invalidih, vidimo tako-le sliko:	Osebnih
(ličnih) invalidov je bilo 52.425. Vdov, poginulih na bojiščih in od ran in vojnih grozot pomrlih, je bilo 107.879. Vojnih sirot, otročičev, katerim je zamrl za vedno na ustih srečen otroški smeh, je bilo 32.438. Staršev padlih, katerim je vojna vzela življensko nado, sinove, ki bi jim bili v starih, onemoglih dneh podpora, je bilo 22.753.
Strašne številke. Če se samo malo kdorkoli zamisli v nje, mora čutiti tisto pekočo bolečino in zopet čutiti, da ni bilo tople roke, da ni bilo skrbi, da bi se trpljenje teh sto in sto tisočih olajšalo, da bi se dala vsaj majhna nagrada za delo, ki so ga na oltar domovine položili v dneh strahot in krvopre-litja.
Od tega časa dalje se te številke manjšajo. Že res, da je smrt reducirala precejšnje število, vendar pri teh redukcijah so vendar le imele glavno besedo druge sile, ki so kratko, z nadpre-gledi, s podpisi s peresom vedno bolj zmanjševale število vojnih invalidov, vdov in sirot. Vojne sirote so z dovršenem 16. letom nehale biti vojne sirote, pa četudi jim to 16. leto življenja ni dalo za bodočnost^ niti betvico tega, kar bi jim dal oče, če bi še živel. Nepriznanje za vojne žrtve je bilo z zakonom ugotovljeno. To je bilo leta 1929. Tedaj je vstal novi invalidski zakon in po njem so reducirali do 58% in celo več vojnih žrtev. Po tem zakonu iz leta 1929 so mnogim dotedaj priznanim vojnim žrtvam zrastli izgubljeni udi, se je povrnilo zdravje, se je vrnil oče in mož iz bojnih poljan, ker je bila njiva ali travnik, v katerem je bil zakopan, preorana in tako vzbujen k življenju. Kratko, zmanjšalo se je število vojnih žrtev.
S tem zakonom je bil narejen veliki greh.
Vojne žrtve, ki so ustvarjale meje Jugoslavije in državo Jugoslavijo, osvobojeno Jugoslavijo, te vojne žrtve so bile reducirane, nepriznane. 127.269 je njih število.
In to število govori veliko obtožbo za veliki greh.
če pogledamo ta razloček v denar-iu, določenem za podporo invalidom, vpjnim vdovam in vojnim sirotam, vi-(h'mo tako-le sliko: Po državnem budžetu za 1929-30 je bilo predvideno za izdržavanje vojnih žrtev 332 milijona di-nanev, a že v letu 1932-33 je bila ta Postayka vsega 96 milijonov dinarjev.
Tako je od leta 1929—1933 na račun invalidov bilo prihranjenih 627 milijo-hnu, ^inar^ev'.^a Prihranek je pri inva-1 povzročil strašno pomanjkanje in
bedo, ki še danes tiaja in to tembolj, ker je gospodarska kriza zopet najbolj občutljiva pri vojnih žrtvah, ki so navezani na vsako paro. Ministrstvo financ je v svojem pregledu števila in izplačevanja osebnih in družinskih invalidskih podpor dne 1, julija 1933 pokazalo še slabši položaj. Po tem pregledu je po vsej Jugoslaviji 17.596 invalidov, in od teh odpada na bivšo Srbijo in Črno goro samo 4580 osebnih invalidov.
Iz vsega tega se vidi velika nevarnost, da sami sebe diskreditiramo pred inozemstvom, da za vojne žrtve zelo malo, ali takorekoč nič ne doprinesemo in ne žrtvujemo, da rabim zopet besedo »žrtvujemo«.
Te »blagodati« Invalidskega zakona iz leta 1929 mi, vojne žrtve, imenujemo velik greh, ki je bil storjen napram zaslužnim vojnim žrtvam. Ta greh še do danes ni popravljen, samo nekako upanje je, da bo popravljen. Ali to upanje je staro že več let.
Do lanskega leta je bilo invalidsko vprašanje rešeno pri vseh državah, ki so bile udeležene v svetovni vojni in to racionalno v korist vojnih žrtev. Izjemo sta tvorili samo dve slovanski državi: Republika Čehoslovaška in Kraljevina Jugoslavija. Lansko leto je bilo rešeno invalidsko vprašanje tudi v Če-hoslovaški. Ostala je še edina Jugoslavija, da to vprašanje reši. Tako se je pri tej priliki zopet uresničil svetopisemski pregovor: »Kdor je bil prvi, tisti bo poslednji...« Čakajoč, da se reši ta nesrečni problem, vojne žrtve druga za drugim umirajo in njihove velike zasluge in žrtve pokriva večno pozabljenje in črna nehvaležnost. Mesto tega, da bi se nam z vseh strani skočilo na pomoč, kajti rešitev invalidskega problema je veliki nacionalni in moralni problem, nas samo tolažijo, naj čakamo in še čakamo.
Jugoslavija je edina država na svetu, ki še do danes ni javno priznala, koliko ima priznanih invalidov in vojnih žrtev in koliko izdaja po državnem budžetu za vojne žrtve. Mesto, da bi obvestila javnost o vseh fazah, skozi katere gre to važno nacionalno vprašanje — kajti, javnost navsezadnje mora vendar tudi biti obveščena — referenti za izdelavo državnega budžeta modro vežejo postavko državnih vpokojenih uradnikov s pokojninami invalidskih podpor in mislijo, da so tako rešili invalidski problem. Ta postavka je ena iz velikih, ki obsega letno 600 milijonov dinarjev. Resnično pa je v tej postavki za invalidske podpore samo nekaj nad 90 milijonov dinarjev.
Tako to ne sme iti dalje. Rešitev invalidskega problema se mora postaviti na ono moralno višino, kakor je to v drugih državah. Mi ne smemo več kazati na vzglede Bolgarske, ki je manj-sa in siromašnija od Jugoslavije, a ven-dar plača svojim vojnim žrtvam 320 milijonov levov letno, med tem ko pri nas samo nekaj nad 70 milijonov.
Rešitev invalidskega problema pa ni samo v podporah, temveč še mnogo bolj v vseh ostalih olajšavah, katere že uživajo vojne žrtve v drugih državah. Vprašanje zaposlitve je ena prvovrstna nujnost, kateri se mora dati največja pozornost. To, kar je glede tega v Invalidskem zakonu od leta 1929, je samo lepa tolažba brez dejanske resničnosti, kajti za šest let njegove veljavnosti niti eden invalid ni bil zaposlen in to zato, ker te odredbe nimajo izvršilne moči.
prašanje davčnega cenzusa je tudi krivično, istotako vozne ugodnosti na zplezmcah, ladjah in avtobusih, osvobo-uifev od kuluka, vprašanje obnove in mnoge druge odredbe, katerih našte-
vati bi bilo preveč, ker jih vsi poznamo in jih vsi poznajo. Vsi ti problemi se morajo rešiti na pravičen in socialen način. Materijalne možnosti je dovolj, to vemo dobro, samo malo resničnega hotenja in volje je potrebno, resnične pra-vicoljubnosti in nekoliko ljubezni do vojnih žrtev.
Nova vlada je stopila na plan, in upamo, da ne bomo ostali pozabljeni in da se vprašanje invalidov enkrat re-
Komaj smo v zadnji številki našega lista prinesli obvestilo, da ostane glede izdajanja železniških legitimacij pri starem, nas je presenetila nova naredba, ki so jo prinesle Službene Novine prometnih ustanov št. 13 z dne 15. junija 1935. Ta nova naredba je izdajanje železniških legitimacij za nas spremenila zelo nepovoljno.
In sicer se glasi § 12 te naredbe sledeče:
1.	Osebe, ki se po invalidskem zakonu smatrajo kot vojni invalidi, vži-vajo brezplačno vožnjo, kadar jih pristojne oblasti kličejo na zdravniški pregled, zdravljenje, strokovno učenje, radi protez ali drugih ortopedičnih pripomočkov in kadar se odtam vračajo na svoje domove (§§ 30 in 111 inv. zakona) in sicer v onem razredu potniških in brzih vlakov izvzemši ekspresne vlake, kateri jim pripada po činu. Spremljevalci vojnih invalidov I. skupine imajo pravico na brezplačno vožnjo kakor vojni invalidi. V tem slučaju mora objava vojnega invalida obsegati zgoraj dostavek: »ima pravico na spremljevalca kot invalid I. skupine«, za invalidovim imenom pa dostavek »s spremljevalcem«. Spremljevalec ima pravico na to ugodnost samo kadar potuje skupno z invalidom.
Za vživanje teh ugodnosti morajo imeti invalidi posebne objave, katere morajo obsegati njihov osebni popis potrjen s podpisom in pečatom sreskega načelnika.
Te objave izdajajo ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, ortopedski zavodi (protezne delavnice) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Trebinju in filijala zagrebškega ortopedskega zavoda v Splitu, invalidski dom v Naši-cah, invalidska sanatorija v Surdulici in Beogradu, sreski načelniki, oddelki socijalne politike in narodnega zdravja po banskih upravah, komande vojnih okru-gov in komande divizijskih oblasti.
2.	Vojni invalid (in ruski vojni inva-
lidi) kadar potujejo po privatnem poslu, vživajo trikrat v letu ugodnost 50 odstotkov popusta normalne cene v razredu. ki si ga izberejo. Spremljevalci vojnih invalidov I. skupine vživajo pri privatnih potovanjih invalidov brezplačno vožnjo. V tem slučaju mora legitimacija vojnega invalida I. skupine imeti zgoraj dostavek:	»ima pravico na
spremljevalca kot invalid I. skupine«. Spremljevalec ima pravico na to ugodnost samo ako potuje skupno z invalidom.
Za vživanje te ugodnosti morajo imeti pravico na to ugodnost samo ako potuje skupno z invalidom.
Za vživanje te ugodnosti morajo imeti invalidi železniške legitimacije predpisane za državne upokojence. Legitimacije izdaja na zahtevo ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja direkcija državnih železnic v Beogradu. Glede zaprosil za te legitimacije velja § 6 tega pravilnika. Legitimacije podaljšuje ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja.
Vojni invalidi, ki vživajo ugodhost
ši, da ne bomo ne samo zadnji, temveč, da ne bomo v tem vprašanju nerešeni.
Mi vsi pa, ki smo vojne žrtve, oklenimo se tesno našega Udruženja, da tako skupno, po naši moči, spregovorimo odločno zahtevajočo besedo po naših pravicah, dosedaj vedno obljublja-nih, da se uresniči, da ne bo visel ta greh nad našo Jugoslavijo.
Zahtevamo pravičen Invalidski zakon.
pri vožnji že na podlagi kakega drugega predpisa tega pravilnika, nimajo pravice še na to ugodnost.
3. Pohabljeni člani družine in vojne sirote zaščiteni po invalidskem zakonu, vživajo brezplačno vožnjo kadar potujejo na poziv ortopedskih zavodov navedenih pod točko L radi zdravljenja, izdelave ali popravka protez in drugih ortopedjčnih pripomočkov kakor tudi pri povratku domov (§ 34 inv. zakona) in sicer v onem razredu potniških vlakov, kateri pripada ali bi pripadal vojnemu invalidu po činu v vojski. To ugodnost vživajo omenjene osebe na podlagi objave , ortopedskega zavoda. Objava mora imeti osebni popis lastnika potrjen s pečatom in podpisom sreskega načelnika.
Ta nova naredba je glede naročanja in podaljševanja invalidskih-Jelezniških legitimacij napravila zelo veliko nepri-liko. Pomisliti je treba, da se bodo odslej vse prijave za nove legitimacije koncentrirale v ministrstvu, ki sigurno nima podatkov o tem, kdo ima pravico in kdo ne? Pošiljati bo treba overovljene prepise dokumentov in zopet posebej denar za legitimacije, kar bo zvezano s stroški, ki jih bodo imeli invalidi po nepotrebnem.
Največji kaos pa lahko nastane s tem, ker se bo naenkrat zbralo veliko število legitimacij iz vseh strani, posebno ob koncu leta za podaljšanje in je vprašanje, kdaj bodo mogle biti podaljšane. Do sedaj so invalidi vse to opravili pri pristojnih finančnih direkcijah, pa še tam je bilo treba včasih čakati, posebno na izdelavo novih železniških legitimacij, ki so poleg drugih za aktivne drž. uslužbence in upokojence napravile mnogo dela železniškim direkcijam.
Ako pa se bo sedaj samo pri ministrstvu in železniški direkciji v Beogradu koncentriralo na tisoče in tisoče naročil, smemo misliti, da jih invalidi dolgo ne bodo dobili.
Zato apeliramo na g. ministra za promet, da to naredbo glede izdajanja in podaljševanja legitimacij spremeni tako, da bodo zopet podaljševale invalidske železniške legitimacije finančne direkcije, nove pa izdajale vse pristojne železniške direkcije.
Protezna delavnica dobila podporo
Stanju naše Protezne delavnice v Ljubljani je začasno pomagano, ker je pred kratkim dobila od Ministrstva so-jcialne politike in narodnega zdravja in sicer iz narodnega invalidskega fonda podporo v znesku 100.000 Din.
Prvotno je mislila vpeljati dnevne nadure, po želji in intervenciji Oblastnega odbora pa je ta vsota rezervirana za redno poslovanje vse dni v tednu tako, da je Protezna delavnica vpeljala zopet redno delo tudi v četrtkih, petkih in sobotah, dokler bodo trajala sredstva.
Po naših informacijah ta subvencija še ne bo zadostovala za celo budžetsko leto poleg rednega budžeta, ki je pre-
Nova naredba za olajšavo pri železniški
vožnji
majhen, zato bo treba še nadaljne podpore.
Zato že danes apeliramo na g. ministra socijalne politike in narodnega zdravja,: da izvoli podpreti Protezno delavnico v toliki meri, kolikor neob-hodno potrebuje za neomejeno poslovanje in nabavke.
Ne želimo, da bi se kar naenkrat zopet znašli pred omejitvijo v Protezni delavnici med tem, ko naši invalidi-protezarji tako težko čakajo na proteze in popravila, brez katerih jim ni mogoče hoditi in izvrševati poslov.
Za bodoči budžet pa želimo, da za stvarne potrebe ne sme manjkati kreditov, ker za zdravstvo invalidov vendar ne sme biti nobene krize.
Invalide protezarje obveščamo, da sedaj na poziv Protezne delavnice lahko prihajajo vsak delavni dan v Ljubljano, do event. nadaljne spremembe, katere pa si ne želimo.
Obračun in žrebanje Swepstaka
Središnji odbor objavlja na podlagi načrta, odobrenega od ministrstva za kmetijstvo št. 72.127 od 24. oktobra 1934 interesentom poročilo in obračun drugega jugosl. Swepstaka.
Prodanih je bilo 56.000 srečk, za katere je bilo prejetega 500.000 Din.
Ves svoj pripadek 25% od celokupne vsote je Središnji odbor poklonil za premije, da jih je povečal.
Izvedba drugega Swepstaka je zahtevala 150.000 Din stroškov, od česar znašajo samo poštnine 50.000 Din.
Definitiven obračun bo predložen pristojnemu ministrstvu in Drž. razredni loteriji.
Glavno žrebanje se je vršilo 23. junija in 2. julija 1935 pod kontrolo pristojnih državnih organov komisije 5 članov UVI; Donavskega kola jahačev, U. r. v. i. in pred mnogimi lastniki srečk.
Glavno premijo je dobila na konja »Veshik« srečka št. 88.583 v skupnem znesku 105.000 Din. Drugo premijo na konja »Meraklija« srečka 137.703 v skupnem znesku 52.500 Din. Tretjo premijo na konja »Ljubljanka« srečka 80398 v skupnem znesku 17.500 Din.
Ostalih 46 dobitkov po 500 Din so dobile srečke:
021112 027014 027837 028106 033290 034102	036296	037766	042396	043030
043659	048121	061104	069265	070171
072547	074578	086660	088105	089074
096423	100493	107077	108236	111359
113659	116212	118982	123019	128040
128564	137840	138942	139369	143648
149335	151965	155155	158859	160179
164729	168940	179224	187585	198360
199778.	Dne 2.	julija so dobile	po 500
Din srečke 000116 000377 000567 001798
001954
002911
004937
007969
008603
009867
011919
013789
014561
017119
019985
021322
022916
025602
029264
031710
033507
034133
035995
038004
041448
043869
045802
048887
050781
051942
052454
055466
056512
058952
060737
062997
065585
067469
069147
073873
074441
075419
077223
079263
001239
002595
005549
007147
008405
010668
012767
013638
016595
018352
020563
021876
023276
026518
029324
031379
034601
034350
036421
039410
041175
043897
046322
049402
050222
052893
053506
055018
057402
058111
061020
062299
066438
067799
070973
073232
074480
076521
077675
079022
002810
003939
005294
008029
008310
010732
012029
013162
016260
018744
020827
022746
023133
027449
029975
031411
034127
035369
036383
041515
042055
043956
046386
049500
050081
052833
053963
055643
057603
058800
061974
063061
066066
069205
070517
073007
075374
076633
078624
081262
002189
004218
006573
008605
009829
010856
012048
014903
017447
019421
021957
022334
023113
027598
030593
032351
034529
035074
037722
041862
042458
045076
047397
049671
051434
052875
053735
055301
057527
059757
061307
065047
066497
069171
070188
073759
075872
077913
078059
082105
002106
004093
007967
008056
009767
011788
012841
014459
017755
019030
021002
022881
024560
028173
030293
032717
034228
035284
037454
041950
042009
045634
048634
050844
051753
052516
054590
056953
058767
060285
062492
065654
066005
069978
071838
074868
075620
077674
079561
082113
083868
086158
089858
090585
094871
095729
097900
099381
102226
105006
107766
109217
110308
113978
116845
117645
120202
120864
121979
122062
124727
126819
127804
130778
133727
135068
137502
138614
141545
142140
142460
143071
143697
145520
148510
150785
151909
153942
154332
156899
159434
160840
163693
164295
167194
169498
084016
086279
089899
090379
094683
095192
097083
101857
102979
106858
108355
109085
110020
114539
116894
117710
120925
120364
121267
122162
124644
126190
127292
131203
134862
136935
137059
139110
141276
142229
142463
143179
144762
145665
149683
150609
152532
153725
154809
157755
159942
160197
163936
165603
167522
169534
085564
087601
090929
091539
094102
095534
098103
101236
104280
107531
108253
110379
111895
115441
116065
118150
120284
121887
121903
122963
125304
126655
128687
131437
134824
136453
137427
140867
141660
142198
142860
143918
144101
145445
149947
150862
152415
153444
155225
158182
160843
162144
164669
166630
168341
169862
085657
088947
090931
092193
094212
096793
098004
101223
104201
107747
108118
110729
112111
115270
117496
119292
120462
121091
122979
123160
125558
127531
129711
133900
135356
137176
138930
140041
142634
142827
142927
143252
144920
147453
149891
151823
152662
154089
156310
158422
160536
162887
164353
167908
168691
170490
085843
089998
090605
092641
095665
096290
099226
102441
105327
107119
108726
110287
112706
115009
117983
119416
120884
121534
122806
123850
125377
127528
129720
133861
135300
137347
138191
141001
142116
142109
143663
143910
144114
147166
150687
151453
152828
154474
156165
159741
160793
163004
164217
167653
169699
171945
171251
172054
174015
179401
181592
182420
184263
186914
188627
191120
195860
195957
197463
199569.
171333
173596
175913
180873
181596
182670
184534
187919
188391
191987
192042
196703
198155
171049
174268
175735
180950
182542
183230
184175
187092
189939
191500
194055
196761
198016
172251
174150
178321
180980
182139
183797
184773
188501
189967
192554
195630
196759
198771
172042
174183
178630
181255
182951
184116
185494
188417
190267
192428
195061
197395
199013
bodoči
Utešnjene dobitke za »Tretji Jugosloveski Sweepstak« je dobilo 1000 srečk: od 000351—000375
000401-000425 011326—011350 016401-016425 025726-025750 030651—030675 032776—032800 038651-038675 041176-041200 044376—044400 055926—055950 063151—063175 082126—082150 084526—084550 087676—087700 101926—101950 132626—132650 147126—147150 175851—175875 189926—189950 194776—194800.
005951—005975 014551—014575 018176-018200 030251—030275 031976-032000 038626-038650 039101—039125 042631—042675 044526—044550 059176—059200 080851—080875 083401—083425 087026—087050 096226—096250 114151—114175 136626—136650 155626—155650 175951—175975 191651—191675
Izdajanje dobitkov se vrši od 10. julija 1935 naprej v pisarni Sweepstaka v Beogradu, Kralja Ferdinanda ul. 2, vsak dan od 9. do 13. ure.
Srečke je treba poslati s priporočenim pismom z označbo točnega naslova lastnika zadete srečke.
Po preteku 3 mesecev srečke zapadejo.
Spremembe dobimo
Pred zaključkom lista smo dobili od Središnjega odbora brzojav, pa tudi naši dnevniki so prinesli za nas razveseljivo vest, da je vlada dobila pooblastilo z zakonom o dvanajstinah, da more potom uredbe sprejeti spremembe in dopolnitve invalidskega zakona iz leta 1929.
S tem smo dobili neko gotovost, da bodo tako dolgo in težko pričakovane spremembe vendar sprejete. Že dve leti se to vprašanje odlaga, delali so se načrti, iskala se je finančna podlaga, a vendar sprememb ni bilo. Zakaj ne, zato ker ni bilo prave volje.
Hvaležni moramo biti sedanji vladi, da je takoj ob početku pokazala pozitivno dejstvo, ko je v finančnem zakonu, ko je predpogoj in podlaga za zboljšanje invalidskega zakona predvidela možnost za spremembo. Brez finančne podlage bi se ne dalo nič zboljšati in ta pa je sedaj zasigurana.
Prepričani smo sedaj, ko je pot za nov invalidski zakon odprta, da ne bomo dolgo čakali nanj.
Vprašanje pa je samo še, kakšne bodo nameravane spremembe? Nek načrt je izdelan še po naročilu prejšnjih vlad in je bilo tudi sporočeno, da je zakonodajni odbor nanj pristal. Znano je, da dotične spremembe še nikakor ne bodo zadostne, vendar pa bi popravile najhujše krivice vojnim žrtvam posebno tistim, katerim je invalidski zakon iz leta 1929 odvzel vse pravice.
Želimo, da bi sedanja vlada, ki je pokazala za nas veliko razumevanje in plemenito gesto, invalidsko i vprašanje zares primerno in zadostno zboljšala ta-o, da bodo naše vojne žrtve dobile vsaj najnujnejšo in najpotrebnejšo zaščito. Ako se primerja poprejšnje izdatke za invalidsko oskrbo s sedanjimi in prejšnjo zaščito z današnjo, ki jo je vstvaril invalidski zakon iz leta 1929, moramo pričakovati z izdatnim zboljšanjem skoro le to, kar smo prav za prav že imeli. Ako se popravi le to socijalno krivico, bomo že zadovoljni.
Ker imamo lahko najboljše upe od predvidene revizije, je naša velika želja, da bi se končni načrt sprememb določil s sodelovanjem najširšega zastopstva izkušenih sodelavcev iz vrst našega udruženja, ker le ti lahko pokažejo pravo in najuspešnejšo rešitev.
Mi smo prepričani, da se da invalidsko vprašanje na veliko načinov bolje
urediti brez veliko večjih izdatkov s pritegnitvijo zaščite v javnih življenjskih gmotnih socijalnih eksistenčnih vprašanjih, kjer sedlaj invalidi ne uživajo nobene zaščite. Zato apeliramo na merodajne faktorje, da naj se to vprašanje temeljito pretrese, da bo započeto delo rodilo zaželjene uspehe in pomirjenje v vrstah vojnih žrtev.
Novi ljudje, novi upi
Preokret v državni politiki, nova vlada, več svoboščin, vzbujajo tudi nam vojnim žrtvam nove upe. Morda bo vendar sedaj nekaj več storjenega za rešitev invalidskega vprašanja, morda vendar nas sedaj ne bodo pustili pozabljene in nam dali novi, izboljšani invalidski zakon. Taki upi vstajajo v nas in naše oči se obračajo na Narodno skupščino, da spregovori svojo odločno besedo in reši invalidsko vprašanje v zadovoljstvo vsem vojnim žrtvam Jugoslavije.
Dva problema se stavljata na mizo Ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, na mizo Ministrstva financ in na kateder predsednika Narodne skupščine.
In ta dva problema sta:
1.	Kako živijo vojne žrtve, ki jih je priznal Invalidski zakon iz leta 1929?
2.	Kaj je s tistimi vojnimi žrtvami, katerih ta zakon ni priznal?
Ce bi se nas hotelo poslušati, mi bi na oba ta vprašanja lahko odgovorili z vso odločnostjo:
»V BEDI.«
Razlika je samo v toliko, da I. in II. kategorija priznanih vojnih žrtev živi relativno dobro, če smemo rabiti to besedo za ljudi, ki so pohabljeni do skrajnosti. Ostale priznane vojne žrtve živijo v bedi, v pozabljenosti, v obupu. Nepriznane vojne žrtve po Invalidskem zakonu iz leta 1929 žive istotako v strašni bedi, ali za 70 odstotkov večji od priznanih vojnih žrtev. Ta položaj vojnih žrtev je znan tudi preko mej Jugoslavije.
Da je tako, se prav nič ne čudimo. Kajti znana nam je nerednost političnih strank v preteklosti, kakor tudi njihova jalova borba, ki ni prinesla nobenih dobrin državi, najmanje pa našim vojnim žrtvam. In zato upamo, vsaj sedaj upamo, da je nastopil čas renesanse za vse, pa tudi za naše vojne žrtve, katerim poleg priznanja in hvaležnosti dolguje
država tudi i, materijalno pomoč. Zato smo ukrenila, da izvedo poslanci sedanje narodne skupščine, kakšen je ta invalidski problem, da je ta problem pereč ne samo v interesu narodne odbrane, temveč tudi v interesu narodne morale in narodnega gospodarstva, da se čimpreje reši in to povoljno za vojne žrtve. Vojne žrtve so tu, vojne žrtve so še žive in zato se ne more še dalje trpeti ta veliki greh, da bi se to vprašanje pustilo v nemar.
Mi verujemo v nove ljudi, ki so sedli h krmilu države. Naj nas ta vera ne ogoljufa, naj nas ti upi ne prevarijo.
Mi vsi pa, ki smo na bojnih poljanah prelivali kri, umirali, trpeli, da je vstala naša Jugoslavija, pa se strnimo v našo fronto Udruženja vojnih invalidov še tesneje, bodimo glasni s svojimi zahtevami, da se v vsakdanjem šumu in kriku ne presliši naš glas.
Važne tekoče zadeve
V zadnjem času se sicer pripravlja veliko delo, t. j. spremembe invalidskega zakona, poleg tega smo imeli tudi važne druge intervencije, o katerih poročamo v posebnih člankih tako, da je za našo stalno rubriko to pot že malo ostalo, vendar pa hočemo naše organizacije in čitatelje obvestiti v sledečem:
1.	Načrt pravil je v tej številki objavljen do konca. Po sklepu oblastnega občnega zbora sedaj lahko organizacije pravila pravočasno predelajo in pošljejo svoje eventuelne predloge.
Predlogi naj bodo vsaj do konca avgusta t. 1. dostavljeni Oblastnemu odboru, da jih bo mogel uporabiti za kongres.
2.	Invalidski kongres je predviden okoli 20. septembra t. 1. v novem invalidskem domu v Beogradu. Isti čas se vrši tudi otvoritev invalidskega doma in odkritje spomenika Blagopokojnemu Viteškemu kralju, ki bo postavljen pred invalidskim domom. Obenem pa se vrši tudi kongres internacijonalnih bojevniških organizacij v Beogradu tako, da bo precejšnja udeležba tudi iz inozemstva. Natančnejših navodil in programa Središnji odbor še ni izdal, vsekako pa mislimo na precejšnjo udeležbo tudi naših invalidov.
3.	Pri Sweepstaku, kolikor smo kontrolirali, je par srečk v naši banovini zadelo.
4.	Finančna direkcija je ustavila podaljšanje in izdajanje invalidskih železniških legitimacij z ozirom na novo naredbo prometnega ministrstva, ki jo danes objavljamo. Kolikor je bilo Oblastnemu odboru poslanih legitimacij v času spremembe, jih je dobil nazaj, sedaj pa bodo malo počakale, dokler se zadeva ne razčisti. Seveda je Oblastni odbor interveniral na spremembo nove naredbe.
Naše gibanje
člani in članice Krajevnega odbora
U. V. I. v Ljubljani se obveščajo, da se sprejemajo naročila za premog v društveni pisarni (Št. Peterska vojašnica) vsak ponedeljek, sredo in četrtek med uradnimi urami od 9. do 1. pop.
Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Metliki opozarja vse svoje člane in članice, da se bodo do nadalj-nega vršile redne odborove seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v šoli v Metliki. Ako pade prvega na nedeljo, pa isto nedeljo. Opozarjajo se člani in članice, da če bodo imeli kakšne želje, naj se zglase vedno na dan seje pri odboru.
Razvitje invalidske zastave v Karlovcu. V nedeljo dne 21. t. m. bo Oblastni odbor v Karlovcu razvil svojo invalidsko zastavo. Od Oblastnega odbora iz Ljubljane se vdeležita predsednik in podpredsednik, iz Maribora tudi 2 delegata, pričakovati pa je invalidske udeležbe iz Črnomlja, Metlike in drugih bližnjih krajev.
Vojna sirota, stara 15 let, prosi za mesto trgovske učenke kje na deželi, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Je zdrava in močna in bi eventuelno v prostih urah pomagala tudi v gospodinjstvu. Prijazne ponudbe prosim na naslov:
Urankar Anica, Jarše 58 p. Moste pri Ljubljani.
Za spomenik Blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L so darovali naši Krajevni odbori sledeče vsote: Mokronog 43.50 Din, Ptuj 200 Din, Maribor 200 Din, Šoštanj 100 Din, Novo mesto 50 Din, Brežice 50 Din, Slovenska Bistrica 8 Din, Zagorje 75 Din, Črnomelj 100 Din, Velika Polana 50 Din, Dolenja Lendava 50 Din, Selca nad Škofjo loko 25 Din, Ljubljana 200 Din, skupaj 1151 dinarjev 50 p.
Ptuj. — Članstvo tuk. Krajevnega odbora se obvešča, da so do sedaj predložene železniške legitimacije in za nekatere člane in članice naročene članske knjižice prispele in jih radi tega, ker so nam tukaj v napotju, pozivamo, da jih pridejo takoj, ali čimprej dvigniti, in sicer:
po železniške legitimacije:
Matečko Peter, Pihler Ignacij, Plajn-šek Ivan, Kolednik Andrej, Plohl Tomaž, Macun Franc, Sel Ivan, Petek Franc, Požar Štefan, Rižnar Franc, Gabrovec Janez, Senica Alojz, Majcenovič Franc, Kotolenko Anton in Bezjak Ivan iz Muretincev.
Po članske knjižice pa:
Bezjak Ivan iz Muretincev, Habjanič Ivan, Jakopec Andrej, Kajnih Martin, Matečko Peter, Pepelnjak Franc, Rižnar Franc, Širovnik Janez, Topolovec Jurij, Trofenik Ignacij, Žnidarič Franc, Klajnšek Marija, Kunstek Gera in Skok Ana.
Vsaka članska knjižica stane Din 5.
Kdor pa želi, da se mu železniška legitimacija, ali članska knjižica pošlje na dom in ker bomo razpošiljali to le v priporočenem pismu, nam mora poslati v pismu in po pošti: za samo železniško legitimacijo Din 5.—, za samo člansko knjižico Din 10.—, a skupaj za železniško legitimacijo in člansko knjižico pa Din 12.—.
Istočasno naznanjamo vsem našim članom in članicam, da bomo te dni, t. j. še pred 1. avgustom t. 1. odposlali
vsem članom in članicam neke vrste tiskovin, ki jih bo rabil tuk. Krajevni odbor kot statistiko radi pravilnejše razdelitve Božičnih in Velikonočnih podpor, ki jih dobimo vsako leto iz Narodnega Invalidnega fonda, da jih takoj izpolnijo in pustijo pri svoji občini v kateri stalno bivajo, potrditi in nato nemudoma semkaj vrnejo, bodisi osebno, bodisi po pošti.
Za vsako tiskovino bo treba plačati Din 1.50.
Te tiskovine, ki morajo biti natančno in čitljivo izpolnjene tako, kot je tam rečeno, se lahko vrne tudi po pošti, mora se pa obenem priložiti tudi zä kritje stroškov znamka za Din 1.50. Eno znamko za Din 1.50 pa je treba nalepiti na kuverto in na hrbtu napisati naslov, kdo je pismo odposlal. Nezadostno frankirana pisma se ne sprejmejo! Kjer pa ne bo, poleg tiskovine priložena znamka za Din 1.50, se je ne bo vzelo v poštev.
Krajevni odbor Udruž. vojnih invalidov v Ptuju.
Še en odgovor na resolucijo.
Uprava drž. monopola kraljevine Jugoslavije je sporočila pod št. 20472 od 7. junija 1935 sledeče:
Glavnemu oddelku fin. kontrole v Ljubljani levi breg. Sporočite Udruženju vojnih invalidov v Ljubljani po točki 3 in 4 priložene resolucije, da se pravilnik za maloprodajo tobaka nahaja v redakciji in da bo tudi isti poleg zakona o drž. monopolu predvideval za invalide prvenstvo za dobivanje dovoljenj maloprodaje tobaka.
Revizija obstoječih trafik se ne more sedaj izvesti v interesu fiskalnih dohodkov in v interesu kupovalcev, pač pa bo mogoča event. šele na podlagi novega pravilnika.
Pripominja se, da se o priliki podeljevanja dovoljenj tudi sedaj gleda na prvenstvo invalidov, v kolikor jih je v poedinih slučajev reflektantov za maloprodajo tobaka.
Pravila Udruženla vojnih invalidov
(Nadaljevanje.)
(Ker Krajevni odbori nimajo pravil Sre-dišnjega odbora, objavljamo nadaljne točke v celoti in ne samo one, ki so spremenjene.)
XI.
Središnji odbor.
Čl. 43.
Središnji odbor je ožji in širši. Ožji odbor tvorijo predsednik, 9 članov in 5 . namestnikov upravnega in 5 članov ter 3 namestniki nadzornega odbora.
Ožji središnji odbor je vrhovna uprava in nadzorna oblast nad vsemi organizacijami udruženja. Tudi je predstavnik udruženja.
Na čelu upravnega odbora je predsednik, ki je obenem predsednik udruženja, njegov predstavnik in pooblaščenec udruženja pred vsemi oblastmi v državi.
Ožji središnji odbor voli samo kongres po teh pravilih na vsako drugo leto.
Čl. 44.
Središnjemu odboru so podrejeni vsi 0rgani in člani udruženja, ki pod njegovim nadzorstvom in njegovih navodilih izvršujejo svoje delo v smislu teh pravil.
Delo središnjega odbora spada pod nadzorstvo kongresa. Direktivo za delo dobiva od širšega središnjega odbora.
Čl. 45.
Predsednik in člani ožjega središnjega odbora morajo stanovati v Beogradu. V udruženju sme obstojati samo en ožji središnji odbor.
Čl. 46.
Širši središnji odbor tvorita ožj;i srednji odbor in po en delegat oblastnih od-borov, izvoljen na oblastni skupščini, širši Središnji odbor je direktivni organ središ-''joga odbora.
Soja širšega središnjega odbora je ve-
lja
vna, ako je na njej navzoča nadpolo-l'čna večina pripadajočih delegatov. Od-°cbe se sprejemajo z navadno večino. ^eia seiam prisostvujejo tudi člani k zornega odbora ožjega središnjega od-°ra> brez pravice glasovanja.
Čl. 47.
^ Dolžnosti ožjega središnjega odbora
1.	da pod zakonito odgovornostjo upravlja celokupno imovino in vse sklade udruženja,
2.	da se zanima in podvzema korake za popolno izvajanje in vporabljanje invalidskega zakona,
3.	da deluje na popravku invalidskega zakona v smislu potreb vojnih žrtev.
4.	da upravlja invalidski dom, njegove dohodke in izdatke in predpisuje pravilnike za notranje delo,
5.	da izvršuje vse odločbe kongresa in deluje v soglasju s širšim središnjim odborom,
6.	da obvešča širši središnji odbor q svojem delu za pretekli čas in mu predlaga bilanco,
7.	da sestavlja budžet celega udruženja in stavi predlog širšemu središnjemu odboru in kongresu za odobritev,
8.	da pregleduje delo oblastnih odborov in v slučaju nepravilnosti podvzema zakonite korake. Te preglede vrši središnji odbor preko svojih odposlancev, kadar se pokaže potreba. Dnevnice teh odposlancev odreja središnji odbor, ako jih on pošilja, ali pa dotični odbori, ki jih zahtevajo,
9.	da pregleduje in odobrava budžete oblastnih odborov,
10.	da daje rešenja v slučaju nesporazuma med krajevnimi in oblastnimi odbori v vprašanjih organizacije. Rešenja ožjega središnjega odbora so izvršljiva,
11.	da pregleduje letne račune oblastnih odborov in v slučaju nepravilnosti podvzema zakonite mere,
12.	da sestavlja vsakoletne bilance in jih predlaga v pregled širšemu središnjemu odboru in kongresu v odobrenje. Letne bilance se objavljajo v organu udruženja,
13.	da se zanima za izvrševanje teh pravil,
14.	da urejuje glasilo udruženja,
15.	da vodi kartoteko članov,
16.	da sklicuje vsake dve leti redni kongres po teh pravilih,
17.	da na vsakih 6 mesecev, ali po potrebi tudi pogosteje sklicuje seje širšega središnjega odbora na dneve, katere odredi,
18.	da predpisuje potrebne pravilnike,
19.	da se zanima za zgradbo in po materijalnih možnostih tudi sam gradi zdravilišča po toplicah in klimatičnih krajih za zdravljenje in oporo svojih članov,
20.	da v slučaju potrebe tolmači odredbe pravil.
Čl. 48.
Ožji Središnji odbor ima seje po potrebi. Seje upravnega odbora sklicuje predsednik upravnega odbora, nadzornega pa predsednik nadzornega odbora. Seja je sklepčna kadar je na njej navzoča nadpolovična večina članov in namestnikov.
Vsak član ožjega središnjega odbora je dolžan prihajati k sejam. Kdor ne pride zaporedoma na 3 seje in ne opraviči izostankov se smatra, da je prenehal biti član središnjega odbora. Na njegovo mesto stopi namestnik po vrsti izvolitve.
Odločbe središnjega odbora se sprejemajo s prosto večino glasov. V slučaju enakega števila glasov odloča predsednikov glas.
V	slučaju važnih nesporazumljenj ima vsak član odbora pravico zapisniško oddvojiti svoje mnenje, toda delo odbora mora ostati v vsakem slučaju interna stvar udruženja.
V	slučaju, da se vsled ostavke ali drugih slučajev število članov ožjega središnjega odbora zmanjša nad polovico, ter se izčrpajo namestniki, je dolžnost središnjega odbora sklicati širši središnji odbor radi popolnitve ožjega središnjega odbora do prvega kongresa, ako razlogi niso resnejšega značaja, kar oceni širši središnji odbor.
Čl. 49.
Dolžnosti in pravice širšega središnjega odbora so:
1.	da daje direktive za delo ožjemu središnjemu odboru,
2.	da pazi kot kontrolna oblast, da se delo ožjega središnjega odbora vrši po odredbah pravil in po sklepih kongresa,
3.	da stavlja svoje pripombe in zahteva potrebne popravke k delu ožjega središnjega odbora,
4.	da sprejema odločbe v vprašanju udruženja, držeč se odločb kongresa,
5.	da pregleduje in odobrava budžet za prihodnje leto rednega trajanja mandata središnjega odbora, da odobrava ali odklanja poročilo o delu za pretekli čas in v slučaju nepravilnosti podvzame potrebne ukrepe za odpravo nepravilnosti in v zaščito imovine,
6.	da odobrava izredne izdatke, ki niso predvideni po budžetu, pa so potrebni in nujnega značaja,
7.	da izbere za vsako plenarno sejo finančni odbor od 3 oseb za pregled finančnega poslovanja ožjega središnjega odbora za preteklo dobo, kateri o stanju pismeno poroča plenumu s svojim predlogom. Odbor 3 oseb se sestaja štiri dni pred sklicanimi plenarnimi sejami na račun središnjega odbora. Ta odbor se voli vedno na predidočem plenumu.
Čl. 50.
Dolžnosti in pravice predsednika središnjega odbora so:
1.	da v vseh prilikah predstavlja udruženje in v njegovem imenu podvzema vse, kar je v njegovem interesu toda v sporazumu in s pomočjo središnjega odbora,
2.	da upravlja telokupno delo v udruženju in vodi nadzorstvo nad delom osob-ja v središnjem odboru,
3.	da sprejema in odpušča vse osobje, kateremu središnji odbor odreja plače. To osobje mu je disciplinsko podrejeno in ima pravico kaznovanja z odvzemom plače do 15 dni. Proti odločbi o kaznovanju ima osobje pravico pritožbe na širši središnji odbor, njegova odločba pa je izvršljiva,
4.	da sklicuje seje upravnega odbora in jih vodi,
5.	da otvarja in predseduje sejam širšega središnjega odbora,
6.	da odreja izplačila v mejah budžeta in podpisuje račune skupno z blagajnikom,
7- da daje za vsa nujna izplačila do 500 Din samostojna naročila, za katera mora zahtevati naknadno odobrenje ožjega središnjega odbora,
8.	da podpisuje vse akte ožjega središnjega odbora,
9.	predsednik ima pravico na vsoto za stroške, katero mu odreja kongres.
Čl. 51.
Dolžnosti in pravice podpredsednika so:
1.	da zastopa predsednika kadar je od-
soten. V slučaju ako je tudi podpredsednik zadržan zastopati predsednika, odredi predsednik v sporazumu z ožjim odborom enega člana, ki ga zastopa, o čemui obvesti vse oblastne odbore.
Čl. 52.
Dolžnosti in pravice generalnega tajnika so:
1.	da vodi vse administrativne posle ter v sporazumu s predsednikom odpravlja vse zadržke za pravilno delo v pisarnah središnjega odbora,
2.	da sopodpisuje vse akte središnjega odbora izvzemši finančne, katere sopodpisuje blagajnik,
3.	da vodi zapisnike sej ožjega in širšega središnjega odbora ter jih objavlja po potrebi v glasilu udruženja.
Pri širšem središnjem odboru in kongresu se vodi stenografske zapisnike,
4.	da pri vsem pomaga predsedniku,
Generalni tajnik središnjega odbora
mora biti član istega. On je plačana oseba, honorar pa mu določa širši središnji odbor, ki ga tudi izbere.
Za opravljanje administrativnih poslov udruženja in invalidskega doma se ustanovi položaj administrativnega tajnika, plačanega uradnika, ki mora biti iz vrst vojnih žrtev.
Čl. 53.
Dolžnosti in pravice blagajnika so:
1.	da pod zakonito odgovornostjo vodi blagajno udruženja in nadzor nad vsemi posli finančnega značaja,
2.	da sopodpisuje vso finančno korespondenco,
3.	da v sporazumu s predsednikom vodi ekonomsko in finančno stran udruženja ter se zanima za njeno pravilno izvedbo,
4.	da sestavlja budžete središnjega odbora,
5.	da vrši vsa izplačila po odločbah upravnega odbora in po nalogu predsed-nika-naredbodavca,
6.	da prisostvuje sejam ožjega in širšega središnjega odbora in kongresom radi pojasnil v blagajniških poslih,
7.	da sestavlja bilance s pregledi imovinskoga stanja udruženja,
8.	da položi kavcijo v znesku 100.000 Din v gotovini, hipoteki ali državnih papirjih po borznem tečaju. Kot pomožna moč se doda blagajničnemu odseku strokovni knjigovodja.
V blagajni središnjega odbora se lahko zadržuje gotovine za redno potrebo do 10.000 Din.
Čl. 54.
Dolžnosti in pravice članov upravnega odbora so:
1.	da v sporazumu s predsednikom pod-vzemajo vse, kar bi služilo za močnejši in hitrejši razvoj udruženja,
2.	da pri vsem pomagajo predsedniku,
3.	da z največjim zanimanjem čuvajo ugled udruženja in energično odklanjajo vse, kar bi škodovalo njegovemu ugledu,
4.	/da prisostvujejo sejam ožjega in širšega središnjega odbora,
5.	da odobravajo potrebne izdatke v mejah budžeta,
6.	da s koristnim delom služijo udruženju, delujoč z vsemi silami, da bo od-odgovarjalo svojemu namenu,
7.	položaj članov upravnega odbora je časten. Dolžnosti in pravice članov prenehajo, če podado ostavko, o katere uvažavanju se dotične obvešča pismeno.
Čl. 55.
Dolžnosti in pravice članov nadzornega odbora so:
1.	da nadzorujejo upravljanje celokupne imovine udruženja in prejemajo za to nase polno moralno in materijalno odgovornost,
2.	da nadzorujejo pravilno finančno organizacijo udruženja in dajejo v to svrho potrebna navodila blagajniku preko predsednika,
3.	da odpravljajo vse zapreke k pravilnemu finančnemu poslovanju udruženja,
4.	da v slučaju nepravilnosti in zlorab, podvzamejo vse potrebno v zaščito imovine udruženja,
5.	da v slučaju velike, neodklonljive nepravilnosti ali zlorabe pri delu upravnega odbora v materijalnem oziru, pod-vzemajo zakonite korake za varovanje interesov udruženja. Nadzorni odbor lahko v neodložljivi potrebi skliče izredni kongres v teku 30 dni od ustavitve dela in objavi njegovo sklicanje v glasilu udruženja ter nosi za to polno moralno in materijalno odgovornost,
6.	da vsak mesec pregledajo knjige in blagajno udruženja, pravilnost potrdijo, nepravilnost pa ugotove zahtevajoči popravila, ako so mogoča,
7.	da prisostvujejo sejam širšega središnjega odbora, brez pravice glasovanja in dajejo svoja poročila o imovinskem stanju udruženja,
8.	da podpisujejo letne bilance udruženja,
9.	da podajajo kongresom svoja poročila.
Cl. 56.
Vse delo, ki se opravlja v udruženju ali po predvidenih forumih, je interna' stvar udruženja. O delu daje samo predsedstvo poročila in komunikeje.
XII.
Kongresi.
CL 57.
Vsedržavni invalidski kongres more biti redni ali izredni.
Redni kongres se vrši vsako drugo leto o Binkoštih.
Kongresi so redno v Beogradu v domu vojnih invalidov Kralja Aleksandra I. ako sam kongres ali širši središnji odbor ne odredi drugače. Izredni kongres se vrši, kadar ga središnji upravni ali nadzorni odbor skliče, ali kadar ga po zahtevi nad-polovične večine oblastnih odborov skliče Središnji odbor. V slučaju ako središnji odbor ne skliče izrednega kongresa v teku enega meseca od sprejema zahteve oblastnih odborov, ga skličejo oni neodvisno od središnjega odbora, za kar nosijo polno odgovornost. Ravnotako sklicuje tudi nadzorni odbor središnjega odbora in širši središnji odbor (glej čl. 48 teh pravil). Redni in izredni kongres tvorijo delegati in njihovi namestniki, izvoljeni na oblastnih skupščinah po teh pravilih.
Vsak delegat ima pravico samo na en glas. Delegati morajo imeti pooblastila podpisana od predsednikov in tajnikov oblastnih odborov in opremljena s pečati. Overovljene prepise zapisnikov skupščin, na katerih so izvoljeni delegati, mora pribaviti središnji odbor in jih staviti na razpolago verifikacijskemu odboru. Člani ožjega središnjega odbora prisostvujejo kongresu brez pravice glasovanja. Tudi nimajo pravice glasovati člani širšega središnjega odbora, lahko pa so delegati eni ali drugi, ako so izvoljeni na skupščinah po teh pravilih.
Na kongresu so navzoči blagajnik središnjega odbora, urednik lista brez pravice glasovanja ter tehnično osobje, kolikor ga je potreba.
Čl. 58.
Kongres se sklicuje s pismenim pozivom preko oblastnih odborov in preko ostalih listov v prestolici in pokrajinah.
To sklicanje z ugotovljenim dnevnim redom, se ima objaviti najkasneje mesec dni poprej.
Čl. 59.
Redni ali izredni kongres otvarja predsednik središnjega odbora, ako pa je sklican od strani nadzornega odbora, ga otvarja predsednik nadzornega odbora. Ako sklicuje oblastni odbori izredni kongres, ga otvarja eden od predsednikov oblastnih odborov.
Vsak kongres se po otvoritvi konstituira in sicer izbere predsednika in njegovega namestnika, 2. tajnika za vodenje zapisnika, ki imata pravico do nagrade, katero jima odredi kongres in 3 overova-telje zapisnika, ki so obenem števci glasov.
Ko se kongres konstituira, se izvoli verifikacijski odbor 5 članov, ki pregledajo pooblastila delegatov. Verifikacija se vrši po teh pravilih: vpiše delegate v spisek, sestavi zapisnik in ga s poročilom poda kongresu. Kongres je pravnovelja-ven, ako je na njem navzoča nadpolovič-na večina delegatov oblastnih odborov. Oblastni odbori so dolžni mesec dni pred kongresom obvestiti središnji odbor, ako bodo njihovi delegati prisostvovali kongresu. Ako središnji odbor iz poročil razvidi, da na kongresu ne bo mogoče zadostno število delegatov, odloži kongres, ker mora smatrati, da ni bilo prisotnih dovolj delegatov. V teku enega meseca se skliče drugi kongres, ki sklepa samo o tolikimi delegati, kolikor bo navzočih.
Odločbe kongresa se sprejemajo s prosto večino glasov. Na kongresu se glasuje tajno ali javno z vstajanjem ali sedenjem po odločbi kongresa. V slučaju potrebe se po odločbi kongresa glasuje poimensko.
Čl. 60.
Pred prehodom na dnevni red se izvoli odbor za prošnje in pritožbe od 6 članov oblastni delegatov. Ta odbor pregleda prošnje in pritožbe ter predloge odstopljene kongresu in stavi po njih kongresu svoje predloge.
Vse prošnje, pritožbe in predlogi pb-edincev morajo biti dostavljeni ožjemu središnjemu odboru 30 dni pred kongresom in sicer preko oblastnega odbora. Prošnje, pritožbe in predlogi poedinih odborov in skupščin morajo biti ravnotako dostavljeni sl-edišnjemu odboru 30 dni pred kongresom potem, ko jih poprej (sprejme odbor, ali skupščina dotičnega odbora z nadpolovično večino glasov.
Prejem prošnje, pritožbe ali predloga organa se potrjuje z overovljenim prepisom izvoda iz zapisnika odbora ali skupščine.
Čl. 61.
Pristojnost vsedržavnega kongresa je:
1.	sprejemati ali odklanjati poročilo o delu središnjega odbora, ter sklepni račun o stanju imovine udruženja. Ako je delo opravičeno, daje središnjemu odboru razrešitev, v nasprotnem slučaju pa pod-vzame nadaljne korake,
2.	voli predsednika središnjega odbora,
3.	voli člane ožjega središnjega odbora z namestniki,
4.	sprejema odločbe v vseh vprašanjih udruženja,
5.	sklepa o spremembah in dopolnitvah pravil.
Radi volitve članov ožjega središnjega odbora izbere kongres kandidacijski odbor iz 10 delegatov oblastnih odborov, ki s predsednikom udruženja predlagajo potrebno število kandidatov za ožji središnji odbor. Volitev se vrši s tajnim glasovanjem.
Ožji središnji odbor se konstituira na prvi seji in izbere: podpredsednika, nadzorni odbor pa predsednika in tajnika.
Tajnik in blagajnik upravnega odbora sta plačani osebi. Plače jima odreja širši središnji odbor na prvi seji takoj po kongresu.
Na kongresu se vodi zapisnik, katerega overavata overovatelja zapisnika, podpisujejo pa ga tudi predsednik kongresa in oba tajnika. Zapisnik kongresa z vsemi dokumenti kongresa, se izroči središnjemu odboru.
Čl. 62.
Postopanje na izrednih kongresih glede konstituiranja je ravnotako kakor na rednih s to razliko, da se na izrednih rešuje samo ono, radi česar so sklicani.
XIII.
Obči vsedržavni zbor.
Čl. 63.
Obči vsedržavni zbor sklicuje ožji središnji odbor v soglasju s širšimi radi odločb o izredno važnih vprašanjih občega značaja, kadar zahteva potreba.
Vsedržavni zbor tvorijo vsi invalidi in vdove padlih vojakov, ki so člani udruženja.
Obči vsedržavni zbor razpravlja samo o vprašanjih, radi katerih je sklican, kar ne spada v delokrog rednih ali izrednih kongresov.
Obči vsedržavni zbor se vrši v Beogradu, po potrebi pa v drugem kraju, o čemur odloča širši središnji odbor.
Čl. 64.
Vsi organi stoje v zvezi s središnjim odborom preko višjih odborov, katerim pripadajo. V vprašanjih, ki prekoračijo delokrog dela oblastnih odborov, se krajevni odbori obračajo na središnji odbor preko svojih oblastnih odborov.
Ako višji organ ni pravočasno vpošte-val prošnje ali vloge, ima poedinec ali krajevni odbor pravico obrniti se neposredno na središnji odbor.
Proti odločbam višje organizacije se lahko poedinci ali krajevni odbori pritožijo na središnji odbor po pristojnem potu in sicer v vprašanjih organizacije. Odločba središnjega odbora je izvršljiva.
XIV.
Dohodki.
Čl. 65.
Središnjemu odboru pripadajo sledeči dohodki:
1.	volila njemu namenjena,
2.	dohodki lista,
3.	državne subvencije,
4.	dohodki, katere sam pridobi.
Vsi ostali dohodki pripadajo odborom, katerim so namenjeni.
Vsak oblastni odbor je na koncu vsakega leta dolžan poslati središnjemu odboru znesek od čistega dohodka v procentih, ki so predvideni po teh pravilih. Krajevni in oblastni odbori se ne morejo baviti z nobenimi trgovskimi posli, brez odobrenja središnjega odbora.
Čl. 66.
Bilance in budžeti krajevnih in oblastnih odborov se zaključujejo z 31. decembrom vsakega leta do kraja zadnjega meseca pred skupščino ter se pošljejo višjemu organu v odobritev.
Poleg budžeta je vsak odbor dolžan poslati višjemu organu pregled računa, v katerem mora biti celotno gibanje dohodkov in izdatkov, kakor tudi stanje imovine za preteklo leto. Letni račun podpisuje upravni in nadzorni odbor. V slučaju, da se morajo tekom leta napraviti izdatki preko odobrenega budžeta, se zahteva pravočasno odobrenje od višjega organa z obrazložitvijo potrebe.
Računsko leto se začenja 1. januarja, zaključuje pa 31. decembra vsakega leta.
XV.
Glasilo udruženja
Čl. 67.
Udruženje izdaja svoje glasilo »Ratni invalid« kot svoj organ za vzajemno obveščanje, dajanje navodil o delu na okrepitvi udruženja in zaščiti pravic in interesov invalidov. Vsak odbor je dolžan sprejemati list, ga redno predplačevati, obenem pa zbirati čimvečje število naročnikov med invalidskimi vrstami. Glasilo udruženja urejuje urednik z redakcijskim odborom.
Urednik je dolžan prisostvovati sejam širšega središnjega odbora in kongresom radi vprašanj invalidskega tiska. Za organizacijo naročnine in administracijo lista se ustanovi pri središnjem odboru odsek za administracijo z administratorjem na čelu, kateri je plačana oseba. Tudi urednik je plačana oseba. Njihove plače odreja ožji središnji odbor in s tem obvešča širši odbor.
XVI.
Častno razsodišče.
Čl. 68.
V	svrho poravnave vseh sporov med člani in odboru v samem udruženju, da onemogoči razpravljanje teh sporov izven udruženja in se s- tem ohrani bojevniški ugled, se ustanavlja za vse člane in odbore častno razsodišče po sporih v domeni udruženja.
Častno razsodišče se ustanovi po oblastnih odborih in pri središnjem odboru.
Čl. 69.
Pri oblastnih odborih sestavljajo častno razsodišče predsednik in 2 razsodnika, katera izbereta sporni stranki. Člani odbora ne smejo biti razsodniki. Ako je predsednik sporna stranka, ga nadome-stuje odbornik, katerega izbereta razsodnika. V slučaju, ako se razsodnika ne skladata pri postavitvi predsednikovega namestnika, ga izbere odbor na seji.
Vse razsodbe se sprejemajo s prosto večino glasov.
V	slučaju enakosti odloča predsednikov glas.
Čl. 70.
Vse spore po prijavi katerekoli sporne stranke razsodišče pretehta in po svobodnem prepričanju razsodi.
Čl. 71.
Za spore, pri katerih častno razsodišče izsledi krivice poedinih članov ali organov, napravljene napram članom ali udruženju, izreče sledeče kazni:
1.	opomin,
2.	ukor,
3.	ograničenje moralne in materijalne podpore za krajši ali daljši čas,
4.	lizključitev iz članstva začasno ali za vedno.
Za vse spore materijalnega značaja do zneska 500 Din je pristojno častno razsodišče.
Vse razsodbe se objavljajo v glasilu udruženja, ako častno razsodišče tako odloči.
Čl. 72.
Častno razsodišče pri središnjem odboru tvorijo predsednik središnjega odbora in 6 članov razsodnikov, katere volijo sporne stranke. Predsednika v odsotnosti zastopa podpredsednik. Ako je sporna stranka član oblastnega ali središnjega odbora, izbereta vsaka sporna stranka
po 3 člane razsodnike, dotični pa sebi predsednika izven teh odborov. Pri enakosti glasov odloča glas predsedujočega. Odločbe častnega razsodišča se sprejmejo potom zapisnikov. Častno razsodišče za predsednika središnjega odbora je širši središnji odbor.
Čl. 73.
Kdor od članov ali organizacij se ne bi držal teh pravil, navodil in naredb središnjega odbora, ali odločb in naredb svojega višjega odbora, je storil krivico, katera spada pod razsodbo. Kazni izreka višji organ, odnosno organ, katerega naredba se ni izvršila. Kazni postanejo izvršljive, ko jih odobri ožji središnji odbor, ako ni obstojala pritožba.
Kazni so: opomin, ukor, izključitev iz članstva, in ukinitev organa. Te kazni se objavljajo v glasilu udruženja.
XVII.
Prenehanje udruženja.
Čl. 74.
Udruženje preneha, kadar to odloči obči vsedržavni zbor, ki se radi tega skliče. Za prenehanje mora glasovati na zboru dve tretjine članov udruženja. V slučaju prenehanja se kapital udruženja naloži v Državni hipotekarni banki s tem, da se ima izročiti samo udruženju vojnih invalidov, katero bi se ustanovilo v iste svrhe. V slučaju prenehanja kakega odbora se imovina istega odda v hrambo prvemu višjemu organu, kateri je dolžan naložiti gotovino pri Državni hipotekarni banki ali Poštni hranilnici do obnovitve ali ustanovitve drugega novega odbora, kateremu se imovina odda na razpolago.
ČL 75.
V udruženje vojnih invalidov Kraljevine Jugoslavije se sprejme kot avtonomna sekcija Udruženje ruskih vojnih invalidov Kraljevine Jugoslavije na čelu s središnjim odborom, katerega sedež je v Beogradu. V svojem notranjem delu se Udruženje ruskih vojnih invalidov v Kraljevini Jugoslaviji upravlja po pravilih, hi jih je potrdilo Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja in ministrstvo notranjih del.
XVIII.
Prehodne odredbe.
ČL 76.
Dosedanje organizacije Udruženja vojnih invalidov s središnjim odborom Srbov, Hrvatov in Slovencev, preidejo z vsemi svojimi organi in imovino v Udruženje vojnih invalidov, družin padlih, umrlih in pogrešanih bojevnikov, njihovih roditeljev in sirot kraljevine Jugoslavije s sedežem središnjega odbora v Beogradu.
ČL 77.
Oblastni odbori, predvideni po teh pravilih, ki že obstojajo kot taki, ostanejo do prvih rednih skupščin, ki se morajo vršiti po teh pravilih najkasneje do 1. maja 1935. Do sklicanja oblastnih skupščin traja mandat izvoljenih delegatov za kongres in širši središnji odbor.
ČL 78.
Vsi nekončani spori častnega razsodišča po prejšnjih pravilih preidejo pod pristojnost častnih razsodišč po teh pravilih.
ČL 79.
Organi udruženja smejo obstojati samo na podlagi teh pravil, njim se morajo prilagoditi vsi dosedanji odbori in udruženja v roku, ki je predviden v teh pravilih.
ČL 80.
Imovina okražnih in krajevnih odborov ter podružnic po čl. 62 starih pravil se odda oblastnim odborom v dotičnih krajih. Oblastni odbori vodijo imovino teh bivših odborov ter jo vporabljajo samo v korist invalidov iz dotičnih krajev.
ČL 81.
Ta pravila so sprejeta po pooblastilu desetega rednega kongresa v Dubrovniku z dne 4. julija 1933 in se bo postopalo po njih, kadar jih končno sprejme in odobri tretja plenarna seja širšega središnjega odbora, ki se vrši 26. in 27. junija 1934.
Obvezno moč pa dobe, ko jih odobri in potrdi pristojna oblast in veljajo za vse organizacije, predvidene po njih, v celi državi.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. OdgO" vorni urednik: Matej Jevak, Miklošičev cesta št. 13. Tiska tiskarna »Slovenija« Ljubljani, predstavnik Albert Kolman.